,-ffA.é/. V fi,0
Posamezna Stevillta stanc 19 pats
Naročnina listu : Celo leto 60 diit* pol kita 30 din., četrt lete 16 din. Izven Jugoslavije : Celo leto 120 din. lasera ti ali omenila se «računajo po dogovoru; pri večkratnem ' hsseriranju primeren popust Upravuištvo «prejema naročnino, inseraie in reklamacije.
Telefon Intennban stili
PoŽtnina plačana v gotov ini.
STRAŽA izhaja r ponete! j ek, sredo in petek. Uredništvo in upravnišlvo je v Mariboru. Koroška cesta ši. 5 Z uredništvom se more govoriti vsaki dan samo od 11. do 12. ure.
Rokopisi se ne vračajo.
Nezaprte reklamacije so poštnine proste. Telefon interurban št 115.
S&SS2&2S3S33BSSZB

'| 30 *fea»va>,
MaMbop, dna i3 nov«mena 19S».
Letnik XIV.
Haoroževanje.
Kakor sokolstvo, tako stoje tudi vladne stranke pod močnan vplivom beograjske militaristične klike. Da-vidorvič, po svojem povratku iz zagrebškega kongresa, je kmalu moral znatno popustiti v svoji odločnosti. Zato tudi ui prišlo do konkretnejše politične oblike zagrebške resolucije. Kljub temu je moral dr. Ribar prepustiti predsedstvo skupščine Pribičevičevmu prijatelju in Tiszinemu učencu dr. Lukiniču. Dejstvo pa je, da je v demokratskem klubu močna Davidovičeva večina. če pa je kljub temu imel nekaj uspeha Pribiče-vič v demokratskem klubu, tega ni pripisovati stvarni moči števila njegovih pristašev, niti Pašičevemu vplivu, pač pa militaristični kliki, pa najsi se že imenuje «črna« ali «bela roka.«
Istotako stoji dejstvo, da je bil Davidovič pozvan na dvor, kjer se mu je izrazila želja, da vzdrži edinst-vo in slogo v klubu vsaj do sprejetja vojnega zakona o naoroženju. Davidovič se je temu udal tem rajše, ker je dobil migljaj, da po morebitni demisiji sedanje vlade dobi mandat za sestavo novega kabineta. Predpogoj je seveda, da vladne stranke enotno glasujejo za na-' orožanje vojske. Timotijevič in Pribičevič sta bila na dvoru obveščena o obljubi Davidoviča, da bo pokorno sledil navodilom z najvišjega mesta.
Ker pa je Protič rešen tekmec Davidovičev, ni izključeno, da bo začela licitacija navzgor pri vprašanju oboroževanja vojske. To protiljudsko politiko more o-virati in morda celò preprečiti samo opozicija, pojačana s prihodom Radičevih poslancev v Beograd. Upanje v ta prihod pa je zelo majhno.
Naše stališče je slej ko prej neomajno. Izvršilni odbor SLS v Mariboru je v petek imel ob navzočnosti dr. Korošca sejo, na kateri se je med drugim razpravljalo tudi o vladnem predlogu SOOmilijonskega kredita za no vo oboroževanje naše vojske. Odbor je soglasno izrazil odločno željo, da Jugoslovanski klub ne glasuje v sedanjem času, ko so davki že itak previsoki, a uradniki in delavci lačni in raztrgani, za novo orožje. Razven tega ni naša država za svoje ozemlje in svojo neodvisnost v nobeni nevarnosti. Naša vojna uprava tudi ne zasluži, kakor so pokazale različne afere, nobenega zaupanja, a vodstvo zunanje politike je v rokah enega krožka, nad čigar delovanjem parlament nima nobene kontrole in odločbe.
Značilno za naše zunanje-politične razmere je pa dejstvo, da nam je Francija nudila svojčas puške in kredit za vojsko tudi še po razkritju znane afere Pa-šičevega sina «Omnium Serbe« ter se. je iz Pariza pritiskalo tudi na Češkoslovaško za kredit Jugoslaviji, Če do tega ni prišlo, vsekakor ni krivica Pašiča in njegove «porodice.« Ker se je pričakovalo denar in orožje iz Pariza, se je skoraj brez sledu zafučkalo kredit iz leta 1920 v znesku 520 milijonov kron, kolikor je bilo namenjeno za obutev in obleko vojaštva. Če so danes vojaki raztrgani in bosi, ni to krivica davkoplačevalcev, ki so storili svoje, pač pa tistih, ki so po naredbi prejšnjega vojnega ministra pod vodstvom zloglasnega in celo v Ljubljani razvpitega polkovnika Vasica z milijonskimi aferami «oblačili« sami sebe. S spremembo o-sebe vojnega ministra, zlasti s sedanjo, nimamo nobenega jamstva, da se bo s 3 milijarde, in 200 milijonskim kreditom bolje gospodarilo pod takratnim načelnikom glavnega štaba in sedanjim vojnim ministrom v isti vladi, kakor se je s prejšnjim kreditom. Priznavamo, vojaki morajo biti oblečeni, v zdravem stanovanju s tečno hrano in oboroženi proti morebitnemuzunanjemu sovražniku. To zahteva tudi narodna milica. Vprašamo pa: Kako se more zahtevati, da delovno ljudstvo s svojimi krvavimi žulji oborožuje sredstvo za «črno« ali «belo roko«,; ki vidi pred vsem samo sebe, če tà roka povspešuje in vzdržuje centralistično, kapitalistično in militaristično nasilje v imenu hegemonije enega plemena?
To stališče in potrebo konsolidacije države brez pomoči bajonetov in v smislu zadovoljitve opravičenih zahtev prebivaltsva je označil tudi zastopnik Jugoslav. Iduba- v finančnem odboru poslanec dr. Šumak, kateremu je v debati o tem vojnem kreditu zaklical dr. Kukovec: «Vi ne govorite v imenu Slovencev, kmalu boste samo majčkeni. — Poslanec Barič: «Na včerajšnji seji finančnega odbora ste vi kupili hišo v Mariboru, vrgli uradnike na cesto in se boste kmalu naselili v hišo kol veliki župan.« — Dr. šimrak: «Mi zaupamo vojski, a Vam ne damo denarja. Vi neprestano opravljate službo agenta-provokaterja.« — Barič: «Ljudem, kakor je dr. Žerjav, ki je napravil bankerot, ne moremo dati kredita v roke, da tudi tu ne napravi, bankerota.« — Dr. Kukovec: «Vi ste krivi, da je prišlo do takega stanja v državi!« — Dr. Šimrak: «Največ ste krivi Vi, ki ne" u-živate zaupanja ljudstva. V Sloveniji ne predstavljate nikogar, zato se morate tu prilizovati, da ostanete na vladi. Če bi Vi bili sovjet, bi delali na to, da dobi v Sloveniji večina oblast v roke.« —- Dr. Kukovec: «Vi vodite rimsko politiko!« — Dr. Šimrak: «A Vi velesrbsko in lizunsko politiko!«
Pri glasovanju je bilo 17 članov za kredit, 7 pa proti. Proti je glasovala cela opozicija in pa predsednik
finančnega odbora dr. Voj a Veljkovič. V podobni debati je bil sprejet triletni rok za izplačilo tega kredita.
Opozicija, izvzemši narodna socijalista, je glaso- j vala proti vojnemu kreditu tudi v državni zbornici in ! v tajni seji obrazložila razlog svojega protiglasovanja. I Za Jugoslov. klub je govoril dr. Hohnjec.
Svojega ljudstva in načel ne izdamo nikomur na j ljubo!
Politični položaj. I
Nekaj o kritičnih razmerah v demokratski stranki, j Odkar se je vrnil g. Davidovič iz Prage, trdijo politični krogi, da ima vedno več vpliva na politični položaj v Beogradu. Glavni organ demokratskestranke «Demo-kratija« je imela kot urednika Radivoja M. Jovanoviča.
