199. številka Ljubljana, v petek 30. avpsta XXII. leto, 1889. Ishaja vsak dan ivečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja v>o posti prejeman za avstro-ogerske dežele za vse leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr, Za pošiljanje na dom računa hp po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poStnina znafia. Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravništvo je v Gospodskih ulicah St. 12. Upravnifitvu naj se olagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim bo potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponovć, da pošiljanje ne preneha in da dobo vse številke. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom Za vse leto........13 gld. — kr. , pol leta -.....,. . . 6 ,, 50 „ „ Četrt leta.........3 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom 86 računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: Za vse leto ... .... 15 gld. — kr. , pol leta........8 „ — „ a četrt leta........4 „ — „ ia jeden mesec.......I „ 40 „ Naročuje se lahko z vsakim dnevom, a h kratu se mora poslati tudi naročnina, drugače se ne oziramo na dotično naročilo. U pravni ktvo ,,8lov. Naroclat,;. V Ljubljani 30. avgusta. Pogled na balkanske države nas uči, da je sedaj ondu začela neka nova kristalizacija, da se politika premice v novem tiru, da orijent postaje zopet zanimiv. Da bodemo v tem oziru kolikor možno nepristranski, zabeležili bodemo v naslednjih vrsticah le nekatere važneje glase, katere naj vsak po svoje tolmači. „Balkanska Korrespondencija ima s Cetinja nastopni dopis: „Oba dogodka, ki sta se pripetila v v naši kneževski hiši, namreč poroka jedne in zaroka druge naše kneginje s članoma ruske carske hiše, vzbudila sta veliko veselje po vsej deželi. Vlada in narod vidita pred seboj odvažno in zanes ljivo prihodnjost, in upata, da bode srbstvo doživelo še veliko slavlja. Ne dajte se zapeljati glasom Dunajskih in Peštanskih listov in ne verujte, da je v vsej Ćrnigori le jeden resen človek, ki bi ločil črnogorsko stvar od ostalega srbstva ali pa od stvarij druzih balkanskih kristjanov. Ko smo se mi, naši dedje in pradedje borili proti polumescu, nesmo prelivali krvi samo za Črnogoro, ampak za vse arbstvo, za vse pravoslavne kristjane, in kakor nikdar nesmo stali na sebičnem in zasebnem stališči, tako tudi danes ne stojimo Mi smo Srbi in naša plemenita kneževska rodbina je tudi srbsko kraljevsko pleme, zaradi tega so vsemu srbstvu na ponos in v zadovoljstvo visoke časti, katerih je deležna naša kneževska hiša povodom rodbinske zveze z rusko carsko hišo. Ako Dunajski in Peštanski listi mislijo, da bodo s svojimi lokavimi članki vzbudili nezaupnost mej Srbijo in Črnogoro, tedaj jim jednodušno iz Srbije, kakor iz Črnegore kličemo, da so se ljuto varali in da se jim peklenski namen nikdar posrečil ne bode. Črnegore uspehi, kakor tudi Srbije uspehi, so uspehi naroda srbskega, ker sta Črnagora in Srbija srbski državi. Tudi v Nemčiji so suverenitete, priznane od Evrope in zgodovine, pa ako se je Nemčija mogla vender zjediniti, ne da bi se bilo zadelo v te suverenitete, to tudi obe srbski dinastiji nikdar ne bodeta ovirali jedinstva in moči vsega naroda srbskega. Preverjeni smo, da nam vsi prebivalci kraljevine srbske prinašajo pobratimska čustva, kakor tudi sami verujejo v bratska čustva vseh Črnogorcev. Tukaj in tam nam je jeden cilj in smoter: Sreča vsega naroda srbskega !tt Kakor se v Berolinu pretresa uprašanje: Dojde li car, kdaj in kako? tako je v Belemgradu v vseh ustih uprašanje: Dojde li kraljica Natalija? Kake so zapreke in spletke proti njenemu prihodu? Mnogo se o tem ugiba in piše, iz premnogega gradiva pa bodi tu mesta samo Dunajskemu telegramu, odposlanemu „Novemu Vremenu". Telegram slove: „Glede uzroka, zaradi katerega je odložen povratek kraljice Natalije v Srbijo, pripovedujejo, da je regent Ristič poslal kraljici pismo s prošnjo, naj s povratkom v Beligrad počaka dotlej, ko bode skupščina njeno stališče uredila. Ristič je, kakor se govori, vrhu tega izjavil tudi še prepričanje *voje, da bode skupščina kraljici povrnila vse njene zakonite pravice. Tedaj se bode srbskemu regeutstvu in srbski vladi dala možnost, da jo vsprejmo z vsemi častmi, pri stoječimi vladajočega kralja materi, kar doslej ne bi bilo mogoče." „Novoje Vremja" ima pa še drug zanimiv članek iz Srbije, namreč sestanek mej metropolitom Mihajlom in avst ijskim poslanikom: „Tri dni pred odhodom Milanovim pride ne pričakovan in najbrže po inspiraciji razkralja k metropolitu g. Thbmmel s svojim konzulom. Novi avstrijski poslanik, semkaj pozvan iz Teherana, zmatra se tukaj človekom brezprimerno delavnejim in dosledno nevarnejim, nego njegova prednika Kheven-hiiller in Hengelmtlller. Preduo je bil odposlan v Perzijo, bil je 8 let v Čruigori in se izvrstno naučil srbski ter je v obče spreten diplomat, ki ničesar ne opušča. UBtopivši reče Thbmmel, da kot diplomat čuti dolžnost živeti v prijateljstvu ne samo s prijatelji, ampak tudi z neprijatelji njegove države. Vi torej sklepate — vpraša ga vladika — da sem jaz neprijatelj Avstriji? zakaj pač, ker sem prijatelj Rusiji? in pa, sta li prijateljstvo Rusije in neprijateljstvo Avstrije istovetna" ? — O ne, odvrne Thbmmel, obiatno, uiti jaz neseni Rusiji neprijatelj. Idoč iz Teherana prepotoval sem Rusijo, ki je name napravila dober utis. Z druge strani dobro umejera, da vaB Srbe ž njo veže tudi vez krvnega sorodstva in jednoverstva. — „Dodajte, opomni vladika, tudi zveze hvaležnosti. Rusija