Posamezna številka 10 v?r>air}ev. Stev. 287. v LMani, v sredo, ifi. decemDra hm. Leto M s Velja po poŠti: ~ Za oelo leto naprej . , K 26'— u en meseo „ . . „ 2*20 ii Nemčijo oeloletno . „ 29'— u ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24-— za en meseo „ . . „ 2-— T »pravi preleman mesečno „ 1*70 = Sobotna izdaja: = u celo leto ...... „ 7'— si Nemčijo oeloletno . „ 9-— ■ ostalo inozemstvo. „ 12'— i. Ibseratl: —» Enostolpna petltvrat« (72 mm): 11 enkrat .... po 18 v sa dvakrat .... _ 15 ,, sa trikrat 13 sa večkrat primeren popust. Porofina milili, zalivali, ismrtiin K: enoatolpna pelltrota po 20 vin. i.i , Poslano 1 'n enostolpna petltTrsta po 40 vil. Ishaja vsak dan, lsvsemil nedelje in praznike, ob 5. url pop. Eedni letni prilogi Toni rad. par Uredništvo je t Kopitarjevi nllol itev. 6/111. Rokopisi se ne vračajo; neirankirana pisma se ne «= sprejemajo. — Uredniškega teletom štev. 74. = Političen list za slovenski narod. Dprivnlštvo je ▼ Kopitarjevi nllol it B. — Biču poštne taranilnloe avstrijske št. 24,7!,7, ogrske 26.5U, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškegi telefona št. 188. Vela bilka na severu. POLOŽAJ NA SEVERNEM BOJIŠČU. Krakovska korespondenca piše pod naslovom: »Stoječa vojska«: Od Lodza nazaj potisnjene ruske bojno sile so sc ustavile v utrjeni postojanki ob Mrogi. M roga je prit ok Pilice, ki sc izliva v Vislo. Okoli 15 km vzhodno od Lodza leče Mroga v svojem južnem teku. Utrjene postojanke, v katerih se Rusi tu nahajajo, so bile gotovo pripravljene žc med bitko pri Lodzu. Taktično kakor strategično se drže Rusi načela, da je treba za seboj vedno imeti utrjene črte. Nemško zasledovanje se je pred to utrjeno rusko postojanko vzhodno od Mroge izpremenilo v boj za vojne utrdbe, ki je zelo trdovraten in pri katerem je hitro napredovanje nemogoče. Na ta način so se Rusi zavarovali, da ni bilo prodrto njihovo središče. Iz ruskih poročil vemo, da so zahodno in severno od Lodza in pri Stry-kovu tudi Nemci napravili zelo močno utrjene postojanke. Na južnem Poljskem vlada po poročilu našega generalnega štaba razmeroma mir; tu leže najbrže naše in ruske čete zakopane v strelskih jarkih. Isto velja o Piotrkovvu, kjer Rusi vedno ponavljajo svoje napade, pa so vedno s težkimi izgubami vrženi nazaj. Če se kaj ne izpremeni, se bodo tudi na vzhodu kakor na zahodu vršili boji vedno na istem mestu; tudi na vzhodu po večini na sovražnih tleh. Pri Lo-wiczu se odigravajo boji, v katerih, kakor se zdi, imajo vlogo napadalca Rusi. Lowicz jc ob Bzuri skrajna vzhodna točka nemške fronte na pol poti med Lodzom in Varšavo. Napad od Bzure v južno smer proti železnici, ki vozi čez Skiernivice v Varašvo, >• - je Nemcem enkrat že posrečil, ko so prodrli do Brzezinvja in Tuczina. Rusi se boje, da se ne bi taki napadi ponovili. Zato sedaj neprestano napadaj-), da bi Nemce ob Bzuri obkolili ali pa vsaj potisnili nazaj od Bzure. Čim večjo so ruske čete na Poljskem, čimbolj jc dežela, ki je že toliko trpela od vojske, jzmožgana in oropana vseh sredstev, tem težja mora biti oskrba ruske armade, posebno ker je železniško omrežje, ki je na zahodu od Varšave na razpolago ruskemu vojnemu vodstvu, zelo redko in omejeno, vrhutega pa še ocl Nemcev temeljito porušeno. y v v /\ /\ Krakov 1914. Hvala Bogu, po dolgih tednih sem zopet v Krakovem. Kako jc človek vesel ker zve vedno kaj novega, od doma. Pošta pride redno v 4 dneh iz Ljubljane. Že 5 dni tičimo v Podgorzu pri Krakovu. Parkrat sem bil tudi v Krakovu, ogledal sem si to staroslavno poljsko metropolo. Včeraj sem bil na Wawlu. Žalibog jc bil zaprt. — Razgled z grada na mesto je čaroben, posebno na zapadno in severno stran. Obiskati sem hotel tudi g. dr. Konečnega, a sem zvedel, da je odpotoval, Krakov ima precej spremenjeno lice. Spominjam se čarobnih dni izza grunwald-skih slavnosti (1. 1910.). Čisto drugo življenje je bilo takrat. Sedaj je mnogo inteligence odpotovalo. Kljub temu jih je še dosti ostalo. Zanimivo je, kako sc nekateri ljudje trdovratno drže Krakova. Dasl-ravno niso bili preskrbljeni z živili za 3 mesece, kakor je bilo od trdnjavskega poveljstva odrejeno, kljub temu se niso dali spraviti zlepa iz Krakova. Polici;a jc morala ubirati precej ostre strune in je ce!.o šiloma odstranila nekatere prebivalce, ki niso bili z vsem preskrbljeni za dobo ob- Neka ruska oficielna izjava naglaša, da zdaj vodstvo ruske armade ne more poročati, kakor se želi in kar bi tudi rado storilo, o številu padlih, ranjenih in ujetih ruskih vojakih v zadnjih bojih v Karpatih in na Ruskem Poljskem. Nevoljo povzroča tudi v Rusiji, ker so začasno ustavili objavo o izgubah v ruskem uradnem in vojaškem listu. Nadalje se obvešča, da se pripravlja zelo znatna sila zaveznikov pri Liutomersku in Seczeczo\vu na silen sunek, za obrano se potrebuje vsa moč ruskih armadnih delov, ki so v manjšini. Drugo poročilo ruskega generalnega štaba izvaja, da so v prostoru pri Kališu sovražne premočne sile zapletle ruske prednje čete v ljut boj. Izid je prisilil Ruse, da so morali računati z novoustvarjenim položajem. Ruski listi razmotrivajo tudi zadnje dni položaj na Ruskem Poljskem zelo previdno in navajajo, da je bitka, ki se tam bije, najsilnejša v sedanji vojski. Oba sovražnika sta trdovratna, močna in razpolagata z bogatimi pripomočki. Zavezniki razpolagajo z obširnim, izbornim železniškim omrežjem, ki hilro clovaža nove čete. »Nowoje Wremja« poroča: Blizu reke Mroga jc le malo manjkalo, da niso Rusi kakor s kladvom udarili na v zadregi sc nahajajoče Nemce, a čete, ki so se nenadoma pojavile iz okolice pri Kutnu in ki so prodirale, so prisilile Ruse, da so se umaknili. »Rusko Slovo« naglaša, da izid bojev na Ruskem Poljskem odloči I udi evropsko vojsko. Zavezniki se zato obupno bojujejo in vse živce napenjajo, da zagotove svoje uspehe. Rusko Časopisje hvali angleško časopisje, ker opisuje I rezno in resnično položaj, medtem ko francosko časopisje preveč pretirava. XXX NEMCI SO SE PRI MLAVI UMAKNILI NA SVOJO STARO POSTOJANKO. Berolin, 15. decembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Veliki glavni stan 15. decembra: Na vzhodnem Pruskem ni nič. novega. Nemška od Sol-dava fiez Mlavo v smeri proti Giscba-nevu prodrla kolona je zavzela vslnd premočnega sovražnika svojo staro postojanko. Na severnem Poljskem se ni nič posebnega zgodilo. Neugodno vreme i vpliva na naše odretlbe. Najvišje armadno vodstvo. XXX NAŠA OFENZIVA V ZAHODNI GALICIJI NAPREDUJE. — ZADNJI TEDEN UJELI 31.000 RUSOV. — RUSI SE UMIKAJO NA CELI ČRTI. Dunaj, 15. decembra. Uradno se poroča; Olenziva naših armad v zahodni Galiciji je tu prisilila sovražnika, da se je umaknil in omajala tudi rusko fronto na južnem Poljskem. Naše čete, ki sovražnika v zahodni Galiciji neutrudljivo zasledujejo, so došle včeraj do črte Jaslo—Rajbrot. Pri tem zasledovanju in v zadnji bitki je bilo po dosedanjih poročilih ujetih 31.000 Rusov. Danes so došle vesti o umikovalnem gibanju nasprotnika na celi črti Rajbrot— Niepolomice—Wolbrom—Nowo Radomsk —Piotrkow. V karpatskem gozdnatem gorovju se je vse potrebno ukrenilo proti prodiranju sovražnih sil v dolino reke Latorcza. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, gen. major. XXX NAJVAŽNEJŠA BITKA VOJSKE. -Berliner Tageblatt« piše: Iz Peterburga se poroča: Vsa znamenja kažejo, da se kmalu odigra najvažnejša bitka na ruski fronti. Nemci odpošiljajo nova ojačenja proti vzhodu. Jasno je, da pripravljajo za nastop še velike sile. Našli bodo Ruse pripravljene za sprejem, tudi »general zima« jih bo sprejel. V 14 dneh nastane veliki mraz, ki mu oprema nemških čet ni kos. Medtem se bijejo le praske. (Pri katerih je pa kar po 10.000 Rusov ujetih. Ur.) BOJI ZA LOWICZ. Milan, 15. decembra. »Corriere« poroča iz Peterburga: Ljuti napadi na črti Lovvicz trajajo dalje. Nemci so tam postavili okoli pet do šest armadnih zborov. S hrabrostjo in drznostjo zasledujejo Nemci načrt, da osvoje Lovvicz, ker je križišče železnice Thorn— Lowicz. Pariz, 15. decembra. »Nowoje Wre-mja« poroča, da se udeležujejo bojev pri Lov/iczu srednjeazijski polki, ki sestoje iz Tartarov, Kirkizov in Baškirov, RUSKO POROČILO O POLOŽAJU NA VZHODU. Kristijanija, 15. decembra. Listu -Dai-Iy Chronicle« brzojavljajo iz Peterburga: Na celi ruski bojni črti, izvzemši južno od Krakova, kjer Rusi izvajajo protinapade, vlada mir. Pri Mazurskih jezerih Prusi metodično napadajo Ruse. Novi boji z Avstrijci v karpatskih pasovih jugovzhodno od Krakova kažejo, da hočejo Nemci z napadi na rusko desno krilo odvrniti pozor- nost od dogodkov pri Krakovu in Przemy» slu. Rusi so brez težave te napade odbili OBLEGANJE PRZEMYSLA. Berolin, 15. decembra. »Berlinet Tageblattu« poročajo iz avstrijskega vojnega poročevalskega stana: Vrhovno poveljstvo ruske oblegovalne armade pri Przemysln je baje zopet podeljeno generalu Radku Dimitrijevu, ki je po padcu Rennenkampfa zopet prišel v milost pri velikem knezu Nikolaju Nikolajeviču. Dosedaj je hrabra posadka mogla odbiti vse napade. Razpoloženje v Przemyslu je izvrstno. NEVARNOST ZA RUSE V ZAHODNI GALICIJI. Milan, 15. decembra. »Corriere della Sera« piše: Zopetna osvojitev Novega Sandeca pomeni znaten uspeh avstrijskih čet, ki sedaj operirajo na obeh straneh Dunajca. Ta operacija v zvezi z operacijo dalje proti zahodu jc zelo nevarna za Ruse. VOJNI ČASNIKARSKI STAN NA BOJIŠČU. Vojni časnikarski urad je odpotoval 15. t. m. na zahodno gališko bojišče. Pred