G. Jovanovič je bil odločen pristaš PriBičeviča in je ostro napadal po listu Davidoviča in njegove pristaše v nadi, da bo Pribičevič pognal s sedla Davidoviča, da bo postal g. Svetozar diktator v stranki in bi se tem potom tudi g. Jovanovič bil lahko povspel do sedeža na ministrskem stolčku. Pribičevičeve mahinacije na-pram Davidoviču pa so se temeljito izjalovile in Davidovič je dosegel še to, da se je moral na njegovo in njegovih pristašev zahtevo umakniti g. Jovanovič iz uredništva «Demokratije.« V političnih krogih nadalje trdijo, da je Davidovič vplival na demokratske ministre, da so stavili svoje portfelje klubu na razpoloženje. Dne 9. t. m. pa je demokratski klub zopet Sklenil, da ne poda ostavke in klub je izrazil pobožno željo, da bi 1 naj stopil pri rekonstrukciji kabineta v vlado tudi Davidovič, da bi delil neposredno odgovornost in da s tem vnaprej preprečijo eventualna nesporazumljenja v tolmačenju politike demokratske stranke. G. Pribičevič pa v stranki nima samo nasprotnikov od strani Davi-! doviča, ampak posebna fronta se je ustvarila proti nje-j mu iz vrst takozvanih samostalcev, katere vodi Voja ; Veljkovič, eden najbolj vplivnih mož v demokratskem j klubu. Kampanji samostalcev proti Pribičeviču se pri-. družujejo tudi nevtralci, med temi sam Kosta Timoti-■ j e vič, ki je stal prvotno ob strani PriBičeviča, ' a ko je j uvidel, da ladja g; Svetozarja tone, bi se rad približal ; Davidoviču preko Veljkoviča. Isto slališčp kot Timoti-! jevič skuša zavzeti tudi Kumanudi, kateremu se tudi ! maje ministrski stolček. Finančnega ministra Kunia-; nudija že davno ne marajo radikali. Strah pa- da dobi i Davidovič premoč v klubu, je vplival na Kumanudija,
; da obrača hrbet Pribičeviču in gleda tako bolj z nev-I traine strani na boj med Pribičevičem in Davidovičem. S ! pomočjo radikalov se je trudil Pribičevič na vso moč, j da vzpostavi na predsedniško mesto v financijskem j odbora dr. Vojo Marinkoviča. Marinkovič pa se je g. i. Svetozarju zahvalil za njegov trud z značilno izjavo,
! da noče igrati uloge Lukiniča. Potom tajnega glasovan-I ja je bil izvoljen slednjič predsednikom financijskega j odbora odločen Davidovičev pristaš Voja Veljkovič. Iz ; ravnokar povedanega je pač več kot dovolj jasno, da i je znatna premoč v demokratskem klubu na strani trez nega Davidoviča in da šepa g. Svetozar napram političnemu zatonu ...
Izplačevanje vojne odškodnine je prenehalo. Na
! ministrstvo pravde so se obračali vojni oškodovanci,
; ki so izgubili vso imovino, ža nekaj podpore na račun odškodnine, in ministrstvo je sedaj razglasilo, da to ne gre več. Pravi, da so sredstva za to iz zasežene in lik-; vicinane imovine sovražnikov že izčrpana in da se no-i ve prošnje za pomoč ne bodo več sprejemale. Ob tej j priliki tudi zvemo, da je doslej dajalo ministrstvo po-j moč samo onim, ki so vse izgubili, in to povprečno i posameznim po 1000 dinarjev. Minister pravi, da bode I enkrat objavljen tudi seznam onih, ki so tako pomck: j sprejeli. — Ne bo pa objavljeno, kar je sprejel «siro-j mak« Pašič kot vojno odškodnino za svoje vino in za j razne drobnarije, kar so sprejeli od nekdaj in še da-i nes zelo bogati beograjski trgovci,, kar so dobile ministrske žene in ljubice za baje v vojni izgubljeni lišp in tudi to ne ho objavljeno, kako se je s&m minister pravde «oškodoval«, ker sodstvo zanemarja, da ima več časa in misli za vojno-odškodninske fonde in zaplenjeno blago. — Bogatini so se «oškodovali« z milijoni, revežem so pa delili baje po 1000 dinarjev in sedaj se še to neba. Za dne, ki so v vojni vse izgubili, imetje, hranitelje in zdravje ■— ni denarja, za — Panteon ga pa seveda bo.
10.000 invalidov pride v Beograd, če stočlanski invalidski odbor, ki je stalno okrog vlade in parlamenta, ne no nič opravil. Ta invalidski odbor je že razne ministre obiskal, pa je dobil povsod same prazne izgovore in obljube. Ne glede na dobro poznano zmedenost se je Pašič naravnost brezvestno izjavil, rekel je namreč, da bi se končno že še našla kaka pomoč za invalide, ki so se borili pod «našo« (srbsko) zastavo, za druge pa «ne može da biđne.« To je invalide zelo užalilo in ogorčilo, ker vojne žrtve ne poznajo šovinizma in so solidarne ne glede na to, pod katero zastavo in v kateri uniformi so izgubili zdravje. Vsled takega postopanja in cinizma vlade je bil- invalidski odbor prisiljen izjaviti, da bo sklical v Beogradu pred zbornico protestni
shod vseh invalidov iz države, da bo prišlo nad 10.000 invalidov, ki napravijo demonstracijo ter izzovejo magari izgrede, ki bodo mednarodne važnosti. Invalidski odbor, ki zasleduje vse vladne korake, se ne bo dal več varati z obljubami in ne bo dopustil raznih trikov, ki bi izigravali invalidske zahteve in pravice. Vlada na prav nič več nc reagira. Njej je vseeno in edina skrb, ki jo še mori, je ta, kako bi si podaljšala svoj režim in svoje oblaslništvo, ki se pri vsej vnebovpijoči revščini invalidov in najširših'narodnih slojev da tako dobro in dobičkanosno izrabiti.
Stambolijski v Beograd..
V	sredo zjutraj je dospel v Beograd bolgarski ministrski predsednik Stambolijski. Njegov sprejem je bil nad vse balkanski in je dobra ilustracija današnjih vladnih politikov. Ko se je Stambolijski pripeljal v salonskem vozu rumunske vlade na naš teritorij, so naše železničarji priklopili vagon namesto k brzovlaku, k navadnemu vlaku. K sprejemu bi bil moral priti tajnik zunanjega ministrstva Vesnič z avtomobilom in, odpeljati Stambolijskega v hotel «Srbski kralj«. Ko se je g. Stamboljiski pripeljal v Beograd, ni bilo na kolodvoru niti g. Vesniča, niti avtomobila. Pričakoval je Stambolijskega samo bolgarski odpravnik Todorov s svojim osobjem. Gospodje so na kolodvora nekaj časa čakali, ko pa le ni bilo g. Vesniča, so sami odšli v hotel. Ko je g. Stambolijski hotel v svojo sobo, so mu sporočili, da v nji še spi neki trgovec. Gospod Stambolijski je čakal skoro dve uri, ko se pa trgovec le ni hotel zbuditi, je odšel na — bolgarsko poslaništvo, kjer so mu dali na razpolago eno sobo. Razumljivo je torej, kakšni so bili prvi vtisi, ki jih je dobil Stambolijski v Beogradu.
Popoldne se je razgovarjal s Pašičem in dr. Nin-,čičem, zvečer je pa sprejemal novinarje uljudno in dobrodušno, kakor tovariš tovariše. O odnošajih Bolgarije do Jugoslavije je govoril zelo obzirno in taktno in pri vsem tem je vendarle z lepimi in značilnimi besedami osvetlil razdor, katerega nalašč koplje beograjska vlada, ter neosnovano mržnjo, katero goji in neti do bratskega naroda in države. Rekel je sledeče:
«Da o preteklosti ne govorim, Vi več zahtevale, tul Bolgarije, a ničesar ne daste. Vaše časopisje neprestano piše o preteklosti in nam jo vedno, vedno očita. Mi smo s svoje .strani storili vse, da Vas zadovoljimo. Vsi, ki so zakrivili vojno, so bili aretirani. Kaj hočete še, da storimo? Da mi vse te aretirance skupaj zbašemo v vagon in pošljemo Vam? Dne 17. septembra je bolgarski narod, z njimi obračunal, a dne 19. t. m. se vrši referendum naroda za vse. Ako bo narod spoznal, da sb krivi, bodo obsojeni. Verujte, da so vsi krivci vojne v zaporu.
