i mv KURIR NOVO MESTO 20. jan. 1982 leto XI *št. 1 časopis kolektiva industrije motornih vozil Kreditiranje stanovanjske izgradnje - novi pogoji Izvršilni odbor Ljubljanske banke — Temeljne dolenjske banke Novo mesto je na svoji seji dne 21. 12. 1981 sprejel sklep o kreditiranju stanovanjske graditve na podlagi vezave sredstev družbenopravnih oseb, ki je pričel veljati s 1. 1. 1982. Sklep opredeljuje način in pogoje vezave sredstev za pridobitev stanovanjskih posojil. S tem opredeljuje tudi pogoje, ki jih morajo izpolnjevati delavci, na katere družbenopravna oseba prenaša pravico do posojila. Ker se stanovanjska posojila delavcem dodeljujejo iz sredstev, ki nam jih banka odobri kot posojilo na osnovi vezave sredstev, morajo delavci, ki prosijo posojilo, izpolnjevati pogoje, ki so določeni v sklepu izvršilnega odbora banke, sicer posojila ne morejo pridobiti. Zaradi pogostih nesoglasij, do katerih je prihajalo v naši delovni oiganizaciji pri dodeljevanju stanovanjskih posojil delavcem, objavljamo sklep v celoti: V skladu z družbenim dogovorom o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji (Ur. list SRS št. 15/81) sprejema izvršilni odbor banke na svoji 23. seji dne 21. 12. 1981 naslednji SKLEP O KREDITIRANJU STANOVANJSKE GRADITVE NA PODLAGI VEZAVE SREDSTEV DR U2BENOPRAVNIH OSEB 1. S tem sklepom se ureja področje stanovanjskega kreditiranja organizacij združenega dela in drugih družbenopravnih oseb na podlagi vezave njihovih stanovanjskih sredstev v banki. 2. Banka bo sklepala z druž-benopravnimi osebami pogodbe o vezavi sredstev za pridobitev stanovanjskih posojil pod naslednjimi pogoji: a) Najdaljša doba vezave sredstev je 11 let, če družbenopravna oseba porablja posojilo za graditev ali nakup družbenih najemnih stanovanj. Če pa prenaša pravico do posojila na svojega delavca, je najdaljša doba vezave sredstev 21 let. b) Pri vezavi sredstev z enkratnim pologom je čakalna doba 10 mesecev in višina posojila 175 odst. od zneska vezanih sredstev. Pri vezavi sredstev z 12-mesečnimi pologi pa je višina posojila 140 odst. Če družbenopravna oseba prenaša pravico do posojila na svojega delavca, lahko sredstva veže tudi v obliki 24-mesečnih pologov, pri čemer je višina posojila 220 odstotkov. c) Obrestna mera za vezana sredstva je 2 odst. za posojilo pa 5 odst. d) Rok porabe posojila določi banka s posojilno pogodbo glede na zapadlost obveznosti, s tem da ne more biti daljši kot eno leto po dodelitvi posojila. e) Doba vezave je za eno leto daljša od dobe vračanja posojila. Doba vračanja posojila za družbenopravno osebo se določi s kreditno pogodbo tako, da je zapadlost zadnje anuitete pred zapadlostjo depozita. Doba vezave prične teči: — pri enkratnem pologu prvega dne v naslednjem mesecu, ko poteče čakalna doba; — pri mesečnih pologih prvega dne v naslednjem mesecu po vplačilu zadnjega pologa. f) Rok za predložitev zahtevka za posojilo je eno leto po preteku čakalne dobe. g) Banka daje posojilo po tem sklepu za naslednje namene: družbenopravnim osebam za: — pridobitev novih stanovanj in stanovanjskih stavb, graditev stanovanjskih stavb, — prenovo starih stanovanj in stanovanjskih stavb, — nakup stavbnega zemljišča za gradnjo stanovanjske stavbe od pooblaščene organizacije, — za soudeležbo drugim organizacijam pri skupnem reševanju stanovanjskih problemov delavcev; delavcem, na katere prenaša družbenopravna oseba pravico do posojila, za vse namene, ki jih določa pravilnik o stanovanjskih posojilih občanom, razen za plačilo lastne udeležbe pri pridobitvi stanovanjske pravice na družbenem stanovanju. h) Pravico do posojila na podlagi vezave sredstev bodo lahko uveljavljale le tiste druž-benopravne osebe, ki imajo svoja sredstva sklada skupne porabe — stanovanjski del vključena pri banki kot sredstva na vpogled. i) Kadar družbenopravna oseba prenese pravico do posojila na svojega delavca, veljajo naslednji pogoji: delavec mora namensko varčevati v banki že najmanj 12 mesecev, — doba vračanja posojila se določi s posojilno pogodbo in je odvisna od dobe vezave sredstev in višine mesečne anuitete, — mesečne anuitete, izračunane za dobo vezave, veljajo za prvih 5 let vračanja posojila; po 5 letih odplačevanja se mesečne anuitete zvišajo za 12,5 odst. in po 10 letih odplačevanja še za 12,5 odst. začetne mesečne anuitete, kar ustrezno skrajša skupno dobo vračanja posojila; — vsota mesečnih anuitet vseh posojil za stanovanjsko enoto ne more biti nižja kot stanarina za odgovarjajoče stanovanje; — mesečna anuiteta za posamezno vrsto posojil ne more biti nižja kot 500 din; — če delavec ne izkoristi pravice do posojila iz svojega stanovanjskega varčevanja pri banki, mora privarčevana sredstva in obresti porabiti za odplačilo posojila, ki ga je pridobil na podlagi vezave sredstev družbe-nopravne osebe. 3. Pri pogojih za posojila, ki jih pridobijo delavci na podlagi vezave sredstev družbenopravnih oseb, veljajo določila pravilnika o stanovanjskih posojilih občanom, ki je bil uveljavljen s 1. 10. 1981. 4. Novi pogoji za pridobitev stanovanjskega posojila na podlagi vezanih sredstev družbenopravnih oseb se uveljavljajo tudi na že sklenjene pogodbe o vezavi sredstev, kjer pravica do posojila še ni izkoriščena, in sicer: a) Družbenopravne osebe, ki jim dospe pravica do posojila na podlagi pogodb o vezavi sred štev do 31. 12. 1981, 1 sl uveljavijo pravico do posojila pod pogoji iz sedanje pogodbe o vezavi sredstev do 70. 6. 1982. Po potek" ,;a in po soglr. V™* 'avne osebe pa bo c. „ .edložila preureditev pogojenih odnosov in sicer za dobo vezave in višino obrestne mere. (Nadalje vi str.) Novo stanovanjsko naselje IMV (Nadaljevanje s 1. str.) b) Družbenopravne osebe, ki že imajo z banko sklenjeno pogodbo o vezavi sredstev, pa jim pravica do posojila še ni dospela, lahko uveljavijo pravico do posojila iz sedanje pogodbe o vezavi sredstev v roku 6 mesecev po pridobitvi pravice do posojila. Po poteku tega roka in po soglasju družbenopravne osebe pa bo banka predložila preureditev pogodbenih odnosov in sicer za dobo vezave in višino obrestne mere. c) V primerih, ko družbeno-pravna oseba prenese pravico do posojila na svojega delavca po že sklenjeni pogodbi o vezavi sredstev in delavcu še ni bilo dodeljeno posojilo na kreditni komisiji pri banki, se uveljavljajo naslednja določila družbene- ga dogovora in pravilnika o stanovanjskih posojilih občanom: naj višji znesek vseh posojil, ki jih lahko dobi delavec, znaša pri nakupu etažnega stanovanja 80 odst., pri zadružni stanovanjski gradnji 75 odst. in pri gradnji enodružinske stanovanjske hiše v zasebni lasti 60 odst. od predračunske vrednosti oziroma končne cene po kupoprodajni pogodbi, upoštevaje standardno stanovanjsko površino po družbenem dogovoru; mesečna anuiteta za posamezno vrsto posojil ne more biti nižja kot 500 din; pri sklepanju posojilnih pogodb bo banka upoštevala določila o zviševanju anuitet po petletnih obdobjih, navedenih v točki 1 h) tega sklepa. 