82. številka. Ljubljana, sredo 10. aprila. XI. Ivio, 1878. SLOVENSKI NAROD. Isliaja vsak (laM, izv/ouiši pf:aoo>l|h.o .a dneve f.o pirnwv.ni h -or v|.nf *><« po#f» vnjotnan r.n ivur j učenko delala •*,» Mio l«>to 16 »ML, za pol lotu h ; Id. 0» ceirl leta, 4 gld. — Za L in bi | »no Hren gHri'Uaidii uu doui tu ooio loto 1.1 jrlt!., ia 6ttft lota .'1 jrld. ."<) kr, za. «n uvnoa 1 *ld. 10 kr. Za poAi'JMiije na lom flo računa 10 kr. za uioaou, ilo .»r ut 6vu-t Uaa. — Za taji d01«la toliku vec, kolikor poštnina iznaša. --■ Zn uputio uiitoljo mi Ijmlakih loiab in ga Jljake volja nužan« h in sioot ; Za Ljubljano mi četrt leta V «;lii. hO kr.. po poiti prejouian za *ot.rt lota a nnl. — Za oznanila M plaft&j« od dotimtopne ftiut- i-nlo Š k/., no ao oznanilo on t« no. tiska. 6 kr., fio .Ara in 4 kr. oo so tri- ali večkrat tiska. Dopisi naj se iMl BrankiratL — Kok opisi ne ne vraćajo, — U rod ni i fv o )o v Ljubljani v Kruno Kohuanovoj liiai t'. .'1 .fledaltlkN Itolba", Opra voiilvii, na katero "at KtaffVoUjo ptsiljari oatvčimi«. r-klamaoijo, oznanila, t. j, adJDiuif CratlTM r«či, jo v „Narodni tiskarni" v Kolnuino voj hiši. Telegrami »Slovenskemu Narodu". London 9, aprilu. V zgorenjej biši je bila adresa H. t. in. sprejeta brez glasovanja, torej enoglasno. i-ipodiija zbornica je razpravo po ne-dolgoj diskusiji na v torek odložila. V zgoronjrj zbornici jo rekel Salis-bui.v, da on nema nobenih informacij glede tega, da je (lorčukov preklical (ibikovo poročilo o razgovoru zastran llosarabijc. Celo, ko hi Angleška vlada imela tako informacije, bilo bi vsacetiiti na prosto voljo dano, odlomiti, komu je več verovati (Rusu) (iorčakovu ali (Bu-liiiui ii) (I h i k i. V spodnjej zbornici je državni kancelar Northcote utemeljeval adreso zarad sklicanja roserv in je rekel, da misli, ka bode ltusija zdaj, ko vidi, da Angleška ne Želi intervenirati za sebične namene, Sprejela nazore Angleške. London aprila. Lord Ilcacous-fteld je nasvetoval adreso in rekel, da, ker Rusija odbija potrjenje signntariiih velevlastij, morala je Angleška oborožiti se , k e r j e j v s l ed i z p r eni eni b V južnoj Evropi nevarnost žuga. Poterbug* 8, aprila. („Pol. Corr.") Poročila, da liočo (Joičakov odstopiti, nijso resnična. Carigrad 8. aprila. („Pol Corr.1') Kuski in angleški vpliv se trdovratno pobijata v Carigradu. Stanje Vefik-pafie je zopet trdno, lin s i delajo najhitreje uti'jenja na liniji Uarldoi-KadikiOi-EniklOi. Kim 8. aprila. V zbornici itnlijan-Bkej je bila interpelacija O orijentalnoj politiki. Poslanec Masolino je predložil mo- Itisteka 0 Rusini h. (Splini J, Naiiinovio.) (DaUo.) Avstrijska vlada, kot ustavim, ki jo zagotovila vsem narodom, tla so morejo pod njenim vuistvoiu BVOboduo la/vijati vso narod nosti, jo so precej prijazno gledala na galisko Busijo v začetku njenega narodnega prerojenja 1848. lota, kot nu stranko, najvoiiicjo vladi ni državi llabsburgov. A pospeševala jo na rodno ni/.vitje ona lo do tega časa, dokler mj grof GoUlhoVSki, Poljak pt> rodu, prejel gospodarstva v svojo roke. Od takrat »o ho pa ltusini bolj m bolj zanemarjali, in čedalje bolj BO BO začeli zavedati, da ho po krvi m po jezika veja velikega ruskega naroda. lluz bipalo ho bo i/, poljskega tabora valed tega na RttBine kopico psovk in klovet, na Punajij cijo, naj Italija na kongresa zagovarja— pariško pogodbo in londonski protokol in naj na to dela, da bodo vse turške provincije od vseh oblastij za nevtralne priznane. Ljubljanske mestne volitve. n. V včerajšnjem listu smo priobčili volilni oklic Hlovensko narodno stranke in njeno kan diduto za občinsko svetovalstvo ljubljanskega glavnega mesta. Naj denes So nekoliko besed ij izpregovorimo na adreso meščanom Ljubljančanom. V kazini jo bilo ondan rečeno, da bi bila „nesreča" za ljubljansko mesto, ko bi prišla narodna večina na krmilo v mestu. Mi mislimo, dajo to ros roče no bilo, čeravno hrabri in viteški g Kalteneggcr taji ustno in pismeno, da je kaj tacega rekel, ker so oficijelno glasilo kazhmko stranke „Litih. Tagblatt" hrani svojo dotično poročilo popraviti, in ker jo knsiej-i referent „ Tu gospo slo14 iste besedo poročal. Mi mislimo tu toni lažjo, ker jo pied lanskem nekaj podobnega govoril truusfuga in renegat DeZiuan, nekdun i panslavistični diti-ramhikar. Olovek hi heroč tako noinskutarsko hi iiavsko vzdihljaje mislil: ltog ve, kako srečna je Ljubljana pod vladanjem Kalteneggerjev in /huhrov, he/iiiauov iu Keesbacherjev! Oni s" ne dajo nadomestiti! Kakor da hi bili nem škutarji, ki zdaj v večini mesto zastopajo, llog ve kako p r i d n i, marljivi ? Pa nijso ! Ihljo zdanje nemške večino mestnega zbora so tako opustljivi in malo minljivi v izpolnjevanji Hvojoga mandata kot mestni odborniki, tla bi skota) in kol