vsem obišče bojišče pri Limanovi. RUSKI POVELJNIK OBOLEL NA GRIŽI. Basel, 15. decembra. »Baseler Nach-richten « poročajo iz ita.lijanskG^a. viržt, da je poveljnik ruskih čet ob Visli, general Rusky obolel na griži. Rusky poveljuje petim armadam med Thornom in Krakovom. XXX POROČILA IZ ZGORNJE OGTISKS. Budimpešta, 15. decembra. »Esti Ujsag« poroča iz Marmaros-Szigeta: Veliki župan marmaroškega komitata Ladislav Nyegre je bil z avtomobilom v Oltormezo, kjer civilna uprava nemoteno uraduje. Veliki župan je izjavil, da ni nobenega povoda za strah ali beg; tisti, ki kljub temu zapuščajo mesto ali komitat, brez potrebe zapravljajo svoj denar. V Marmaros-Szigetu vlada živahno življenje, vse Irgovine so odprte. V saroškem komitatu je šolski nadzornik pozval vse učitelje,' ki so vsled ruskega vpada zapustili sv«in mesta, da se lakoj vrnejo. XXX ZANIMIVOSTI IZ RUSIJE. »Berliner Tageblatt« ima poročilo, ki navaja: Rusija se sedaj na vso moč trudi, da bi pridobila simpatije Varšave z dokazi za materielno skrb za Polj- leganja. Nekoč vprašam neko damo zakaj se ljudje tako krčevito drže Krakova. Krakov je Krakov. Nikdo izmed Poljakov skoraj noče verjeti, cla bi prišlo do obleganja aii celo do padca trdnjave. Krakov je svetišče poljske kulture, poljske znanosti in umetnosti, Krakov je srce poljskega naroda! Idite po ulicah, v muzeje in cerkve, na Wawel; kamor pogledate, vidite kak zanimiv spomenik poljske narodne individualnosti. Ako vzamete Poljakom Krakov, jim umorite srce. — Že drugič smo bili evakuirani. Naši ljudje so bili na Moravskem, Nižjeavstrijskem, Ogrskem. Občutili so vse bridkosti izseljeniškega življenja. Vrnili so se. Sedaj ostanejo, naj se zgodi kar se hoče.« V tramvajih so sedaj kondukterji v ženski obleki. Tudi vozniki! Dame imajo lepe kostume, ki jim gobro pristojajo; na glavi konduktersko čepico. Kaj ne, zanimivo? Od vzhodne in severovzhodne strani krakovskega mesta se že sliši kanonada. Prvi streli iz ruskih topov. Naj Vam opišem svoje dogodke in doživljaje od 20. avgusta d« konca sep- | tembra, zlasti svojo pot proti Kamionki in ; nazaj preko Lvova — Grcdek — Javorov j — Przemysl — Jaslo, Naj bo torej! Ko smo prišli v Lvov, bilo je okoli 20. avgusta, se je naša kavalerijska oskr- bovalna kolona (11) lakoj formirala. V par Hneh smo bili pripravljeni in preskrbljeni 7. vsem. Kolona je štela 500 trenskih vozov, en »Staffeh ali pododdelek za 87 vozov. Jaz sem bil določen za načelnika prvega pododdelka. Dne 24. avgusta smo dobili povelje, da moramo iti v smeri proti Kamionki. 25, avgusta smo prenočili prvič — v Žedatycah, 12 km vzhodno od Lvova — pod milim nebom. Spal sem na vozu, pokrit 7 navadno odejo. Bila je precej topla noč. Ponoči sem se prebudil, bilo je slišati zamolklo gromenje iz daljave, kakor gromenje pred nevihto! Bili so prvi ruski streli, katere je bilo slišati iz daljave. Drugi dan dobim povelje, da moram takoj peljati proviant v Sapiešanko pri Kamionki Strumilovi. Nedaleč od Sapiešanki leži na desni strani državne ceste mala rusinska vas, Iz bližnjih gozdov ic bilo slišati posamezne strele. Znamenje, da jc sovražnik že blizu. Napotimo se v to vas Domkov — vse izumrlo, tiho. Trenkomandant, poročnik Sziklay, jezdi naprej, da rekog-noscira kraj. Naenkrat slišimo strel iz najbližje razdalje. — Poročnik ni. V skrbeh | smo, kaj se je zgodilo z njim. Pošljemo patruljo ki preišče hiše in vas. Vse zapuščeno, hiše odprte, na durih pa visijo nabožne ruske slike, Patrulja je konstatirala, da se nahaja sovražnik v bližini. Dobila je par strelov — od domačinov, ki so bili skriti v jamah. Ko se vrne poročnik, uka- že iti nekoliko bolj na levo in čez pol ure smo v Sapiešanki. Kakor smo pozneje zvedeli od naših vojakov, je bila vas Demkov veliko gnezdo moskalofilov. Tudi drugim našim vojakom se je zgodilo, da so lastni domačini nanje streljali. V Kamionko nismo mogli, ker je bila tam naša bojna črta. Iz višine pri Sapiešanki je bilo videti v daljavi dim gorečih hiš, najskrajnejši dim je približno označeval pozicije sovražnikove, v Kamionki so bili naši. Na višinah pri Sapiešanki je bila postavljena naša artiljerija in en del naše »rojne« vrste. BiH smo torej čisto blizu ognja. Proti poldnevu je postajala kanonada vedno silnejša. Naenkrat zagledamo ob robu nekega gozda — približno v daljavi 800 m našo konjenico. »Huzari! Kozaki pridejo« (A kozakov jonek!) S tem krikom pridrvijo preko naše lastne rojne vrste. V tem hipu dobi tudi infanterija povelje- vsled ruske premoči, da mora spremeniti svojo fronto. Trenski vozovi so se začeli pomikati nazaj, odkoder smo prišli. Nekateri vozovi so vsled slabih cest prišli v močvirje in so obtičali; eni so se prevrnili, pri drugih so vozniki sami pometali tovore na tla, da so mogli hitreje voziti. Situacija je biia tu precej resna. Nahajali Smo sc s trenom čisto blizu bojne črte. Zvedel sem, da so bili naši v tnan^. sko, ki je tako zelo prizadeta po vojski. Kakor poroča »Novvoje Wremja« je bila deputacija zastopnikov varšav->kih velikih bank in trgovskih hiš pod vodstvom kneza Ljubomirskega in barona JKronenberga pri finančnem ministru in državnem nadzorniku Charito-no\vu v Peterburgu prijazno sprejeta. Deputacija jc zahtevala 50 milijonov rubljev kredita za poljske banke. Ta vsota bi služila za zidavo porušenih podjetij in za sanacijo drugih podjetij, ki so vsled vojske propadla. V varšavskem industrijskem ozemlju — je navajala deputacija — delujejo sedaj le tiste tvornice, ki imajo posebna naročila. Pa tudi produkcija teh je padla za polovico. V primeri z letom 1910 je produkcija šla nazaj za 65 milijonov rubljev. Od 400.000 delavcev jih dela samo 50.000. Vsled teh okoliščin je delavstvo na izgubi mesečno 9 milijonov rubljev. Ruske oblasti so izjavile, da so v principu pripravljene izpolniti želje varšavskih finančnikov, izrazile so celo dvom, če bo predlagani kredit zadostoval. Notranji minister Maklakovv se je izjavil za takojšnje dovoljenje kredita Iz državnih sredstev. Ruske zbirke za žrtve vojske na Rusko Poljskem znašajo dosedaj, kakor poroča »Kuryer Warczawski«, okoli 500.000 rubljev in pol milijona zabojev z različnimi potrebščinami. Peter-burški odposlanci so prinesli te darove v Varšavo. Ker je to mesto dosedaj relativno le malo trpelo vsled vojske, je sklenil poljski centralni odbor, da se porabi za varašvsko prebivalstvo le 7 odstotkov darov, ostalo pa za provinco. Največji del darov tvorijo ženske obleke. V guberniji Kjelce trgovina popolnoma počiva. Tamošnje zaloge granita in marmorja, ki so preživljalo mnogoštevilno delavstvo, so uničene. Rusko naučno ministrstvo je na prošnjo poljskega posl. dume Haruse-\vicza izdalo odredbo, da se v poljskih zasebnih šolah, ki tvorijo glavni del šolstva na Rusko Poljskem, sme poučevati splošna zgodovina in zemljepisje v poljščini. Samo zgodovina in zemljepisje Rusije kakor tudi staroslovcnski cerkveni jezik se mora šc nadalje poučevati v ruskem jeziku. Z Lvova poročajo: Od odličnjakov so ob ruski invaziji ostali v Lvovu: nadškofa Bilczewski (katoliški) in Te-odorovič (armenski), mestni predsedniki Rutowski, Stahl in Schleicher, ravnatelj deželne banke Milewski, nadalje grofa Stanislav Henrik Badeni in Lev Pininski, ki delujeta v meščanski straži. Ravnatelj mestnega statističnega urada Dyszkiewicz je dognal, da je pred vhodom Rusov zapustilo mesto 12.000 oseb. Ker je poleg tega bilo veliko oseb dodeljenih armadi, šteje Lvov sedaj okroglo 150.000 prebivalcev. V mestu se nahaja veliko invalidov avstrijske armade iz sedanje vojske. Usoda teh vojnih žrtev je bila po vhodu Rusov zelo žalostna. Sedaj se je v njihovo varstvo iz krogov poljske aristokracije sestavil odbor, na čelu katerega šteje grofice Dzieduszycka, Pinin--ka in Skarbek. XXX RUSI NA RUMUNSKI MEJI. Budimpešta, 15. decembra. Iz Jas-syja poročajo: Na rusko-rumunski me-ji so opazili dva ruska vojna zbora, o katerih nalogi se nič natančnega ne ve. Laški senat In loSka nevtralnost. V senatu se je nadaljevala razpfava o izjavi laške vlade glede političnega položaja. Profesor Barzelotti je povdarjal: Italija ne sme nevtralnosti opustiti, ker bi pomenilo to velike nevarnosti zanjo. Predvsem je treba pribiti, da so pristaši vojske razven enega dela liberalne stranke sami antimilitaristi in protiustavni ljudje. Ti vidijo v vojski samo ugodno priložnost, da notranje razmere Italije prekucnejo in dajo duška svojim revolucionarnim in anarhističnim čutilom. Vojska Italije na strani trojnega sporazuma bi pa pomenila tudi veliko nevarnost v Tripolisu od strani Turčije. Sodbe tistih, ki računajo s tem, da bodo nevtralci ostali brez odškodnine in prepuščeni na milost in nemilost zmagovalcu, so naravnost naivne. Ti ljudje računajo namreč s tem, da bo ena ali druga stranka popolnoma poražena. Ta račun je pa napačen. Da ne bo tista skupina premagana, o kateri mislijo nekateri, da bo, se razvidi že iz junaštva, s katerim Nemčija vojsko vodi. Tehtno pretresovanje govori za to, da bi udeležitev vojske od strani Italije samo pomnožila moč držav, ki si konkurirajo na morju. Morala in mednarodna politična dostojnost odsvetujeta, da bi zaveznikom zadali milostljiv udarec. Senat je nato sprejel državni proračun in razpravo o izjavi vlade nadaljeval. Senator Garofolo odobrava nevtralnost vlade. Dokler se ne bodo pravice Italije kratile in kršili najvišji interesi Italije, naj se nevtralnost tudi drži. Senator Chimirri izraža vladi