5. Z dnem, ko začne veljati ta sklep, prenehajo veljati dolo- čila pravilnika o varčevanju in posojilih za stanovanjsko gospodarstvo. ki ga je banka uporabljala od 1.7. 1978 dalje, in vse spremembe in dopolnitve tega pravilnika ter pogoji za posojila, ki jih je sprejel izvršilni odbor banke na: -2. seji dne 15.2. 1980, — 6. seji dne 8. 7. 1980, - 9. seji dne 19. 11. 1980, - 14. seji dne 13. 3. 1981. 6. Banka bo po uveljavitvi tega sklepa opravljala posle stanovanjskega kreditiranja v imenu in za račun družbenopravnih oseb: - če bodo v sklepu družbenopravne osebe o dodelitvi posojila delavcu upoštevana določila družbenega dogovora; — če mesečna anuiteta za tovrstna posojila ne bo nižja kot 500 din. 7. Za vse ostale pogoje o kreditiranju družbenopravnih oseb na osnovi vezave sredstev, ki niso določeni v tem sklepu, veljajo določila družbenega dogovora o skupnih osnovah za zagotavljanje in usklajevanje samoupravnih družbenoekonomskih odnosov na področju stanovanjskega gospodarstva v SR Sloveniji. 8. Poslovni odbor poslovne enote za stanovanjsko in komunalno kreditiranje kontinuirano spremlja izvajanje teh sklepov in usklajuje nastale obveznosti s planiranimi sredstvi za stanovanjsko kreditiranje ter po potrebi predlaga spremembe teh sklepov konferenci poslovne enote in izvršilnemu odboru banke. 9. Ta sklep prične veljati s 1. 1. 1982. Le lastna ustvarjalnost nas bo rešila Nagrajeni inovatorji naše DO Novomeška raziskovalna skupnost je lani. konec novembra, četrtič podelila nagrade in diplome za inovacijsko dejavnost 27 posameznikom in DO Krka. Med nagrajenci so bili tudi dolgoletni člani našega delovnega kolektiva, in sicer so nagrade za inovatorstvo prejeli: Franc Nose, Jože Šiško, Janko Bradica, Peter Košak, Janko Medved in Slavko Drab. Morda se naš graje vreden odnos do inovatorstva kaže tudi v tem, da o teh ljudeh in njihovem inovatorskem delu pišemo v Kurirju šele sedaj. Vendar bi želeli to vsaj nekoliko omiliti, zato naj vam naše inovatorje predstavimo v prvi številki Kurirja v letošnjem letu. O tem, da inovatorstvo ni pravilno in ustrezno ovrednoteno, govori že samo dejstvo, da do danes nismo uspeli pripraviti vsaj pravilnika o inovatorstvu. Ljudje, naši delavci, ki so dobili nagrade za inovacijsko dejavnost, so praviloma skromni. Skoraj vsak je vprašal, zakaj pisati o tem, saj je izboljšanje delovnih pogojev, poenostavitev proizvodnje cilj, želja in ne nazadnje tudi naloga vsakega delavca, predvsem pa tehnologa. Mi pa smo vseeno želeli, da vsi člani našega kolektiva lahko o njihovem delu in njihovih prizadevnostih preberejo vsaj nekaj vrstic v Kurirju. Zato vam jih danes predstavljamo. JANKO BRADICA „V IMV sem prišel pred 20 leti. Takrat sem delal v obratu v Šmihelu — n-a servisni opremi. Že na samem začetku proizvodnje prikolic sem prešel iz servis- Janko Bradica 1 Franc Nose ne opreme v prikoličarsko proizvodnjo, kjer sem najprej delal v prototipni delavnici. Iz prototipne sem šel v proizvodnjo, pa spet nazaj v prototipno, ves čas pa delam na prikolicah. Zame pomeni to veliko, saj sledim tako razvoju naših prikolic od začetka.” V Slavko Drab Peter Košak Tov. Bradica že nekaj let dela kot samostojni konstruktor v proizvodnji prikolic. Tu je bila njegova specialnost električna in plinska napeljava. V času svojega dela je izdelal že vrsto konstrukcij, prilagojenih specifičnim tehnološkim zmožnostim IMV. Nagrado za inovator- sko dejavnost je pridobil za prispevek k standardizaciji in unifikaciji elementov prikolic, kar gotovo predstavlja velik prihranek pri materialu in poenostavitvi proizvodnje prikolic. V prototipni delavnici za proizvodnjo prikolic pa sta tudi dva nagrajenca za inovacijsko dejavnost. To sta Franc Nose in Jože Šiško. Oba sta že več kot dvajset let delavca Industrije motornih vozil. Oba sta s svojim dolgoletnim delom pri razvoju prikolic, predvsem šasijah in premah, mnogo prispevala k uspehu, ki ga je naša prikolica zabeležila na domačem in tujem tržišču. Poseben uspeh sta dosegla s konstrukcijo naletne zavore, ki enakomerno deli zavorno silo od glavnega potega na obe zavori. Njuna rešitev se že uspešno uporablja v redni proizvodnji prikolic. Četrti član našega kolektiva, ki je prejel nagrado za svojo novatorsko aktivnost, je Slavko Drab, zaposlen v sektorju laboratorijskih raziskav metalurški laboratorij. Slavko Drab je član kolektiva IMV že 24 let. Ko smo ga, kot vse ostale nagrajence, obiskali na delovnem mestu, se je začudil, saj meni, da bi delavci morali ob samem delu več razmišljati o izboljšavah, izpopolnjevanju tako končnega izdelka, kot sredstev, s katerimi ga izdelujemo. „Idej in izivov je v naši DO precej, ni pa pravega odnosa, razumevanja do inovatorstva. Ne gre le za pompozne velike novosti, pomembne in dobrodošle morajo biti vse malenkosti, katerih rezultat so lahko boljša kvaliteta, zmanjšanje uvoza, pocenitev proizvodnje. Resda takšne „malenkosti'4 niso kdove kako opazne, zato pa nič manj ne pomenijo. Vsekakor je že čas, da bi začeli pri nas razmišljati o ustrezni organizaciji, saj, recimo, človek včasih ne ve, na kateri „naslov” naj se obrne s posameznimi predlogi. 1MV prav gotovo potrebuje razvoj, mora pa biti dobro organiziran, z ustreznim vodstvom in pravilno usmerjen.” Takole nam je tov. Slavko Drab nasul nekaj misli. Pokazal nam je tudi stroj, ki ga je skonstruiral in za katerega je dobil nagrado za inovacijsko dejavnost. Stroj služi za polivanje metalografskih obrusov. Izdelan je izključno iz domačih materialov, s tem pa je dosežen prihranek 60 odst. nabavne cene uvoženega stroja. Takšne stroje smo do sedaj uvažali. V orodni službi tovarne avtomobilov — nekaterim bo zvenelo bolj domače, če napišemo v skladišču orodja tovarne avtomobilov nismo našli visokokvalificiranega ključavničarja Petra Košaka, ki je v naši DO zaposlen že celih 25 let. Tovariš Košak je z velikim posluhom za inventivno praktično delo v delavnici skladišča organiziral tudi Janko Medved izdelavo najzahtevnejših rezervnih delov in s tem preprečil, da bi zaradi pomanjkanja le teh prihajalo do zastojev, medtem ko bi morali čakati na uvožene dele. Prav tako so ga stalne težave pri nameščanju prem v proizvodnji prikolic privedle k razmišljanju, slednje pa k sadovom, in tako je nastal momen-tni ključ, ki se je pokazal kot ustrezen. Tov. Košak ga je izdelal po lastni zamisli. V naši orodjarni bodo izdelovali mo- Jože Šiško mentne ključe, ki jih bodo s pridom uporabljali v tovarni avtomobilov, tovarni prikolic in Suhoiju. Ko smo pred časom v Kurirju predstavili vzdrževanje proizvodnje III. v TOZD TA, seveda nismo pozabili omeniti prizadevnega delavca Janka Medveda, ki je zabeležil v svojem 7-letnem delu v IM V kar nekaj lepih uspehov. In tudi on je bil med nagrajenci novomeške raziskovalne skupnosti. Ob svojem rednem delu pri vzdrževanju proizvodnje je dokazal. da je vedno možnost za izboljšave in racionalizacije. Po svoji zamisli je izdelal nov sistem cevnih paketov za točkovno valjenje s CO2 , pri katerem se je bistveno zmanjšala poraba CO2. S preprosto zamenjavo vložka na sekundarnem kablu mu je dva do trikrat podaljšal življenjsko dobo in s Tem občutno zmanjšal stroške proizvodnje. To so delavci naše DO, kijih je za inovacijsko dejavnost nagradila novomeška raziskovalna skupnost, katere ena glavnih nalog je spodbujanje inovatorjev. Kaj pa delovna organizacija? Bo vedno stala ob strani? Prav gotovo je v sedanjem družbenopolitičnem in razvojnem trenutku lastni ustvarjalnosti nujno posvečati večjo pozornost. J j • Rokopise za naslednjo šte-« • vilko Kurirja oddajte naj-} • kasneje do 22. janurja' • • Uredništvo $ • • Je zavest nekaterih zatajila? Delavci Industrije motornih vozil smo se samoupravno dogovorili, da bo sobota 19. 