je v prvi vojni za osvo-bojenje prelila za Srbijo svojo kri, v drugi pa svoje novce. A kar Be mene tiče , so me tukaj gonili in javljali, da me ne puste v Avstrijo; Rusija po mi ni dala samo zavetišča, ampak tudi rastno zavetišče ; za tako dobroto plačevati z nehvaležnostjo, ae ne spodobi". — O vi krivo mislite — reče poslanik — da vas nesmo hteli vsprejeti v Avstrijo. Kot prijatelji Milanovi, nesmo naravno mogli dopuščati, da živite blizu srbske meje; ali nič bi ne bili imeli proti temu, da bi bivali na pr. na Du-naji. — „Zelo Bem vam hvaležen, nasmeje se metropolit, no kaj pa, gospodje Avstrijci, sedaj želite od nas?" — Mi hočemo, odvrne poslanik, samo iskreno prijateljstvo z vami „Saj mi, opazi Mihajlo, sedaj od vas jednako zavisimo. Avstrija pri nas prodaje po čem hoče in kupuje kakor hoče". — Naposled, reče Thbmmel, so gospodarski odnošaji v obeh deželah geografskemu položaju, najbližji; no mi bi razven tega radi dobili tudi simpatije srbskega naroda. „Tudi to, opazi Mihajlo, ni preveč težavno. V vas je toliko Slovanov; mnogo bratov LISTEK Škocijanska jama, prazgodovinsko bivališče. Morebiti bi utegnilo zanimati mnogokoga, ki se udeleži Sokolovega izleta v Divačo, da je ta kraj z okolico tudi zgodovinski imeniten in da bo ljudje že v prazgodovinskih časih tam okolu stanovali. Škocijan n. pr. je že od narave ustvarjena trdnjava in malo bolj proti severu ležeža vasica Gradišče že po svojem imenu naznanja, kaj da je nekdaj na tem mestu bilo. Okolu Škocijana se nahaja mnogo lončenih črepinj, prazgodovinskih posod in mastno-črna zemlja tega kraja dokazuje, da je stalo tudi tukaj nekdaj prazgodovinsko gradišče. V neki do lini mej Škocjanom in Gradiščem so njive polne bronastih in {železnih ostankov nekdanjega orodja in nakrasa, kar dokazuje, da je bilo tu prazgodovinsko grobišče, katero sta pa plug in matika že popolnoma razdejala. Uro hoda j'ižno od Divače stoji farna vas R'o -d i k. Nad njo se vzdiguje hrib R t, kjer je stalo v prazgodovinskih časih veliko gradišče, čegar ostanki se še dandanašnji prav jasno vidijo. Ta naselbina je obstojala še za časa Rimljanov pod imenom Run-dictes (od todi „Rondik") na vzhodu Rodika nahajajo se razvaline srednjeveškega grada Schwar zenegg, pod kateri je spadala še do najnovejšega časa vsa Divaška in Sežanska okolica. Tam blizu, skozi Vrem in Kačiče (blizu Rodika) držala je v srednjem veku imenitna tovorna pot s Kranjskega k morju (v Zavel j ski zaliv), po katerej se je prenašalo vse blago iz celine na obali in nasprotno. Največ starih ostankov pa nahajamo v Škoc janski jami. Kakor je znano, ima ta jama dva uhoda: nižji, skozi kateri se voda odteka je Schmidlova jama, višji na desni strani gori pa je TominČeva jama. Ta poslednja je koj pri ubodu zelo proBtorna in visokemu domu podobna. Iz nje pelje strm preduh navzdol k Schmidlovi jami, v katero so še le v novejšem času odprli uhod ob „hudi steni", ki se pa o povodnjih ne more rabiti. Zato je sklenila primorska sekcija „nemškega in avstrijskega alpinskega društva", napraviti rablji-vejši uhod iz Tominčeve naravnost v Schmidlovo jamo. Pri tem delu so našli v začetku Tominčeve jame celo plast pepela in oglja, pomešanega z lončenimi črepinjami in Železnimi predmeti. Na to najdbo so opozorili sekcijsko načelništvo, dr. Marchesetti-a iz Trsta, ki je že po toliko krajih Primorskega starodavne predmete z velikim uspehom izkopaval. Ta veščak je začel koj natančneje preiskovati Tominčevo jamo in našel, da se v njej nahajajo štiri različno debele plasti oglja in pepela, ki so mej seboj razdeljene po nejednako močnih plasteh ilovice. Ta ilovica ni mogla od dru-godi priti, nego od poplavljenja vsled velikih povo-denj, kajti akoravno leži TominČeva jama 25 m nad navadno višino vode v najnižem delu Škocjanske kotline, vender se večkrat dogaja, da ob hudih nalivih tudi v njo voda stopi. V tem stoletji n. pr. se je to dogodilo i. 1812, 1826 in 1851. V takem slučaji so morali ljudje, seveda, jamo zapustiti in si drugodi stanovanja poiskati. Iz debelosti ilovičine plasti j se da sklepati ali je jama ostala več ali manj časa brez naselnikov, kakor tudi debelost pepelnih plastij kaže na daljšo ali krajšo trajnost naselbine. Vse to se pa more le v obče reči, stoletja in tisočletja se ne dajo natančnejše omejiti. Najniža pepelna plast leži do 3 metre pod se- Srbov je podanikov Avstro-Og erske. Skrbite za nje, brigajte za njihovo ravnopravnost z drugimi narodi cesarstva avstrijskega; potem si bo dete z lahka pridobili tudi naše simpatije in naše prijatelj s tvo". Dopisnik okončuje, da ne ve, kaj je Thbmmel na to odgovoril. Politični razgled. Notranja dežele. V Ljubljani, 30. avgusta. Odsek če&kcga dijaškega društva „Akade-micky čtenafsky spolek v Praze" je uložil pritožbo proti razpustu društva. Pritožbo je društvo naročilo izdelati svojemu pravnemu zastopniku bivšemu Praškemu županu, odvetniku dr. Czerny-ju. Društvo se nadeja, da bode ministerstvo notranjih zadev raz veljavilo ukrep namestništva zlasti, ker sta vodji češkega in mladočeškega kluba Rieger in Engel, obljubila , da se bodo češki poslanci potegnili za društvo. DolcnjcuvstriJalto namestništvo je poučilo Duuajski magistrat, da imajo vsi oni volilci, ki volijo vsled svojega uradnega ali javnega značaja pri občinskih volitvah v drugem razredu, tudi volilno pravico za deželni zbor. Magistrat je bil pri sestavljanji seznama volilcev za dopolnilno volitev v Leopoldstadtu izpustil mestne podučitelje in uradnike, ki po svoji plači spadajo mej