Vi ste danes velika država, a ne mala predvojna Srbija. Ko je Bismarck potolkel Avstrijo, je dal pomirljivo roko, Vam pa je treba, da se sprijaznite z mislijo, da niste mal narod od dva in pol milijona prebivalcev, zato je treba, da ste velikodušni. Morda bo kdo rekel, da ste velika država in da lahko sami za sebe živite, a mi da smo mala- država, ki ne moremo živeti brc.: Vas. Jaz Vam pa pravim, da niti eni niti drugi ne mo remo živeti za sebe. Spomnite se, da ste bili .narod c J dva in pol milijona prebivalcev, a ste imeli proli sel i močno Avstrijo, katero ste pa kljub temu zrušili.'1 Pomisliti moramo, da je nas pet milijonov in da teh pe t milijonov živi lahko tudi brez Vas.«
To se krije s tem, kar je že enkrat izjavil. «Ne netite pretiranih spominov na grobove«, je dejal, «in 3 e hujskajte radi njih k maščevalnosti, temveč odstrani:'1 one, ki so jih skopali in napolnili z žrtvami vašega \\ našega naroda na Slivnici in Bregalnici — in prij: -teljstvo in sloga med nami je gotova in utrjena za ver! -no. Bolgarija je vojne krivce odstranila, povzročite! -' bratomornih bojev kaznovala, naša država jim je j a dala najuplivnejša mesta in to je povod in vzrok vsi ti nesporazumov z bratsko državo. Protiljudski oblastniki in krivci bratomornih bojev so zakrivili, da prihf; Stambolijski še le sedaj v Beograd in dali so duš? a svoji mržnji tudi sedaj v nekulturnem sprejemu d -žavnika bratskega naroda. Stambolijski ni zagrize i, zato pa mimo in dostojanstveno pravi:
«Mislim, da je najvažnejše in najnujnejše, da povem, zakaj sem prišel tako pozno. V bližnji in dajte ji preteklosti ni prišel kak član beograjske vlade v Bel grad, niti član beograjske vlade v Sofijo. Tega so kri nesreče, ki so razdvojile naša naroda. Prišli smo v > vojne in do bratomornega boja, ker se nismo pozna i. Će bi se poznali, bi do tega gotovo ne bilo prišlo. Pa ho kdo rekel, zakaj nisem prej prišel. V Bolgariji smo i-meli osebni in diktatorski režim in nismo bili svobod; i. Sedaj sem prišel, da napravim vse, kar je mogoče : .i zbližanje obeh narodov. Tudi v preteklosti sem dehti za zbližanje več kakor kak srbski politik. Od leta 19' 2 sem deloval na tem polju kot časnikar in kot politik. y tem delovanju ne najdete niti besedice proti Srb; i ali Jugoslaviji. V Srbijo prej nisem mogel priti, ker hi me vladne stranke v Bolgariji proglasile za vohuna i r me zaprle, kar so ipak storile.
V	štirih letih, odkar sem na vladi, ni bilo niti be-
*Z. stran.
STRAŽA.
13. novembra 1922.
scdiee proti temu zbližanju, pa tudi ne dejanja, ki bi moglo ovirati zbližanje vseh jugoslovanskih narodov. , Prepričan sem, da bi moj prihod mogel likvidirati nesrečno preteklost, ki se navaja kot največja zapreka za zbližanje.«
Za pretvezo svojega nastopa proti Bolgariji se po- j služuje beograjska vlada tudi mirovnih pogodb ter si ■ lasti pozo zmagovalca, ki «kontrolira«, kako premagan-ci delajo pokoro. Stambolijski je to mimo in taktno o- ; značil:
«Bodite iskreni in jaz Vam bom odgovoril na ne- > ke vesti, ki so jih prinesli tukajšnji listi povodom mo- ■ jega prihoda. Pišejo, da mora Bolgaiija najprej izpol- , niti vse mirovne pogoje, še le potem se lahko razgo- j varjamo. Zagotavljam Vas pa, da Bolgarija izpolnjuje I vse, kar ji nalaga mirovna pogodba. Mirovna pogodba j pa določa za izpolnitev vseh pogojev 37 let. Zato je ne- ; mogoče, v treh letih izvršiti to, za kar je določenih — j 37 let.
Nikari ne mislite, da plediram za revizijo mirovnih pogodb. Uprav nasprotno: Bolgarija zahteva, da se pogodbe glede na Evropo spoštujejo in izvršujejo. Čudim se, da so velesile, ki so odpisale mirovne pogodbe, prve, ki jih revidirajo. Jaz sem mnenja, da bi jih ne bilo treba revidirati. V Lausanni bom z vsemi silami deloval na to, da se neuvillska pogodba izpolni, prav posebno pa člen 48, ki določa, da dobi Bolgarija izhod na Egejsko morje, Tracija pa da se upravlja po velesilah. Zgodilo se pa je, da se je Tracija izročila turški državi in s tem se je prekršila neuvillska pogodba. — Bolgarija ni pristala na revizijo pogodbe, kakor je to že storila država SHS.«
Lepo lekcijo je dal beograjski vladi na lep način v svoji izjavi glede macedonskih četašev:
«Kadar obravnavate vprašanje četašev, je treba, da iščete krivce tudi pri Vas. Med bolgarskimi zemljoradnik! in četaši ni nobene zveze. Macedonci deiajo proti naši in Vaši miroljubni politiki. Vi ste dobili Macedonico, pa lahko tudi takoj dobite Macedonce. Smat--Tam, da je Macedonia balkanska Irska. Macedonci so nemiren element, V katerem se pretaka slovanska, grš- j ka, turška in albanska krt. Jaz bi Macedonie niti ne j hotel, ker smatram, da bi bila nesreča za Bolgarijo. Ponovno naglašam, da ne mislimo na Macedoni j o in nočemo bojev radi nje. Napravite iz Macedoncev poštene državljane in v tem Vas bomo prav radi podpirali.«
S temi besedami je dobro označena protiljudska politika. Beograjska vlada ne zna ali pa noče zadovol- j jiti svojih državljanov.
Glede četašev je pa podal Stambolijski še tole ka- j tegorično izjavo:	j
«Generalni štali in vodstvo četašev se nahajata na srbskem ozemlju. Od tam prihajajo vse direktive, tam j se vse niti predejo, a mi se kljub temu ne pritožujemo. | Na srbskem ozemlju se pripravlja za krvoprelitje od ! strani četašev, a za to ne krivimo Vaše vlade.«
Tako govori ministrski predsednik Bolgarije, se- ; daj pa primerjajte z njim ministrskega predsedika dr- : .žave SHS!
iihmu inju	——i————firmi i —ir — rrnrnrr .
Po svetu.	!
Italijani so jih dobili po grbi v Tripolitaniji. V Tripolitaniji so se uprli Arabci Italijanom, zasedli vse j važnejše kraje v notranjosti dežele, italijanske posad-ke pobili ali ujeli. Uporniki so izvmno oboroženi in i organizirani. Italijani še imajo v rokah samo mesta ob obali, katera varuje in ščiti italijansko vojno bro- , dovje!
Zahteve kemalistov. Kemalistični zastopnik je podal francoskemu vrhovnemu komisarju v Carigradu, generalu Peileu, le-le zahteve: zavezniki morajo izpraz niti Carigrad, če pa hočejo, pa lahko ostanejo kje na j Čataidži, v Skutariju ali Čanaku. Kapitulacije se mora- } jo ukiniti; v zapadni Trakiji se naj izvede plebiscit in ‘ potom ljudske volje se naj dokaže, ali se naj Trakija vrne Turčiji, ali ne. Revidirati se mora sirska meja. Turčija zahteva popolno neodvisnost in Grčija mora plačati Turkom vojno odškodnino v znesku 6 milijard zlatih frankov. Na te turške zahteve bodo zavezniki odgovorili, da je drznost Kemalistov dosegla svoj vrhunec in da bo storila antanta napram kemalistom prav energične korake. Lord Curzon sam je izjavil, da je turška politika spremljana od divjaškega nacionaliz- * ma, turške zahteve so neosnovane in neopravičene. — Anglija s Turčijo pač ne bo sklenila miru, ki bi bil za j Angleže poniževalen. .
Pretveza za izključitev Rusije od delov orientske konference. Zastopnik sovjetske vlade je pri britanski vladi vložil ponovni protest proti temu, da se Rusija ne pripusti na orijentsko konferenco z istimi pravicami, kakor ostale države. Britanska vlada izjavlja, da ni to izključno njena zadeva in da se mora glede ruske zahteve sporazumeti z ostalimi zavezniki. Stališče angleške vlade je, da ima konferenca v Lausanni najprej obravnavati vprašanje vzpostavitve miru med zavezniki in Turčijo. To vprašanje ne interesira Rusije, ker je s Turčijo v mirovnem stanju. Rusijo interesira samo problem morskih ožin, ki se bo pa obravnaval na dragem sestanku.
Na konferenci v Lausanni, ki se bo začela dne 20. t. m., bo zastopal sovjetsko Rusijo Čičerin.
Četrti svetovni kongres komunistične internacionale. Dne 8. t. m. je bil na svečan način otvorjen četrti kongres komunistične internacionale. Pred otvoritvijo kongresa se je vršilo 200 velikih zborovanj. Predsednikom kongresa je izvoljen Zinovjev, v predsedstvu sta pa tudi Lenin in Trockij.