12. 1981 solidarnostni delovni dan. Žal pa brez „belih vran” ne gre. V TOZD TA je bilo takšnih, ki so pokazali svoj čuden odnos do skupnosti, kar preveč. Zakaj bi vedno ostajali anonimni? Zato so se delegati samoupravnih organov in konference OOS TOZD TA na seji 4. 1. 1982 dogovorili, da v našem časopisu objavijo imena vseh tistih, ki so bili ta dan neooravičeno odsotni z dela. Ogromna večina delavcev TOZD TA je pokazala veliko razumevanje za težke razmere, v katerih smo, in osebno pripravljenost, da z udarniškim delom prispeva k premagovanju težav. Njihov prispevek ni bil majhen, o čemer zgovorno pričajo naslednje številke: pre- Osnovne organizacije sindikata tovarne avtomobilov se zahvaljujejo vsem tistim članom kolektiva, ki so s svojim ustvarjalnim delom na solidarnostno soboto prispevali delček k stabilizaciji in programu sanacije v DO IM V. danih je bilo 172 gotovih vozil R—4, za preiskus je bilo pripravljenih 138 vozil, kar je v danih pogojih gotovo ugodno. Prav je, da pred celotnim kolektivom imenujemo tiste, katerih zavest v odločilnih trenutkih spi. Proizvodnja 1.: Drago Brajdič, Rafael Kranjc, Jože Tomšič, Ivan Sopčič, Zdravko Marinič, Marjan Muc, Bojan Hudo-rovič. Proizvodnja II.: Drago Novak, Franc Bobič, Milan Čufer, Silvo Erpe, Blagoje Stepanov-ski, Jože Gal, Jože Kren, Ljubo Novak, Silvo Brajdič. Proizvodnja III.: Janez Ancelj, Miha Božič, Franc Blažič, Nikola Deanovič, Nikola Gojmerac, Martin IVanež, Jože Korošec, Marjan Potočnik, Branko Smiljanič, Janko Stič, Peter Stič, Drago P. Štrucelj, Josip Turkovič, Franc Udovič, Jože Žalec, Jože Božič, Drago Jakovinac, Anton Klobučar, Branko Kovačič, Ludvik Lukše, Stjepan Mihalič L, Stjepan Mihalič II., Zdenko Markovič, Branko Pilat, Alojz Pungerčar, Dragutin Šajatovič, Anton Zore, Alojz Vrtačič, Anton Kapš, Meri Pene, Milan Zupančič, Jože Rodič. Karosernica osebnih vozil: Franc Barbo, Juraj Furjanič, Zlatko Majhan, Zvone Štubljar, Franc Blažič, Franc Mencin, Boris Šabič, Ivan Giodani, Alojz Bobnar, Albin Bekelja. Ivan Dular, Vinko Božičevič, Franc Gazvoda, Zlatko Gnjilac, Stanko Granda, Ivan Kmet, Zlatko Mikan, Alojz Povhe, Anton Turk, Janez Zaletelj, Ivan Lukšič, Ivan Ogrinc, Ivan Bolite, Ivan Zvonkovič, Drago Ferenac, Jožko Antončič. Karosernica gospodarskih vozil: Vodopivec Martin. Oddelek prem R—4: Stane Krevs, Ivan Kosmač, Jože Piškur, Franc Zagorc, Mirko Bukovec, Martin Liberšar, Jože Koše-le, Rafael Čelič, Drago Gregorič, Bojan Kovačič, Alojz Dorin, Perica Milakovič, Alojz Cerovšek, Anton Bukovec. Proizvodnja IV: Ilija Hranilo-vič, Janez Rudman, Jože Bol-tez, Vlado Vrbetič, Miloš Popovič, Nikola Smičiklas, Jure Duraševič, Drago Mavsar, Stjepan Mrzljak, Vlado Podnar, Branko Rajakovič, Jaez Ške-delj, Jože Strupih, Željko Ko-šavič, Lucijan Rojc, Janko Lap-čevič, Stjepan llijanič, Tomaž Murn, Anton Crček, Jožo Oštrina, Peter Starešinič Bakarič, Jože Lega, Miro Škr-tič, Ilija Deanovič, Nada Bratkovič, Nikola Obradovič (delal 2 uri), Martin Ivanež (delal 3 ure), Ivan Kocjan (delal 3 ure), Iganac Krnc (delal 3 ure), Jože Podržaj (delal 3 ure), Janez Pavlič (delal 3 ure), Miro Klobučar (delal 3 ure), Alojz Kastelic, Franc Ogrinc, Zdenko Hrastov, Stane Žibert. Alojz Lekše, Vinko Tomažin, Fadil Velagič, Dragič Potkonjak, Željko Delač, Daniel Latkovič. Proizvodnja V.: Marija Muc, Djuro Gajski. Jože Kocjan, Marjan Simončič, Stjepan Cvijeti-čanin, Marjan Gregorač, Marija Škedelj, Ludvik Iglič, Jožica Klobučar, Darko Rajk, Milan Žibert, Milan Kocjančič, Janko Gorenc, Stjepan Žgajnar, Nikola Prole, Franjo Stipan, Zdravko Jenič, Jože Kotnik, Karel Cimerman. Angelca Potočar, Ana Jacmenovič, Marija Jakše, Rozi Bohorč, Katarina Milčino-vič, Jože Povše, Mira Turkovič, Slavica Hočevar, Barbara Zorec, Nada Turk, Valentin Vegelj, Mira Tkalac, Darko Matko, Marija Hočevar, Danijel Stupar, Martin Hočevar, Robert Papež, Martin Gazvoda, Ivan Smrekar, Štefan Kelvišar, Stjepan Štrucelj, Jože Bevc, Zdravko Vuko-man, Franc Rolih proiz. III., Katica Štubljar DV. Kontrola kvalitete: Rudolf Krznari č. Planski oddelek: Fani Božič, Jožica Kastelic, Nikica Salič, Mihela Marn, Irena Milanovič, Jožica Zorman Volilna konferenca ZK v Belem Manastiru Na volilni konferneci 00 ZK v Tovarni servisne opreme v Belem Manastiru so ocenili delovanje subjektivnih sil v minulem mandatnem obdobju in kritično osvetili razmere, v katerih je ta oddaljena temeljna organizacija poslovala v letu 1981. Uvodni referat je podčrtal številne ocene dogajanj s posebnim poudarkom na nadaljnjo krepitev notranjih prizadevanj za razreševanje najbolj perečih problemov v kolektivu. Teh ni bilo malo, saj spričo objektivnih razmer ni bilo moč opredeliti proizvodnega programa, kar se uresničuje šele zdaj in to z največjimi težavami. V Belem Manastiru odločno zatrjujejo, da je nujno potrebno obuditi močno zmanjšano proizvodnjo servisne opreme, ki je bila desetletja temeljni program tega tozda. Program servisne opreme, ki so ga sami razvili in uvajanje proizvodnje iz programa poslovno-tehničnega sodelovanja z najbolj znanimi evropskimi proizvajalci, pogodbe iz leta 1974 (!? ), pri čemer velja omeniti le firmo KAERCHER iz ZRN, bi lahko ob primerni komercialni politiki prispeval velik delež k dohodku tozda in celotne delovne organizacije. Resda bo treba neresnost iz preteklosti v današnjih razmerah plačati s primerno ceno, vendar gre vsekakor za takšen proizvodni program, da bi ob minimalnih vlaganjih dal občutne rezultate. Za nameček velja pripomniti, da na tem področju na domačem trgu ni resnejše konkurence. To seveda ni zagotovilo, da ne bi bilo naše obotavljanje kaznovano že jutri, saj bi bilo naivno pričakovati, da ne bo kdo drug izkoristil ugodne priložnosti. Upravičeno menijo, da so kljub pomanjkanju potrebne opreme najboljše objektivne okoliščine za razvoj tega programa, saj ob dolgi tradiciji in izkušnjah razpolagajo s teamom strokovnjakov specialistov za servisno opremo, nadaljnje zagotavljanje kadrov vseh profilov pa spričo viška delovne sile v občini in regiji ne predstavlja nikakršnega problema. Tako torej govorijo v Belem Manastiru o programu servisne