petakarje. Ti volilci bi utegnili voliti protisemita in so jih zaradi tega hoteli pripraviti ob volilno pravico, kajti na Dunajskem magistratu veje židovsko-liberalui duh. OaliMkctiiiii deželnemu odboru se je že naznanilo, da se deželni zbor snide začetkom oktobra in bode zboroval šest tednov, da se pa najbrže ne bode nadaljevalo zasedanje njegovo mej božičnimi državnozborskimi počitnicami. Demokratje in Rusini hočejo v zboru predlagati, do zbor sklene adreso na cesarja in bodo pri tej priliki pojasnili politično stališče svoje. ViiaitJe države. Grški škof v Varni dobil je nalog, da ima v treh dneh ostaviti Bolgarijo, sicer ga bodo iz-tirali. Povod temu je baje to, da je škof hujskal pri volitvi cerkvenega odbora. ItusUi car pride v Kodanj. V Berolinu so se nadejali, da bode na potu v Kodanj car pohodil nemškega cesarja. Ukrenili so že bili nekatere priprave za vsprejem. Sedaj se je pokazalo, da so se varali in zaradi tega so v Berolinu jako nevoljni, tembolj, ker se nič gotovega ne ve, če car sploh vrne letos cesarju Viljemu njegov pohod. Volitve za zbornico IVain-o.sko bodo torej v nedeljo 22 septembra. Ožje volitve bodo pa štirinajst dni) pozneje, dne 6. oktobra, kakor določa ustava. Volilo se bode 57G poslancev v 500 volilnih okrajih. Sedanji zbornici poteče mandat 14. oktobra in tedaj bode že nova zbornica popolna. — Ruski list „Graždanin" se bavi s položajem v Franciji. Glasilo kneza Meščerskega se boji, da «e pri bodočih volitvah za zbornico ne bode dobila zanesljiva večina, da zatorej tudi Francija nadalje ne bode imela trdne vlade. Močne vlade je pa Francozom treba, če hočejo zavzeti mej velevlastmi mesto, ka-keršno jim pristoji. Da pa zadobi Francija veljavo mej velevlastmi?, pa ni zadosti, da sedaj dobi trdne vlado, temveč mora dobiti monarhično vlado, kralja ali cesarja, čim prej se to zgodi, tem bolje za evropski mir, na kateri kaj neugodno up liva negotovost v Franciji. Kar se tiče Boulangerja, misli ruski list, da ga bodo bonapartisti verno podpirali, V dolenji zbornici angleakcj je državni tajnik za Irsko mr. Balfour izjavil, da bode treba danjimi tlemi jame in je 20—30 cm debela. V njej se nahajajo kostij divjih živalij, n. pr. medveda, jelena, srne, vepra, lisice in jazbeca. Pa tudi domače živali so poznali ti starodavni prebivalci jam („tro-glodvti"), n. pr. govedo, svinjo, kozo, ovco in psa. Iz tega se vidi, da so bili oni strastni lovci in še celo sladkosnedci, ker so vse kosti razdrobili, da so iz njih mozeg posrkali. Morda so svojo kožo tudi že barvali, ker se je v jami našel tudi kos rudeče okra-zemlje. Čeravno oddaljeni od morja, vender so obiskovali tudi njegovo obalo in seboj dom«šali školjke, ki so jim služile za nakras. Iz živalskih kostij napravljali so si tudi svoje orodje (igle, šila, bodeže, osti za strelice in kopja, ročaje za nože itd.) katero so znali že dobro ogladiti in naostriti. Važnejše pa je kameneno orodjo Šen-kanejanskih troglodvtov. Kot tvarina za to orodje jim je služil največ rogovec (Hornstein), katerega so našli blizu svojega bivališča ali v črnem vapnenci kraškem, ali pa mej diluvijalnem gruščem Reške doline. Iz rogovca izdelovali so orodje sami v svoji jami, ker se nahaja tu mnogo še le začetih pred metov ter mnogo škulj (Steinsplitter) ki so pri izdelovanji odletele. Od kameneoega orodja se na- reformirati vseučiliščni pouk za irske katolike. Moral se bode predložiti načrt zakona, ki bode zadovoljil vse irske zakonite želje glede višjega pouka. — Letos so bili delavski strajki skoro po vseh evrop skih državah. Delavcem se je večinoma tudi posrečilo doseči povišanje plače ali pa skrajšanje dela, če tudi povsod ne v tej meri, kakor so želeli. Sedaj je velik strajk v Londonu. Nad 80 000 delavcev v Londonskih pristaniščih je ustavilo delo zahtevajoč povišanje plače. Ta strajk jako ovira trgovino in obrtnijo, ker ni nikogar, ki bi ladije nakladal in razkladal. Ovočje na ladijah gnije, ker ni nikogar, da bi ga spravil. Mnoge tovarne morale so že delo ustaviti, ker ne dobe premoga ali pa surovin. Zaradi tega so podjetniki v veliki zadregi in že obetajo, da delavcem nekoliko povišajo plačo, toda slednji s ponujanim povišanjem neso zadovoljui. Podjetniki so že hoteli poslati po delavce v Belgijo, pa so vodje štrajka se že obrnili do vseh delavskih društev v Belgiji, da iaj odgovarjajo delavce, da ne gredo delat v London. Židovski listi že jako tožijo, koliko bode škode imela trgovina, če strajk kmalu ne neha. Dopisi. Iz Tr.stfa 28. avgusta. (Obletnica bla-goslovljenja zastave delavskega podpornega društva.) Kdor iz osrednjih slovenskih pokrajin prvič pride v Trst, temu zdi se začetkoma, da je prišel v popolnoma italijansko mesto. Kamor koli se ozre, povsod samo italijanski napisi, itali janski plakati, po italijanski ponujajo mu prodajalci svoje blago, po italijanski ga nagovarjajo natakarji in strežaji, z vseh strani j doni mu na uho le italijanska govorica Kadar pa se je človek nekoliko navadil na vse to, ter natančneje začne gledati iu poslušati, kaj se vrši okrog njega, opazi kmalu tu ali tam kak sled slovenskega življa, tam vidi kak slovenski napis, katerega začetkom ni zapazil v tolikej množici drugojezičnih napisov, tam zopet mimogrede začuje slovensko govorico; začuden se ozre, kdo da pač tu govori v tem jeziku in koga zagleda? Človeka, katerega je imel za pristnega Italijana, s katerim se doslej ni upal pogovoriti drugače nego v blaženej italijanščini. In ne jeden-krat, — desetkrat, stokrat se mu primeri tako, in