zaupanje in odobrava nevtralnost. Italija hoče svojo kri samo za obrambo in neodvisnost Italije in samo za čast domovine prelivati! Senator Morandi se izjavi za dnevni red, v katerem bi bila izražena sledeča želja: Italija naj pomaga sedanjo krizo na ta način rešiti, da bo zastopala načelo, naj se oboroževanje zmanjša. Molmenti pravi: Močni moramo biti in čuječi. Če pogajanja ne zadostujejo, pa primimo za orožje. Čim močnejši smo, tem večje je upanje, da pri pogajanjih zmagamo. Senator Bedotti predlaga sledeči dnevni red: Senat je vzel izjavo vlade na znanje in jo odobrava. Nevtralnost je dobra, če ne zadostuje, je dolžnost vlade, da sta armada in mornarica popolnoma pripravljeni. Danes lahko rečemo, da sta obe pripravljeni na vse žrtve. Če je potreba, bo žrtvovala domovina zadnji vinar in zadnjega moža. Ministrski predsednik Salandra izjavi, da ga veseli soglasje vseh govornikov in njihova zadovoljnost s politiko vlade. Vlada bo črpala iz tega pogum in svojo politiko nadaljevala. SALANDRA V LAŠKEM SENATU. Rim, 15. decembra. V senatni razpravi je izjavil ministrski predsednik Salandra še sledeče: Mi dobro vemo, da so izven Italije in v Italiji izjavo vlade s patrio-tično skrbjo razne vrste po svoje izkoristili. Ničesar se ni zgodilo, kar bi naše stališče spremenilo. Mi stojimo na svojem šini, Rusi so imeli tu veliko premoč, zlasti artiljerijsko. Vsled tega so se morali naši umakniti. Drugi dan smo bili zopet v Žedalycah! Odtod se je cela kolona pomikala zopet nazaj v Lvov, kjer smo počasi zbirali svoje vozove in ljudi. Koncem avgusta je bilo v Lvovu zelo razburkano življenje, Od fronte so prihajala neugodna poročila, begunci so prinašali vedno nove slabe vesti. Nepregledne vrste ranjencev so dovažali v bolnišnice, In vsakdo, kogar smo srečali, je povpraševal: kaj bo z Lvovom? Za Lvovom so se naše armade prvič postavile združene v bran proti Rusom. Bila je to prva gigantska bitka — največja v tej vojski — bitka pri Grodeku — Ja-novu — Ravaruski — Tomašovu. Trajala je skoraj 14 dni (od 28 avgusta do 11. septembra). Okoli 11. septembra smo se morali umakniti, ker so nam Rusi prebili levo fronto (pri Ravaruski) in so grozili, da nas obkolijo. V tem času od 28. avgusta do 11. septembra sem imel mnogo dela. Neprestani pohodi — po 25—30 km na dan — dovaža-nje in oddaja provianta, to je bilo moje opravilo, Kraj Grodek—Janov—Javorov ;e v geografičnem oziru zanimiv. Pri Grodeku jezera, od teh dalje proti severu pa gričevje, ki se vleče mimo Ravaruske do ruske meje. Bilo je nekega dne koncem avgusta. Bil sem na potu v Sadovo Višnjo, kjer sem imel prevzeti pri tamošnjem vojaškem skladišču proviant Ob cestnem jarku zagledam naekrat tri kranjske Janeze, ene-jia četovedio iti dva infanterist« od 17. pešpolka. Vprašam jih, kam gredo. Pripovedujejo mi, da so bili v bojih pri Prze-myslanih razkropljeni in so zgubili regiment. Povabim jih, da ostanejo začasno pri našem pododdelku kot straža, dokler ne dobijo stika z regimetom. Kranjski Janezi so z veseljem sprejeli to ponudbo. Četovodja je doma iz Jesenic ob Savi, infante-rista Lojze in Jaka pa blizu Postojne. Njih imena sem pozabil. Skoraj 4 tedne sta me Lojze in Jaka spremljevala na mojih potih. Eden je bil moj kočijaš drugi pa ordo-nanc. Zvesto sta mi služila in mi stregla; posebno na potu od Przemysla v Novi Sandec, ko me je mučila huda bolezen skoraj celi teden, sta mi neprestano stregla. V začetku septembra smo se podali z našo kolono od Javorova do Potylycza pri Ravaruski. Kako smo bili takrat veseli, da gremo zopet naprej. Upali smo, da bomo prodirali še dalje, morda v Rusijo. Žali-bog so bile te nade — samo nade! Krasne dni smo imeli pri Ravaruski, Lepi večeri, še lepše noči! Ponoči in podnevi je bilo slišati neprestano gromenje topov. Pri Ravaruski sem si prvič ogledal bojno polje iz najbližnje razdalje. Nekega dne — popoldne — sem se podal na grič, ki se dviga zapadno od Ravaruske, Na vrhu je majhna kapelica. Krasna pokrajina leži pred nami, posejana z vasmi in mesti. Ob vznožju je Ravaruska. Na polju se dviga iz neke vasi plamen in dim, isto na horizontu. Skozi kukalo sem dobro razločil pozicije naše in sovražne artiljerije. Bilo je celo videti ogenj iz topov in eksplozijo šrapnelov. Kaj nisem opazil, possbno vojaštva ne! — (Dalje,1 mestu z globoko zavestjo dolžnosti, ki namjih narekava popolna svoboda v našem delovanju. Senator Barcelotti je v svojem govoru napravil par opazk o morebitnem izidu vojske. Nam ni dovoljeno delati z zgodovinsko in zemljepisno filozofijo, ker bi morebitno zmoto plačala dežela, ne pa mi! Mi moramo dogodke zasledovati z laškega stališča in po njem svoje stališče uravnati. Salandra prosi, naj se senat ze-dini na dnevni red senatorja Pedotti, ki v jasni besedi brezpogojno izjavo vlade odobrava. Nato se sprejme predlagani dnevni red senatorja Pedotti enoglasno s 164 glasovi. Seja se je nato zaključila. Seja ljubljanskega občinskega sveta. L j u b'l j a n a , 15. dec, Predsedstvena poročila. Sejo vodi župan dr. Tavčar, overova-teljem zapisnika imenuje obč. svetnika Ko-lešo in Hudovernika. Župan omenja imenovanja nadvojvode Friderika za maršala. Ena ulica v Ljubljani je njemu posvečena. Z veseljem smo vzeli na znanje to veselo novico. S tega mesta želim, naj dovede našo armado do končne in slavne zmage. Prosi navzočega vladnega zastopnika, naj potom vlade naznani nadvojvodi ta sklep. — Nato se župan spominja smrti bivšega kranjskega deželnega predsednika Viktorja barona Heina. — Spominja se junaške smrti majorja generalnega štaba Krausa in smrti Davorina Jenka, slovenskega komponista. Nam vsem ostane v večnem spominu kot skladatelj naše himne »Naprej zastave slave«, ki bodri tudi zdaj na bojiščih naše hrabre vojake. — Čestital je župan tudi ob odlikovanju poveljnika III. armadnega zbora Colerus - Geldern brzojavno in pismeno, — Sprejme se županov nujni predlog, s katerim se naknadno pooblašča, da podpiše 100.000 K vojnega posojila. — Mestna hranilnica je izročila občini 2000 K za reveže in 1500 K rodbinam pod orožje vpoklicanih vojakov. Odgovori na interpelacije. Glede na interpelacijo obč. svetnika K o 1 e š e (S. L. S.) poroča, da se je cesta pri Kolinski tvornici posula. — O zaprtju šentjakobskega mostu (interpeliral občinski svetnik Šerjak, S. L. S.), poroča, da je zaprla most državna policija. — Z ozirom na policijsko uro je posredoval župan pri vladi. Policijska ura se podaljša v gostilnah do 11., v kavarnah do 1. ure. — Župan izvaja, naj tudi naprej vodi električni in vodovodni odsek kakor vsak drug odsek posle, ker dokler se ne potrdi tozadevno sklenjeni štatut, se ne moreta vodovod in elektrarna samostojno upravljati. Izvoli se odsek. Župan: Stvar je zdaj rešena, odsek je zdaj pravilno izvoljen. Naj se sestane in konstituira. V šolski odbor obrtno nadaljevalne šole so izvoljeni Bončar, Likozar in Pusto-slemšek. Stavbne zadeve. O nadaljevanju del pri kanalih zbiralnikih se radi še nedovršenih del v strugi Ljubljanice odveže tvrdko Rella od pogodbe. Kadar se izpremene razmere, naj se stopi v dogovor s tvrdko, da nadaljuje dela. Obč, svetnik Pammer: Glasoval bom za predlog. Opozarjati pa moram, da tvrdka ni oškodovana, marveč je napravila izborno kupčijo, ker ji ni bilo treba graditi kanalov tam, kjer bo delo nevarno, — Vzameta se na znanje poročili o končnih ko-lavdacijah del pri razširjevalnih stavbah v mestni pehotni vojašnici in del pri razširjenju hlevov za drobnico v mestni klavnici. Odobreni proračuni. O njih poroča podžupan dr. Triller, Proračuni se sprejmejo brez razprave. Za proračune niso glasovali občinski svetniki S, L. S. Poročevalec omenja, da so proračuni sestavljeni za prvo polletje 1915, — Mestni ubožni zaklad izkazuje izdatkov 80.992 K, dohodkov 20.130 K, primanjkljaj je preračunan s 60,862 K. Za splošni ustanovni zaklad se prora-čunava pokritje z 12.451 K, potrebščina z 10,104 K in prebitek z 2347 K. Zaklad meščanske imovine izkazuje pokritje s 33.814 K, potrebščino z 32.506 K in prebitek z 1308 K. Mestno loterijsko posojilo: pokritje 107.125 K 61 h, potrebščina 68.933 K 3 h, prebitek 38.192 K 58 h, amortizačni zaklad mestnega loterijskega posojila: pokritje 40.290 K 50 h, potrebščina 42.161 K 40 h, nedostatek 1870 K 90 h. Proračun mestne klavnice izkazuje pokritje 21.480 K, potrebščina 21.481 K 80 h, primanjkljaja 1 K 80 h. — Poročevalec dr. Triller pristavi: V drugem semestru bo primanjkljaj izginil, ker se največ prašičev pokolje v drugi polovici vsakega leta. Vodovodni zadrugi v Spodnji Šiški se povrne varščina 1000 K. — Odobri se obrestna mera mestne hranilnice ljubljanske za nekatera posojila družbe sv. Cirila in Metoda s V šolski odsek se izvoli Smole, v kvalifikacijsko komisijo podžupan dr, Triller, Za obrambo Kanade. London, 16. decembra. (Kor. ur.) Državni tajnik kolonij je dobil oficielno izjavo kanadskega ministrskega predsednika, ki izvaja: Ministrski predsednik je podal dne 19. oktobra oficielno izjavo o obrambi Kanade proti morebitnim vpadom in napadom, kakor tudi o organizaciji, izobrazbi^ oboroženju in o odpošiljatvi ekspedicij-skih zborov. 