i sklepati no mogli, ko so uže pravili, da je galiAka Rusija druga Bj-neSka in da je treba uničevati (niederbalten) rusinske narodnost. Namesto ruskega je/ika se je uvedel po šolah povsod poljski, poljski jezik je bil priznan pri vseh uradih in sodnijali m sploh se jo hotela zadušiti vsaka narodna ganitev. V takem žalostnem stanu jo ruska Ga« liuja prestala britke i/kušnjo, a uij izgubila upanja na boljšo bodočnost. Po katastrofi pod Bedauom, ko je poljsko vprafiaoje nehalo loti Vprašanje evropsko, je tudi vpliv polj sko stranke v Avstriji globoko padel, m ne koliko prosteje so se oddibnili tudi I! u si ni. Njdi voditelji obračajo sedaj največti po/orimsl na to, da so izobra/i ljudstvo na nt rodne) podlagi, tla se zaveda svojega življenja, ter oni povzdigujejo v ta namen svoj glas v ga-11 ivi-ni deželnem in dunajskem državnem zboru za blagor svoje domovino. Slovensko čitatelje gotovo zanima izvedeti b i nar o d n e m a n j A i n e n a v z o e ti e ne b i 1 0. Do/daj jo bilo v mestnem zboru 0 narodnih in 21 nemških ali iiemikuturski h za stopnikov. Ti poslednji so torej imeli šo on glas nad dve tretjini. Ali več j i de I jih šo absolutna večina ni j bila pri seju h. Okolo 12, 18, ali pa šo menj jo bilo gospodov od nemške večino navzočih, vseh '21 pa razen tačas, ko ho zarad volitve županovo pod kaznijo in izgubo mandata morali priti, nikoli ni j bilo. To 1 o n o ohiskiivanjo od strani brezobzirno vladajoče nemške vočiuo so hoteli narodni mestni odborniki konstatirati s tem, da so dvakrat odšli in sejo nemogočo naredili, /upan se ve da je hud bil, Češ, da io to neparlamentarno, ali obrnil naj bi ho bil tlo svojih in jim rekel, da, če mandate sprejemajo, morajo jih tudi izpolnjevati. Ko bi narodni notri no dohajali, no bilo hi čudno, kur so v manjšini in nomšku večina brezobzirno njih predlogo pod klop inečo. Ali večina ima svoje dolžnosti in da teh no i z p o 1 u j u j e to .smo hoteli pri toj priliki povedati. Ali pa ho morda v družili rečeh nemška gospoda večino mestnega zbora tako natančna iu vestna V PosluSajtel Ko so jo govorilo in pisalo po noviuah, tla namerava vlada finančno cole naložiti iu tako u b o ž n i iu 1 j u ti e m u ž. e zdaj drago kavo, drag raj ž in petrolej so potlražiti, obračala so so oislejtaa-ska mesta tio državnega zbora s peticijami, naj so kava, hrana revežev, in petrolej, luč ubožeov in delavcev, ne podražiijotu Mnogi asu o je bila v ljubljanskem mestnem zboru taka peticija sprejeta, ali sond to našo mestne /.borovo večine dr. S upan jo potem — glasoval na Dunaj i v državnem zboru ztt podraženje, druzega uda ljubljanskega mostio Uusinih kakovi so, kako se ločijo mej seboj m kaki so njih običaji. Vsi prebivalci (Jalicije, ki so unijnti, ter imajo cerkvene obrede podobne pravoslavnim, so imenujep> Kusini, nekateri jih zovojo tudi Uusiijake, nasproti Poljakom. Kusani, ki Jive po rodovitnih ravninah Galicije iu se pečajo najbolj s poljedelstvom neinitjo posebnega imena; samo prebivalce v okolici Trnopolja in Crtkova Imenujejo Po« Ijake. Zato imajo pa prebivalo! v rasnih krajih Karpatov ra/ne tipe iu si pri.levajo r.i/mi imena. Vsi rusinski kmetje, od ruske izhodno m oje do S juna in še daljo so podobni moj BobOj |>»> narečji, oh'eki in običajih. Mej onimi pa, ki stanujejo po gorah, mej I.emki in Po,ki, dasiravno so si BOsedje, jo večja razlika v narečji, v postavi ali rasti, v oblačilih, v nra-vih in običajih ; še bolj se pa ločijo l.omki od lluculov. nega /hov a mej glasovniki ni j smo Čitali. Nobeden ]ki /iinoi tega nij mandata položil, da, dr. Rupan zopet kandidira! In še več. Oliri-jnlui organ naših nemškutarjev nTugblattu, bvaleč svojo kandidate, dr. S u p an a v zvezdo kuje in pravi, da je on „kronjurist" ustavo-verno stranke. V Ljubljani glasovati ali spo razumljen biti z glasovanjem /a reveže, na Dunuji pa KlAHovati za večji davek, tO je nemškutursko; ali dosledno, konsekventno ali mnžko nij! „ Dvema gospodoma so ne da slu žiti,* pravi sveto* pismo m v tem o/iru bi g. Kalicneggorju iu tovarišem £o katero v po jasnilo povedali ... ali g. državni pravilnik za nami užo preži. Poznamo stvari, katerih so nam on ne pusti dotikati, da Hi bi bili mi pripravljeni zastopati jih povsod Mi bi h tem dokazovanjem toliko nadaljevali, šo imamo dat o nasprotnej stranki iu njenih zastopnikih. Ali čemu neki I Stvar mej nami je globočja razlika: narodna ideja. Dve Htranki v Ljubljani sta dve narodno ločeni stranki: naša jo domaćinska h lova uska, protivnikov naših stranka pak zastopa propagando iu utrdbo tuje nemščine. To jo koren in stržon vsega protivja mej nami. Zato pa bodo oni, ki ima kaj poštenega srci za svoj rod in dom iu za svojo slovansko kri, glasoval z nami. Nemec pa iu z njim tist naš človek, ki