čedalje večjim veseljem spoznava človek, da je pod italijansko vršino skritega mnogo Slovenstva, katero se res sicer komaj opazi na prvi mah, katero pa vender krepko živi in se dobro razvija od dne do dne. Včasih pa stopi tudi v javnost in takrat jasno pokaže jezečim se nasprotnikom, da Trst ni tak, kakor kriče oni po svetu. Posebno lepo videlo se je to zadnjo nedeljo, ko je „delavsko podporno društvo" praznovalo obletnico blagoslovljenja svoje zaatave. Že precej pred osmo uro nabralo se je ta dan pred cerkvijo „sv. Antona Novega" mnogo ljudstva, pričakujočega delavcev in njihove zastave. Točno ob napovedanej uri so prikorakali v dolgi vrsti z godbo na čelu; ponosno vihrala je pred njimi slovanska zastava in mili glasovi slovenske peani razlegali so se veselo po „ italijanskem" Trstu. Podali so se v cerkev k slovesni sv. maši, za njimi pa se je usula vsa druga množica in velika sv. Antona cerkev se je kmalu do zadnjega kotiča napolnila pobožnega ljudstva vseh Btanov. Po končani sv. maši vrnili so se udje v istem redu nazaj pred društvene prostore, tam je godba zaigrala cesarsko hajajo najpogostejši: noži '(šilasti in zaokroženi), osti za strelce in kopja, sekire (našel se je kos lepo obrušene sekire od disrita) brusi od finega peščeuca, drgače (Reibsteine) od kvarca itd.) Našlo se je v tej spodnji plasti pa tudi bakreno orodje, n. pr. igle, bodeži in lepa ploskata sekira (91% bakra, 9°/0 srebra), 105 mm dolga, 62 mm ob ostrini Široka in 223 gr težka. Poleg vsega tega obsegala je dolenja plast Tominčeve jame tudi premnogo lončenih črepinj, kakor je to po jamah sploh navadnu. Iz teh se spozna, da so bile vse posode iz debele, črnikaste in s peskom pomešane ilovice, in tudi kako obliko so po priliki imele. Samo mali pisker z visokim po vrazom (locanjem) in okroglim dnom našel se je cel, vse drugo je bilo porazdrobljeno in zmeto. Na čre-pinjah se poznajo geometrične črte (spirale in križ) krožnice in pike, najnavadnejše pa s prstom utis nene jamice. Lonci so imeli nekaterekrati roče, dru-gekrati pa le bradavičaate izrastke, ki so vodoravno aH navpično prevrtani, da se je lahko vrvčica skozi potegnila. Poleg črepinj našlo se je v dolenji plasti tudi mnogo predilnih vrtavk (Spinnvvirtl) iz ilovice in iz kostij. pesen, trikratni „živio" je zadonel, potem pa so se razšli, vsak po svojih potih. Za večer bila je napovedana veselica na vrtu v „Mondo Nuovo". Akoravno je ves popoludan bilo vreme precej negotovo, bila je vender jako dobro obiskana in kmalu bil je zaseden ves prostorni vrt. Vsporeda ne bom natančneje opisoval, vršil se je jako lepo in točno, pevci in godci so se trudili, da razveseljujejo zbrane ude in goste s slovanskimi glasbami. Zato pa je hvaležno občinstvo oboje odlikovalo z obilnim ploskanjem, posebno naudušenje pa je zavladalo v njem, kadar koli je zadonel naš „Napraj", ali hrvatski „U boj". Jako dobro obne-sel se je tudi krasni umeteljni ogenj. Po vsem, kar smo ta dan videli in slišali, se pač ne čudimo več, da je ^delavsko podporno društvo" najhujši trn v peti tukajšnjim italijanašem. Mi se srčno radujemo lepega uspevanja tega za nas Slovence najvažnišega Tržaškega društva in upajoč ponavljamo željo, izrečeno v nagovoru njegovega predsednika gosp. Mandiča: „Bo ohrani in okrepi naše delavsko podporno društvo!" č. Iz Novega JI ost ji 25. avgusta. [ Iz v. dop. J Koliko je dostikrat ležeče na jedni sami osobi v kacem kraji, okraji! Okrajni glavarji imajo po organizaciji uradništva važno, prevažno nalogo. Oni imajo reprezentovati najvišjo oblast v državi, vlado, oni imajo tudi opraviti z najrevnejšim državljanom, občevajočim s to vlado. Ne bodem ponavljal občne tožbe, da politično uradništvo svoje zastopnike le po večjem jemlje iz krogov, ki so po — recimo — čudni vzgoji ljudstvu, masi ljudstva zelo odtujeni. Je že tako. Čez 50 let bo drugače. Tedaj se bo le govorilo o človeku in njegovih duševnih zmožnostih, ne bode se gledalo na njegovega rojstva predpravice iu krivične prednosti. Oddaljeni smo Novomeščani in kar ga je ve-licega sveta okolu nas, od železnice in tako od svetovnega prometa. Smo zgolj na-se postavljeni in zaradi tega tudi bolj čudni ljudje. Pri nas se življenje bolj patrijarhaličuo razpletava, pa ker se to tako godi, imamo prav pametne nazore o človeku, s kojim živimo. Naši veleposestniki so nam !e večji kmetje in pred uradniki nikakor ne hodimo s klobukom pod pazduho. To je že tako. Mi ne vidimo blišča velikih državnih akcij; — nam se svet jed-nakomarno suče. ,Nil admirari!" Pa tudi v Ameriko pohajamo iu stokrat manj občudujemo. Mej take ljudi postavljen politični uradnik ima težavne stalo. Nosa pri nas ne bo dolgo vihal in se postavljal mej nas, ko nekaj plemenitejšega; — kaj tacega nam ne imponuje. Bodi „po rodu plemenit", — po dejanji pokaži, da si plemenit tudi po srci, da si človek s človekom — potem si nam dobro došel, drugače pa res ne. Naš okrajni glavar, g. Ekel, je prosil za odpust. 