opreme taktno, strpno a odločno, in upravičeno. Konferenca se je v enaki meri poglobila tudi v program avtomobilskih delov, kjer sicer niso uresničili na papirju začrtanega plana, a imryo spričo zmanjšanega odjema iz Novega mesta zelo velike zaloge. Zaradi tega so resno opozorili na neelastič- Prisotnost komunistov na vseh področjih dela in življenja v kolektivu - Tesna medsebojna povezanost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov - Posebna pozornost namenjena mladim — Dosledno uresničevanje planskih nalog - Največ težav s programsko usmeritvijo — Pravo mesto programu servisne opreme - Perspektiva tozda le v okviru IMV. nost sistema planiranja, čeprav se povsem zavedajo skrajno težkih razmer, ki so vladale vse leto v IMV in so morale negativno vplivati tudi na naš sicer slabo dodelani planski sistem. Ne glede na vse pa ugotavljajo, da so pripravljeni prevzeti in uresničiti tudi povečane planske obveznosti, zlasti še, če bo v doglednem času zaključena začeta faza opremljanja z novimi proizvodnimi sredstvi. Komunisti so zelo kritično ocenili tudi še vedno nedopustno prisotne subjektivne slabosti, katerim botruje človek in jih ni moč skrivati za objektivnimi razlogi. Čeprav se Beli Manastir prišteva med bolj organizirane in notranje urejene tozde, kjer vladajo dobri medsebojni odnosi, so bili primerno rigorozni, ko je šlo za hujše kršitve delovne discipline. Zavoljo teh so odpustili 7 delavcev, veliko pa si prizadevajo za zmanjšanje odsotnosti zaradi (domenvnih) bolezni, ki se je v primerjavi z lani zvišala za 2 odst. Glavno breme skrbi za standard delavcev nosi sindikalna organizacija, ki je sicer nosilec planiranja in izvajanja politike počitnikovanja, prehrane, rekreacije itd. Pri zadnjem tesno sodelujejo z mladinko organizacijo, ki se je izkazala z vrsto prostovoljnih akcij, med katerimi velja opozoriti na izgradnjo in ureditev igrišč in zasaditev 88 dreves v spomin na predsednika Tita. Kljub tem uspehom pa so v uvodnem referatu in v tezah programa aktivnosti posebej poudarili nujnost nadaljnje kre- pitve 00 ZK — sedaj šteje 57 članov, vsebinskega bogatenja vseh oblik idejnopolitičnega izobraževanja, krepitve delegatskega odločanja in razvoja samoupravljanja. Bili so si enotni, da nikakršni dosedanji uspehi ne smejo zmanjšati nenehnih vsestranskih prizadevanj za uresničevanje vsega, kar povezuje njihov kolektiv v delovno organizacijo IMV, ne glede na težave, s katerimi se bodo soočali. Da to ni bilo le vljudnostno geslo, so dokazali z dosedanjim delom v desetih letih združenosti v IMV, ko je bilo treba neštetokrat izkazati zvestobo in pripadnost skupnemu kolektivu. Še marsikaj je bilo rečenega na konferenci in vsiljuje se občutek, da so vsi ti ljudje iz kraja, ki bi ga večina nas težko našla na zemljevidu, v mislih in pri delu uspešno pridružujejo skupnim naporom za premagovanje težkega stanja, v katerem se nahajamo. Škoda je, da se z njimi srečujemo le poredkoma, saj bi bila izmenjava izkušenj in mnenj dobrodošla. Kurir 81 pod drobnogledom Ob koncu minulega leta smo se odločili pripraviti analizo našega internega časopisa. Navsezadnje je ob koncu leta že običajna stvar, da se ozremo nekoliko nazaj, v minulo leto, in ocenimo svoje delo. Zakaj ne bi tega napravili tudi na področju obveščanja ali vsaj našega časopisa, ki pomeni temeljno obliko informiranja v naši delovni organizaciji. Naposled lahko na rezultatih takšne analize v tem letu našega „Kurirja” ustrezno izboljšamo in izoblikujemo ustrezna stališča za leto 1982. S to analizo bi hoteli zavreči posplošene in neobjektivne ter nasprotujoče si ocene o kvaliteti časopisa, ki jih je slišati v kolektivu in zunaj. Naš namen ni zavračati kritiko, pač pa ugotoviti objektivno stanje in na podlagi tega oblikovati politiko dela v letu 1982. S to analizo smo želeli prenesti težišče graditve samoupravnega informiranja iz ozkega strokovnega, roga med delavce, ki naj bi bili aktivni nosilci celotnega sistema samoupravnega sistema obveščanja in komuniciranje. Strokovna služba - v našem primeru je to uredništvo glasila mora biti le organizator In strokovni koordi- nator, ki si ne sme prilaščati pravice do oblikovanja informiranja in tehnokratskega poseganja v samoupravne in delegatske tokove komuniciranja, katerih pomemben nosilec mora slej ali prej postati tudi naš „Kurir”. Vsebinska struktura Kurirja v letu 1981 Kurir je v letu 1981 izhajal več ali manj redno na 14 dni, tako smo ob koncu leta 1981 izdali zadnjo, 21. številko. Skupno so vse številke obsegale 192 strani. Gledano geometrično smo objavili 14353 višinskih cm teksta in 7011 cm slikovnega gradiva (1 stolpec predstavlja 28 višinskih cm teksta). Iz tega je razvidno, da je bil tekst zastopan v 67,18 odst. celotnega obsega, slikovni prispevki, h katerim sodijo fotografije, karikature, grafike, čestitke, pa so zavzemali v Kuriiju 32,82 odst. prostora. Menimo, daje ta procentualni odnos tekst: slika „znosen”, vendar ga ne bi smeli spreminjati v škodo tekstu. Naj poudarimo, da smo v Kurirju objavljali praviloma fotografije, ki so bile vsebinsko vezane na tekst, torej ni šlo za zapolnjevanje strani Kurirja. Pri vsebinski analizi objavljenih tekstov smo vsebino razčlenili na več tematskih zvrsti, pri čemer smo ugotovili naslednjo procentualno zastopanost posameznih tem: Gospodarske teme: 29,93 % Družbenopolitične teme: 24,40% Kultura: 5,72% Šport: 7,97% Izobraževanje: 7,53 % Kratke vesti: 6,11% Ostale teme: 18,30% Glede na to, da so gospodarske in družbenopolitične teme običajno težko ločljive, lahko ugotovimo, da je bila aktualna družbenoekonomska in idejnopolitična informacija prisotna s 54,33 odst., torej je bilo težišče vsebine Kurirja vsekakor na tem področju. Na podlagi te ugotovitve ocenjujemo, da so bile nemalokrat izrečene kritike glede aktualnosti Kurirja iz trte zvite, čeprav mislimo, da je pozitivna kritika vsebine vedno dobrodošla in da bomo prav na področju vsebinske krepitve morali storiti še marsikaj. Teme o kulturi so se v Kurirju začele pojavljati redno šele v minulem letu, kljub temu pa so ~ ; n Poslovanje SIS v občini Novo mesto Da bi približali problematiko poslovanja SIS v letu 1981 in da bi seznanili občane z načrti za leto 1982, je na pobudo ZSS in občinskega sveta Novo mesto oblikovano kratko poročilo o izvajanju programa SIS družbenih dejavnosti in poročilo o poslovanju SIS materialne proizvodnje z oceno izpolnitve letnih planov in ocenami vlaganj v letu 1982. Čeprav je bilo gradivo objavljeno v glasilu Odločajmo št. 6 dne 18. 7. 1981, smo se odločili, da našim delavcem, zaposlenim v TOZD v novomeški občini, omogočimo, da se s to tematiko seznanijo tudi v našem internem časopisu. Menimo, da je tudi to eden od načinov za izboljšanje delegatskega informiranja. V___________________________________________J POROČILO O IZVAJANJU PROGRAMOV SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE NOVO MESTO Z OCENO IZPOLNITVE LET NEGA PLANA IN PLANA ZA 1982 S PRISPEVNIMI STOPNJAMI a) Kratek pregled izpolnitve programov posameznih interesnih skupnosti za leto 1981 in planom za leto 1982. 