80.000 mož milice se nahaja v kanadskih garnizijah in obmejnih postajah; 30.000 mož se je pa takoj pričelo novačiti. Čez morje so se pošiljali vojaki v oddelkih po 10.000 mož; odposlanih 30.000 mož so pričeli takoj nadomeščati. Medtem je vojni urad v Londonu predlagal, naj se drugi ekspedicijski zbor sestavi tako-le: 17 tisoč častnikov in moštva, 4765 konj, 58 topov, 16 strojnih pušk. Tem četam je prišteta pehota, artiljerija, tehnični oddelki, signalne, kolesarske stotnije, tren, vojne ambulance, municijski park, rezervni park itd. Zbor nai se oboroži kakor mogoče hitro! Dve pehotni brigadi bosta v kratkem pripravljeni, kakor hitro jih potrebuje vojni urad. Topovi so se nakupili na račun kanadske vlade od Anglije. Vežbajo se artiljerijski oddelki 12funtnih topov, kakršni so se rabili v burski vojski, Ministrski predsednik se je večkrat posvetoval z vojnim ministrom in z načelnikom generalnega štaba o tem, koliko vojakov da lahkoj postavi Kanada. 50.000 mož zh°re Kanada lahko takoj; vse kanadske sile bi znašale 91.000 mož. Kakor hitro se odpošlje drugi kontingent, se rekrutira 17,000 mož in se ž njimi poviša število vojakov na; 108.000. V zahodnih provincah razpolagajo z velikim številom dobrih jezdecev. Pa zadnjih brzojavnih obvestilih britske vlade bodo te ljudi lahko kmalu potrebovali na bojišču. Dobava orožja in oprema tvori najtežavnejše vprašanje. Kanadska vlada bo tozadevno postopala skupno z britskjj vlado. . , • Vojska s Srbijo. IZPRAZNITEV BELGRADA. Uradno poročilo. Dunaj, 15. decembra. (C. kr. kor, urad.) Z južnega bojišča se uradno po< roča: Vsled potrebnega umaknjen]« našega desnega krila je s tem ustvai* jen operativni položaj pokazal, da je prav, če se tudi Belgrad za zdaj zapu« sti. Mesto je bilo izpraznjeno brez boja. Čete so vsled prestanih naporov tal bojev pač trpele, a prešinjene so naj* boljšega duha. j RUSKO DARILO SRBIJI, Budimpešta, 16. decembra. Poročevalec »Az Esta-' brzojavlja 12. decembra; iz Galaca: Rusija je darovala Srbiji ladji »Sv. Jurij« in »Srbija«; navadni trgovski ladji, ki sta oboroženi s topovi. Ladji sta stražili tiste ladje, ki so vozile Srbiji mu« nici jo. SVETA VOJSKA V ALBANIJI. — ^ 25.000 ALBANCEV VDRLO V SRBIJO? Milan, 16. decembra. Listi poročam jo, da je Essad paša proglasil v Albaniji sveto vojsko, kar je imelo za posledico, da je 25.000 Albancev vdrlo čea Dibro v Srbijo. NOVA ŽELEČNIŠKA ZVEZA MED OGRSKO IN SRBIJO. Budimpešta, 15. decembra. Ravnateljstvo kraljevih ogrskih državnih železnic je pred kratkem razpisalo ofert-no razpravo radi zidave železniške proge, ki bi šla iz Batajnice do Obrenovca, Delo je že oddano in mora biti gotovo do konca februarja. Železnica bo ozko-in dvotirna. Nemci opazujejo sovražnika. PUNT V MACEDONIJI. Soiija, 16. decembra. Macedonski Turki so se skupno z bolgarskimi bandami zlasti v ozemlju Gevgeli uprli. Sesianek šveiskeaa, danskeoo in norveškega kralja. »Svenska Telegram Byrau« poroča: Na vabilo švedskega kralja se v petek 18. t. m. sestanejo v Malmoju švedski, danski in norveški kralj. Sestanek namerava dokazati, da vlada dobro razmerje med tremi severnimi državami in da obstoja mecl njimi popolna sloga za vzdržavanje nevtralne politike. »Lokalanzeiger« piše, da vse napeto pričakuje sestanka treh kraljev in da mu pripisujejo izredno veliko politično važnost. Sodi se, da se ne bodo sklenili koraki proti Avstro - Ogrski in Nemčiji in da bodo najbrže sklenili politiko močne nevtralnosti nasproti vsem vojskujočim se državam. Boji no zahodu. Berolin, 15. decembra. (Kor. urad.) Wolffov urad poroča: Nemški veliki glavni stan dne 15. decembra: Francozi so včeraj na več točkah zaman napadali. Napad na naše postojanke južnovzhodno od Yperna se je izjalovil z velikimi sovražnikovimi izgubamL Sovražnikov sunek iz okolice severovzhodno od Snippesa je bil prav tako kakor njegov napad severovzhodno od Ornesa (severno od Verduna) z velikimi sovražnimi izgubami odbit. V okolici Ailly-Aspremont (južno od St. Mi-hiela) so skušali Francozi v štirih naskokih vzeti naše postojanke. Napadi so se ponesrečili. Pravtako se je ponesrečil ponovljen sovražni sunek iz smeri Flirey (severno od Toula). V Vogezih so boji še v teku. Pri zopetni osvojitvi vasi Steinbach zahodno od Senheima smo ujeli 300 sovražnikov. Najvišje armadno vodstvo. Francosko uradno *>oročilo. Geni, 15. decembra. Francoski generalni štab je izdal 13. t. m. popoldne sledeče poročilo: Včerajšnji dan je posebno mirno pretekel. Delovanje sovražnika se le kazalo v kanonadi, ki se je vršila na raznih točkah fronte. Med tem so podvzeli Nemci jugovzhodno od Yperna tri ljute pehotne napade, ki so bili odbiti. V gozdiču Le Pretre so Francozi znatno napredovali. V Vogezih so Nemci ponovno napadli signalno postajo de la Mere Henri, ki se je nahajala severozahodno od Senones-a. Bili so pa odbiti. Uradno poročilo izdano ob 11. uri ponoči pravi: Na obeh skrajnih frontah sta se izjalovila dva nemška, napada, eden severozahodno od Yperna, drugi na kolodvor Aspach. Nemški podmorski čolni ob škotski obali. Rotterdam, 15, decembra. »Daily Mail« poroča, da so nemški podmorski čolni baje zopet napadli Firth of Forth. Interniranje Francozov na Nemškem. Berolin, 16. decembra. Nemška vlada je sklenila, da bo internirala vse za orožje sposobne Francoze v Nemčiji, če francoska vlada ne odgovori, zadovoljivo na zadnjo nemško opozoritev. Izgube belgijske armade. Od 200.000 mož jih je ostalo le še 40.000. Belgijska vlada sicer ne izdaja uradnih obvestil o izgubah, a sledeče številke bo zanesljive: Do 1. decembra je bilo izmed belgijskih vojakov 25.000 mrtvih in 30.000 ranjencev na Francoskem, 22.000 ranjencev na Angleškem, 35.000 ujetnikov v Nemčiji, 32.000 pa na Nizozemskem. Če priračunamo še bolnike, preostane od 200,000 belgijskih vojakov, ki so odrinili avgusta na vojsko, le še 40.000 mož. Indijci dezertirajo. Berlin, 16. decembra. Neko pismo s francoskega bojišča poudarja, da je veliko Indijcev prešlo k Nemceiji in da so na Angleže streljali. Angleške igralke vabijo rekrute. Rotterdam, 16. decembra. Iz Londona poročajo, da potuje po angleških vaseh in mestih 150 igralk, ki agitirajo za prijavo rekrutov. XXX VOJAŠKA SLUŽBENA DOBA V FRANCIJI. Kodanj, 16. decembra. (Kor. ur.) »Po-litiken« poroča iz Pariza: Vojni minister namerava predlagati postavo, po kateri bodo vsi za orožje sposobni Francozi od 18. do 52. leta podvrženi vojaški službi. MrijsKa Šolsko ladja pogrešana. Šolska ladja trgovske mornarice ^Beethoven« je zapustila 29. marca 1. 1. s premogom naložena New-Castle (Avstralija) in je odplula iz Valparaiso. O ladji ni nobenih poročil. Najbrže sc je potopila me-Ufift maimka, ko io divizij fciloviti viharji ob čilenskem obrežju. Šolski ladji je poveljeval Viktor Orschulek iz Olomuca; prvi častnik je bil Cosulich. Posadka je štela 22 mož in 20 kadetov. Torčijo v vojski. TURŠKO URADNO POROČILO. Carigrad, 16. decembra. Turško uradno poročilo z dne 15. t. m. pravi: Na kav-kaški fronti je napadla ruska kavalerijska brigada, ojačena z enim pehotnim bataljonom dne 13. decembra oddelek desnega krila glavne turške sile. Napad je bil odbit. Stara ladja »Mesudie« se je pri zasi-dranju potopila. Moštvo je ladjo lahko zapustilo. Na meji vilajeta Van so turške čete pri Saraju pričele z ofenzivo in z naskokom osvojile več ruskih opirališč. Oddelek čet, ki operirajo pri Aser-beidšanu, prodira v smeri proti Selamas v Perziji. Pri Seldos na južnem bregu jezera Urmia je napadla turška in perzijska ka-valerija neki ruski kozaški polk in ga popolnoma porazila. Rusi so imeli 40 mrtvih in veliko ranjenih. Napadalci so zasledovali sovražnika v smeri proti Urmiji in se polastili tik pred mestom se nahajajoče ruske municijske ladje. Podrobnosti še manjkajo. Perzijski rodovi se bore s turškimi četami ramo ob rami z velikim navdušenjem proti stoletnemu sovražniku in so ponovno pokazali izredno hrabrost. TURŠKA ZBORNICA. Carigrad, 14. decembra. Danes popoldne ob pol 2. uri se je sešla turška zbornica. Navzoči so bili: sultan, princi, egiptovski kedive, Goltz paša, ministri, člani diplomatičnega zbora in več nemških častnikov. Prestolni govor je prebral prvi tajnik sultana: zbornica ga je poslušala stoječ. Za predsednika zbornice je bil izvoljen s 126 glasovi proti enemu Halil-Bei, za podpredsednika Emir Aly-paša, brat voditelja vstašev v Maroku. Prvi je govoril predsednik Halil-Bei. Turčija se vojskuje, ker je k temu prisiljena. Sedanja vojska se vodi pod veliko ugodnejšimi pogoji, kakor se je vodila balkanska. Balkanske države so napadle Turčijo sredi revolucije, zato so izvojevale zmage, o katerih se jim ni niti sanjalo. Danes je pa Turčija polna ljubavi do domovine in ima na strani mogočne činitelje. To pot se je izvršila mobilizacija v velikem redu. Naša armada vidi, da se stara slava Turčije zopet oživlja. Turčija da se bori za svoj obstanek. Vojsko bomo vodili toliko časa, da dosežemo trajen mir. Rusija preži na ožino pri Carigradu že 250 let. Vojsko bomo vodili skupno z Nemci, z njihovimi zavezniki Avstrijci in našimi brati Mažari. Angleži in Francozi bodo prišli do spoznanja, -da se ne damo uničiti in se bodo po vojski z nami zvezali. Nato se je spominjal predsednik v toplih besedah turške armade. Prebrala sta se nato brzojavna pozdrava nemške in ogrske zbornice. TURŠKI SENAT ČASTITA. Carigrad, 16. decembra. (Kor. urad.) V včerajšnji seji senata se je sklenilo brzojavno častitati armadam Avstrije in Nemčije na zmagah. RUSKO POROČILO O OBSTRELJEVANJU BATUMA. Kristianija. Generalni štab kavkaške armade poroča: 11. decembra ob dveh popoldne se je približal »Sultan Javus Selim«, ki ga je spremljala križarka »Berki-satveh« Batumu in je poizkušal obstreljevati mesto in trdnjavo. Ko so utrdbe