42 let Že služi Mnogo je ta politični uradnik pretrpel, ker je moral zastopati slovenskemu razvoju nasprotne vlade; — ali malokdaj — nad 25 let je v Novem Mestu politiški uradnik, — se je zameril v društvenem življenji. Bil je meščan v najlepšem pomenu, Ljubljane otrok; — nikdar se ni kaj boljšega štel mej someščani in nikdar ne kaj boljšega mej druzimi gg. uradniki. Pomisliti je, da je v Nove m Mestu okrožna Vsi ti ostanki dokazujejo, da so Škocijanski troglodvti živeli v ncvejšej kameneni dobi. Povrh prve plasti leži ilovica 20—40 cm na debelo in nad to začenja druga pepelna plast 15 do 20 cm debelosti. V tej ni več slediti kamenitega orodja (razen brusov) in tudi koščeni predmeti so le zelo redki. Živalski ostanki izvirajo večinoma le od domačih živin in lončene črepinje kažejo že bolj razvito ornameutiko, t. j. valovito črto mej dvema vsporednima ravnima črtama. Orodje najdeno v tej plasti je večinoma br o n as to (poleg koščenih igel), tako tudi nakrašenine, n. pr. fibule, igle, prstani, ovratnice (torques), zapestnice in bronaste kolute (Scheiben), ki so kot kolesa izrezane in so se ali na pase pripenjale ali pa na fibule obešale. Ti predmeti spadajo v tako imenovano h a 11-stadtsko dobo (kakor izkopine na Vačah), zlasti pod konec njenega trajanja. Potem jo bila Škocjannka jama več Časa brez naseljencev, ker se je na drugo pepelno plast naplavila ilovica 50—60 cm na debelem. Po vrhu te pa nahajamo tretjo pepelno plast, v kateri ni več sledu prazgodovinskih predmetov. Plast je precej debela, kar dokazuje, da so ljudje dolgo časa in sodnija. Civilni jurist in politiški se ne sprijaznita tako z lahka. Pa vender je treba tega sporazum-Ijenja. To le doseže politični uradnik, ki svojo uradniško mesto ne šteje nad onim civilnega jurista — uraduika, koji poslednji ima toliko večje duševno delo. Za veliki naš politiški okraj dobimo v kratkem novega okrajnega glavarja. Opozarjamo merodajne kroge že zdaj na važnost tega mesta. Pred vsem bodi tudi povedano, da naše meščanstvo ni tu v Novem Mestu, kakeršno drugod v trgih in naš kmet ni oni ponižni rob, ko nekdaj. Nam gre za gozdico. Vojake ste nam odvzeli, s tem 100.000 gld. na leto prihodka; trtna uš nam pokončava najlepše prihodke; sila koli lomi, — pa tudi energične ljudi ustvarja. — Ni vsakdo dober za nas za okrajnega glavarja, najmanj pa kak ošaben človek. Vlada ima pravico nastavljati uradnike, kakor jih hoče. Ali pametna vlada jih bo nastavl>la po kakovosti ljudstva, mej katerim imajo delati. Mirnega človeka tudi potrebujemo. Razkačeni smo. — Nič se ne zgodi za nas uboge Dolenjce. Dajte nam nadutega, v sebe zaljubljenega človeka za okraj nega glavarja in verjemite, skoro ga izoliramo. Iu celo človeka, ki je nagnjen k hujskanju. Reva nam kategorično pravi, da nemarno ne klerikalnih, ne vladno-ponižnih muh loviti „Naprej!" mora biti geslo vsacemu Dolenjcu. Nikdar nas ne bo hujskač zjedinil v ono golobjo potrpežljivo postrežbo vladi, ki nič za nas ne stori; — ki le obljube daje, ki se morebiti uresničijo tedaj, ko bo po Dolenjski brila kraška burja. Pa tudi za svoje osobne muhe nas ne bo dobil, akoravno imamo Še nekaj ljudij, v kojih še tiči malo one devotnosti, ki v 19. stoletje ne »pada več. Go8p. Ekel gre, dober ljub človek v našem društvenem življenji. Pazite na to, koga nam daste na njegovo mesto. Če bo aristokrat, dajte ga dobro na rešetu prevreči in če ne, tudi, da ne bo, sto-pivši z voza — osorno pogledal, če mu kdo hitro ne pomaga iz kočije. Po moža nam dajte, ki bo videl, kaj manjka dolenjskim srednjim okrajem, in moža, ki bo imel srce, kar mu ie možno storiti za te okraje. — Pisma iz Pariza. (Piše A. 13 ez o n še k.) XII. 14. avgusta. (Svobodne umetnost, tiskarstvo in knjigoveatvo. — Stari rokopisi.) Poglejmo si danes popoludne površno palačo, v katerej je razstava svobodnih umetuostij (arts libćraux). V njej se nahaja glediščna razstava, antropologične zbirke, prometna (transportna sredstva), šolske stvari, umetnosti in rokodelstva, medicina in kirurgija, glasbeni instrumenti in sploh svobodue umetnosti francoske in tuje. To so cele litanije. Človek ne ve, kje bi začel, kje končal. Že v jednera pismu sem govoril o nekaterih rććeh, tukaj razstavljenih, danes mislim nadaljevati, a končati ne bi bilo mogoče nikdar. Podajem čč. čitateljem samo fragmente, kakor sem rekei že v svojih prvih pismih. Poglejmo hi knjigotiskarstvo in k ti j i govestvo. Precej mi pade v oči prekrasna knjiga: „Graduale ad usum sacri ordinis Cartusienais." Na njej sta pokazala tiskar in vezec vso svojo umetnost. Sploh je ta knjiga delo prvih umetnikov v tej stroki, kakor že sam nadpis pove, da sta oba člana komisije, ki bo presojala razstavljene stvari: „Hors concours membre du Juri international." Blizu do nje, mej stoterimi drugimi zabeležil sem trgovsko knjigo, ki bi smela nositi ime „ orjaška", in sam razstavitelj je smelo nadpisal na njo „Grand-livre". A koliko je še drugih okusno tiskanih in vezanih knjig vsakega zadržaja! Pridite se semkaj učit ukusa, vi tiskarji in knjigovezci, ki včasih zares grešite ne samo celo zoper ukus, nego celo zoper Gutenbergov „dober namen". Mej obiiimi bogatimi tiskarnami imenujem samo: Imprimerie national, imprimerie Didot, Ha-chette, Picard, Chamerot, Gauthier, Masson. Kar se tiče ilustracij, zdi se mi, da je na prvem mestu tiskarna vestnika „L' Arta. Lepih inicijalij in vigoet sem videl pri Renaultu itd. Luksurioznoje izdanje: „Les Orientale8tt od Victorja Huga in še več takih. A ne samo novejši proizvodi tiskarstva so mnogobrojno izloženi, nego tudi iz najstarejših dob nahajajo se tiskovine, pa razven tega tudi dragoceni rokopisi. Mej poslednjimi videl sem rokopis korana v arabskem jeziku. Rokopis štirih evaugelijev iz 1. 