1. SKUPNOST OTROŠKEGA VARSTVA Skupščina skupnosti otroškega varstva je ob sprejetju finan- V letu 1981 seje financiranje programa otroškega varstva močno spremenilo, kajti tudi sredstva za denarne pomoči (otroški dodatek) so se zagotavljala in izplačevala v občini, na ravni republike pa se združevala po načelu solidarnosti le še sredstva za nadomestila za porodniški dopust in druge skupne naloge. Za redno dejavnost je bilo v letu 1981 namenjenih v poprečju manj sredstev kot leto prej. Povečala seje participacija staršev za 27 odst. kljub temu povečanju pa sredstva iz oskrbnin ne zadoščajo za 50 odst. pokritje oskrbnih stroškov, saj je socialna struktura varovancev taka, da jih večina sodi v nižje dohodkovne lestvice. Nekatere dodatne oblike otroškega varstva se prično s šolskim letom in so postale priljubljena oblika vzgojno-varstvene dejavnosti za otroke, ki niso vključeni v vrtce. Zanje namenjamo vsako leto več sredstev. Skupnost otroškega varstva je bila investitor pri gradnji vrtca v Ločni, ki je pričel z delom 1. septembra 1981, v pripravi pa je gradnja jasli v Ločni, ki poteka počasi tudi zaradi omejitvenih ukrepov na področju investicijske politike čnega načrta za leto 1981 usmerila sredstva predvsem za izvedbo zagotovljenega programa (mala šola, varstvo težje prizadetih in denarne pomoči), manj sredstev kot v prejšnjih letih pa za izgradnjo novih vzgojnovarstvenih dejavnosti. Poraba sredstev: TABELA 1 na področju družbenih dejavnosti. V občini Novo mesto na eni strani narašča število odklonjenih otrok, na drugi strani pa se povečuje odstotek v vrtce vključenih otrok, kar pomeni, da bo potrebno tudi v prihodnje razvoj otroškega varstva planirati na realnejši materialni osnovi. Več sredstev bo potrebno namenjati za vzgojno varstveno dejavnost tudi v prihodnje. Skupnost otroškega varstva bo v letu 1981 realizirala 128.945.000 din prihodkov za občinski program z redno stopnjo, iz presežkov skupnosti iz leta 1980 bo dodatnih 1.230.000 din namenjenih za izvedbo socialnovarstvenih ukrepov v vzgojnovarstvenih organizacijah, revaloriziran program v letu 1981 pa znaša še dodatnih 1.933.000 din in bodo namenjena za povečanje osebnih dohodkov zaposlenih v VVO. Skupna sredstva znašajo 132.110.000 din. Skupnost otroškega varstva Novo mesto bo v letu 1982 uresničevala občinski program (vzgojo in varstvo predšolskih otrok in denarne pomoči) in program skupnih nalog na ravni republike (porodniški dopust, oprema novorojencev). Sredstva namenjena za občinski program otroškega varstva so glede na leto 1981 povečana za 2,66 odst. sredstva za skupne naloge v republiki pa za 21 odst. 2. OBČINSKA IZOBRAŽEVALNA SKUPNOST Občinska izobraževalna skupnost Novo mesto je s finančnim načrtom za leto 1981 zagotovila sredstva za izvajanje zagotovljenega in dogovorjenega programa izobraževanja v občini ter znatna sredstva za dokončanje investicij v objekt Centra usmerjenega izobraževanja in prizidkov Družboslovno—ekonomske srednje šole in Osnovne šole v Stopičah. Za redno dejavnost osnovnih šol je OIS v začetku leta namenila v poprečju 29,5 odst. več sredstev kot v letu 1980, v kar so všteti tudi oddelki razširjene dejavnosti (predvsem celodnevne osnovne šole). Ob revalorizaciji programa OIS v novembru 1981 je bilo v te namene dodatno odobrenih še 1.500.000 din, kar pomeni, da je občinska izobraževalna skupnost za redno dejavnost osnovnih šol v tem letu namenila za 31,6 odst. več sredstev kot prejšnje leto. Ob tem pa še vedno zaostajamo za realiziranimi revalorizacijami sredstev za osebne dohodke in materialne stroške izvajalcev osnovnega izobraževanja, ki jih priznava izobraževalna skupnost Slovenije vsem izvajalcem usmerjenega izobraževanja v zadnjem četrtletju 1981. Resnejša problematika pa je nastopila pri uresničevanju investicijskega programa, ki kljub planiranemu 209 odst. porastu sredstev v te namene ni bila realizirana v celoti. Glavno težavo pri tem predstavljajo predvsem skokoviti porasti cen gradbenih materialov, storitev in opreme, kar predstavlja osnovne stroške v investicijah v izobraževalni prostor. V letu 1981 sta bila dograjena prizidka pri Družboslovno ekonomski srednji šoli v Novem mestu in pri Osnovni šoli , Janez Trdina” v Stopičah, medtem ko je objekt Srednje šole tehniških usmeritev še vedno v gradnji, čeprav je bil pogodbeni rok za dograditev objekta podaljšan in je tik pred iztekom (31. 12. 81). V letu 1982 bo OIS zagotavljala sredstva za izvajanje osnovnega in dodatnega ter dogovorjenega programa izobraževanja v občini ter republiškega programa skupnih nalog in vzajemnega kreditiranja, za investicije v šolski prostor pa bo zagotavljala 25 odst. manj sredstev kot v letu 1981. Ob upoštevanju razširjene dejavnosti osnovnih šol (novi oddelki osnovne šole, novi oddelki COŠ, novi šolski prostori, itd.) bo občinska izobraževalna skupnost za redno dejavnost v letu 1982 namenila 20,5 odst. več sredstev, kot v letu 1981, če pa razširjenih dejavnosti ne upoštevamo, pa le 17 odst. Skupna sredstva občinske izobraževalne skupnosti za financiranje redne dejavnosti in investicij v letu 1982 bodo znašala 334.695.000 din in bodo za 5,8 odst. večja kot v letu 1981. 3. KULTURNA SKUPNOST Občinska kulturna skupnost je imela pri izpolnjevanju programa v letu 1981 vrsto težav, katerih vzrok je v prenizkem združevanju sredstev za kulturo kakor tudi v razporejanju sredstev za občinski program kulturne skupnosti in skupni program v kulturni skupnosti Slovenije. Tako je v letu 1981 prišlo do združevanja sredstev v KUS SRS, ki je bilo bistveno večje od predvidenega oziroma planiranega (plan 18.042.000 din dejansko združevanje 21.425.000 din). Zaradi tega se je po sklepu zbora združenega dela skupščine občine Novo mesto občinski program kulturne skupnosti povečal za 1.740.000 din (na podlagi podpisanih samoupravnih sporazumov v OZD je ugotovitveni sklep sprejela skupščina kulturne skupnosti na zasedanju 23. 12. 