nema rodoljubja ne čuta za svojo pleme, bosta glasovala /.a naše protivnike. Ideja tmšn jo nepremagljiva, če letos zmaga povsod ali čo šo letos no. Nesebičnost — Angeške! Svet so vrti. To jo stari izrek. A menila nij bil nikoli tako resničen kakor zdaj. Včeraj nam jo telegraf obetal pomirjenjo, donos zopet na vojsko kaže. Politiku tega mesecu ju prav aprilsko vreme. Denes iz londonskega pa rim mm ta čujemo zopet lu žuganja. Angleži so naredili adreso na svojo kraljico, v katerej svojo zadovoljuost izražajo, da je rezervno vojsko sklieala. Bivši judovski sin Disraeli, zdaj pov/.dignen na ime lordu DeaCOnsflelds iu vodja vso ungličansko vojne iu protirusko politiko, v spodnjej hiši 8. t. m. priobčuje, da ho angleški interesi v jugu h", v rope v nevarnosti, zato pravi, da An glija mora oboroževati. V zgorenjoj zbornici puk novi minister Sulisburv starega ruskega diplomata kneza (iorčakovega (iu vso Ruse h tem) nepotrebno žali in draži, da sumniči njegovo resnicoljubjo. A tretji angleški mini ster Nortbcote so g« najbolj z Rusi pošalji, češ, da »o morajo zdaj angleškim nazorom podvreči, ker vidijo, da Angleška nema sebičnih n a m o r! Jako smešno je angleške kramarje sli sati govoriti v svojej nesebičnosti. Ves avet ve, da je Angležu denar vse, drugo nič. Ko unij pred nekoliko dnevi šo le je izdal marki Salisbuiy depešo na vlade, zlasti mi rusko vlado, katero depešo jo narek valu sami angleška sebično *t iu zavist. V njej se govori lo o svobodi Angležev, o interes h angleških, vso lo za Angleže, — nič za Ruse. Terja ro, naj so Rusija odreče svojih zmag, svojih žrtev, svoje prihodnjosti, vsega, le angleškim „interesom" na ljubo. Odreče naj so prihodnjosti vse severno in južno Slovan stvo, samo, da no bi kultiviralo se in angleškej trgovini tekmovalo. A kljubu temu je angleška politika „nesebičnu" ! ('le hode tak jezik na Angleškem nadaljeval se in podpore našel pri naših judovskih Nemcih in azijatskih Mngjarih — nij mogočo, da bi so Rusija v čem koli udala in potem ne vemo, kako bi bil mir mogoč! »Anglija hočet zbit klin nioždu Uossijej i S la v j a n s t. v o m , načrtu t predeli na lemu razvitju. Vaja Rusija, ves slavjanski mir (svet) vozstunutpro tiv lakoga prigovoru," kliče rusk list. postaviti na emancipatorna liberalna tla lota 1820. bilo bi spora m ml j en je lehko. \r. H*»l«jr*wii. V Ljubljani 9, aprila ft'iki narodni niožjo v Pragi so H. t. m. praznovali v češkem klubu tridesetletnico onemi dneva, ko jo cesar hVrdinuud (H aprila Im-|s) rešil h kabinetnim pismom do ministra barona Pillorsdorfu njih peticijo za deželni zbor, ki hi bil staro narodno in državno pru vito češko dežele potrdil. Milo so človeku stori, ko bere, kako je cesar Ferdinand (Je-bom (in h tem avstrijskim Slovanom) užo vso narodne svobode obljubil, za katere jih šo dan denes vidimo v borbi stati. Yiiun|«» «!■->. ta v 4>. tltttiir neodvisne novine »0 zato, da so Rusiju v ničemer no uda. One terjajo naj so za vsako ceno varuje ruska čast. in rusko do-utojonstvo. Ako do te velike vojske pride, ulegne ona seboj prinesti taku velikanska izpru-niiiijaiijn evropsko karte, kakor si malokdo misli. Rusko „Petorburgskija Vodomosti" so dobile od vlado ukor, ker so posebno razdruž Ijivo pisulo zu voisko. — „Novojo Vreniia" prari: Ko hi se Anglija in Rusija glede slovanskega in grškega prebivalstva hoteli )ISI. Iz It«*U<" 7. aprila [Izviren dopis.] Tukajšnji promet po morji je vrlo slab in naše novo in veliko pristanišče jo po največ — prazno. Razvem navadnih Llovdovih parnikov no prihaja v našo luko nohednili posebno važnih trgovskih ladij. Vse je žudnju leta nekako zaspano in naš krnj je skoraj popolnem /a* puščen in po/iibljen. Kako drugače je bilo tO pred letom isc.s! Vidi so tukaj žalosten primer nmgjurskoga vladanja. Mostn jo vedno siromašnejše odkar je prišlo Mngjnrom v roke in ljudje, posebno mlajši, izgnbljovujo vso prejšnjo krepost značaju. Povsod jo v denušnjih časih slabe j o, u na Reki gotovo v največjej m^ri. Da bi skoraj minuli ti žalostni časi narodnega spanja ter, da bi prišlo našo mesto skoraj zopet do staremu ugledu, duj Ho;: in prosvitli nas vladar ! I* poti !t!uiii»«ta t aprilu. |l/.v. dop/| O malo kukoj zadevi, dobi, ne mara da, naš deželni odbor, toliko pritožb, kakor o ženito-viiuskej, t. j. radi privoljonju žonitve. In naši županjo imajo v tej zad'vi dosti sitnost* ia nadlogo Dan denes vsak luhkoiništjonee hoče biti oženjen; nuj užo ima kuj premoženja ali službo ali no, samo da dobi „ljubico1', katero dobiti pa nij težavno. Sicer za zenitov nij nuj potrobnojšo bogastvo iu imetje, a vendar tudi nekaj mora biti, ka|ti s tem, da so dobi žensko, nijso odstranjene vso potrebo poštenega življenja pač pa nasprotno, še narastejo, kajti to večji jo družina; večjo so potrebo. Začnimo tedaj opisovati rusinske nasulniko pri ruskoj meji, namreč Lenke. A. J. Toronskij, po rodu Lomko jo iz. vrstno opisal svoj kraj in svojo rojake v „Zori", zborniku izdanem v Lvovu 1 HI i 1. leta. Iz tega jako obširnega spisa ho vzete sledečo Crtico: ltusini Leinki živo po oboh straneh Iteskid (Karpatskih gor) v (Jalic.iji inOgerski. (lidiški 1 .muki ho naseljeni po o/kej lisi podkarpatsko Htiini od mestiea 1'ivničiia na Popradi, Za Poprado so samo štiri njih vasi: Šljnhtova Javorki, Bela voda in Oroa voda. Lemki imajo Blodeči mesta: (Jribov, (Jorlici, /mijgorod, Dukljii, Rimauov, Novotanec, lhikovsko. Število duš so Stoje okolo '.)