Osnovna šola v Rusiji. Ne brez zanimanja se čita-jo poročila o ruskih razmerah, ki jih objavlja Fran-
coz Herriot po svojem povratku iz Rusije. Zlasti ga je, kot profesorja, zanimala boljševiška šola. V razredu vise slike Karla Marxa, Darwina in Lenina, okrašena z rdečimi zastavami. Šolo pohajajo otroci obojega spola od 8. do 15. leta v skupen razred. Poučuje se na- ’ zorno razne odstavke iz boljševističnega «evangelija«, kakor n. pr.: «na enega človeka, ki živi od motike, jih ! pride šest, ki žive od žlice.« Otrokom se razdelijo sli- i ke» ki predstavljajo poljedelca, ko koplje, in šest oseb z žlicami okrog sklede. Teh šest je: trgovec, pop, čast-, i nik, lahkoživka, bankir in berač. Druga slika zopet po- : kazuje dobrote boljševiškega režima. Naslikana je sta- 1 ra šola s starim šolnikom, ki drži šibo v roki, na drugi \ strani pa stoji nova šola, kjer se učenci pod vodstvom j učitelja iiče prosto in brez knjig, sklonjeni nad mikro- j skopom in teleskopom. Prirodoznanstvo se poučuje s tem, da otroci hranijo in negujejo kače, kuščarje itd. Da se otroci upoznajo z organizacijo sovjeta, se igrajo zborovanja. Zberejo se v knjižnici, kjer leže razmeta- j ne tudi zelo dragocene in redke knjige. Ko je zborova- j nje otvorjeno, se prečita dnevni red: 1. volitve v sovjet,
2.	vprašanje vrtnih semenj, 3. okrasitev šolskega razreda, 4. vzdrževanje ladje, 5. udeležba na slavnosti III. internacionale in 6. čitanje in komentiranje časopisja. Vsi otroci,‘tudi najmlajši, se udeležujejo debate. Malo čudno sicer izgleda, kako more osemletni otrok ko- j mentirati časopisne članke. Herriot pravi, da se s tem j načinom pouka doseza vsaj to dobro, da se vzbudi ] «volja v človeku ustvarjati samega sebe.« Iz teh otroš- \ kih sovjetov postanejo potem mladi voditelji, ki «vodijo vse.« — Priobčujemo iz «Journal des Debats« brez komentarja.
Za zvezo z Ameriko. Clemenseau je izjavil, da nastopi 11. t. m. svoje potovanje v Ameriko. Clemenceau hoče Amerikance prepričati, da je njihovo mnenje napačno, da je namreč Francija militaristična in imperi-jaiistična država. Glavni pogoj za vzdrževanje svetovnega miru je po njegovem prepričanju tesna zveza med Anglijo, Francijo in Ameriko.
Beležke.
Pribičevičeva vojska. Beograjski «Balkan« prinaša iz Sombora tale dopis: «Nacionalistična omladina, v kolikor sem mogel pregledati njen razvoj in njeno delo, je ustvarjena samo za to, da na nelegalni način brani politiko sedanjega prosvetnega ministra g. Sv. Pribi-čeviča. To je navadna d rubai, na katero se Pribičevič največ naslanja. Razumljivo je tudi, da to «omladino« branijo demokratski listi, ki so «lajbžurnali« istega ministra. «Omladina« se v Vojvodini poslužuje istih sredstev kot ubijalci svojega naroda v Črni gori. Ti dve banditski družini sta si popolnoma enaki po svojem ; nastop« in po svojih metodah. Kakor je banda cetinjskih in podgoriških pouličnih kričačev monopolizirala ujedinjenje Črne gore s Srbijo, tako smatrajo tudi puhle glave vojvodinskih smrkovcev, da bi ta država razpadla, če njih ne bi bilo. Ena in druga kampanja, očarana z dispozicijskimi fondi smatra, da je Pribičevičeva politika edini temeljni kamen za državno in narodno edinstvo. šoštarji in frizerski pomočniki v Čmi gori ter propadli Prihičevičevi študenti v Vojvodini so monopolizirali ujedinjenje in stojijo na njegovem braniku. Na čelu te bedne vojske pa stoji «vojskovodja« Sv. Pribičevič. O, kaka ironija! O, kaka sramota! Naj-grši izmeček v tej državi je prevzel ulogo zmagovalca s Kumanova ter maščevalca Kosove in Slivnice in naj-zaupnejši Tiszin agent si lasti pozo neumrlega vojvode Putnika. Mi te sramote ne moremo dalje trpeti. Mi Tiszinih agentov ne moremo predpostaviti kakemu Putniku, Mišiču, Pašiču ali Protiču. Radi tega zahtevam, da se najfatalnejši in znoreli človek v tej državi, gosp. j Pribičevič vrže z ministrskega mesta ter posadi na za- j tožno klop, ravno tako zahtevam, da se «nacijonalistič- j na omladina« takoj razžene ter skupno s požigalci Črne gore postavi pred sodišče. Če vlada tega ne stori v najkrajšem času, bo storila to organizacija_ srbsikh četni- ! kov s silo. Bati se je pa, da nastanejo pri tem neredi in krvoprelitje.« Tako tudi srbskim šovinistom okrog «Balkana« preseda jugofašizem. Oni so vsaj tako da-leč, da vidijo prvo glavo ali «vojskovodjo« tega škod- I ljivega pokreta, vlada pa zagreba glavo v pesek, daje 1 nekaka navodila svojim političnim oblastim, naj zaje- j zijo jugofašizem, ki postaja skrajno neprijeten, Pribi- j čeviča, ki je oče teh divjakov, pa še vedno trpi med se- j boj ter si radi njega nalaga sramoto na sramoto.
Dva Radeta. «Beograjski dnevnik« toži in jadikuje, ker niso prenesli za proslavo na Kumanovem iz Nisse v domačo zemljo zaslužne kosti blagopokojnega srbskega vojvode g. Radeta Putnika. Pisavo «Beograjskega dnevnika« komentira «Hrvat« in pravi: Sicer nimamo v okrilju domače zemlje mrtvega Radeta Putnika, pač pa imamo drugega živega Radeta — Pašičevega sina. Prvi Rade Putnik se je sijajno boril za svobodo naše zemlje in ujedinjenje naroda. Putniku lahko kliče narod: Slava ti! Dragi Rade Pašič pa se bori na vse krip-Ije za nagromadenje bogastva, odkar se je vrnil zdrav in čil iz vojne. Temu drugemu Radetu ne more narod klicali: Slava! ker mu daje vlada na stotine milijonov — a kljub temu nima dovolj! Sv. pismo lepo pravi: Je čas dela in čas uživanja; dobo, ko se seje in dobo, v kateri se žanje ... V svetovni vojni je bil čas borbe za junake in tedaj smo videli na delu samo enega Radeta. Sedaj pa je čas izrabljanja in uživanja in vidimo zopet pri največjem delu samo enega Radeta. Ob koncu pa treba pribili, da se je pisal prvi Rade — Putnik, živel kot junak, a umrl kot siromak, dragi Rade pa se piše Pašič in ta še živi kot medvojni maroder, a povojni milijarder! Kosti Radeta Putnika gotovo ne bodo po-
čivale v Panteonu g. Pašiča, pač pa kosti mili j oner j a R. Pašiča.
Črna gora.
Ker je črna gora spet začela dobivati svoj pomen, je potrebno, da se več govori tudi o njej. V naslednjem podajamo poročilo beograjske radikalske «Tribune« o stanju v Črni gori. «Tribuna piše v glavnem sledeče;
Črna gora preživlja težke dneve. Od kosovske bi!- j ke pa do danes ni bilo še nikdar v čmi gori večjega j nezadovoljstva, kakoršno je sedaj v tej razširjeni, bogati in svobodni (?) kraljevini. Ljudstvo propada od. lakote in pomanjkanja, dočim se nekoliko «štreberjev < masti pri vladnih koritih. Črnogorci so stoletja živeli svobodno in pošteno od svojega dela v stalnih bojih s prirodo in sosedi po sivem in neprehodnem čmogor-sxem skalovju, kjer bi ne mogel vzdržati noben drug narod. Kljub temu so Črnogorci imeli več in boljšega, Ì kakor pa imajo danes, ko nekoliko posameznikov zoblje iz bogatih državnih jasli. Milijonske postavke so v proračunu za črno goro, toda kmet nima od tega niti za dlako koristi. Vse te milijone razsipavajo politični «štreberji«, nezaslužno uradništvo, policajdemokratsko j garda in dragi taki in enaki prijatelji «ujedinjenja«. J Črnogorska pota (o cestah ni govora) so zanemarjena, j trgovina umrtvena, promet pod psom, vasi in. mesta | opustela, kakor da ni življenja v njih. Ljudstvo je bledo, slabotno in do skrajnosti ozlovoljeno, dočim so po- j licajdemokratske oblasti krute, surove in nadute. Črna gora nima več svoje primitivne demokracije in svoje državljanske svobode. Vsakodnevno se čujejo streli iz pušk in samokresov. Črnogorci se med seboj ubijajo.