1981), z revalorizacijo pa so se sredstva povečala za 609.000 din. Zaradi navedenih težav je občinska kulturna skupnost sprejela finančni načrt za leto 1981 šele v začetku septembra. Pri izpolnjevanju programa so bila sredstva usmerjena predvsem v zagotavljanje redne dejavnosti poklicnih kulturnih dejavnosti, medtem ko bomo sredstva za ostali program lahko zagotovili šele v decembru, vendar bodo skupaj za dve tretjini nižja kot v letu 1980 in kot smo predvidevali v srednjeročnem programu. Prav tako občinska kulturna skupnost v letošnjem letu ni mogla zagotoviti sredstev za obnavljanje materialne osnove poklicnih kulturnih organizacij,ki pa je za izvajanje njihovih programov nujna, v kolikor želimo, da zadovolji potrebe občanov: (knjižni fond študijske knjižnice, odkupovanje in reševanje muzejskih predmetov, zaščitni in varstveni posegi na spomenikih, razvijanje ljubiteljskih dejavnosti). Kulturna skupnost ni uspela zagotoviti predvidenih sredstev za postopno urejanje Jakčevega doma (v letu 1981 naj bi zagotovili 1.000.000 din). V juniju so inšpekcijske službe pregledale Dom kulture in ugotovile, da so zaradi varno- Program •Leto 1980 Leto 1981 Indeks a/ Zagotovljeni program 4.788.695,00 81.468.500,00 1?01 b/ Vzgojnovarstvena dejav.25-414.122,95 52.587-800,00 159,18 c/ Investicije 55-112.895,90 20.400,000,00 75,69 d/ dodatni program 5-168.259,75 4.408.294,70 124 e/ Skupne naloge - 47-855-000,00 sti obiskovalcev nujni nekateri sanacijski posegi, sicer bo potrebno Dom kulture zapreti. Tako so bila vsa prizadevanja kulturne skupnosti usmerjena v reševanje tega problema in iskanje možnosti, da v Domu kulture v prihodnjem letu zagotovimo vsaj najnujnejša popravila, da inšpekcijske službe stavbe v marcu prihodnje leto ne bi zaprle. V prihodnjem letu bo občinska kulturna skupnost razpolagala z 32.480.000 din, oziroma bo za izpolnjevanje programa namenjeno le 22.459.000 din, za investicijsko vzdrževanje Doma kulture in Jakčevega doma pa vsega 10.000,000 din. Vsa prizadevanja občinske kulturne skupnosti bodo usmerjena v sanacijo Doma kulture in začetno urejanje Jakčevega Doma kakor tudi v izredno perečo problematiko prostorov, ki so namenjeni kulturnim dejavnostim v Novem mestu. Kulturna skupnost bo tudi v prihodnjem letu nadaljevala prizadevanja za oblikovanje takšnih programov poklicnih kulturnih organizacij, ki bodo zagotavljali zanimive oblike direktne svobodne menjave dela z OZD in krajevnimi skupnostmi in čim boljšo povezavo poklicnih kulturnih organizacij z občani. 4. TELESNOKUTLURNA SKUPNOST V letošnjem letu smo naredili določen premik v organiziranju množične telesne kulture. Kažejo se že rezultati, da se s povečanjem števila objektov v krajevnih skupnostih povečuje odstotek aktivnih občanov na področju telesne kulture. Še vedno se opaža v primerjavi z dejavnostjo v nekaterih občinah da smo v zaostanku pri organizirani telesni kulturi v vzgojnovarstve-nih zavodih, čeprav se kaže pri vzgojnem kadru velik interes za izvedbo celotnega programa 1. stopnje nalog za športno značko. V osnovnih in srednjih šolah je organiziranost večja in boljša, vendar še vedno nezadostna glede na občinske možnosti. V programu tekmovanj republiškega centra se vključuje premalo šol (tri osnovne in ena srednja), čeprav si učenci v teh oblikah organiziranega vključevanja pridobijo vse potrebno znanje za aktivno vključevanje v nadalnje aktivno vključevanje v družbeno politično delo. Organiziranost telesnokultur-ne dejavnosti na osnovni šoli bi prav gotovo dosegla še širši razmah, če bi bilo rešeno vprašanje financiranja programa. Občinska izobraževalna skupnost Novo mesto zagotavlja šoli le plačilo dveh pedagoških ur tedensko po oddelku za celotno interesno dejavnost, kar pa ne zadostuje. Telesnokulturna skupnost Novo mesto pokriva stroške organizacije devetih šolskih tekmovanj za osnovne šole in šest tekmovanj za srednje šole, ki imajo podobno problematiko kot osnovne šole. Delo mentorjev in vodnikov športnih sekcij v okviru Zveze telesno-kutlurnih organizacij še ni ovrednoteno s kriteriji, ki bi bili sprejemljivi. Še vedno se dogaja, da je mentor tarča ostalih pedagoških delavcev, ker je prevečkrat izpostavljen zaradi kopice nerešenih stvari. Telesnokulturna dejavnost zaposlenih je dokaj dobro organizirana v devetih delovnih organizacijah. Vključevanje v organizirane DŠI potrjuje iz leta v leto, da se aktivnost občanov v športnorekreativni dejavnosti širi. V krajevnih skupnostih je organiziranih 16 športnih društev. Najmočnejša dejavnost je v KS Šentjernej, Straža, Žužbemerk, Šmarjeta, Stopiče, Mirna peč, Dolenjske Toplice itd. V manjših krajevnih skupnostih se s pridobivanjem šport-norekreativnih površin širi zanimanje za dejavnost, kar potrjuje občinska rekreativna liga v malem nogometu. Potrebe po objektih so zelo velike v Hinjah -Prevole, Podgradu, Škocjanju, Bučni vasi, Gotni vasi, kjer so pod republiškim povprečjem površin na prebivalca. V letošnjem letu smo premalo delali na tem, da bi v urbanističnih planih rezervirali potrebne površine za telesno-kutlurne objekte. Množičnost manifestacij je bilo v občini premalo. Predvsem je tu vzrok razdelitev sredstev po društvih, ki bi morala organizirati množične akcije. Pohvaliti je potrebno kolesarje in smučarje, ki izvajajo dogovorjeni program. Na področju perspektivnega tekmovalnega športa smo dosegli napredek, kar potrjujejo uvrstitve atletov, košarkašev, rokometašic in odbojkašev. V teh štirih klubih se tudi dela strokovno s poudarkom na najmlajših. Ugotavljamo, daje bilo v letošnjem letu porabljenih več sredstev za različne oblike tekmovanj, ki ne zagotavljajo kakšnega vidnejšega uspeha in množičnosti, kar naj bi bil pogoj za vključevanje v sisteme tekmovanj. Štrokovnim kadrom smo posvetili premalo pozornosti. Sredstva, porabljena za šolanje kadrov, so bila nekontrolirana, kar je povzročalo velik osip med kadri, ki so se šolali s sredstvi skupnosti. Večjo skrb smo letos namenili investicijskemu vzdrževanju objektov. Objekti na Loki so dobili drugačno podobo in so zopet namenjeni rekreaciji občanov. Učenci srednjih šol so pridobili dve večji slačilnici in sanitarije, ki jih nekaj let niso imeli. Pričeli smo tudi s potrebno adaptacijo Doma Partizan. Želimo ga nameniti v letu 1982 klubom, ki zdaj gostujejo v najetih prostorih. Pomoč in sredstva je skupnost namenila tudi vzdrževanju objektov v krajevnih skupnostih. Tako so preurejeni prostori v Žužemberku in vzdrževana S skupnim programom skupnost socialnega skrbstva sofinancira naloge, ki so pomembne za vso republiko — financiranje Zavoda za varstvo in usposabljanje težje prizadetih otrok, raziskave na področju socialnega skrbstva, financiranje strokovne službe. Z zagotovljenim programom financira skupnost družbeno denarne pomoči „edini in dopolnilni vir”. Do družbeno denarnih pomoči „edini vir” so upravičeni občani, ki so brez lastnih sredstev za preživljanje, dopolnilni vir pa lahko uveljavljajo občani, katerih dohodek na družinskega člana ne presega višine družbeno denarne pomoči edinega vira preživljanja. Višina družbeno denarne pomoči — edini vir — je bila v začetku leta 2.900 din, zaradi zvišanja življenjskih stroškov se je pomoč z dvakratno valorizacijo zvišala na 3.400 din. Družbeno denarna pomoč — dopolnilni vir - se je zvišala od 1.450 na 1.700 din. Število uživalcev edinega vira je 125, dopolnilni vir pa prejema 330 občanov. Za uskladitev družbeno denarnih pomoči z zvišanjem življenjskih stroškov je bilo potrebno zagotoviti več sredstev, kot je bilo predvidenih s programom. Z občinskim temeljnim in dopolnilnim programom zagotavlja skupnost: sredstva za začasne in enkratne družbeno denarne pomoči, zavodsko varstvo starejšim občanom in otrokom na usposabljanju in v vzgojnih zvodih, oskrbo v rejniških družinah otrokom, delo strokovne službe in sofinanciranje socialno humanitarnih organizacij. V zavodskem varstvu je 97 ostalreih oseb, za katere krije skupnost stroške v celoti ali deloma, v vzgojnih zavodili je 9 mladostnikov, v posebnih zavodih je 21 oseb. Rejnine za otroke so bile med letom zvišane; povprečna rejnina znaša sedaj 3.800 din za kritje vseh potreb v rejništvu. V reji je 60 otrok. igrišča v več krajevnih skupnostih. Zaradi strožjih predpisov na smučarskih vlečnicah smo namenili za njihovo vzdrževanje večja sredstva. 