754. v latinskem jeziku. Diplomo Friderika Barbarose, podpisano lastnoročno od njega. Isto tako diplomo Hugo Capeta. Potem pentatent, napisan v hebrejskem jeziku na ovčje kožo, jako star eksemplar. (Letnice manjka.) Iz XV. in XVI. stoletja se nahajajo v tem oddelku razstave tudi: pismo Franca I. kralja francoskega ; pismo Henrika II. Sienski republiki; pismo Ludovika XII. Loranskemu vojvodi; pismo Karla VIII. članom parlamenta v Bordo; bula papeža Siksta IV.; pismo Henrika III. vojvodi Montpesierskemu; nemško pismo Karla V. itd. itd. Kadar pregleduje človek te starine, s krasnim pismom in 8 širokimi izrazitimi podpisi raznih zgodovinski slavnih mož, mu je pač malo čudno pri srci. Ko sem o njih čital v zgodovini, nesem se dokaj zanimal za nje; odkar sem videl njih svoje ročne podpise, zdeli so se mi pomaknjeni bliže ' sedanjost, skoro bi mislil, da se to naši „bližnji" ki tlačijo isto ped zemlje z nami, in so se tudi nekako umaknili v svetovno razstavo. A koliko bi še le zanimali ti-le podpisi one, ki hočejo iz gibanja roke po papirji spoznavati človeški značaj ? Pridite vi semkaj, tu je polje za vaše — hipoteze in uganjke. Kar se tiče starega knjigovestva, nahajajo se izvirni primerki iz 1. 1503. in celo iz 1. 1491. To so „šalbahterji", kakor jih ni videti kjer si bodi. Poleg njih so razstavljene stare podobe in podobice raznih svetnikov in posvetnjakov, kakor so jih rezali v les, baker in jeklo prvi in za njimi sledeči rezači. Bog jim grehe odpusti, mora se vsklikniti pri nekaterih ; a spet je najti drugih jako dobro izrezanih in odtisnjenih. Tako imamo pred svojimi očmi razvito celo zgodovino tiskarstva, knjigovestva in ilustracij, — zgodovina, katera je živa, katera govori in bode v oči, pri katerej ni treba napenjati fantazije, kajti vse je realno pred gledalcem v izvirnej obliki. Nesem sicer tiskar, niti knjigovezec, a reči moram, da me te stv,tri posebno zanimajo, tako da sem jih Šel dvakrat razgledovat, ter bi mogel več povedati o njih, ako bi prostor jednega pisma dopuščal Omenim na konci samo še to, da je prostor odmenjen tiskarstvu 1517 kv. m. velik, knjigo-vestvo objema 938 kv. m., plastika pa in tiskane slike 12090 m. O drugih oddelkih te palače pa bom še govoril v jedoem svojih prihodnjih pisem. stalno v jami stanovali. V pepelu je mnogo Železne žlindre, dokaz, da so imeli v jami kovačuico in iz-delovalnico železnih predmetov, katerih se je precejšnje število našlo (n. pr. nožev, ključev, ročev, klešč, verig, repinov, kopiji ter osti za strelice in kopija) Našle so se tudi Črepinje opalizujočih steklenih posod in celo rimske amfore iz dobro žgane ilovice. Iz še novejših časov izvirajo predmeti, ki so se našli v četrti, površni plasti oglja in pepela, ki je komaj 15-25 cm debela. Taki predmeti so na primer koščeni glavniki, ključi in drugi železni predmeti, z bakrom prevlečeni Železni zvonci itd. Pa ne samo glavna jama, nego tudi njeni postranski odrastki so polni ugljenih in pepelnih pla-stij, v katerih je mnogo živalskih ostankov, kamne nega in koščenega orodja, lončenih črepinj itd. Mo rebiti se posreči v kateri postranski lami tudi prazgodovinsko grobišče najti, ker ni verjetno, da bi bili troglodvti svoje mrtvece zunaj jame shranjali. Iu še celo daleč od uhoda Schmidlove jame, pri šestem slapu Reke, so našli v nekej špranji (Spalt) bronasto čelado (835% bakra, 15'7°/0 ko sitra), ki je popolnoma podobua do zdaj znanim če- Iadom z Vač, Negove, Trnovega, Bače pri Idriji itd. Vse to opravičuje upanje arheologov, da se bo še več prazgodovinskih predmetov našlo v Škocjanski jami. Čuditi se moramo le, da je bila ta jama še v tako poznih, zgodovinskih časih obljudena, ko so ljudje vender že imeli pripravnejša in prijaznejša bivališča. V tem oziru je Škocjanska jama podobna Tiberijevi jami v dolini S en i o pri I moli, v kateri so našli predmete kamenene in kovinske dobe pa tudi rimski denar (as in polovico asa) spodobo dvogiavega Jana, ladjinega kljuna in znamenjem rimskega mesta. V tej jami so torej stanovali ljudje še v zgodovinskih časih. Stari pisatelji pripovedujejo, da so nekdanji Umbrijci stanovali v trhlih drevesih (štroholih) in pečinah. Strabo in Plini j imenujeta Umbrijce „troglodvte*. Znano je tudi, da so se preganjani kristijanje po jamah skrivali in da so eremiti še v srednjem veku po pečinah bivali. Tako so ljudje iskali svoje utočišče ob času nevarnosti tudi v Škocjanski jami in zato ni posebno čudno, ako nahajamo v njej predmete tudi iz poznejših, zgodovinskih čaBOV. S. Rr. Domače stvari. — (Lavantinski škof) Včeraj smo poročali, da so predlagani za to mesto od Solnogra-škega metropolita čč. gg.: opat Šent Lamberški Mu mik, L]ubljanski knezoškof Missia in kanonik Kosar. Predlog sufraganskih škofov (Graškega, Celovškega, Tridentinskega, Briksenskega in Predarlskega) pa se glasi: kanonik Kosar, kanonik Ogradi, prost Modrinjak. Kap i tel j Lavantinski, ki ima tudi temo predlog, pa se je izrekel: kanonik Kosar, kanonik Križan i č in dr. Napotuik, vodja v Dunajskem Avguštineji. Gospod Kosar je torej v vseh treh predlogih, v dveh na prvem mestu, a metropolit ga je potisnil na tretje mesto in na prvo postavil moža, ki ni niti od sufraganskih škofov, niti od kapiteljna predlagan. Sicer pa ni dvomiti, da bode cesar potrdil predlog metropolitov, ker se o takih vprašanjih že poprej zvrše dogovori. — (Tridesetletnica.) V nedeljo 1. dne septembra bode 30 let, odkar Slovenske gorice pripadajo Lavantinski škofiji in kar je pokojni Slomšek farno cerkev Mariborsko kot stolno cerkev v posest vzel. — (Divaške jame) posamični deli so po „Edinosti" nastopni: 1. Preddvorana: a) platna sušilo, b) angeljsko krilo. 2. Prehod pod zlomljenim slopom. 3. Plesišče s krstnim kamenom. 4. Galerija obrazov iz jutrovih dežel. 5. Prirodni mostovni svod. 6. Saniotarjeva molitvenica. 7. Uhod na „Šipka-Botesko". 