Na vseh straneh se pojavljajo hajduki. Samo v enem malem nikšičkem okraju je z enim samim aktom štev. 6801 z dne 8. oktobra t. 1. proglašeno za hajduke M o-seb. Ali je mogoče živeti pod tako «demokracijo«? — 1 Ljudstvo, tega ne more več prenašati. V mali črnogorski državici ni bilo hajdukov, dokler nismo dobili«po-licajdemokrate.« — Tako «Tribuna.«
Poglejmo sedaj, kaj piše beograjska «Samoupra- j va«: «Inspektor (?!) pravosodnega ministrstva G. G ] rovič je bil dne 4. t. m. pri g. Pašiču in mu opisal težko in neznosno stanje v Črni gori. Draginja je pretirana, hrane za živino in ljudi ni in lakota je že začela. Prosil je Pašiča, naj pošlje hrano v Črno goro še predno zapade sneg, ker potem po snežnih zametih ni mogoče prevažati ničesar in lakota bo storila svoje.«
Pašič je obljubil pomoč. Toda on je mogel že prej ; obvestiti se o stanju Črne gore in rešiti ljudstvo od! strahovitega trpljenja. Tega prej ni storil, marveč sedaj, ko je v Italiji na vladi Mussolini, ki podpira babico našega kralja, črnogorsko kraljico. Črnogorsko vprašanje,, ki se more rešiti edino potom avtonomije, -j še ni rešeno — in to po zaslugi nasilnih centralistov Pašiča in Pribičeviča. Sedaj se beograjski mogotci boje, da se v Lausannu ne začne odmotavati avtonomisti- j i cen Klopčič v rokah zunanjih činiteljev in se ne ve, kje se bo to odmotavanje končalo.
Dnevne novice.	|
Narodni socijalist poslanec Deržič se krega v «Jugoslaviji« nad «Stražo«, ker je pisala, da je svojčas «tožil« deželnega predsednika v Beogradu radi tega, ker ni takoj pustil streljati na one železničar je-socijaliste, ki so ovirali njegove somišljenike, tudi železničarje, pri vršenju službe. Da ne bi nikdo dvomil o istinitosti njegove tožbe, priobčuje dobesedno besedilo — takratnega «pisma.« Isti Deržič. izrablja o vsaki priliki žalosten dogodek na Zaloški cesti; ako bi se nahujskane mase takrat ne zadržale, prišlo bi do najhujšega, gotovo bi največ trpel kolodvor in železničarji, somišljeniki Der- j žičevi. Bilo bi najbrž še več žrtev, uničeno bi bilo več- j I milijonsko premoženje, nastale bi strašne razmere na ! železnicah. Ne vemo, ali izrablja Deržič žalosten dogodek radi tega, ker ni mogel radi dovol jnega varstva spet vlade «tožiti« v Beogradu, ali radi tega, ker niso postale žrtve nahujskane mase njegovi pristaši želez-ničarji. Naj je povod njegovemu nastopu prvi ali drugi, vzrok, treba to demagogijo iz stališča železničarjev obsojati. Mesto te gnusne demagogije, katero uganja g. Deržič, naj se rajši briga za menico v znesku 600.000 K, katere je ob priliki zadnjih volitev on podpisal. Volitve so pred durmi; treba bo prej stari volilni dolg : plačati, ako se hoče še za naprej kandidirati. Poslanec i Deržič naj rajši manj govori in manj piše, pa bo imel še nekaj ugleda, z nastopi zadnjega časa je namreč osmešil sebe in tira železničarje v demokratski, ia so-> cijalistični tabor.
Narodni socijalisti hočejo prevzeti mestno gospodarstvo v Ljubljani, a izkazujejo do sedaj povsod, kjer so se začeli gospodarsko udejstvovati, same neuspehe, oziroma polome. Dokaz je sl. jugoslovanski kreditni zavod v Ormožu s «proslavljenim« direktorjem, dokaz njihove kupčije čevljev itd. na Češkem, dokaz posojilnice (ljudstvo jim pravi posušilnice) kot zadruge ,z omejeno zavezo v Ptuju in Celju, katerim ne more nikdo nič zaupati, ker jamčijo člani le s par kronami za obveznosti zavodov. Srččna bo Ljubljana, ako bodo narodni socijalisti zavladali na magistratu ¥ Ljuh-1 jani!
Poslanec Vladimir Pušenjak je naprail upit na ministra pravde radi denarja mladoletnih otrok, katerega so sodnije za časa okupacije Koroške po naših četah naložile v hranilnici v Pliberku; te naložbe hoče sedaj hranilnica izplačati v ničvrednih avstrijskih kronah. Poslanec zahteva, da minister ukrene, da se v občinah Mežiške doline doženejo vsi ti slučaji, da se
!
-<*. novembra 1922.
te vloge v sporazumu s finančnim ministrom prenesejo na kak zavod v naši državi in sicer v naši valuti in da vlada trpi diferenco, ker niso sodni uradniki, ko so po plebiscitu zapustili Koroško, povzročili, da bi se te vloge naših državljanov dvignile v hranilnici v Pliberku, ker je torej krivda naših sodnih uradnikov, da sedaj trpe mladoletni otroci škodo.
Komandant orožniške brigade g. pukovnik Drago-slav Dragič — prej Oskar Huber — je dobil Karadjor-djevičevo zvezdo za «revno vršenje službe.« Če prestavimo to iz službenega jezika, bi se reklo «za vestno vršenje službe«, kdor pa službenega jezika ne razume in ne žna prestaviti, bi si lahko mislil, da je dobil g. Dragič odlikovanje morda zato, ker so orožniki v službi njegove brigade v pravem pomenu besede silno — revni. Govori se namreč, da brigada tudi nekaj doprina-ša k strahovitemu neredu celokupne žandarmerije Uzun — ali kakor pravijo «Uzmi« — Markoviča sploh in posebej še k mizernemu položaju slovenskega orož-riištva, ker včasih niti ne ve, koli kodirna staleža.
Duhovniška tretjeredniška skupščina ima v petek, due 17. t. m., ob 5. uri zvečer mesečni shod v kapeli sv. Frančiška pri baziliki Matere'Milosti. Prosi se uljudno k polni udeležbi in vabi tudi č. gospode neude. — P. Filip Benizij.
V Kapeli pri Radgoni je po dolgotrajni, mučni bolezni umrla soproga trgovca gospa Inka Lukovnjak, sestra narodnega poslanca Pušenjaka.
Stanovanja in hrana za učence dr. srednje kmetijske šole v Mariboru. Dne 17. novembra pridejo v Maribor učenci novo ustanovljene srednje kmetijske šole, ki začenja z rednim poukom. Direkcija šole se obrača tem potom na vse privatnike-, ki bi mogli oddati stanovanja učencem .s hrano ali brez hrane, da javijo naslov in ceno direkciji (na vin. šoli), po možnosti nemudoma ali najdalje do ft. novembra.
Spor med prečanskim in srbijanskim pravoslavjem. Prečanski in srbijanski pravoslavni so se ujedinili in tem potom je dobila srbijanska pravoslavna cerkev milijarde premoženja. Karlovška metropolija je predstavljala ogromno bogastvo. Prečanski pravoslavni so pričakovali, da se bo cerkveno ujedinjenje izvršilo na veliko korist vsega pravoslavja v naši državi, a je ravno narobe. ' Svojčas je obstojal takozvani narodno-cerkveni sabor, kot ' najmočnejši predstavite!] prečan-skega pravoslavja. Ta sabor je bil glavna in zadnja instanca pravoslavnih prečanov in ta sabor bi bil moral tudi izvesti likvidacijo prcčanske cerkvene avtonomije, to se pa ni zgodilo, ker je ravno demokratska stranka preprečila, da bi se sestal ta sabor, v katerem ona ni imela večine. Likvidacija piečanske cerkvene avtonomije se je izvršila protipostavno in nasilno. Likvidacijo karlovške metropolije so izvršili tako, kakor da so imeli pri tem delu opravka na j večji neprijatelji srbske-« ga naroda. Likvidatorji so enostavno obdolžili prečan-sko pravoslavno duhovščino separatizma in na to likvidirali čisto po svojih balkanskih metodah, ki so izzvale med pravoslavnimi v preku nezadovolje, ki je že narastlo v celi pokret. Ta prečanski pravoslavni pokret je danes narasel že tako, da ima svojo tiskamo in svoje iiste. Pravoslavna cerkev v naiš državi je danes že razdeljena na 2 tabora: v enem so predstavitelji pravoslavja iz kraljevine Srbije, a v drugem karlovška metropolija, krog katere se zbirajo predstavitelji pravoslavnih iz Bosne, Dalmacije in Črne gore. Ta dva cerkvena tabora sla med seboj na vso moč sprta in ta spor raste dnevno in baš radi politike demokratov, ki se je izkazala tudi pri reševanju cerkvenih vprašanj skrajno škodljiva.