otvo-rile ogenj, se je hitro oddaljil »Sultan Javus Selim«, ko je izstrelil 15 strelov, ki so provzročili le malo škode. ANGLEŠKI PODMORSKI ČOLN V DARDANELAH. Reuter javlja poročilo angleške admi-ralitete, da se je pripeljal angleški podmorski čoln B. II. 14. decembra v Dardanele, kjer se je kljub močnemu morskemu toku potopil pod pet vrst min in je torpe-diral turško bojno ladjo »Mesudie«, ki je stražila mine. Podmorski čoln je ušel nepoškodovan, dasi so streljali nanj, in je še videl, kako se je potapljal zadnji del turške ladje. PRED NAPOVEDJO VOJSKE PERZIJE RUSIJI. Carigrad, 15. decembra. Po semkaj došlih vesteh je odrejena v Perziji mobilizacija. Prihodnje dni pričakujejo, da bo Perzija napovedala Rusiji vojsko. V turškem glavnem mestu bivajoči Perzijci so dobili poročilo, da zavzema Angležem sovražno gibanje v Kalkuti čezdalje večji obseg. Angleške oblasti so prepovedale izhajanje vseh mohamedanskih časopisov. PERZIJCI PRESTOPAJO K TURKOM. Carigrad, 16. decembra. (Kor. urad.) Kakor poročajo večerni listi, je perzijski kurdski vodit«li Uhani, katerega so Rusi LETALSKE BOMBE. Nemški letalci so s svojimi bombami povsodi, kjer so se pojavili vzbudili veliko strahu in napravili mnogo škode. Letalske bombe se ali polože v poseben aparat, ki jih na določenem mestu izbacne, ali pa s« mečejo z roko. Letalske bombe so napolnjene z najsilnejšimi eksplozivnimi snovmi in imajo strašno moč. dolgo poizkušali pridobiti, po dohodu turških čet v Saučbulak s celim svojim rodom, približno 10.000 mož, prestopil k turškim četam, da se bojuje proti Rusom. TROJNI SPORAZUM SNUBI PERZIJO. Carigrad, 16. decembra. Trojni sporazum je obljubil Perziji za njeno strogo nevtralnost mesti Kerbela in Nedšei v turški Arabiji. BOJ ZA EGIPT. Italijanski poslanec Bevione poroča, da so Senuzi že pričeli napadati Angleže. Pri Senuzih so se nahajali beli častniki, ki niso govorili niti angleško, niti francosko. Egipt se torej napada z dveh strani: na vzhodu se bliža redna turška armada, na zahodu pa Senuzi. Slike iz vojne. Povelja z nosilnice. V... bataljonu je prevzel poveljstvo stotnik Majetič kot najstarejši stotnik. Dobil jc nalogo, da drži naše postojanke na. Sanu. To je bila težka naloga. Okopi so bili polni vode in blata in naš hrabri vojaki so stali do kolen v vodi in blatu, Rusi so pa ravno postojanke tega bataljona neprestano najhuje obstreljevali. Od strani ogenj iz pušk, spredaj ogenj topov, v ozadju pa deroča reka. Položaj je bil strašen, rešitev nemogoča. Potekala je ura za uro, pomoči pa od nikoder. Stotnik Majetič se jc bil prehladil in tresla ga jc ljuta mrzlica, vendar ni hotel odložiti poveljstva ter je ves bolan in slab navduševal svoje fante. Ko se že ni mogel več držati na nogah, so vojaki improvizirali nosilnieo iz vej; na njej se je dal stotnik nositi ocl postojanke do postojanke, clajal povelja ter hrabril in bodril vojake. Položaj je postajal vedno neznosnejši in sovražnik je prihajal vedno bliže. Upirati se mu, bi bilo zaman in bi se brez koristi prelivala kri. Udati se pa tudi ni liotel. Zato je stotnik Majetič skušal priti v stik s svojim polkom. A kako priti čez reko? To je bilo tem težje, ker je sovražnik neprestano z reflektorji razsvetljeval okolico. Stotnik je dal posekati nekaj dreves in napraviti splav; potem je v več skupinah večino bataljona spravil čez reko. Seveda so morali na splavu ležati na trebuhu, ker so Rusi opazili njihovo početje u jili začeli strahovita obstreljevati. A k sreči so krogle padale večinoma v vodo. Na drugi obali so naši našli prazno hišo, v kateri so upali noč prebiti - srečni, da bodo po tolikem času zopet enkrat pod streho. Toda ruske krogle so hišo kmalu zažgale in vojaki so se morali napotiti dalje. Po večurni naporni hoji so dospeli do svojega polka, kjer so bili mislili, da jo polk že davno izgubljen. Stotnikova bolezen sc jo medtem tako poslabšala, da so ga takoj odposlali v bolnišnico na Dunaj, kjer je umrl dne 30. novembra, ne da bi bil doživel zasluženo najvišje odlikovanje. Dnevne novice. Položnice smo priložili danes za vse cenjenc naročnike, bodisi da plačujejo naročnino celo-, pol-, četrtletno ali mesečno. Prejmo jih tudi taki p. n. naročniki, ki jim doslej plačana naročnina sega še nekaj dni preko Novega leta, ker imamo okolu Novega leta toliko posla, cla bi se tedaj težko izbirali dotični naslovi. Prosimo vljudno, da se teh položnic poslužijo cenj. naročniki kolikor mogoče še pred Božičem ali pa vsaj kmalu po Novem letu, ker se nam s tem izredno olajša ogromno novoletno delo, obenem si pa vsak reden plačnik zagotovi redno daljnje prejemanje časopisa. Te položnice naj se izvolijo porabiti izključno samo za naročnino na »S 1 o v e n c a«, ker se nam sicer povzročajo velike težave in zamude pri iz-knjižavanju. Vsak ček naj se porabi samo za tisti namen, ki je označen ne srednjem delu položnice. -f O naših fantih na bojišču. Vojaški kurat Jožef Ogris je poslal to-le pisanje z bojišča: Tukaj se nam godi primeroma dobro; naši slovenski fantje iz Štajerske so zmerom dobre volje, ki jo ravno zdaj vlivajo v vesele slovenske pesmi, ki jih ta kraj pač še ni slišal. Pred nekaj dnevi sem slišal, da so se tudi »Janezi« pri nekem naskoku z bajonetom zopet vrlo izkazali. Tako govori preko vseh klevetij gotovih ljudi kri naših slovenskih junakov, da Angleška ^traža na ni.uiUpii^m skladišča. »hrast se omaja in hrib, zvestoba Slovencev ne mine«. + Črnogorci obstreljujejo Rdeči križ. — Poročnik Joško Hude padel, ko je pomagal svojemu ranjenemu slugi. O smrti g. poročnika Joška Hude nam piše prijatelj z bojišča: Dne 4. decembra je padel, kakor ste že poročali, junaške smrti g. poročnik Hude. Pri naskoku na sovražnikove postojanke je bil ranjen njegov sluga. G. Hude mu je priskočil na pomoč in poklical sanitetno patruljo. Pri tem je dobil strel v ramo. Sanitetna patrulja je došla, da bi oba obvezala. Kar se vsuje cela toči' krogel na sanitetno patruljo. G. Hude je dobil drugi strel v prsi, prav to ko tudi korporal sanitetne patrulje. Oba sta bila v par minutah mrtva. Iz tega se vidi, da Črnogorci streljajo celo na Rdeči križ. -I- Umrl je sinoči ob 10. uri v ljubljanskem frančiškanskem samostanu brat Edmund V e h o v e c. Rojen 1839 v Moravčah je vstopil v frančišk. red 1. 1857. in naredil slovesno obljubo 22, februarja 1864. Ker je imela provincija takrat mnogo ljudskih šol, in ni dostajalo za učitelje dovelj duhovnikov, so se tudi inteligentnejši lajiki posvetili šoli; tako tudi brat Edmund, ki je gladko govoril slovenski, nemški, hrvaški, italijanski in deloma tudi francozki jezik. — Ko so odpadle šole, se je brat Emund posvetil posebno vrtnarstvu in se tudi v tej stroki popolnoma izobrazil. Letos je obhajal 50-letnico redovne obljube, potem pa očividno jel hirati. Bil je vzgle-den, pobožen redovnik, porabljiv svoj čas za vse, spoštovan od sobratov, ki so ga nazivali z ljubeznjivim imenom »stric«. Pogreb bo jutri popoldne od pol 3. uri. Mir njegovi duši! 4- Promet na državnih železnicah med božičnimi prazniki. C. kr. korespondenčni urad poroča: Ker se radi izrednih razmer potrebuje železniški prometni material v druge namene, uprava državnih železnic ne more letos ukreniti o božičnih praznikih takih odredb kakor druga leta, da sc zmaga pomnoženi civilni promet. Ob činstvo se na to opozarja s pristavkom, da se bodo v bodočih božičnih praznikih prevažali civilni potniki le v toliko, kolikor bo prostora in se ne more za brezpogojno prevažanje jamčiti. -(- Pogreb č. gospoda župnika Za-krajška bo jutri ob 10. uri dopoldne v Vavti vasi. + Bivši vojaški škof umrl. V Velikem Varadinu je včera j dopoldne umrl bivši apostolski vojni vikar škof Kolo-man pl. Belopotoczki, star 69 let. — Najvišji tarifi za živila. Dunajski »Fremdenblatl« piše: Nekateri ljudje mislijo, da ne smejo prodajati svojih živil pod najvišjo ceno, katero je določila vlada. To je velika zmota. Živila ne smejo biti dražja kot jih državnik cenik določa, pač pa se smejo pod to ceno prodajati. In zelo je želeti, da se vsa živila pod to ceno prodajajo! — Na severnem bojišču je nadel, če se sme verjeti pripovedovanju ranjencev, g. Herman F ur lan, uradnik Jadranske banke. Doma je bil iz Svinega pri Šmarjah v goriški Vipavi. Služil jo kot rez. častnik pri 27. dom. polku. Njegov brat Albin je bil tudi ranjen v Ga- licijl. , — Za poročnike so bili imenovani praporščaki: Albert Gajšek, dom. p. 15.; Fran Pleško, Karel Turk, Mihael Leveč, Anton Čižman, dom. p. 27.; za črnovojni-škega nadporočnika Karel Tavčar, za črno-vojniške poročnike Anton Demšar, Fran Ilovar, dr. Siegfried Janežič, dr. Fran Ja-novšek, dr. Rikard Kocjančič, Josip Kranjec, dr. Al. Kukovec, Edvard Kukec, Josip Lešnik, Anton Petkovič, dr. Ivan Pretnar, Ivan Rataj, Anton Šiška, dr. Gvidon Sernec, Ignacij Belec, Rikard Janežič, Karel Židek; za vojaškega kurata za čas vojne Anton Merkun; za aprov. častnike akce-sisti Edmund Kavčič, Anton Štrekelj, M. Klavžar; za črnovojniške apr. akcesiste Metod Dolenc, dr. Emil Lubec, Fran Za-hradnik; za črnovoj. medik. akces. Viktor Otorepec. — Vest o smrti dr. J. Podobnika še ni potrjena. Poročila o njegovi smrti se naslanjajo le na govorice. — Zahvala 97. pešpolka. Z bojnega polja smo dobili: Podpisani slovenski podčastniki se v svojem in v imenu moštva najiskrenejše zahvaljujejo za poslana darila. (Slede podpisi.) — V Repnjah je 11. t. m. umrla 78 let stara dekle, Ovčakova Mica, sestra