() tisoč na 50 kvadratnih miljah. Zemlja, ki jo imajo Lemki v oblasti, BO večjidel nerodovitne goro, kjer cveto lo živinoreja. V Leinkovskih gorah |so hIuviio mine ralne kopulji v Sčavnici, Krinici in v Ivoniču Ime Lemkov prihaja od besede Joni*, katero rabijo v pomenu našega „lo". Narečje Lemkov jo rusko, lu to jo znamenito, da stoji naglas vselej na prcdposled-njeni zlogu, kakor v Poljskem. Vsi oni se drže krepko svoje narodnosti in uniatsko cerkve, tako, da nij nobenega mej njimi, ki bi bil sprejel latinske obredu, kar so v ostaloj Galiciji pogo to nahaja. Kakor vsi prebivalci gora, 'BO tudi oni prav bogaboječi, a dobi so moj njimi tudi mnogo prazno vero, ki se nikakor ne da izkoreniniti. Običaji Lemkov se le malo razlik u jejo od Ollih drugih (ialičanov. Vsa svoja delu iu Opravila spremljajo oni s pesmaini, katerih imajo obilno. 'IV pesni so čisto rusko; Slovaki nijso imeli na nje vpliva. Lomko loči obleka od vsili drugih Ru sinov. Vrlino oblačilo ju „cuga", podobno dol gemu plašču z ovratnikom na vrhu; ob spod njem robu se pa nahajajo tako zvani „torokiu, to jo spleteno črno in bele volneno nitko, ki vise, kakor trepec. (, transe). N|ih navadna domača obleka so pa iinenujo »gunja", katera jo kratka iu sega le do kolen. I Unčo iz belega sukna so o/ko, klobuk širok ; namesto črevljuv imajo „krpcou ali „hodake"; samo bogati Lemki hodijo v črevljih. Ženske so oblačijo dovolj krasno. Na ulavi nosijo belo ali sinjo robce, od katerih se daljši konec spušča doli. Dekletu no povezujejo glav iu spletajo laso v juduo kito. Krilu pravijo „kubat", ki je navadno dni iz. sinjo snovi z belimi pikami, praznično dni pa bel z rožami; v delavnikih budijo v krpclh ah bedakih, v nedeljah pa v ogerskib orevljib, 6r« mil ali ru j ti v i li „snliankuli". To znamenito pleme, ki živi trdo oh ruskej moji, so odlikuje s prekrasnini svojstvi. V svojih pustih in brezplodnih gorah, kamor zahaja malo tu-I jega, je ohranilo ono ataro priproatest narod- Naa. kmet je določno proti splošnemu privoljenju zenitov, in to ne hrez uzroka. Naredba, ki to določuje, jo jako površna, za pridnega gospodarja škodljiva in nepopolna. Tudi jaz sem na strani poslednjih, če ravno vsarenui privolim, kar so meni dopada. Ljudje smo vsi jednaki, to jo moja misel, a kriv;eo ki so o I enih dela drugim pa vendar rez vno črtim. V naših krajih so prejšnjo čase nijšn tako „na kornjžo" ženili, kakor ae v novejših, a naše občino imajo ]>n vendar več ali manj stroškov /a enega ali druzega, ki je na tujem v k ak o j bolnišnici ali v kakem drugem zavodu. \ poslednjih dveh lotih sr> se pa tako lotili ti „nomaničiu ženiti, kakor da bi to moralo biti, če no bodo oh Človeški rod. V malih letih hočemo občutiti žulibog žalostne nasledke teb malo ali nič premišljenih zakonov, ter bati so je, da marsiktera občina ne bodo kos pro-našati stroškov, ki bodo nasledki poslednjih doprinašali, RtroSkov za občinski proletarijat. Lehko jo zdaj vsuc.omu mlademu beraču „ljubiti" in „biti ljubljen", kajti deklica rada, in to žalibog prerada, veruje zapelirčoviin besedam in teb nij treba dosti pa jo prevari Da imajo enake obljubo, dostikrat pomilovanja vredno nasledke, mi menda nij treba dokazvati.vPa kedo je temu kriv V To, da se vsacemu zenitov privolj njo. Vsak to se ve, no zlorabi dotično postavo; ženi so vsled ljubezni in pa z možatim sklopom, Ham, z največjo pridnostjo in varčnostjo, preživiti svojo prihodnjo družino, ako mu io bo llog dal. A koliko jih pa je turih, ki čisto nič no pomislijo za prihodnjost, ko so ženijo; h tem da dolu.) ženo, misli, bodo vso prav in dobro, konec, ho skrbi in težavam. Ko bi se no varal! Kakoršon io ko so ženi, enak ali pa šo slabši je v svojem poznejšem življenji, če ravno trdijo nekateri, da „Žena naredi moža" ; pa no vselej. Dosti krat bi si lehko kaj prislužil, moj tem ko v kukoj žgunjnriji h tovariši zapravlja šo to, kar ima denarja in zdravja, žena in otroci pu doma stradajo in plučejo. Da so priživo, trebn jo poslednjim beračiti ali pu krasti, in to oboje so v novejšem času čem daljo bolj