Lakota v Dalmaciji. «Obzor« prinaša dopis iz Blata na Korčuli, ki slika obupno stanje vDalmaciji, ki spominja že na vesti iz gladne Rusije. Prebivalstvo Korčule, ki šteje nad 7000 duš,-je sedaj pred zimo v najobupnejšem položaju. Kdor more, beži od hiše, da ne sliši vzdihov mater in starcev ter joka lačne in gole dece. Narod, ki je tako marljiv v domovini, ki tako visoko ceni dostojanstvo človeka, ne prosi križanih rok miloščine, temveč pomoči, katero hoče z žuljavo roko tudi odplačati in vrniti. Odgovorni čjnitelji, ki so v prvi vrsti krivi vse nesreče, so vse mogoče obetali: šole, bolnišnice in še druge gradove v oblakih ter vse polno zaslužka, sedaj pa ni nič od vsega tega, ker je treba po Pašič-Pribičevičevem receptu iti v stranko in dajati kroglice hi zaupanje onim, ki balinajo in nečloveški. ter nesmiselno nastopajo. Kdor pa tega noče storiti, naj pogine, če noče podpirati laži in krivice. Na videz še ni pravih smrtnih slučajev od lakote, zadostuje pa samo en vesten pogled, da se vidi, kako narod vsled pomanjkanja hira, in da se ludi spozna, da bo v najkrajšem času na stotine pravih smrtnih slučajev, če takoj ne pride poiboč. Po zaslugi izvrstne beograjske uprave in nadpolitikov imamo v tem kraju ljudi, ki od osvobojenja — to je od aprila leta 1921, ko so odšli Italijani, — niso videli kruha. Petsto družin že štiri mesece ne je kruha. Tako je, pomoči pa ni od nikoder. In ko so naši bratje v Hrvatski hoteli pomagati lačni Dalmaciji, so storili oblastniki ^vse mogoče, da pripravljeni vagoni s hrano ne pridejo med strada joči narod. Ker to bi bila «blokaška propaganda.« Narod polagoma spregledava in sedaj bolj kot kedaj poprej razume, kaj je Hrvatska.
Iz ogledala naših železniških razmer. V sredo, minulega tedna se je pripetila na progi nova Bukovica— Miklenš železniška nesreča, ki slučajno takrat ni zahtevala človeških žrtev. Tovorni vlak, ki je vozil iz Osjeka proti Slatini, je pripeljal do mosta med postajama Nova Bukovica—Miklenš, mosta že niso bogzna od keda j pregledali, pa so se zlomile traverze pod težo vlaka in sedem zadnjih vagonov, ki so bili natovorjeni z gramozom za Slatino, je padlo v globočino. Na srečo ni bilo na
STRAŽA.
teh vozovih nobenega zavirača. Osebni vlak, ki je dospel na mesto nesreče ni mogel dalje, potniki so čakali na odprti progi, v zimi ter dve uri v noči, dokler ni prispel po progi Osijek—Zagreb osebni vlak in so prestopili iz vlaka v vlak. Osebni promet se še vedno vrši iz vlaka v vlak, vagoni, ki. so štorkljali v globino, so še vedno v prepadu in porušeni most še vedno ni popravljen.
Junaštvo smrtnoranjenega uradnika. Na železniški postaji Sv. Ivan pri Somboru se je odigral pretečeni
teden pretresljiv slučaj nesreče. železniški uradnik Vladimir Ilijevič je prišel pod ekspresni vlak. ki mu je zdrobil obe nogi. Slučajno je bil na postaji zdravnik, da je ponesrečenega uradnika obvezal, uradnik je pa ukazal, naj ga nesejo v pisarno in tu je v strahovi-tih bolečinah oddal predpisane signale za odhod vlaka,
! predal v redu službene knjige in blagajno drugemu . uradniku ter padel potem v nezavest. Dvomijo, da bi ostal pri življenju.
i Poplave. Iz Kruševca javljajo, da je zadnje dni
■	močno narastla južna Morava, poplavila sela na južnem I bregu tako, da je vsaka zveza med vasmi prekinjena, i Poplava je napravila veliko škode. Pri Kraljevem je na-; rasel Ibar za 4 metre in poplavil veliko sel v užičkem
okraju. Promet na cesti Kraljevo—Kragujevac je prekinjen, ker je voda odnesla most, na progi proti Stolaca pa je v veliki nevarnosti železniški most, radi tega ; tudi ne vozijo vlaki v tej smeri. Radi poplave je bile v smrtni nevarnosti krog 40 ljudi, katere pa so rešili žandarji in vojaštvo. Ustavljen je promet med Srbijo in Tuzlo preko Zvomika, ker se je razlila Drina.
Učitelj streljal na šolskega nadzonika. V Danilovem gradu v Črni gori sta se sprla med seboj radi oseb- j nosti učitelj Jurij Radonič in nadzornik Blaž Begovič. ; V prepiru je potegnil Radonič samokres, parkrat ustre- j lil proti nadzorniku, a ga ni zadel. Cel spopad se je ; zgodil pred krčmo, meščani so prihiteli,% razorožili Ra- i doniča in ga predali sodišču.
Že sedaj volkovi. Že sedaj se je pojavilo v Gorskem j Kotom (na meji med Liko in Primorjem) zelo veliko j volkcrc. Volkovi so že tako drzni, da se upajo v neposredno bližino kraja Ravna Gora. Eden volk se je zaletel v neko stajo, kjer je zadel na psa. Psu je prihitel na pomoč še drugi pes in razvila se je borba, katero je prekinil 12 letni deček Svetličič, ki je lopnil po volku s kolcem, misleč da je pes. Volk je nato pobegnil, a ni mogel preko plota, kjer ga je nek kmet ubil. V okolici Gorskega Kotora je bilo dokaj scljakov napadenih od volkov.
V tajništvu SLS sc sprejmeta dve splošno in strokovno izobraženi moči. Reflektanti naj vložijo pismeno svoje ponudbe ali se pa naj oglasijo osebno v tajništvu SLS v Mariboru, Cirilova tiskarna, I. nadstropje.
Bernhard Kellermann, TuneL Roman poslovenil Narte Velikonja. Ljubljana 1922. Založila Jugoslovan ska knjigarna v Ljubljani. Cena broš. 28 din., vez. 88 dinarjev.
■	i—nr •	rii li'tiM BMff*rTfn"~inr-mr-Tr"
Iz Maribora.
SOCIALISTIČNI SHOD V MARIBORU
je včeraj privabil v Götzovo dvorano več sto zborovalcev j iz delavskih krogov, pristašev vseh strank. Prvi je go- j vorii g. župan Grčar, ki je opisal delovanje mestnega občinskega sveta, omenil načrte za bodočnost ter obso- i dii postopanje centralne vlade, ki se v težki stanovanj -ski bedi ne zgane, da bi nekaj milijonov žrtvovala za ; stanovanja vsaj svojim uradnikom, še več. Vlada je ’ celo kupila hiše v Mariboru, da vrže iz njih stanoval-1 ce in te hiše preuredi za urade. Ministrstvo za socialno j : politiko pa je šlo tako daleč, da je potavno določbo, po |
! kateri bi že v tem letu morale zidati banke in nekateri ’
• drugi zavodi kakih 30 stanovanjskih hiš, tolmačila s j j svojim pravilnikom na način, da ne bo niti eni banki : treba zidati. Zasebniki tudi ne bodo zidali, ker se hiš-j n im posestnikom ne izplača uiti vzdrževanje, a da ne . govorimo o obrestovanju hiš. Ker torej noče zidati ne j. država, niti banke, še manj pa zasebniki, je dolžnost j občine, da po svojih močeh ublažuje stanovanjsko be-i do. Govornik je navedel konkreten slučaj, ko je pokra-! jinska uprava zahtevala novo kupno pogodbo, ker je občina, v stremljenju, da podpira privatno stavbeno inicijativo, dala po nižji ceni zemljišče na razpolago
■	za delavske hiše. Da torej občina zadosti brez zadolževanja, ki v sedanjih razmerah sploh ne pride v poštev, svojim socialnim dolžnostim, mora najti pot za kritje svojega proračuna. Zato se mora vpeljati nove davke in sicer take, ki zadenejo pred vsem tiste, ki jih lahko plačajo.
Za g. županom se je oglasil k besedi obč. svet. g.