pokojnega g. zlatomašnika Jurija Dernovšek, ki je bil pred tremi tedni odšel v večnost, ji mesto rripravit. N. v m. p.I — Premestitev poštne nabiralnice. Poštna nabiralnica v Zamešku (polit, okraj Krško) bo s 1. prosincem 1915 premeščena v Hrvaški Brod. Nova nabiralnica bo poslovala v tistem obsegu, v kakršnem posluje sedanja poštna nabiralnica v Za-Tiešku. — Dr. Rudolf SHan, rezervni poročnik pri 67. pp., je padel na severnem bojišču. Kot mrtvega ga navaja seznam izgub št. 74, izdan 5. decembra. Rajni je bil iz znane in spoštovane Silanove družine v Pliberku, je delal sodno prakso v Celovcu in je bil pozneje nastavljen kot avskultant pri mariborskem sodišču. Bil je ljubezniv družabnik in narodno zaveden mož. Časten mu spomin! — Brat rajnega profesorja Podboja padel. Dne 26. oktobra je padel v Tucze-pyju v Galiciji brat rajnega g. prof. Podboja, Ivan Podboj, topničar pri 25, polj. topničarskem polku, še edini sin iz spoštovane Podbojeve rodbine na Adamovem pri Velikih Laščah. Globoko potrti starši so torej izgubili na bojišču oba sina. — Padlemu slovenskemu junaku blag spomin! — Blagovni promet v Črnogoro z ozirom na pakete za avstro-ogrske ujetnike. V zmislu odloka trgovskega ministrstva z dne 21. m. m., št. 46.670/P ex 1914, ne smejo poštni uradi več sprejemati paketov za avstro-ogrske ujetnike, ki bivajo v črnogorskem vojnem ujetništvu. — Razpisane pošte. Razpisano je mesto nadpoštarja v Dolenjem Logatcu (1/2). — Razpisano je mesto poštnega ekspedi-jenta v Turjaku na Goriškem (III/3). Pavšal za slugo znaša 532 K, — Razpisano je mesto poštnega ekspedijenta v Jelšanah (III/1). Pavšal za poštnega slugo znaša 300 kron. — Padel je v bitki pri Krakovu nadporočnik Ignacij Hočevar iz Kamnika. Bil je zadet v trebuh. Šele nedavno smo poročali o njegovem odlikovanju. — Široko na reškem pomorju. Ogrski brzojavni urad poroča z Reke, da je. divjal silen široko, ki je v reškem pristanišču povzročil veliko škodo. Valovi so poplavljali obrežje. — Rumunija in vojni ujetniki Avstrije. Rumunska pošta naznanja, da zopet pošilja denar za avstrijske vojne ujetnike v Srbiji. — Izplačevanje odškodnin za konje in vozove. Dogaja se, da se odškodnine, ki jih vojna uprava izplačuje za prevzete konje in vozove posameznikom, ne moro izplačati, ker je gospodar odšel k vojakom in ker se ne more obvestiti o izplačilu. Pri tem čestokrat trpi obrt in kmetija, ki je v rokah doma ostalih sorodnikov ali svojcev. Da se temu zlu odpomore, je finančno ministrstvo odredilo, da se na prošnjo svojcev pri vojakih služečim gospodarjem, ki so izročili vojni upravi svoje konje in vozove, za take slučaje sme postaviti kurator, da sprejema in sorodnikom izroča izplačila. Kuratorje postavlja potom finančnega ravnateljstva in potom finančne prokurature kompetentno sodišče. — Umrl je v Lincu drž. poslanec Anton Weiguny, star 63 let. — Smrtni udarec. Kakor se poroča iz Črnomlja, sta se sprla 20 letna fanta Martin Stojnič, Anton Govednik in 18 letni Franc Sodeč dne 8. t. m. Dopoldne v gostilni Alojzija Franc v Metliki z 20 letnim Jožefom Gornik iz Grabovca. Skoraj nato so se odstranili fantje iz gostilne in pre-žali na domov se vračajočega Gornika. Se-šli so se v nekem vinogradu, nakar se je pričel boj s koli, v katerem je bil Gornik pobit na tla in smrtno poškodovan. Zli-kovci so bili izročeni okrajnemu sodišču v Metliki. — Mrtvo truplo nekega neznanca so potegnili nedaleč od Vevč iz Ljubljanice in je prepeljali v mrtvašnico k Dev. Mariji v Polju. Utopljenec je star okolu 30 let in po zunanjosti sodeč pripada delavskemu stanu. Truplo je precej veliko, močno na-gnjito in je moralo ležati v vodi že nad 6 tednov. Oblečen je v črnopisane hlače, v triko in modropisano srajco, modre spodnje hlače in črne čevlje. Ljubljanske novice. lj Opozarjamo, da se jutri vrši vpisovanje v glasbeno šolo »Ljubljane« na Jurčičevem trgu št. 3. II. nadstr. in sicer od 9 ure do 12 ure dopoldne in od 4 ure popoldne do 6 ure zvečer. lj Za božičnico ranjenim vojakom so poslali dalje našemu upravništvu naslednji p. n. darovalci: rodbina Posch-Dogan mesto venca umrli gospej financ, svetn. soprogi Swoboda K 10, Fran Tome K 1, Josip Lavrič župnik na Breznici K 10, Feliks Funtek, Mengeš K 2, Marija Kvas Spod. Šiška K 2, Neimenovan K 10, Marija Pe-trič, Vipava K 2, ing. Jos. Žužek v Ljubljani K 10. Nadaljni prispevki se hvaležno sprejemajo. lj Z ruskega ujetništva je pisal g. dr. Franc S t e 1 6, Nahaja se v Čiti v vzhodni Sibiriji. lj Projekcijski večer z vojaškim koncertom na korist ljubljanskih ranjencev. V soboto, dne 19. t. m., se v režiji mestne občine ljubljanske v veliki dvorani Mestnega doma priredi projekcijski večer na korist ljubljanskih ranjencev. Predvajalo se bode preko sto barvastih slik z vseh bojišč svetovne vojne leta 1914. ob kratki razlagi v obeh deželnih jezikih; med odmori bo koncentirala si, vojaška godba domačega pešpolka št. 17, baron Mil-de. Ker sodelujejo vojaška godba in predvajalci brezplačno in ker je mestna občina ljubljanska dvorano prepustila zastonj, se bode mogel blagajniški dohodek brez odbitkov nakloniti v ljubljanskih bolnišnicah zdravečim se ranjenim ali obolelim vojakom za božični dar. Blagajnico oskrbuje mestni magistrat ljubljanski. Začetek točno ob 8. uri zvečer. V predprodaji se dobe vstopnice: I. prostor 2 K, II. prostor 1 K, stojišča 60 vin., v c. kr. glavni zalogi tobaka A. Gruber ter v c. kr. trafiki A. Češarek. Preplačila se hvaležno sprejemajo. Z ozirom na plemeniti in človekoljubni namen je pričakovati obilne udeležbe. lj Dva slovenska vojaka umrla v Ljubljani. Umrla sta: Jožef Robek, vojak 87. pešpolka, doma iz št. Petra, okraj Brežice. — France Pire, vojak 17. pešpolka, doma iz Rov, okraj Kamnik. lj Slovenski Amerikanci za naše ra-njece. Garnizijski bolnišnici v Ljubljani je došlo pred dnevi pismo naslednje vsebine: C. in kr. garnizijska bolnišnica, Ljubljana, Kranjsko. Poslal sem danes potom ameriške »Parcel Post« šest ameriških funtov absorb. bate (Red Gros absorvent Cotton) za ranjene kranjske vojake v Ljubljani. Jaz pošiljam 4 funte, rojaka Ivan Telban in Will Muhič vsak po 1 funt. Ako bode le kolikanj mogoče, bom skrbel, da to store tudi drugi rojaki v najkrajšem času. Upam, da se mi posreči to storiti ter da pošljem istim potom kolikor mogoče več ovojev. Tu živi mnogo rojakov, ki čutijo ter imajo sočutje z našimi rojaki-ranjenci. Smo sicer ameriški državljani, a čutimo z Vami rojaki, posebno pa z ranjenci onkraj morja. — Z odličnim spoštovanjem Jos. Tomšič, župnik slovenske cerkve v Forest City, Pa. lj Slučaj kolere v Ljubljani. Bakterij ološka preiskava je danes dognala, da je vojaški voznik Ringelbaum Karol, ki je prišel s severnega bojišča, obolel za kolero. Izoliran je v mestni bolnišnici za silo. lj Imenovanje. Predsedstvo kranjskega finančnega ravnateljstva ja imenovalo davčnega praktikanta Jožefa Trtnika za davčnega asistenta 11. plačilnega razreda. lj V ruskem ujetništvu je uslužbenec tvrdke Bonač Fran Pavlovič. lj Ranjen je in ni mrtev, kakor je. v uradnem izkazu izgub, dr. Josip Sajo-vic. Zdravi se v Ljubljani. — V bolnišnici v Miskolczu na Ogrskem leži ranjen sin ljubljanskega župana inženir Fran Tavčar. Ranjen je bil v Karpatih. Rana ni nevarna. lj V vojaški bolnici v Budimpešti je umrl na severnem bojišču ranjeni poročnik 27. pešpolka Oskar Horsitzer. lj še nekaj pojasnil k maksimalnim cenam za žito in moko. C. kr. trgovsko ministrstvo je sporazumno s poljedelskim ministrstvom odredilo, da imajo mlini, v katerih se melje več vrst pšenične moke, od sedaj naprej (za časa vojske) zmleti le 80% in sicer v samo tri vrste. Porabiti se sme 15% pšenice za fino moko za pecivo in zdrob (takozvana 0 moka), nadaljnih 15% za moko za kuho, ostali kvantum pa za moko za kruh. Mlinom pa, ki meljejo samo eno moko, je zmleti moke do 85%. Iz rži je mleti le eno moko in sicer do 82%. Pšenična moka za kuho sme v promet le po enkratnem mešanju in sicer 70% pšenične in 30% ječmenove moke. Pšenična moka za kruh sme v promet istotako v enkratnem mešanju in sicer 67% pšenične in 33% ječmenove, ali pa 70% pšenične in 30% koruzne, krompirjeve ali fine riževe moke. Istotako sme le ržena moka samo v enkratnem mešanju v promet in sicer 67% ržene in 33% ječmenove, ali pa 70% ržene in 30% koruzne, krompirjeve ali fine riževe moke. Ječmenove moke je zmleti do največ 7%. Koruzna moka se sme mleti le iz suhe koruze in se mora poleg izčišče-nja izločiti še 19% lupin. Zmesi se pa smejo že v mlinih napraviti takoj iz žita, ali se pa smleta moka umetno zmesi. Politične deželne oblasti so pooblaščene, da določijo za prodajanje na drobno z ozirom na prodajanje na debelo primerne maksimalne cene. Lastniki teh vrst žita in moke se lahko po deželnih oblastih pozovejo, da morajo vso količino, ki jo ne rabijo za svojo potrebo, prodati po maksimalnih cenah. Kmetovalcem in obrtnikom morajo seveda ostati primerne zaloge, s katerimi naj še dalje vodijo svoje obrti in poljedelstvo. Bi li se lastnik pozivu deželne oblasti vpiral je ta opravičena na njegove stroške žito in moko prodati z ozirom na najvišje cene. Naredba se pa ne tiče carini podvrženega žita in moke iz tujezemstva. Prestopki se kaznujejo z globo do 5000 K ali pa do 6 mesecev zapora. Rusijo zopiro poslance. Bukarešt, 16. decembra. Rumunski listi poročajo, da so vsi radikalci ruske dume zaprti. : Przemysl stoli irdno. Dunaj, 16. decembra. Dopisnice letalcev iz Przemysla javljajo, da je trdnjava prav tako močna in nepoškodovana kakor prvi dan obleganja. Grom iopov pod Krokovom. se je v soboto, kot poroča »Nowa Reforma«, znova oglasil. Topovske salve je bilo razločno slišati cel dan. Kot je slišati, so bili to streli naše artiljerije, ki je obstreljevala Ruse v Njepotomicah, kjer so se Rusi najbrže z velikimi silami utrdili. Najnovejše poročilo iz zahodnega bojišča. Rotterdam, 16. decembra. (Kor. urad.) »Nieuwer Rotterdamsche Courant« poroča iz Oortsburga, da se zdi, da sta obe armadi zopet pričeli silno akcijo. Od včeraj zjutraj se zopet sliši močno grmenje topov iz jugozahodne smeri. 