pogostoma godi. "Na polji nij pred enacimi grabeži užo nič več varno, nuj Hi bodo po noči ali po dnevi, nikogar so tatov je no bojo, in čo ga človek zasači ter oblastniji izroči, kuj so mu je s tem nih običajev. Mej Lemki jo zelo malo zidov, tedaj tuli malo demoralizacije; redko ho sliši o tatu ali ubijalcu; lo pijančevanje, ta rak. ki gloda zoravo telo (Jnliško, tirja tudi mej Lemki svojih žrtev, da-si no v takoj Btopinjl, kakor v drugih krajih. — Gornji sosedje Lemkov ho — Dojki. Oni žive v del U Sjiinor-kih gora in v Strijskib gorah in so ne ločijo od Lemkov lo po obleki in narečji čisto ru Hkem, temuč. tudi po nravih. „Dojko" — to je človek ognjenega značaju, kar užo knz.e beseda, da so rad bojuje iu je jiuiašk v voj-nki. Polke iz Boj kov so avstrijski generali navadno po.' Ijali v prvi ogenj, in ho bili vča- tsih popolnem iztrebljenj, kakor so jo to ego dilo 1848 leta, kn jo od celega Hurtman novega polka ostalo nekoliku moi, V BVOJ h gorak se Bojki pečajo /, živinorejo in doloma z izdelki iz losa. I.ehko jih vidiš v Lvovn, ko trgujejo z orehi, slivami, grozdjem in kosta njem. Vso to jim nosijo na semeni konji, kn teriin viso bečvo na obeh straneh. vltoimc prihodnjič.) učinilo? Ljubav; on ▼ uječi živi bolje, kakor je popred živel. Ko pa je tako star, da ne mora več delati, ali pa kristi, hajd \v\ orro v kako bolnišnico, nboga občina pa mora plafo vati zanj. Moja mi«el, jo pa ta. in jo o kratkom povem: Taeemu, ki nema premoženja no službe gotovo, na i so no dajo dovoljenje, ako nama dotična občnimi no privoli, ter ga dobro vedoč zakaj, na svoje ramo prevzame, drugače naj pa vsak plača najmenj .r»l> gld. Iz teh novcev naj bi so na pr. v L'ubljani napravil en zaklad, iz katerega naj bi se potem izplačevali stroSki za potrebe napravljene vsled enačili nema-nič- evskih zakonov. Proti temu, mislim, no bi nlMe smel biti. knjti vsak je dolžan BSbl pomagati, ne pa so na drugo neopravičeno naslanjati, enaka komuna nij za pridnega kmetovalca koristna, lo škodljiva. Toliko demirjov je dosti, mi kedo perečo ali Čo jih, ko ho ženi ko je nuj boli „zaljubljenu, ne spravi skupaj ko |e pripravljen celo življenje za njo dati, ko ie šo mlini, zdrav, čvrst in sani, kako bodo pa z družino pozneje shajal. Prid 00 B t in marljivost, naj popred pokažo. Vedno bolj ubogim obč-nam bi so h tem jako tfo'stl koristilo, ter veliko breme, iu to krivično, odložilo, katero so mu Bflaj prav posilim nalaga. I naši gg poslanci, naj hi ta predlog pri priliki resno pretresli in prore-šetali. Drave 8; aprila (Dviren dopis.) Pri našem ljudskem fto'stvii je zičol vo/. zo pet navzdol drdrnti. Uzroki temu so razni. Ljudstvo si jo bilo preveliko breme naložilo, premočno se ga je bilo upremo, da bi so bil voz — naj govorim v priliki — hitro na vrhunec, goro spravil. Ker se pa vidi, da ljudstvo peša. zato ho pu začelo šolsko gosposke odjenjovati. Le malo se iiaimnjajo več krojni šolski sveti in ohrino, naj sezidajo nova šol ska poslopja uli staru popravijo, dasifavilO bi bilo v več. krajih tO jako potrebno; le malo so več na to dela. da bi ho šolo razširile. Kakor so marveč kale, |e So celo po volji do-tičnikom, ako jo sem ter tja, kako učiteljsko mesto prazno, da so s tem deželnemu fondu bar nekaj prihrani. Vse na to kaže, da so hoče štediti. Da so s tem varčevanjem škoda in krivica godi marsikaterej občini, marsikateremu učitelju, to je lehko razvidno. Pri nas so pač pride večkrat iz enega ekstrema v drugi ekstrem. Teinu dokaz jo n. pr. celovško žensko učiteljišče, ki so bo komaj dobro ustanovljeno užo zopet opustilo. (lovori se pri nas, da so nekaterim učitcljmn zato no da o pra Vem času petletnih doklad, da si fond šolski nekaj prihrani. — Nova šolska poslopja so bodo v prihodnjo pri nas jako težko postav Ijala, Do sedaj jo bilo večkrat zadostno, da jo krajni šolski svet. to v roko vzel. l'o naj-novei'eiii ukazu pa moru krajni šolski svet vso občine svojega kraia za dovoljenje pravili, ali naj se novo šolsko poslopje stavi ali ne. No, vso občine bodo temu malokdaj pritrdilo. Domače sivim. — (.1 a v n a p rod a vanj a v CI talni C i.) Zadnjo nedeljo je dr, Zamik končal svoj ono nedeljo nesvrseni rovov o naj no vej Soj rgodoviui narodno zjolinjeno Italije, Prijatoli našega lista JO ves govor za nus st eno;:i\dr ul, torej ga v I st Lu skoro prohčmin. — Pri" bodlim nedeljo mI II. do 12. ure prodava dr. Karel lUuivvois. To bodo zadnje preda vanje v letošnjem postu. — (Ljubljanski škof g. dr. Pogača r) jo oditi predvčoranjom na Dunaj. — (Remen j) je bil predvferaniem dobro obiskan, živino in konj dosti, kupčije pa. kakor zdaj užo navada, malo. — (Šolskih knjigi se bode za leto 1878/9 za Kranjsko zastonj moi ubožno učenci razdelilo na ttVsi ministrov za 1778 gld. Mej