B a h u n, ki bi sploh ne imel ka j povedati, ko bi teh preklicanih «klerikalcev ne bilo. Z «lažnjivimi kljuk-ci« in «klerikalci« je premetaval, kakor žongler s krog-Ijami, zlasti si je vzel na piko «Stražo« in obč: odbornika gg. dr. Jerovšeka in Žebola. Govornik je navajal o stanovanjski bedi nekatere številke, ki jih pa ni mogoče kontrolirati, v koliko so resnične. Zlasti malo verjetno je, da bi sploh bilo mogoče, da živi 15 oseb v eni 15 kv. m. veliki sobi. Dalje je navedel, da je 1600 dru- j žin, ki imajo samo po eno sobo, dočim je po več dru- j žin, katerih vsaki član ima po 3, 4, 5, pa tudi po 6 sob. j Družina Franz ima n. pr. stanovanje s 300 kv. m sta- i novanjske prostornine. Ako bi se v Mariboru prebi- ! valstvo zadovoljilo, da stanujejo po 2 osebi v eni sobi, j bi imeli na razpolago baje 1580 sob. Kdor ima številu svoje družine primerno stanovanje, temu ni treba pia- J čati davka. Glede stavbnih parcel je govornik priznal, j da bo nameravani davek na parcele v Mariboru naj- j večji od vseh sličnih davkov drugod.1 V podkrepitev :
:
svoje zahteve je govornik navedel slučaj, da zahteva neki verižnik, ki je pred letom kupil stavbišče za 200 tisoč K, sedaj 7 milijonov. Mnogi drugi špekulanti tudi nočejo zidati, niti prodati svojih zemljišč. Gospod Bahun misli, da jih bo v to prisilil z visokimi davki. Dalje je trdil, da ni res. da so socialisti predlagali 4 K davščine od litra, pač pa je ta predlog potekel iz mešanega knjigovodstva, ki pa ni bil sprejet. Sprejelo se je soglasno K 1.40 od litra vina, dasi je g. ob. odbornik dr. Jerovšek protestiral ludi proti temu, češ, da bo S milijonov preveč vplačanega davka. V mestu se steki 1,253.000 litrov vina, kar znaša po K 1.40 od litra komaj 1,700.000 K, rabimo pa 4 milijone. G. obč.. odbornik je baje trdil, da se stoči 30.000 hi piva, g. Bahun pa je proti temu navedel, da je letos pitje piva znatno padlo in sicer na 13.106 hi, kar znaša davka komaj K 1,300.000. Če bo vlada dovolila 2 K pri litru, bo potem dohodkov od tega davka nekaj čez 3 milijone, kar še ne dosega potrebne svote. Nato se je g. Bahun spravil nad «klerikalce«, češ, da ščitijo samo veleposestnike, sklicujejo se pa na viničarje. Oo. frančiškanom je o-čital, češ, da,so prosili za odpust vinskega davka, nato pa je pojasnjeval gostjlniško-računski petodstotni davek in davek na avtomobile. V nadajnem je razvija' socialistični komunalni program in se pritoževal, Ma občina ne more dobiti posojila.
• Za g. Bahunom je še eden v nemškem jeziku raztolmačil glavne misli govornikov, nakar se je shod zaključil in mimo razšel.
Socijalisti, v prvi vrsti «davčni strokovnjak« Bahun, zmerjajo v svojih obskurnih lističih pristaše SLS ter upajo menda s tem uničiti neznosno draginjo v Mariboru. Gospodje imajo večino na magistratu, a m ukrenejo ničesar proti mesarjem, ki prodajajo danes, ko plačujejo živino po 8—12 K, meso po isti ceni, feoi takrat, ko je živina stala čez 20 K. Ali so draginje me*: krivi kmetje in klerikaltci, naj pove v nedeljo gospod Bahun!
Artilerijski p uk, oziroma artilerijska podoficirska šola, praznuje te dni svojo slavo — po naše slavnost ali gostijo, ki bo vrgla vojakom bore malo dobrega, zato pa temveč povabljenim gostem, katerih pride skoro poldrugi tisoč. Zaklalo se bo 24 svinj, kje so še pa druge dobrote te razkošne slave! — Občinstvo in veliko večina revnih slojev, ki so danes po vladni, za razne «slave« tako vneti gospodi vrženi v najhujšo bedo, bo imelo dovolj prilike opazovati, kako bahato in razkošno se da živeti na narodne stroške. — Vojaške kočije, konji in vojaki bodo imeli dovolj posla. Artilerijski podoficirska šola dobi novega komandanta. Ta še ni prišel, pač pa je prišla — komandeza, ki je že preroda komando črez konje in kočije.
Sijajen zgled SHS-akcijc «za revnejše sloje.« Pd-krajinska uprava je potom okrajnih glavarstev razposlala na občine razglase o «ceni preskrbi nepremožnih slojev« z oblačilnim blagom, ki so ga baje dali češki tekstilniki na razpolago po zelo znižanih cenah ter ga v Mariboru prodaja «Ljudska preskrbovalnim« v Gosposki ulici št. 20 (Pirhanova hiša). To je škandal®*: no odiranje revnega ljudstva: blago je slabo, staro, preležano, in pa veliko dražje nego drugod v trgovinah dobro blago. Poleg tega še razprodajajoča osebe naj-prej pove neko nižjo ceno, ko pa blago prireže, pove višjo ter se izgovarja, da kupec prej ni prav razumel; priče so na razpolago za vse navedeno, ki bodo tudi -htevale povrnitev izgube, ker so se še le po nakupu pre -pričale, koliko cenejše je drugod dobro blago. Upamo, da tudi zastopstva poštene, reelne trgovine odločno nastopijo zoper tako socialno «dobrodelno« akcijo neznanih dobrotnikov, najbrže bank, ki jim je blago obležalo, pa zdaj z vladno pomočjo sleparijo z njim ubogo ljudstvo. Zares tipičen zgled žerjavskega socialnega skrbstva v SHS!
Predavanje SKSZ se vrši vsak petek ob pol 8. uri zvečer v dvorani v Lekarniški ulici. Zanimiva in sodobna tvarina, skrbno obdelana od najboljših naših predavateljev, zaslužuje čim večje udeležbe poslušalcev obojega spola. S prosveto k svobodi 1, bodi naše geslo!
Vse hvale in priznanja vredna razstava slik prof. Gvajca na državnem moškem učiteljišču v Mariboru ostane odprta do dne 16. t. m. Razstava res zasluži, da si jo vsakdo ogleda. Bolj natančen opis te za Maribor izvanredne razstave prinesemo, prihodnjič.
Delniška pivovarna v Laškem je otvorila v Maribor« svojo glavno zalogo ter s tem razširila svoje delovanje tudi na ta okoliš. Na ljubljanskem semnju je bila izražena splošna sodba, da je pivo pivovarne Laško najboljše. Veseli nas, da je ta domača naša industrija razširila svoj delokrog tudi na Maribor in okolico ter priporočamo našim gostilničarjem in pivopivcem, da se je prav pridno poslužujejo.
Osrednje društvo poštnih in brzojavnih uslužbencev z» Slovenijo, podružnica Maribor, je iz čistega dobička letošnje poletne veselice podelilo svojim bolnim članom in vdovam sledeče zneske kot podporo: Franc Prosnik, podurad-nik, 1000 K; Anton Koklež, uradni sluga, 1000 K; Otroška bolnica v Mariboru 1000 K; Ana Korstnerič, vdova, 1000 K; Škrabi, vdova poštnega poduradnika, 500 K; Miroslav Cornee, poduradnik, 500 K; Mijo Lahovič, pouradnik, 5060 K; Jernej Wolle, uradni sluga, 500 K; Ivan Hreščak, uradni sluga, 500 K; skupaj 9000 K. — Osrednje društvo se tudi zahvaljuje vsem onim, ki so pomagali pri veselici in darovali društvu denarne zneske.
ORLOVSKI VESTNIK.
Fantovski sestanek se vrši vsako sredo zvečer o» ppl 8. uri v Lekarniški ulici. Udeležba obvezna za vse člane. Pridite polnoštevilno. Bog živi!
Družabni večer priredi mariborski odsek v sobo*», dne 25. t. m. ob pol 8. uri zvečer v dvorani v Lekarniški ulici. Spored bo zelo bogat in raznovrsten. Opozar-
ft< 'trx n 4,
Hrvatski rjavi premog
iz premogovnikov:
Dia. 33-3450 36-3750
1»
n
jamo brate člane in njihove prijatelje že danes na ta večer.
Miklavžev večer, kakor vsako leto, priredi mariborski Orel tudi letos in sicer v Lekarniški ulici. Ker bo ludi letos velik naval, pride Miklavž v dvorano v Lekarniški ulici dne 5. decembra ob 4. uri pop. samo za orlovski naraščaj in gojenke, ob pol 8. uri zvečer istega dne pa samo za odrasle brate člane in sestre članice.
Orlovski koledarček in razglednice brnskega zleta se dobe v Cirilovi knjigarni. Segajte pridno po njih!
Naraščaj s ku telovadba je vsak pondeljek in soboto od 4. do 5. ure popoldne v telovadnici v Cankarjevi ulici, kjer, se sprejemajo novi naraščajniki.
Občna zbora za ustanovitev mariborske in studenške srenje se vršita v nedeljo, dne 19. t. m., v dvorani v Lekarniški ulici št. 6, ob pol 10, uri dopoldne. Vsi odseki, ki so dodeljeni eni ali drugi od imenvanih dveh srenj, 'naj pošljejo vse svoje odbornike, vsekakor pa večino, da ne bo zaradi nemarnosti tega ali onega trpela ilobra stvar z zavlačevanjem rednega delovanja. Vsak na svoje mesto! Bog živi! — Podpredsednik okrožja: dr. Jeraj.