4 Nazaupuica portugalski vladi v senatu. Lizbona, 16. decembra. (Kor. ur.) Reu« ter poroča: Zaupnica vladi je bila v zbor« niči sprejeta s 63 proti 39 glasovom. Nasproti temu je pa senat s 27 proti 26 gla« sovom izrekel vladi nezaupnico. \ Razna poročila. PRESTOLONASLEDNIK PRI CESARJU. Nadvojvodo Karla Franca Jožefa, kf se je 15. t. m. zjutraj vrnil s severnega bojišča, je cesar zaslišal dopoldne v dolgi av-dijenci. Cesar je na to sprejel pobočnika nadvojvode Friderika, polkovnika Mohra« DUNAJSKO VSEUČILIŠČE V SPOMIN PADLIH. Dunaj, 16. decembra. Dunajsko vse« učilišče je sklenilo, da bo imena vseh pa* dlih visokošolcev ovekovečilo n?. mramor* nati plošči. NEMŠKI CESAR ODPOTUJE ZOPET NA! BOJIŠČE. Zdravje nemškega cesarja sc jc v toliko izboljšalo, da more šc ta teden zopet na bojišče odpotovati. USODA BURSKIH VODITELJEV. »Daily Telegraph« poroča 10. t. m. iz Kapstadta: Ni še odločeno, kaj se zgodi s voditelji vstašev. Sodila jih ho najbrž« komisija, sestavljena iz sodnikov. NAJSTAREJŠI SIN NEMŠKEGA DRŽAVNEGA KANCLERJA UJET. Berolin, 16. decembra. (Kor. urad.) »Tageblatt« poroča, da je bil najstarejši sin državnega kanclerja ob neki patruljskl ježi na vzhodnem bojišču ranjen. Bil je ujet. Ranjen je bil zelo težko na nogi in na glavi. i KNEZ BCLOW ODPOTOVAL V RIM. Berolin, 16. decembra. (Kor. ur.) »Tav geblatt« poroča: Knez in kneginja Biilovv sta odpotovala včeraj v Rim. RUSIJA ŠE NADALJE IZPLAČUJE POKOJNINE PODANIKOM SOVRAŽI NIH DRŽAV. Berolin, 16. decembra. Iz Peterburg ga poročajo: V nasprotju s stališčem francoske in angleške vlade ruska vlada še nadalje izplačuje pokojnine podanikom sovražnih držav. Špansko poslaništvo v Berolinu je tu bivajočim vpokojenim nemškim vseučiliškim profesorjem ruskega vseučilišča Dorpat nakazalo pokojnine iz ruske državne blagajne. POTOPLJEN PARNIK. London, 16. decembra. (Kor. urad.) Po nekem Lloydovem poročilu iz Oporta je kapitan in 33 mož posadke pri Mindello potopljenega parnika »Bogor« utonilo. Dva mornarja in dva kurjača sta bila rešena. Uradni izkaz izgub 175. Poročnik dr. Pompe Franc, 27. črnovoj. pp, mrtev (umrl dne 9. oktobra 1914 v bolnici v Za-vidoviču); kadet Črnko Anton, 47. pp., ujet v Čem-barju, okraj Pensa, Rusija; praporščak Višin Oskar. 97. pp., iz Trsta, ujet v Čembarju, Rusija. Babič Martin, 27. črnovoj. pp., 2. stot., i* Trebnjega, ranjen; Berdnik Maks, 27. črnovoj. pp., 2. stot., iz Ljubljane, mrtev; Berglez Anton, 26. domobr. p., 8. stot., ranjen; Bernard Emerik, 26. dom. p., 8. stot., ranjen; Bernard Ferdinand, 26. dom. p., 8. stot,, mrtev; Bervar Karel, 26. dom. p., 8. stot., mrtev.; Bitenc Janez, 26. dom. p., 7. stot., ranjeni Bizjak Martin, 27. Črnovoj. p., 3. stot., ranjen; Blaz-nik Franc, 27. črnovoj. p„ 4. stot., iz Mokronoga, mrtev; Borin Jožei, 26. dom. p., 8. stot., mrtev; Borko Anton, 26. dom. p., 3. »tot., ranjen; Kobau Janez, 27. črnovoj. p., ranjen; Čokan Martin, 26. domobr. p., ranjen; Čolner Franc, 26. dom. p., 11. stot., mrtev; ČreSnar Janez, 26. dom. p., 7. stot., mrtev; Cvetko Janez, 26. dom. p„ 8. stot,, ranjen; Cvet-kovič Martin, 26. dom. p., 8. stot., ranjen; DaniS Franc, 26, dom. p., 4. stot., ranjen; Deutschmann Alojzij, 26. dom. p., 11. stol., ranjen; Deutschmann Anton, 26. dom. p„ 12. stol., ranjen; Deutschmann Janez, 26. dom, p., 12. stot., ranjen; Dobrave An-droj, 27. črnovoj. pp„ 4, stot., ranjen; Dobrave Jo-f.el, 27. črnovoj. pp„ 4. stot., ranjen; Dreboc An«. dom. p., 8. stot., ranjen; Klajnovšek Alojzij, 26. dom. p., 11. stot., ranjen; Klemenšič Leopold, 7. polj. top. polk, ranjen; Klenovšek Franc, 26. domobr. p., 7. stot., ranjen; Klopčič Janez, 27. črnovoj. pp., 3. stot., ranjen; Klug Franc, 26. dom. p., 6, stot., ranjen; Knapp Baltazar, 27. črnovoj. pp., 2. stot., ranjen; Kogler Franc, 27. črnovoj. pp., 2. stot., ranjen; Kolar Jožef, 26. dom. p., 4. stot., ranjen; Kolarlč Janez, .26. dom. p., 6. stot., mrtev; Kollman Karel. 26. dom. p., 11. stot., ranjen; Ko-lorič Franc, 26. dom. p.. 4. stot., ranjen; Komar Franc, 26. dom. p., 8. stot., ranjen; Kopuiar Franc. 26, dom. p., 6. stot., ranjen; Košak Martin, 27. črnovoj. pp-, 1. stot., ranjen; Kos Janez, 26. dom. p., 4. stot., ranjen; Kosič Jernej, 26. dom. p., 11. stot., ranjen: Kovačič Andrej, 26. dom. p., 12. stot., ranjen; Kozlcvčar Jožef. 27. črnovoj. pp., 4. stot., ranjen; Krajnc Leopold, 26. dom, p., 11. stot., ranjen; Kretina R„ 26. dom. p., 4. stot., ranjen; Kraut-hakl Mihael, 26. dom. p., 3. stot., mrtev; Kraut-vaschl Franc, 27. črnovoj. pp., 2. stot., ranjen; Krese! Franc, 26. dom. p., 8. stot., ranjen; Krežel Mihael, 26. dom. p, 7. stot., mrtev; Kump Rudolf, 27. črnovoj. pp.. 3, stot., ranjen; Kunst Anton, 26. dom. p., stot., ranjen; Kusak Franc, 26. dom. p., 12. stot., ranjen; Labič Jožef. 26. dom. p., 7. stot., ranjen; Lanbič Valentin. 26. dom. p., 3. stot., mrtev; Langegg Jakob, 26. dom. p„ 6. stot., ranjen; La-pajne Janez, 27, črnovoj. p., 2. stot., ranjen; Laznik Karel, 26. dom. p., 3. stot,, mrtev; Leban Matija, 27. črnovoj. pp., 3. stot., ranjen; Lehr Karel, 26. domobr. p., 12. stot., ranjen; Lečer Alojzij, 26. dom. p., 3. stot., ranjen; Lesjak Jakob, 26. dom. p., 7. stot., ranjen; Leskovic Franc, 27. črnovoj. pp., 3. stot., ranjen; Levstek Anton. 27. črnovoj. pp., 1. stot., ranjen; Lorenčič Rudolf, 26. dom. p., 8. stot., ranjen; LovSe Anton, 27. črnovoj. pp., 3. stot., mrtev; Lunder Janez, 27. črnovoj. pp., 3. stot., ranjen; LuSin Jernej, 27. črnovoj. pp., 1, stot., ranjen; Maček Jernej, 26. dom. p., 8. stot., ranjen; Majcen Janez, 27. črnovoj. pp., 1, stot., ranjen; Majdič Janez, 27. črnovoj. pp., 1. stot., mrtev; Makovšek Janez, 26. dom. p., 7. stot., mrtev; Malešič Matija 7. polj. top. polk, ranjen; Mandl Hugo, 26. dom. p. 11. stot., ramen; Marcin Karel, 26. dom. p„ 4. stot., ranjen; Marin Anton, 26, dom. p., 3, stot., ranjen Marn Ferdinand, 27. črnovoj. pp., 1. stot., ranjen, Marolt Franc, 27. črnovoj. pp., 4. stot., ranjen; Ma-rušič Janez, 7. polj. top. polk, ranjen: MeSko Alojzij, 26. dom. p., 4. stot., ranjen; Mihelčič Janez, 27. črnovoj. pp., 2. stot., ranjen; Miklavc Peter, 26. dom. p., 4. stot., ranjen; Mošet Janez, 26. dom. p., 8. stot., ranjen; Možina Alojzij, 27. črnovoj. pp„ 4. stot,, ranjen; Mramor Janez, 27. črnovoj. pp., 3. stot., ranjen; Muc Martin, 27. črnovoj. pp„ 3. stot., ranjen; Murovec Jožef, 27. črnovoj. pp., 1. stot., ranjen; Muškat Ignacij, 27. črnovoj. pp., 1. stot., ranjen; Naprudink Jožef, 26. dom. p., 4. stot., ranjen; Nosan Janez, 27. črnovoj. pp., 1. stot., ranjen; Nose Jožef, 27. črnovoj. pp., 1. stot., ranjen: Ober Rok, 26. dom. p., 8. stot., ranjen; Ogorek Janez, 26. dom. p., U. stot., ranjen; Omerzo Franc, 26. domobr. p., 6. stot., ranjen; Ornig Janez, 26. dom. p„ 3. stot., mrtev; Oroč Franc, 26. dom. p., 6. «tot„ ranjen; Ottaunik Donat, 27. črnovoj. pp., 3. stot., ranjen; Ovsec Vencel, 7. polj. top. polk, ranjen; Ožebek Janez, 26. dom. p., 8. stot., ranjen; Pajk Jakob, 26. dom. p„ 6. stot,, ranjen; Pance Anton, 27. črnovoj. pp., 1. stot., ranjen; Paulinc Franc, 26. dom. p., 7. stot., ranjen; Pavlovič Franc, 27. črnovoj. pp., 4. stot., ranjen; PavJek Jožef, 27. črnovoj. pp., 4. stot., ranjen; Pavšič Jožef, 27. črnovoj. pp., 1. stot., ranjen; Peček Franc, 26. dom. p., 6. stot., mrtev; Peklar Albin, 26. dom. p„ ranjen; Peklar Mihael, 26. dom. p., 6. stot., mrtev; Pere Jurij, 26. dom. p., 8. stot., ranjen; Perko Janez, 26. dom. p., 3. stot.. ranjen; Pestemer Jožef, 26. domobr. p., 12. stot,, ranjen; Pestotnik Alojzij, 27. čr-noVuj. pp., 2. stot., ranjen; Peterlin Anton, 27. črnovoj. pp., 1. stot., ranjen; Pinančič Karel, 27. črnovoj. pp., 1. stot., mrtev; Pipa Anton, 27. črnovoj. DD., 4. stot., ranjen; Pizmacht Mihael. 27. črnovoi. PP., 1. stot., mrtev; PlajJek Janez, 26. dom p 4. stot., ranjen; Platinov5ek Alojzij, 26. dom d 6. stot ranjen; PlavSak Matej, 26 dom o 3 stot" ran.e*; PodbevSek Alojzij, 27. črnovoj pp^,' 2.' ° " ran,en; Podgorelc Martin, 26, dom. p., 11. stot ranjen; Podgornik Jurij, 27. črnovoj. pp 2 stot ra nien; Podrižnik Franc, 26. dom. p 8 stot ranien Pogačnik Mihael, 27. črnovoj. pp I s °t' m ! ftfSfc 2?'. črnovo'' S 3! IS!! mrtev; T 'T V- crnov°l- PP" 1- 't°t„ ranjen: Polaneč ne;J6' don\P" 3' »tot ranjen; Poser Mihael, 26 dom. p., ran,en; Po nik Franc, 26. domobr. p. 6. stot. ranjen; Potočnik Franc, 7. polj. top polk ranjen; Potočnik Štefan, 26. dom. p„ 4. s ot^aKn;' Fr°»„ t li 27 črn°v°i PP" stot., ranjen; Po^č Im « ;d0m'.p" 8- stot" mrtev< Prešnikar Leo- L ofj 01',^" 4- 8tot" ranieni Prešiček Jo-žel 26 dom. p., 12. stot., ranjen; Prettenhofer Avgust 26. dom. p., 7. stot., mrtev; Prhne Jožef, 27. črnovoj. pp., 4. stot,, mrtev; Prislov Jožef, 27. črnovoj. pp„ 2. stot., ranjen; Pristovnik Anton, dom. p„ 6. stot., ranjen; Prazen Jožef, 27. črnovo,. pp„ 1. stot., ranjen; Punzer Alojzij, 26. dom. p., 6. stot., ranjen; Purgaj Franc, 26. dom. p., 4. stot ran,en; PuSmk Janez, 26. dom. p., 7. stot., ranjen Zahvala. lezni nam ;lo,,i povodom bo- očeta, gospoda 'jumjenega .soproga, očeta, brata in starega Jerneja Kalana gostilničarja in posestnika SUvo predragega ^pokojiUka ^večnemu 'V?,—1- nmogobrojno najsrčnejšo zahvalo ,nu™u počitku, izrekamo vsem našo v Ljubljani, dne 16. decembra 1914. 