okraji dobi največ kočevski, 2J5 gld., najmenj pa ljubljansko mesto 88 gld. — (D u ho vensko i z premem h o v ljubljanskoj škofiji.) V Novem mestu ie razpisana služba kornrska od l'5. marca. Kara Mošnjo pri Radovljici jo razpisana odi Ml marca. Fara Sveta goru v moravskoj dekani ji jo razpisana. — (i. S'mon Zupan je postal katehet v lnMtoj minskoj šoli. (J. Andrej Šare pride iz št. V»da pri Prdu za administratorju v (Joizd. Umrl jo g. Anton Koz-levčar, detieijent v Višnjoj gori. — (K u n o n i č n e v i z i t a (j i j i in b i r -manje) po (bdenjem Kranjskem bodo loto* 5 maia dopoludne v Trebnjem, po polnilno v Št. Lorenci ; 8. moja dopolnilno v ("'oteži; 7. maju don. v sv Križi, popoludno na M;rni; 8. maja v St. ltupert.n; 9. maia pri sv. Janezu kolu; 10. maja pri sv. Trojici; 11. maja v Mokronogu ; 1*2 maju v Tr^bclnom; 19 maja v St. Marjeti; II maja pri lMoj cerkvi in v št. Petru; 10« maja v Mirnoj peči in PreČini; ll>. maja v st. Mihelu in Valtovoivasi; 17. maja v Stopicali in Podgradu; IS. maja v ltrusnieuh; 1<> maja v Novem mestu j 20 tnaja v Toplicah in Poljanici; 21« maja v (Vrninsnjieih in Soteski; 32 maju v S&uSenhOfko in št. Mihelu; 20, mnja v llinjih; 24, nmia v Diborničii ia Aidovtei; '2o. nnja v And rusu. — Potom v dekanatu ribniškem 1. junija v Liščah in Robu; '2. Juniju v Ribnici in Dolonjej vaai; 8. junija Sodraitci In pri sv. Gregorji; 4 juniju v Loškem potoku in na (Jud; junija pri Novej Štifti; t». juniju v Dohropoljah in Strntruh. — (Slom Sok o v spominek.) Diše ae nam od tukaj: Naš ljubljanski narodni umetnik g. Zajec, bodo v nekoliko dnevih izdelal podobo pogojnega slovenskega škofa mariborskega, Antona Martinu SloinŠoku. Podoba je izdelana iz najfinejšega knrurskogu marmorja, kateri je bil naročen i/. Toskano in je surov veljal nad tisoč goldinarjev. Postavljena bode podoba v prezbiteriji stolne cerkve v Mariboru, nasproti školiiskoniu sedežu, nu pod* stolu v gotičnetu slogu, kuferego jo i 'delal kamnosek V A. Srhulz v (Iradci. Podoba Slonišekova je visoka .V, črovljov in predstavlja pokojnega pesnika, pisatelja in vladiko kot cerkvenega učitelju. Z levo roko sloni na knjigah sv. evangeliju, a desna roka i/.rarujo ljubeče n dO svojih, v varstvo si izročenih vernikov. Podoba jo izvrstno izdelana. Obraz je pokojnemu vladiki popolnem podoben, ravno tako umetno jo izdelana tudi oprava ali oblačilo, posebno zelo umetni' so čipico na škofo-vej obhki. Izdelovanje podobo jo mudilo domačega našega umetniku g. Zajca več nego letO in dnu, ali bode mu BluSllO na čast, kajti razen doprsno podobe umrlega knesofikofs gospoda Antona Alojzija \Volfu, katera je po (uvijena v stoiuej cerkvi ljubljanskoj, nljsmo Imeli prilike opazovati tako isvrstnega ume* teljnega dela domačega unieteliuika, go-poda Za j 0 St Klor želi podobo videti, vidi jo lehko tekom tega meseca pri g. Zajcu, kateri stanuje na karlov ke| cesti sH. 10 novo, pri tleh. Početkom meseca maja se bode podoba po« s*".vilu v stoiuej cerkvi v Mariboru, in bode Vrtleil tega cerkvena in morda tudi narodna slovesnost naredila se. — (Na u t i te 1 j i še i h) se bode moralo orgijanje zopet učiti, kakor je videti iz ukaza učnega ministarstva od 19. marca, kateri določuje temu predmetu učno tvarino in Itevilo tedenskih ur, namreč G zu celi /.uvod, a za pojedini oddelek po ;; uro. — (Profesorska s lu žb a) je ruzpibuna v Gorici na gimnaziji zu matematiko in fiziko, v Kočevji pa za klasično lilologijo. Prošnje se vlagajo do koncu aprilu. — (Uazpisaue službe.) V Ljutomeru je razpisana uotarijutska služba do 30. aprila, v Onnužu služba ce ment ir arj a (150 gld. odškodnine), v Središči iu Sv. Jurju na Šavnici me.^ti poštnih upravnikov. — (V Trbovlji) ste bili 30. m. m. ženski Anu in Terezija Jumšek v Bvujej Bobi mrtvi najdeni. Ne ve se, uh stu bili zaudaui ali pu zadušeni po ogljenčeveiu plinu. Prej prvi slučaj nego drugi, kajti mulo dete Terezije Jamstk je bilo živo najdeno. — (Poskusen samo umor V) Celjske nemške novine poročajo, da si je 127. preteče-nega mesecu nekdo v inešaueui vluku mej vožnjo Celje Štore v vagonu z revolverjem roko pre-atrelil. Imena njegovega nijso zvedeli. Misli ee, da je nek usekurunčni uradnik iz Ljubljane. — (Slovensko gledalište.) \rBio letošnjih benetic, katere so se skrčile na štiri, pričel je g. Kocelj, režiser dramatičnega društva ter spravil 7. t. ni. prvikrat na oder izvirno zgodovinsko žaloigro „Dan iS lave", »pisal Vranjo Potočnik. Po dolgem času na slovenskem odru zopet „izvirna" slovenska igra. Reči smemo, da smo jo z neko radoveduostjo pričakovali, pu le do tistega trenotku, ko nam je bila dana prilika, pogledati v predale njene, fie prej nego je bila igrana. Predstavu suma igri nij koristila, nego škodila po vsem tre