POSLANO,
Ì «Vojni invalid« z dne 31. X; t. i. je v svoji 15. številki prinesel članek «Poverjeništvu v Mariboru v album.« Sedanji preustrojeni odbor je ugotovil, da so navedbe članka neutemeljene in neresnične ter smatra takega nevedneža, ki škoduje interesu organizacije, za najpodlejšcga demagoga. Prispevke za tiskovni sklad se je pobiralo za članske zapisnike, ki jih dobe pododbori mariborskega okrožja, ker brez teh je pravilna evidenca nemogoča. Vsa članarina, ki jo prispevajo člani pododborov, je vknjižena v članske sezname in knjižice, torej tildi one od Sv. Lenarta, in blagajniki pododborov dobe za vsaki znesek, ki ga od-računajo podpisanemu poverjeništvu, pobotnice, kar izkazuje popolni red. Gospodje pri centrali v Ljubljani pišejo nadalje v zgoraj omenjenem članku, da dajejo podpisanemu poverjeništvu tiskovine zastonj. Da je to velika laž, se lahko prepriča vsak član, ako pogleda v,račun, ki nam ga j jè poslala centrala iz Ljubljane z dne 6. 10. 1922, potom katerega zahtevajo od mariborskega poverjeništva za po-; slane tiskovine znesek 1720 K ter nič ne vprašajo, od kod I jih naj poverjeništvo preskrbi. Jasno je, da se more po-! temtakem skrbeti za blagajniško imetje, katero je sedanji preustrojeni odbor spravil na tako višino in red, kakor še noben odbor dosedaj. Blagajna je popolnoma v redu in je vsak čas na razpolago za pregled državni oblasti in članom v pogled. Radi mariborske republike pa povemo gospodom pri centrali, da se ignoranti in demagogi zastonj veselijo vodstva naše organizacije y Mariboru, kajti skrbeli Ijoijio, da bo vodstvo vedno v rokah takih tovarišev, ki bodo imeli pri državnih oblastih ugled. Da smo popravilih podrejeni centrali, dobro vemo, ker smo to tudi v našem poročilu centralnemu odboru izjavili, a kljub temu so ti gospodje tako galantni, da nam niti ne poročajo, če
so sprejeli znesek 964 K, ki smo jim ga poslali dne 21. X . 1922 za «Vojnega invalida«, za ignoriranje in demagoštvi v «Vojnem nvalidu« pa mi odsihdob ne bomo več agitiraj:, o tem naj je centrala prepričana. Nadalje zapoveduje gospoda pri centrali jezik za zobe, zelo galantno, saj jih imamo, pač pa smo mnenja, da jih gospoda pri centrali ninni; več dosti, ker si jih s takšno pisavo sami bijejo iz ust. Gospoda pri centrali, torej bolj premišljeno in složno. Organizacija vojnih invalidov, poverjeništvo Maribor,
(Za to rubriko prevzame uredništvo odgovornost samt v toliko, kolikor zahteva zakon.)
Spodnještajerska ljudska posojilnica' v Mariboru. Stolna ulica št. 6, r. z. z n. z. obrestuje od 1. noverai» * 1922 navadne hranilne vloge, katere se more vsak če*: dvigniti po 5 odstot., vloge na trimesečno odpoved poj
5	in pol odstot., večje in stalnejše vloge po dogovora odri
6	do 6 in pol odstot.
Zimsko perilo,
čevlje, dokolenke (gamaše), copate, odeje, nogavice, roka- b|ft,k|||*M različno modno vice, kravate, K!U.wllK6y in galanterijsko blago na (boljše vrste J	.Ul!«
in najceneje nuli 1 062116 plüSCij
Jakob lab, Maribor,Glavni trg2
Ladanje Ktjicarovci Konjšcina Zlatar Bistrica Cerje Tužno „ 38 bukova drva za gorivo Din. 700 m za m3 franko stanovanje	~
od laja vsako množino tvrdka
F. & A. U K EU ; f
veletrgovina s drvmi ia premogom	g
Maribor, Slovenska ulica št. 8 p
lil ava.
Hauli Ivan, p. d. Pušnik v Se-lovcu pri Guštanju opozarja javnost, da on n> plačnik za dolgove j svoje žene, in prepoveduje vsa ! kemu njej kaj dati ali posoditi v i denarju ali blagu.	540
i-----------------------:---
i Zimsko perilo, nogavice za moške, koce, odeje, preproge prodaja po znižanih cenah
Franj® Majer, Maritar
Glavni trg 9.
496
Telefon 344.
1-fc 54'
!*
Več hlapcev IfSeP. S
jerskem proti dobri plači. Ponudbe pod „Zanesljivost“ na upravo lista.	3-3 534
Delniška pivovarna Laško
naznanja, da je otvorila nalogo piva
v Mariboru, Aleksandrova cesta 12.
Pisarna se nahaja začasno v GREGORČIČEVI ULICI 12/11. ndst., desno
Priporoča slavnemu občinstvu svoje izlelke.
mm
MK gl |g§ m
M0A
a»
Poziv k subskripciji delnic.
Ministrstvo za trgovino in industrijo v Beogradu je pripravljalnemu konzorciju za ustanovitev zavarova ne d. d. z one 10. oktobra 1922, VI št. 4434 dovolilo, da prične s pripravljalnimi deli za ustanovitev zavarovalne d. d s sedežem v Mariboru. To novo podjetje se bo nazivalo
„ZORA"
iugosicvenske zivarcislne d. d.Lv Mariboru.
Izvleček iz Statutov:
§ 12. Trajanje te družbe časovno ni omejenno.
§ 2. Namen družbe je prevzemanje direktnih in indirektnih zavarovanj proti ognju in direktno ter indirebtnh življensbih zavaro vanj v območju kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev.
§ 3.Delniška glavnica se določa na 2,500X00 D in sestoji iz 10.010 komadov na ime se glasečih delnica po 250 Din. nominalse vrednosti.
§ 4. Prevzemna cena vsake delnice znaša 300 D;n. in mora vsak delničar takoj ob subskripciji vp^àti e) 50% nominalne vrednosti delnic in b) diferenco med nominalno ter prevzemno ceno, ki znaša 50 Din. pri vsaki delnici. Z ažijshim prebitkom se krijejo v pni vrsti izdatki združeni z osnovanjem družbe. Ostanek pa se dodeli splošnemu rezervnemu fondu, t § 5. Za ostalih 50% nominalne vrednosti delnic pa pedpi? e in izroči vsak c elničar menice v prid družbe.
MARIBOR, dne 3. novembra 1922.
§ 15. Prvi upravni svet, ki obstoji 5 članov in 2 namestnikov, volijo koncesionarji in znaša poslovna doba prvega upravnega sveta pet let.
§ 18. Po preteku poslovne dobe prvrga upravnega sveta izvoli glavna skupščina delničarjev novi upravni 'svet sestoječ iz petih členov in dveh namestnikov tuči za dobo 5 let
§ 27. Ko so emitirane delnice že podpisane, skličejo koncesojonaiji ustanovno skupščino potom objave v treh v Ljubljani, Zagreba ter Beogradu izhajajočih u adnih lisdh.
§ 28. Ustan. vna skupščina je sklepčna, ako je najmanj toliko delničarjev navzočih, da predstavljajo njihove delnice vsaj tri desetine delniške glavnice.
§ 30. Ustanovni skupščini je pridržano: a) sklepanje o ustanovitvi družbe ter o štatmu; o Statutu seveda le v okviru oblastno odobrene oblike: t) volitev nadzorstvenega sveta; c) bon-štatacija, da je štatutarično predpisani del delniške glavnice v gotovini že plačan. Ustanovna
skupščina sidef a o ustanovitvi družbe in o štatotu s tako večino glasov, ki predstavljajo najmanj eco četrtino vseh podpisateljev delu;c, ter vseh delnic, ki se emitirajo.
V vseh drugih slučajih sklepa ustanovna skupščina z absolutnn večino glasov.
§ 4. Dodelitev delnic izvrši prvi upravni svet kar najhitreje; za nedodeijene delnice se vplačani der ar vrne najpozneje tekom 14 dni po ustanovni skupščini.
II. Podpisovanje delnic se začne 5. nov. 1922 in se konča 11. decembra 1922.
IH. Javni subskripciji izročene delnice se bodo. podpisovale pri: Kreditnem društvu mestne hranilnice v Mariboru, Ljub'jaaskì kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah,; Jadranski banki in njenih podružnicah; Trgovski ban si (poprej Slovenski esbomptni banki) v Ljubljani in njenih podružnicah ter Posojilnici v Mariboru.
Pripravljalni konzorciji smijcče se mmu\w d. d „lüdß“ v Partali, ifeksanddrotra cesta 12,
pisarna dr. Karola Slokarja, odvetnika v Mariboru.
ljüSa$ Hcbame «v. Cirila * Mariboru.
Odgovorni «urednik: Vlado Pušenjak.
Izdajatelj in založnik: Kocta, «tirai*«.