8. Samsonov slop. 9. Stražniki „Šipka-Boteske". 10. Muzej kristalov. 11. Velika lopa. 12. Spomeriska štula. 13. Kralj Matjaž s kotlino pitne vode na sebi in propadom pod soboj. 14. Ustop v muzej umetnosti. 15. Muzej umetnosti: a) godba prirodnih orgelj, b) mala cipresa, c) katakombe, d) slonov rivec, e) krona in žezlo, f) velika cipresa, g) vošč< ni cvetični šopek. 16. Dolinu slapov. 17. Vshod na Kal varijo. 18. Božji grob. 19. Velikanska šarica (Vase). 20. Požledena strmina. 21. Cerkev: a) presbiterij z lečo in orgijami, b) oltar Matere božje. 22. Velikanski cvetični šopek. 23. Cvetični vrtec. 24. Zbirka koravd iz Rudeč.gu morja. 25. Uhod k razgledu v veliko dvorano. 26. Zlomljena igla egiptovske Kleopatre. 27. Zviti hod v veliko dvorano. 28. Lepovid v veliko dvorano. 29. Trije prazniki zvitega hoda. 30. Samotarnica papeža Pija VI. 31. Velika dvorana: a) uhod v briljantne lože, b) izhod iz briljantnih lož, c) uhod v zakladnico, d) snežni plaz, e) vshod na kronovalni holmec, f) izhod iz zakladnice, g) uhod v lepotično sobano, h) kronovalni holmec. 32. Dični paviljon: a) spomenski slop, b) nebeške orgije. 33 Nebesa s čudovitimi podkapniki, podobnimi cveticam „veliko-nočni zvonček" Z. — (Z vrha Eifflovega stolpa,) s tretje etaže, poslal nam je danes gosp A. A iz „dežele plskrov in tešet" dopisnico s poštnim pečatom: „Sommet de la tour Eitier. Rečenemu domoljubu močno dopadajo Francozi in razstava in divil se je Eifrloveran stolpu, ki pa ima toliko obiskovalcev, da se mora po dve uri čakati, prodno se more od jedne etaže do druge. — („ Bratovščin a hrvatskih ljudij v Istri") imela je dne 26. t. ni. v Kastvu svoj občni zbor, katerega se udeležilo lepo število članov. V preteklem letu pomnožilo se je društveno premoženje zopet za 762 gld. in znaša sedaj 7.769 gld. 85 kr. To je lep uspeh, ako se pomisli, da bratovščina vsako leto podeli 500—600 gld. učeči se ubogi mladini — (Sadjarsko društvo Ščavniško) ima v nedeljo 1. septembra pri svojem predsedniku A. Kreftu, veleposestniku v Očeslavcih, svoj občni zbor. — (Cvetoča jablana.) V Ilardeku pri Ormoži cvete na občinskem posestvu jablana, na katerej je poleg dozorelih jabolk vse belo cvetja. — (Soma 30 kl težkega) potegnili so dne 2. avgusta pri Hamrah iz Dravinje. Štiri može je semtertja metal. — (Razpisano) je mesto okrajnega sod nika v Kamniku, eventuvalno kje drugej. Prošnje do 16. septembra. — Na Vrhniki je razpisano pri tamošnjem okrajnem sodišči mesto kancelista. Prošnje do 3. oktobra. — Dalje sta razpisani učiteljski službi na jednorazrednici v Žalni (plača 450, pri-klada 30 gld. in stanovanje) in v Dolu (plača 400, priklada 30 gld iu stanovanje) in služba 2. učitelja v Velikem Gabru. Plača 400 gld. in stanovanje. Prošnje do 10. septembra. Telegrami „Slovenskomu Narodu": Kodam 29. avgusta. Ruska carska obitelj se danes popoludne ob 3. uri 5 0 minut izkrcala. Vsprejeta po kraljevi obitelji odpeljala se je na kolodvor in potem dalje v Fre-densborg. JBerolin 29. avgusta. „Post" prinesla je zanimiv članek o nedavno izišli brošuri francozoljubivega italijanskega senatorja Jaci-ni-ja. Članek pretresa, kako bi se mogli vojni izogniti in pride do zaključka, da, ko bi Rusije ne bilo, bi bilo možno, da bi se Francoska in Nemčija zbližali. Rusija pa bi se z nami ne spravila, tudi ko bi se Francoska v zemljo pogreznila. Jedini pot, izogniti se vojni, bil bi ta, da bi se Rusiji odprli poti v Azijo in na balkanski poluotok in tako z velikimi zavojevauji prenienila narava ruske države in jo storila za zapadno Evropo nenevarno. Pariz 29. avgusta. Onih 17 osob, ki so bile zaradi izgredov pri „Cirque Fernande" zaprte, obsojenih je od 16 frankov globe do 15 dnij zapora. Dunaj 30. avgusta. Uradno se objavlja podelitev velikega križa Frana Josipa reda poslaniku v Belcmgradu, Thommelu, viteškega križa Leopoldovega reda vojaškemu pooblaščencu v Berolinu, Steiningerju in umirovljenje kontraadmirala Manfronija, kateri je tem povodom dobil značaj podadmirala in viteški križ Leopoldovega reda. London 30. avgusta. Generalni odbor strajkujočih delavcev pozivlje z manifestom delavce Londonskih obrtnij in podjetij, da se v ponedeljek štrajku pridružijo, ako dokska družba do sobote ne bode vsem zahtevam popolnoma ugodila. London 30. avgusta. Standard javlja iz Šangaja: Vsled povodenj v severnem Kitaji in na Japonskem najmanje 5000 ljudij potonilo. Razne vesti. * (Poneverjanje.) Poštni oficijal Edvard Goč p neveri! ]e v Eisenstadtu precejšnjo svoto, ostavil soprogo in štiri mladoletne otroke v največji bedi ter pobegnil v daljni širni svet. Pri preiskavi zasledili so do/.daj že primankljaj 1500 ^ld. Šo pronjsko državno pravdništvo prav skrbno išče ubež-nega 351etnega uradnika. * (Glad v Sudanu.) Iz Londona se dne 26. t. m. javlja: Po Sudanu razsajata zdaj glad in strašna beda. V Tokaru umre vsled gladu vsak dan po 20 t.sob. Stanovniki v Kartumu in Kasali hranijo se celo z mesom mrtvecev. * (Obljudenost Švedske.) Po poročilu švedske osrednje statistične pisarne živelo je koncem 1888. leta na Švedskem 4,748.257 duš. Od vsega prebivalstva je bilo 2,301.104 osob moškega in 2,447.153 ženskega spola. Na kmetih prebivalo je 3,888.049 in po mestih 860.208 ljudij. Nad 20.000 stanovnikov brojila so nastopna mesta, in sicer: Stockholm 234.990, Gothenburg 99.647, Malmo 46 283, Norrkbping 30.836, Gene 22.019, Upsala 21.710 in Karlskrona 20 354. Jednajst mest pa je imelo več nego po 10.000 duš. Otok Gothland broji 51.769 stanovnikov. Ljudsko sr«-ii<4ti<>. Moli-ovo »Francosko žganje" daje ravno tako uspešno kakor ceno sredstvo Emu trganji po udih, ranah, oteklinah in ulesih. Cena ste-lenici 90 kr. Vsak dan razpošilja po poštnem povzetji A. Moli, lekarnar in c. kr. dvorni založnik, na Dunaji, Tuchlauben 9. V lekarnah po deželi zahtevaj se izrecno Moli-o v preparat z njegovo varstveno znamko in podpisom. 