notnem vspebu, katerega bi bili morda posamezni prizori imeli, ki bi se bilo bolje igralo. Kratka sodba o tej igri bi bila ta: Pomanjkanje jednotne ideje, pomanjkanje d e-janja, nič pravega tragičnega z ap le tka, ki bi se vršil v dejanji, nego vso se godi zunaj jgre; in dalje pomanjkanje one resnici podobnosti, ki jo zahteva vsaka, a v zlasti historična igra. Prvotna misel, ki je temelj te igre, jo dobra in hvaležna; a v igri samoj se premalo očito in dejanstveno kaže. Izdelala bi se iz nje lehko boljša drumu, ko bi si dalje časa varovala prostor na odru, a k temu je treba celo to igro temeljno predelati in prestvariti. Tehnična izpeljava dejanja je baš zarad pomanjkanja dejanja tudi slabotna. Prvi akt se vrši v golih in deloma celo nepotrebnih dija-logih. Temno num je, zakaj mora sultan umreti, ker historični fuktum jedino tega ne motivira; trebu je dramatično motivacije; temno nam je tudi, kaj hoče osobu Sinanova v igri. Posiljene so vzlasti prisege in rotonja, katerih imamo preobilo v igri. Tudi jezik je pomanjkljiv. Kakor smo uže rekli: treba je predelati vse, du bode v prihodnjič rabljivo. Igralo iu predstavljalo se je pa, — da nij vredno govoriti o tem. Ko bi bilo to boljše, imela bi tudi igru pri vseh slabostih nekoliko več vspebu. Razne vrsti. * (Vzbujenu vest.) Pred tremi leti so bili na Hrvatskem v št. jurskem okraji v gozdu našli ubitega moža brez glave. Drug dan so našli tudi glavo in torbo ubitega. V poslednjej je bil poštni recepis ivanečke pošte, vendar morilcu nijso mogli na sled, niti nijso vedeli, kdo je ubiti človek bil. Še le te dni se ie oglasil nek dravski nilinur pri sod niji iu poveoul, da je bil ubiti mož konjski trgovce, da je prenočil v hiši ueeega seljana, ki ga je ubil in oropal. Vso to je mlinar videl, a si prej iz strabu pred morilcem nazna niti nij upal. Vest mu pa do zdaj miru nij dala. * (Dva ciganu) v blaženej Mugjariji v sarošktm okraji sta šla z vrečami krompir krast, ker nijsta imela otrokom kuj jesti dati. Ispasti ju je pu kuiet iu opazoval, da sta prišla do krompirjeve jame. 1'oteiu je pa soseda poklicul, oba sta sekire vzela in cigana našla pri krompirji Po tem ho ne magjarski kmetje sešli iu sklenili cigana na kosce ruzsekati, kar so tudi storili. * (Angleška nedelju.) V augleškej gospoukej zbornici je 'J. t. m. lord Tli ur lov predlagal nuj hudo ob nedeljah angleški državni muzeji, slikarske zbirke itd. odprti. Ali lord kancelur je odgovoril, da neče tega uvesti, ker angleški delavci nedeljo v čislih imajo. * {[' u I.j od el s ki umor v Irlandiji.) Velik gospod in posestnik neizmerno razšimih zemljišč v Irlandiji, angleški lord Leitrnn ju bil te dni na svojem posestvu v gozdu ustreljen; ravno ta čud sta bila ustreljena njegov pisar m njegov kur. i jaz. Umorjeni bogatin je bil močno neusmiljen s svojimi delavci, najemniki iu podložnimi sploh. Še pred kratkim je ueko udovo iz njeno luse izpodil. Ubili so ga tedaj iz maščevanja njegovi delavci. JNibčo ne ve kdo. Zdravatvaui Bvot v Peterbnrgn jo dovolil, da hm uvodu Uuvotove lome kapaulo, ki tako izvistno deluje lopar preklado, pri nahodih tur zoper bronhitis in j< tlko. Ako 2 ali :t kapsulo pri vsaceni obedu použijea, odleglo ti bodo »koro na hip. Vso zdravljenju stoji vaak dau komaj imenovanja vredni li 10 du 'JO kr. Da ho ogneš preobilnim ponarejanjem, pazi natančno, ako iuia vsaka sklumca podpiu g. tiuvota v trobarvoneui trnku. (8ii—1) Zaloga t tJuhtjaHi: *jf. M*it-it»li, lekarničar. l.iNluU-it o|»rMVulilVM s U. L, It. v Si. Jo- »opliu v Hov. Ameriki. Donos sum prejeli po g. notarju P. v lt. 96 gld. ia euio koj odposlali 5 gld. na uredni Sivo „Zvona". Za ima šo 1 goldinar manjka, potim bi bilO za vso loto 1H7H plačano. 'JJT ULJ S. aprila; Kvropavs pl. LatSl iz Dunaja. 1'ri MitllOAt VVolf iz Dunaja, — Fahiani iz ltuko. — Seohnn Ui Orade«. — Kronberger Is Uuca. — Lokar iz Ajdovščino. LiOterlJiae »rccKe. V Trstu 6. aprila: 60. 48. 18. 32. 79. V Liuci G. aprila: 56. 70. 61. 8. 37. Dunajska borza '.» aprila. vlitvimo telogra&čnu poročilu.) hnotiii drž. dolg v bankovcih . bi gld. GO ki himno drž. dolg v srebru , . 65 „ 60 . £lata renta......, . lil n 70 „ IttGU drž. poeojiio..... 111 „ — , Akciju narodno banko .... 71)8 a — r /vreUltlio akoije , ( , , , , S16 , 86 „ London.....• » i . 181 n 30 „ Napol.......... y„7l , 0. kr. cekini....... & „ 7 P/, . vri l.io ......... IGU „ 10 „ bržavno uiarko ...... 69 ■ 7d „ Itlicumatisiiius ■ Aether" /u (iil|ira\ I jim p- li«»lt«iu vn4'll vrni, ukutiiili In l*r<»iii«-nili. (79—6) Ta »Aether" jo naj boljao, najreamejie in najgoiDvuiHo mu« j vBuii dozdaj ananih urod-Btev proti BkrnlaJ (trganju po udih), prodna, vsakovrstnim otrpnoiijciu rok ali nog, /,bad- ijajem Itd. Prav po gostem Izgine imenovana bol »/.o i/./a enkratnega uporabljanja popolnem. — Cena včlikuj sklenili I navodom 1 gld, maUttJ sktniiici S navtidom 40 kr. Najmanjša posiljatov po poŠti jo ali 1 V Olika skloniea ali 2 mali sklonio!. 