3383 — Žrebanje 1. razreda III. razredne loterije se vrši dne 21. in 22. decembra Izžreba se in izplača brez vsakega SfSSS^ } dobitek 70-000 K- 1 po 30.000 K, 1 po 15.000 K, 3 po 5000 K 15 po 2000 K, 30 po 1000 K, 50 po 600 K, 601 po 400 K in 3839 manjših dobitkov. Od razreda do razreda se zvišujejo dobitki in največji mogoči dobitek v V razredu znaša 1 milijon kron. Skupno se izžreba v V. razredih od 160.000 srečk 80.000 dobiteljic v skupnem znesku 22 milijonov 268 tisoč kron. Pri poslovnici banke Landesberger, W a e h -t e 1 & C o., Dunaj I. Hohenstaufen-gasse 7 se dobe še srečke 'Is po 5 K in V« po 10 K. Žalujoči ostali. Izjava* Podpisana Matilda Kaufmann obžalujem in preklicujem s tem vsa sumničenja m žaijenja, ki sem jih prizadejala gospej Ivanki Kogovšek, lastnici elektrarne v Idriji — kot docela neutemeljena ter prosim gospo Ivanko Kogovšek, da odstopi z ozirom na dano ji zadoščenje od vložitve tožbe radi žaijenja čaBti. Zavezujem se tudi, listih „Slovenski ta preklic priobčiti v Narod" in »Slovenec". (Idrija) Feldklrch6n, dne 14. decembra 1914. Matilda Kaufmann. I ozirom na to izjavo gospe Matilde Kaufmann in javno zadoščenje, ki mi gaje s to izjavo podala, sem odstopila od vložitve tožbe radi žaijenja časti proti gospej Matildi Kaufmann; opozarjam pa, da bom vsakogar, ki bi raznašal o meni razžaljive govorice, ki jih ima v mislih izjava gospe Matilde Kaufmann, brez odloga sodnijsko zasledovala. Idrija, dne 14. decembru, 1914. Ivanka Kogovšek. Podpisani Alojzij Kaufmann opozarjam, da bom vsakogar, ki bi raznašal kake razžaljive govorice, ki jih ima v mislih ob-žalovalna izjava moje soproge Matilde Kaufmann, ker so iste koj povsem zlobno izmišljene, brez pardona sodnijsko zasledoval. Feldklrchen, dne 14. decembra 1914. Alojzij Kaufmann. t Potrti neizmerne boli naznanjamo vsem srodnikom, prijateljem in znan-eem, da je dopadlo Vsemogočnemu našega predobrega očeta, oziroma starega očeta in tasta gospoda Ivana Krlsciie-ja knMoSkofijskega gozdarja v p. dne 14. t. m. previdenega s svetimi zakramenti za umirajoče, starega 66 let poklicati v večnost. Pogreb bo v Vodicah, dne 17. decembra 1914 ob 10. uri dopoldne. V Vodicah, dne 14. dec. 1914. 338i Žalujoči ostali. Brez posebnega obvestila. Dobro ohranjen kratek klavir, pianino in gramofona se ceno prodajo. - Radeckega cesta štev. 2, v pritličju pod svetilko. Konforistinli išče službo v kakšno pisarilo ali kot blagajni-carna v uieatu ali na deželi Sprejela bi tudi mesto vzgojiteljice. Blag. ponudbe nu upravo ..Slovenca" »od M. M. St. 3384. Kupuje OPodpeČan, Ljubljana 9lova fjiša Kranjske hranilnice CGradiščej 7377 S parom opraio, z vročim zrakom posušeno kali prosta ■ n POZOR! od K 1-20 za kilogram dalje r priporoča s posteljnim parism In pnhom (na drobno in na debelo) WN, Ljubljana Ustanovljeno 1866. odi š č e no*1 b 1 a g o k T jfke^a U M ^ k. povišujejo težo In^gp^^tgL^^ ?n S; A9 & E. Skaberne, ^a^^b^1^^^!o Specialna trgovina za pletenine in trikotažo. 395 Velika zaloga različnega perila za vojake iz čiste volne in velblodje dlake in sicer: snežne kučme, sviter/i, telovniki, triko-jopice, srajce in spodnje hlače, nogavice, sliperji, dokolenice, rokavice, različni ščitniki za vrat, prsa, kolena itd. Odeje iz velblodje dlake. Tetra perilo. Spalne 'vreče. Plašči in predpasniki za strežnice rdečega križa. v A.Sare Ljubljana Šelenburgova ulica 5 lastnica Herfv. Šare. Priporoma za Božič: M Perilo za dame Perilo za gospode Perilo n otroke •Itfi t.— / PT Velika izbira žepnih ruši m Stavbeno podjetje: Parketna tovarna: Strojno mizarstvo: lesarstvo. Prevzamem iavne m zasebne stavbe, ž^leznobetonske mostove,strope ita. — Ponovila izvišuiem po nal-nižiih cenah — Jzaetuiem načrte in aa/em stiokovna navoaita. Velika zaloga hrastovih in bukovih deščic, katere aobavim z ali brez polaganja; pievzameni tudi popravila in polagam deščice na slara, že obsto/ eča tla. ms ^mmmm Izdelujem vsa, stavbeno mizarstvo tičoča se dela, pohištveno le proti naročilu. Izvršujem tudi vsakovrstna poplavila, točno povoljno in po nizkih cenah. Prevzamem vsa v to stroko spadajoča dela, kaleor napravo strešnih stolov, stropov, verand, barak, odrov itd. — Popravila izvršujem ločno in solidno. Parna žaga: Kupujem hrastov, bukov in smrekov les in žagam hlode tudi proti plačilu. — Po železnici poslan les se dostavi na žago po lastnem in-dustri/skem tiru z ar ž. kolodvora. Istanovheno 1900. SCAGNE17I, Ljubljana. Tehnična pisarna: za skladiščem državnega kolodvora. Telefon 299. © U6 © kdor jo ima na prodaj, naj jo ponudi ® teskej iiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii LluiJlj™ • MssM im 22 nasproti lekarne Trnkoczv Kupim vsako vrsto, tudi Črno in neočiščeno po brezkonkureučni ceni. Posebno pa se plača lepo belo oprano po najvišji ceni, ki se zanjo lahko nudi. 0©©©G©3©©@0©©©(9© Kantina Corazza Levada (Isira) 601 T belo, črno in šiljer lastnega pridelka se pošilja po jako ugodni ceni. Za pristnost se jamči. „Pri nizki ceni" v Ljubljani, ,,Pri nizki ceni" Sv. Petra cesta štev. 5. Priporoča ve'iko zalogo gorke spodnje obleke za vojake, kakor snežnih čepic, sveaterjev, volnenih jopic in hlač, — toplih nogavic, dokolenic, rokavic, zapestnic i. t. d. = POZOR! Največja izbira potrebščin za šivilje. POZOR! Vse bo priznano najnižjih cenah ! z mentolom, steklenica po 50 vin., proti revmatizmu, glavobolu, protinu itd. razpošilja po povzetju 3276 Osvald Dofeelc LJubljana, Martinova cesta 15. Preprodajalci dobe popust. srednje starosti, ki je dobro vaiena v kuhi in vsem gospodinjstvu, se priporoča v službo gospodu duhovniku. Nnstop takoj ali pozneje. Na3lov pove uprava ,Slovenca' pod št. 3358. Sprejme se V Najlepše, najcenejše in najbolj času primerno božično darilo je železen prstan (,.Zlato za železo") okovan v zlatu ali srebru. Iste izdelujem v najfinejši obliki v lastni delavnici po najnižjih cenah. 5 % v korist Rdečega križa. Dalje imam v zalogi različne juvele, zlatnino, sre-52 brnino in ur e. juuelir i 15 trgeuee z urami Ljubljena, lUsIfeua ulica 3' ••-♦sec*. .»..-»j^r jmr at MnoMn Kranjska deželna podružnica v Ljubljani n. a. dež. življ. in rentne, nezg. in jamstvene zavarovalnice sprejema zavarovanja na doživetje in smrt, otroških dot, rentna In ljudska, nezgodna in jamstvena zavarovanja. Javen zavod. Absolutna varnost Nizke premije. Udeležba na dividendah pri življenskem zavarovanju že po prvem letu: Stanje zavarovanj koncem leta 1913. . •.................................K 170,217.149— Stanje garancijskih fondov koncem leta 1913...................K 43,424.196' 17 V letu 1913. se je izplačalo zavarovancem na dividendah iz čistega dobička ... K 432.232'66 Kdor namerava življensko zavarovanje, naj se v lastno korist obrne do gori imenovane podružnice. — Prospekti zastonj in poštnine prosto. 2171 (££" Sposobni zastopniki se sprejme,o pod neugodnejšimi pogoji. * M •■.-•-» .♦ IR.IUUC pri JOSIPINI ŠJ.NK v Kranju, glavni trg št. 107. Vstop takoj. - Plača po dogovoru. ■ sili za moške in dečke ter lepe in jako okusno izgotovljene iz pliša ali sukna vrhne • 1 VV V I v zalogi po stalno najnižji ceni v manufakturni in konfekcijski trgovini \\m mamilo st.3 IbMi ulice Ceniki na zahtevo brezplačno. 2999 CZ3IZZ1CZ3EZZ] EmaoiiJ Cniiaan GmZiibJ jr"'"^ Naročajte »Slovenca"! czn ca ra ez2 tzzs nzi Franc Ovil a k belilnica voska, obrt medu lil voščenin Slov.Bistrlca, Štajersko priporoča vsem duhovnikom in celemu slavnemu občinstvu svojo veliko zalogo 3335 TBšienih sveč. svitkov, sfearinski terkv.s nI v vsaki velikosti in po najnižjih cenah. Mlad, strokovno izobražen gospod, prost vojaščine, absolvent več strokovnih šol, z najboljšimi spričevali želi dobiti mesto 3348 oskrbnika ali tajnika v kaki zadrugi ali temu primerno. Vsa tozadevna pisma na unravo „Slovenca" vsaj do 20. t. m. pod štev. 3348. ovOo mino kupuje po najvišji ceni. 3343 V. Črnilec, Naklo pri Kranju. stanovanji 39 vsako obstoječe iz 2 sob, kuhinje in pritiklin, se oddasta takoj ali za februarjev termin v II. nadstropju. Vpraša naj se v Žulovski ulici štev. 1, 1. nadstropje. Istotam se odda takoj isr m^MOTim® most ^m s posebnim vhodom. 3315 ZA- NOTRANJE • IN- K3RURGICNE • BOLEZNI. ] •PORODNIŠNICA. J LJUBLJANA • KOMENSKEGA-UUCA-4 k 1 S5F-zDCTvw:paHAKU-PR FR. DERGANC 1 dobi delo pri 3367 los. Um v rl KoJevin. 11 m a i a |f| f k a Zunanja naročila 2815 obraJno ......... #>'#>•.. f« IlU Priporočamo domačo solidno tvrdko —-———- cene urez konkurence Valika zaloga damskih m otroških klobukov v nalnovelšlh oblikah «h ifrst ter športnih čepic f|.#M:f »^fta A I Žalni klobuki vedno v zaSogl Ponravlla se sprejetje mfKBmmmmammamamsmmBBam Tovarna čevljev v Tržiču na Gorenjskem Prodaja svoje lastne izdelke 1 na debelo m drobno Firm MiniiiiiMinTTfinmiiii iumrm .ii 11 n i n "hiiiwiiiin ■ , C ®VG.g r m •vb un0€'£i 3 mostu 3187 izdaja konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. VMtSHMmBmnmmii: , VHi* Odgovorni urednik: Jožei Gostinčar, državni poslanec.