6(55—11) I II mimm nor vrcojl xa vse leto gld. 4.60; za pol leta gld. 2.30; za četrt leta gld. 1.15. ----K^JLr^. ■r^^i---raj« EiOterijut* srečke 28. avgusta. V Pragi : 13, 57, 32, 4, T u j ti : 29. Avgusta. Pn Malici t Filipek iz Luhna. — Malover iz Gorice> - Jelušič iz Kastva. — Wilms, Besa Nedelka, Kellner, Manvetz z Dunaja. — Constantinv z Reke. Pri Slonu: Taharne iz Celja. — Piskart, Braun-hauser, Bernhard g Dunaja. — Ltpajne iz Postojine. — Lunger i/. Prage. — Eisler iz velike Kaniže. — Kobach 12. Ljubljane. — Liticher iz Trsta. — Kogowscheg iz Gradca. — Gagarine z Ruskega. Pri Jnšnem kolo«dvoru : Fichtenwald s Solim graškova. — Starz iz Gradca — Markovič iz Pulja. — Tacher iz Trsta. Umrli »«» t (vflii(»Sil eni; 28. avgusta: Jovana Kastclic, tesar jeva liči, 8 mes., Poljanski nasip št. 48, za katarom v želodcu. .'> s« 01 7. zjutraj 2. popol. H. zvečer 743 0 mm. 741-5 mm. 741*7 mm. 8 2° C 20 6° C 14 8° C 1 si. sev. si. svz si. szh. jas. jas. d. jas. 0-00 mm. Srednja temperatura 14'5°, za 2'9° pod uormaloin. ZOvL^a-jsls:©. borza 'ine 30 avgusta t. i. (Izvirno telegrafično poročilo.) včera; — .... gld. 83-55 — gld. Papirna renta Srebrna renta /lata renta . . . i' ■ „ marčna renta . ■'-.krije narodne banke . 1 mliim- akcije . . London ...... Srebro ...... Napol....... C. kr. cekini . . . . N'ernčke marke . . , 83-55 84 50 109-90 — 99 50 — 907-- — :j04— — 119*25 — 9-46 — 6*69 — 5817'/, — danes 83-40 8440 109 80 99-45 907 — 303-50 119-35 9-47 5-63 58-25 4°/o državne srečki- iz 1. 1864 250 tfld. Državne srečke iz 1. 1864 10" , O^erska zlata renta 4° „ . •.'.Iv k . papirna renta 5°/. . Štajerske zemljišč odvez, oblig. Dunav* rej;, srečke 5°/0 , . 100 gld. Zemlj. obč. avstr. 4«/»% zlati zaat. listi . -"■.■editne srečke . 100 ^ld !:.dolfove srečke iq ' kcije anglo-avstr baike 120 ' rammway-dniMt. velj 17(« gld. a v. 132 *M. 171 „ 99 ., 94 » 122 " 119 „ 184 .. 20 „ 129 „ 228 ., 80 60 25 10 50 50 70 Zahvala. Za mnogobrojne dokaze odkritosrčnega sočutja mej boleznijo in ob pretresujoči izgubi mojega p eljubljunega, nepozabnega soproga, gospoda MATEJA KREČA izrekam darovateljem prekrasnih vencev in za spremstvo k poslednjemu počitku vsem p. n. gospodom dostojanstvenikom, si društvu „Sokolu", si. čitalnici v Šiški, vsem prijateljem in znancem ter drugemu p. n. občinstvu svojo najiskrenejšo zahvalo. V Ljubljani, dno 80. avgusta 1889. (699) Marija Kreč. Išče se učenec za prodajalnico s špecerijskim blagom. Kje? povo upravništvu tega lista. .672-3) Pil c"TI Ljubljane v dil-cl i i mt pariz In nazaj po 48 gld. in višje dobivajo se v prodajalnici vožnjih listkov Jos. Paulin-a v Ljubljani, Marijin trg it. 1. 0'iliod vsak petek zvečer. — Visuina potnih legitimacij nI potreba. (698—1) V najem se daje s 1. novembrom znana (696—1) tik železniške postaje, z ali brez zemljišča. — Več se izve pri posestniku Josipu Pogačniku v Podnartu. V pavolnej tkalnici v Litiji vsprejme se takoj več izueenih tkalk v trajno delo pri jaku dobrem zaslužku. (Spretne tkalke zaslužijo ondu do 5 gld. in več na tedeu.) (t>37-7) g i'lnv Istri j unske t produjn (671—4) Anton Mizzan v Pazinu (Istra). MTzttrci s ceno franka. kisla voda po natriju in litiju najbogatejša preskuleno zdravilno sredstvo proti mehur-nim boleznim, kamenu v mehurji, pro- ' tinu. dalje proti boleznim v že-lodci, mokril, dolgotraj- ^--^?v jA»^ nemu kataru dihal, zlatej žili in zlatenici. v\v, - «p ac it* korjem pomešana, je Ra-■• i. l>ros|M-Kt (brezplačno) oii ia\ - lliilt-l InI t ;i : k»-imliKi-f K;mIi 10 ,■ hlizu I.).......inu Radenska Kisla voda, ob vznožji Slovenskih goric, ue za-menjali w. Kad^oiiHko, to je Itari U«-rsl»u■"£«•■". Čeravno Radenska kisla voda stoji več kot jeden dan v odprti posodi, vender se mul prav mučno, ako se z vinom pomeša, ker ima v sebi spojene ogljikove kisline. To svojstvo pa jo odlikuje pred mnogimi drugimi kislimi vodami, kaiere imajo navadno le prosto ali manj trdno spojeno ogljikovo kislino, ki se že pogubi in razkadi, kakor hitro se steklenica odinaši. (264—20) Zaloga Radenske kisle vode pri F. Plautz-i in M. Kastner-Ji v Ljubljani. C. kr. pri v. kneza Ane* spor g a železniška tovarna na Dvoru na Kranjskem priporoča se za zalaganje (217—50) koiiit'1't'iiruu llteKa blaga, |n-«-i v velikej izberi, oKuji^ć in ogujiAenlli :iptiM. papiruičalli pripruv« ovnov za vodne tavbe, reservarov v vseh velikostih iz plofičevine in litega železa, turbin po Girardovej in Jonvalovej sistemu po 6 do 200 konjskih sil, transmisijskih priprav: vratil, plošč za jermeua, čelnih in stožnastih koles z lesenimi in železnimi zobmi, stalnih, s tenskih in visečih steljk, plošč za vrvi, konopce in žične vrvi, itd., strofuv votlostolpnlv, odvajajoeih vodoaržuih strojev, vodnih koles iz litega in kovanega železa, zngnlh delov, kakor tudi priprav za parne in vodne Žage in posamičnih uirkupirnih Tavoletti- in žag z jarmom, stiskalnice: hidravličnih stiskalnih, stiskalnic z vretenom in vddom, kopirnih stiskalnic, itd., železa v palicah in osi) iz kovanega pretopljenega Ba~ Vprašanja glede oen se hitro odgovore. Lffajatalj in odgovorni urednik: Draetotiu Hribar. Laatnina in tisk „Narodne Tis ■urne*.