1'ri poštnih po-šiljatvah ho računa /.avijanje iu koiek z 20 kr. Zalogo v Kranjskoj: v Ljubljani : \ iklor v. Truftiovz)', lokarničar „pri zlu-toiu jediiorogu", nu uiouliiciii trgu štev. -1 ; v li ud o I to v v m Dom. ICi/./.«»li. lokaiuiuar. Novo železno cerkveno nro ponuja podpisani prav po niskoj coni. bitjo jo za eeirtuikn M 2 zvona in uro na voliki zvon. — Izdelana jo prav lično in kdor jo želi kupiti, ali kakšno popravljanje naročiti — naj piše: (lot-t) Gregor Troha, izdelovatrlj cerkvenih ur v Javor j ah, pošta Š ko tj a L o k a - P olj a n o. Išče se za Zagreb pastema (Kindervvarterin), 2 katera nij manj kot JO in tudi no čro/. 86 let T stara, ter mora biti popolnem zmožna ilali- S jamskega iu tudi ji dnega slovanskega jezika. ♦ Natančnejši pogoji pismeno pod naslovom: J „\. Cm Agi-mu TKr, lOl". (105—3) X ♦♦♦♦♦♦♦♦♦a ♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦ «>«>♦♦♦ sest bolnim meč in zdravje brci lebti in hrei stroškov po iv.vrsini Revtaiere ii fiarr; a* EiomeiomMm 80 lat ate Je alj boleial, ki bi Jo ■« bila oidrs-ftla ta prijetna zdravilna hrana, pri odraščonih i .)m*oiiih brei medicin in stroSkov; »dravi v»e bolo»nl t žolodon, na iivcih, dalje prsno, i na jetrab; tluz-I naduho, bolečino v ledvicah, jetiko, kaielj, nepre-bavljonje, »aprtje, prehlajenjo, ne«panj«s ilabostl, zlato lilo, vodonico, mrzlico, vrtoglavjo, si Umje krvi v glavo, looienje v ničnih, »laboatl in blovviiio pri nosočib litoinost, diabet, trganje, ahnjianjo, blodičioo in pre-nlajonje; posebno bo priporoča zh dojonea in je bolje, n )tfo dojničino mleko. — Izkaz iz moj 80.000 Bprico-^al zdravilnih, brez vsako medicine, moj njimi ipri-Aevala protesorja Dr. VVurzerja, g. F. V. Bouoka, pra-vogH profesorja medicine nu veonči!i#cii v Maribora ■ irsvilnoga svetnika Dr. Augolntoma, Dr. Shorolandu Kr. Oampbella, prof. Dr. Dčd6, Dr. liro, grodnje Castle-•tuart, Markiae de Uieban a amoKo drunh iraonitnih OBob, *e razpuii\java na posebno Kahtovanje zastonj. Kratki tskaa Ii mmhni epri^valuv. Spričevalo It. 73.&70. Bpričevalo zdrav ilnoga svetni ks L>r. Wu rze r j b, Bonn lO.jul. lvS69. Revsdoaciero Dn Barry v mnogih slučajih nagradi vsa zdravila. Posebno koristna jo pri dristi iu griži, dalje pri sesalnih in obiatnih boleznih a t. d. pri kaumju, pri prieadljivera a holobncui dražonji v u. alni cevi, aaprtji, pri bolehnem bodeuji v obistih ia mehurji, trganje v inohurji L t. d. — Najbolje ia iu nopiocenljivo aredstvo no nanio pri vratnih in pis-:iih boleznih, ampak tudi pri pljučnici in sušenji v grlu. (L. S.) Bud. "VVurzer, zdravilni av6u>vraleo in eloti mnogo učenih družtov. "VVinuhoHtur, Augloiko, 8. decembra 1842. Vaša izvrstna liovaloseiore io ozdravila večletne i nevarnostne prikazni, trebušnih bolesni, zaprtja, oolno čutnioe in vodenico. Prepričal sem so sum glodd ažoga zdravila, tur vas toplo vsakemu priporočam. James Shoroland, ranooeluik, 96. polka. Iskuinja tajnega sanitetnega svetovalca goap. Dr. A n g o 1 h t o i n a. Bor o lio, 6. maja 185G. Ponavljajo izrekam glede Kovuloscioro du Bariy ■ * ..iransko, najbolje spričevalo. Dr. Angolsteiu, tajni .iar.it, ovotovaloc tipričevalo ftt. 7ti.lJ2l. Ubergimpem, (Badouaku), 22. aprilu 1872. Moj patietit, ki ju uze bolehal H tednov za srrai-ui-iii bolečinami vnetia juter, ter ničoaar poučiti nij* mogel, jo VBlod rabo Vašo Uovalo&eiore Uu liarry po-j o.iiauii. k.drav. Viljem Bu r kart, ranocoluik. t-'|)i u'-i-\ ido 6t» 79.818. L n lioolio sur Y on, BO. ji.lija IhtiB. Vaia iiovalesciere ozdravila mo jo popolnem strašnih Želodčnih iu euinicu.h Ooloiuij, katero uu-.jao doset loc mučilo. ((lOHpa; Aruianda l'revost, posoHtuica. lit.vHicaei6ie jo I krat tečne j ia, oo,;o umno, ter ■o pri .>e:h prihrani oULria veo us 0 v«, ko pri zdiavilih. .< ^iioJtiMitln ^-.luohU t>o pol funta l gold. iVj kr^ 1 -c.x :: geld 60 kr., i furiU •» ko.. L !k) kr^ f> san-Uv 10 gokk, i2 funtov iO tfoaL, ji funtov H6 gold« valesoiere iilaoaites v parne. » In ltovaloacioro-boooUtoe v prahu LU v«, l >; -.r., Sta taa ligi« i i (u-., 4b taa & gl. 60 bxn v ^raha aa 120 6aa U ;L od*)o: Da Barry H n- M 1, :/«r*.a4i- :;:vofc.»ikaxi,e it. 8, kakor ? vseh tnoetih pri dobuU j.ii ti: afitast^aku tr^ovoib kadi ;a*;>o«.ivj* ua-sjdjfka !»iia na vso icrujo :v. polenih ^.icasjuealjt »U ni V k^utoijjuad Kd ir. J. Svoboda, loka pri Htlniuai ario", v iieui pn leksrja J.Prodam n, v * i'«»v«i»« pri lekarja Birnoaoherja, v iu ,>.» lokurju Alji.iuviču, v iihi.i pri lekarjtl J. Kolni Borravallo, pri «;..:,jo,int.i B. Uo ■ ea i. J. llirsohu, v Xa