5. SKUPNOST SOCIALNEGA SKRBSTVA TABELA 2 Kot nova oblika pomoči je bila v letu 1981 opredeljena pravica do dodatka za pomoči in postrežbo za uživalce družbeno denarnih pomoči, ki so zaradi invalidnosti povsem odvisni od tuje nege in oskrbe. V novembru 1981 je bila kot enota Centra za socialno delo Novo mesto ustanovljena delavnica pod posebnimi pogoji za varstvo in zaposlitev težje prizadetih mladostnikov, ki niso sposobni za zaposlitev. Za delovanje delavnice, v katero je vključenih 15 oseb, za zagotovitev dodatka za pomoč in postrežbo in uskladitev rejnin je bilo potrebno zagotoviti več sredstev, kot so bila opredeljena v finančnem načrtu. Sredstva skupnosti se bodo v letu 1982 povečala od 39.503.000 din na 50.915.000 din. Skupnost ne bo povečevala obsega posameznih pravic občanom. Več sredstev je potrebno zagotoviti zaradi izrednih medletnih valorizacij družbeno denarnih pomoči in rejnin otrokom v letu 1981 in možnosti zvišanja teh oblik pomoči s predvidenim zviševanjem življenjskih stroškov. V letu 1982 se bodo družbeno denarne pomoči „edini vir” zvišale od 3.400 din na 3.900 din, „dopolnilni vir” od 1.700 na 1.950 din. Rejnine se bodo predvidoma zvišale za 20 odst. Povečujejo se tudi sredstva za dodatek za pomoč in postrežbo, ta pravica je bila uveljavljena šele v 11. polovici 1981 leta, in za dejavnost delavnice pod posebnimi pogoji, za katero bo potrebno zagotoviti najmanj 1.840.000 din. 6. OBČINSKA ZDRAVSTVENA SKUPNOST Občinska zdravstvena skupnost je pričela poslovno leto 1981 z neporavnanimi obveznostmi za leto 1980 in s prenizko osnovo. Že nekaj let pred tem se za osnovo ni upoštevala dejanska poraba, ki je bila vedno višja od družbeno dogovoije- Odhodki Plan 1981 Predvidena realizacija 1981 _______ 1. Skupni program 2. Zagotovljeni program 3. Občinski temeljni in dopolnilni program SKUPAJ: 788.442 12.582.000 783.442 13.626.000 -22i570i000___25.g89i000_. 35-940.000 39.503.000 plan 1982 823.000 17.162.000 -Ž2r930.000_ 5O.9i5.OOO nih sredstev. Razliko je OZS vedno pokrivala iz rezervnih sredstev, ki jih je v letu 1980 tako dokončno izčrpala. Leto 1981 je značilno po visoki rasti materialnih stroškov, pa tudi po rasti osebnih dohodkov ob istočasnih potrebah po novih zaposlitvah v osnovni zdravstveni dejavnosti v skladu z izvajanjem sporazuma o delitvi dela v zdravstvu in z novimi zmogljivostmi. Visoko porabo zdravstvenih sredstev pospešujejo tudi uporabniki, zlasti na področju nadomestil kopališkega zdravljenja, pri zdravilih in drugod, kjer novi postopki zmanjšujejo kontrolo nad uveljavljanjem pravic. Ob tem se je močno skrčilo število zavezancev za plačilo participacije, ta pa se tudi ni valorizirala v skladu z rastjo stroškov za zdravstveno varstvo. Občinski zdravstveni skupnosti je zaradi družbeno priznanih višjih stroškov bila priznana valorizacija programa za leto 1981 v višini 32 milijonov dinarjev. Ta sredstva pa ne bodo zadoščala niti za kritje stroškov izvenpogodbenega zdravstvenega varstva, za kritje izgube za leto 1980 ter za nadomestitev prispevka za pospeševanje izvoza. Domačim izvajalcem zdravstvenega varstva tako OZS ne more popraviti sklenjenih sporazumov o menjavi dela za leto 1981, zato bosta splošna bolnica in zdravstveni dom zaključila poslovno leto 1981 z negativnim poslovnim rezultatom. V letu 1982 bo morala OZS poleg sanacije zdravstvenih organizacij financirati tudi obveznosti za SLO, prispevek za republiško solidarnost in priprave za uvedbo nove zdravstvene izkaznice, kar so povsem nove obveznosti, ki jih v letu 1981 ni imela. Ob takih obveznostih sredstva, ki so za zdravstvo predvidena za leto 1982, ne bodo zadoščala za financiranje sedanjega obsega pravic. Zato bo potrebno nekatere pravice iz zdravstvenega varstva omejiti, deloma pa s posebnim dogovorom z organizacijami združenega dela zgotoviti dodatna sredstva. 7. OBČINSKA SKUPNOST ZA ZAPOSLOVANJE Pri realizaciji programa dela občinske skupnosti za zaposlo- vanje Novo mesto ze leto 1981 nismo zabeležili večjih odstopanj. Umiijena rast zaposlovanja je dejansko vplivala na gibanja na posameznih področjih, kar je bilo predvideno že v samem programu dela. Tako so bile veliko manjše možnosti za usposabljanje invalidnih oseb, za zaposlovanje Romov in ostalih težje zaposlivih oseb. Povečala se je tudi brezposelnost na 240 oseb, v strukturi brezposle-nih se je povečal delež strokovnih kadrov, povečalo se je tudi število upravičencev, ki sprejemajo denarno nadomestilo oziroma denarno pomoč za 17 oseb. Vse manj je kandidatov za priučevanje za ozke profile, katere delovne organizacije še vedno veliko zaposlujejo. Na področju poklicnega usmeijanja še vedno ne dosegamo ugodnih razmerij vpisa predvsem zaradi naslednjih objektivnih razlogov: mreža šol in število oddelkov niso najbolje usklajeni, sedanja politika vrednotenja dela, še vse premalo vrednoti proizvodno delo, pomanjkanje kadrovskih projekcij itd. Tudi štipendijska politika še ne dosega takšnih rezultatov usmeijanja, kot je bilo to predvideno ob sprejemanju samoupravnega sporazuma o štipendiranju. Pokazalo se je, da interes OZD za štipendiranje upada in da je vse močnejši pritisk na združena sredstva. Takšna realizacija programa pa je vplivala tudi na strukturo porabe finančnih sredstev. Pri porabi finančnih sredstev so bila prioritetno zagotovljena sredstva za socialno varnost, precej višji od planiranih so stroški usposabljanja invalidnih oseb kot tudi stroški priučevanja (na osebo). Materialni stroški in ostale obveznosti so se povečale v celoti zaradi poviševanja cen po-trošnega materiala in koriščenih storitev. Sredstva za delovno skupnost glede na plan ne bodo prekoračena in to predvsem zaradi odsotnosti z dela (porodniška, bolniška itd.). Na osnovi ocene realizacije do konca leta 1981 ocenjujemo, da bodo revalizirana sredstva zadoščala in da bodo ustvarjeni celo presežki v višini cca 200 tisoč din. V letu 1982 je program dela občinske skupnosti za zaposlovanje naravnan predvsem na naslednja področja: — priprave, usklajevanje, sprejemanje in spremljanje uresničevanja načrta zaposlovanja; — zagotavljanje socialne varnosti zaposlenih oseb; — usposabljanje invalidnih oseb, Romov in ostalih težje zaposljivih oseb, — izvajanje enotno dogovorjenih programov poklicnega usmeijanja in opravljanje nalog v področja štipendiranja. Skupnost bo za realizacijo programa v letu 1982 potrebovala 12.760.000 din. 8. OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST Občinska raziskovalna skupnost Novo mesto je v letu 1981 pričela z raziskovalno nalogo „Energetika v Novem mestu”. Naloga je v polnem teku in bo zaključena v začetku prihodnjega leta. Na področju ekologije smo zaključili raziskave, ki obravnavajo problematiko čiščenja odpadnih vod farma-cevtsko-kemijske industrije. Na področju prestrukturiranja industrije smo pričeli z raziskavo „Mobilni in montažni objekti” z raziskavami na področju kmetijstva. Sodelovali V preglednici so upoštevana samo sredstva za občinske programe, ki se zbirajo z občinsko prispevno stopnjo. Na osnovi analize Zavoda za plan SRS in občinske resolucije je bilo ugotovljeno, da so stroški izvajalcev programov porastli nad predvidevanji za leto 1981 in da je zaradi tega potrebno revalorizirati sredstva za izvedbo sprejetih programov. Glede na dohodek gospodarstva je bilo možno revalorizirati sredstva samoupravnih interesnih skupnosti le za 5,40 odst. ali v skupnem znesku 49.792.000 din. V koloni 6 prikazane bilance so koregirani programi oziroma sredstva za leto 1981, ki pa smo pri zaključnih arheoloških in etnoloških raziskavah, ki jih je izvajal Dolenjski muzej. Izvedli smo raziskave na področju veterine („Problematika razširjenosti zajedalcev iz rodu Paramphistomum”). Spodbujali smo raziskovalno in inventivno dejavnost v občini Novo mesto in izvedli že četrto podelitev diplom in nagrad za dosežke na področju inovacijske dejavnosti. V letu 1982 načrtujemo naslednje programe raziskav: prestrukturiranje gospdoarstva (elektrokovinska industrija, lesna industrija, far-macevtsko-kemijska industrija); — varstvo okolja in varstvo pri delu (nadaljevanje naloge: „Varstvo reke Krke”, onesnaženje zraka, problematika varstva pri delu v večjih delovnih organizacijah, projekti kanalizacije v Novem mestu); — raziskave na področju energetike (študij možnosti kombinirane proizvodnje, toplotne in elektroenergije v Novem mestu); — kmetijstvo; — arheološke in etnološke raziskave. b) Bilanca sredstev samoupravnih interesnih skupnosti družbenih dejavnosti v občini Novo mesto za leto 1981 in plan za 1982 s prispevnimi stopnjami so večja še za sredstva iz aneksov, to je 8.774.000 din, sprejetih v organizacijah združenega dela v novembru 1981 in to za: skupnost otroškega varstva 1.232.000 din, kulturno skupnost 1.740.000 din, skupnost socialnega skrbstva 2.167.000 din in občinsko zdravstveno skupnost 3.626.000 din. Na osnovi dogovora med navedenimi samoupravnimi interesnimi skupnostmi se je globalni znesek valorizacije 49.792.000 din porazdelil tako, da bodo vse skupnosti lahko realizirale sprejete programe za leto 1981. Ocena realizacije do konca leta 1981, ki je prikazana v Pregled ocene realizacije finančnih sredstev občinske skupnosti za zaposlovanje Novo mesto za leto 1981: Vsebino Ocena realizacijo ze leto 1981 1. socialna varnost 2. priprava delavcev za zaposlitov 3. usposabljanje in zaposlovanje invalidov 4. sredstvo za delo samoupravnih organov 5. sredstva zo delo delovne skupnosti 6. ostali dohodki 7. prispevek ZSZ Ljubljana 8. regijska solidarnost SKUPAJ 2.021.314 83 700.000,00 1.600.000,00 219.343.00 3.639.070 00 403.300.00 974.000 OO l.?6J.*770,15 10.343.000,00 v 000 din t. S Z Dovoljene S poraba ▼ letu 1980 Plan 1981 Indeks 4:3 Korekture program v za valoriz. Indeks 6:3 Ocena realizacije zs leto 1981 Indoks Plan 8:6 1982 Indeks 10:6 Hove stopnja sa leto 1982 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 1. SOV 71.717 128.945 179,8 132.110 184,2 133.431 101,0 142.810 108,1 2,95 2. OIS 216.394 305.013 140,9 316.329 146,2 317.911 100,5 334.695 105,8 6,90 3. KUS 16.246 15.549 95,7 17.898 110,2 18.614 104,0 32.480 181,5 0.67 A. TK8 16.646 17.695 106,3 18.715 112,4 18.-715 100,0 22.040 117,8 0,45 5- SSS 27-734 35-940 129,6 39,503 142,4 59.898 101,0 50,915 128,9 1,05 6. OZS 365.740 402.8*4 110,1 439,416 120,1 435.022- 99,0 540.000 122,9 9,90 7. OSZ 8.120 10.444 128,6 10.843 133.5 11.168 103,0 12.760 117,7 0.25 8. OBS 4.596 5.648 122,9 5.830 126,8 6.063 104,0 6.750 115,8 0,08 iz dohodka 8 K UPA J:727.195 922.078 126,8 980.644 134,8 980.822 100,1 1J42.450 116,5 22.17 Pregled stopenj davkov iz osebnega dohodka in stopenj prispevkov iz osebnega dohodka za financiranje splošnih družbenih potreb v družbenopolitičnih skupnostih in samoupravnih interesnih skupnosti na področju družbenih dejavnosti za leto 1982, objavljen v Ur. 1. SRS št. 37/81 z dne 18. 12. 1981 OBRAZLOŽITEV „BILANCE SREDSTEV SIS DRUŽBENIH DEJAVNOSTI NOVO MESTO ZA LETO 1981 IN PLAN ZA 1982 S PRISPEVNIMI STOPNJAMI": koloni 8, kaže, da bodo skupnosti v globalu dosegle predvidena sredstva. Možno je tudi, da se pojavijo manjši presežki, ki pa so predvsem odvisni od tega, koliko več sredstev za osebne dohodke bodo izplačale organizacije združenega dela v decembru. Predlogi planov samo- upravnih interesnih skupnosti za leto 1982 so sestavljeni na osnovi temeljitih analiz stroškov izvajalcev in večkratnega usklajevanja med samo- upravnimi interesnimi skupnostmi družbenih dejavnosti z upoštevanjem elementov, kot so: rast materialnih stroškov 20 odst. osebnih dohodkov 19,4 odst. skupna poraba 16 odst., denarne pravice 16 odst. in rast drugih stroškov 15,75 odst. Sredstva po navedenem predlogu za leto 1982, prikazana v koloni 10, so za 16,5 odst. večja kot v letu 1981, kar je v mejah republiške resolucije za leto 1982. Prispevna stopnja iz osebnih dohodkov in dohodka za leto 1982, ki je prikazana v koloni 12, je za 0,07 odst. nižja, kot je poprečna za leto 1981, vendar pa za 0,61 odst. večja od veljavne v zadnjih treh mesecih tega leta, ker je bila znižana zaradi poračuna presežkov iz leta 1980. POROČILO O POSLOVANJU SAMOUPRAVNIH INTERESNIH SKUPNOSTI MATERIALNE PROIZVODNJE OBČINE NOVO MESTO, Z OCENO IZPOLNITVE LETNEGA PLANA IN PREDVIDEVANJA O MOŽNOSTIH VLAGANJ V LETU 1982 Samoupravni interesni skupnosti — stavbna zemljiška skupnost in samoupravna komunalna skupnost opravljata svojo dejavnost v skladu z izhodišči in cilji, ki so začrtani v samoupravnem sporazumu o temel- jih plana za obdobje 1981 — 1985 in srednjeročnem planu za obdobje 1981-1985. Za izpolnitev postavljenih nalog so bila predvidena skupna finančna sredstva v naslednji višini: /inančna sredstva skupnosti vOOO din Zap. Samoupravna intresna št. skupnost Plan 1981 Ocena za 1981 Predvideno za leto 82 1. Samoupravna komunalno skupnost 159- **50 110.200 89.060 2. Stavbna zemljiška skupnost 147.57a 155-400 110.580 SKUPAJ: 507.024 245.600 199.440 Problemi realizacije finančnih sredstev po skupnosti: 1. Samoupravna komunalna skupnost din skoraj v celoti izpadla. Predvidenih bančnih kreditov ni bilo možno najeti, pridobili smo le premostitvene kredite pri OZD. Med viri sredstev za realizacijo finančnega plana je bil predviden 1,4-odst. prispevek iz čistega dohodka TOZD, katerega osnova za izračun so bruto osebni dohodki. Ta prispevek bodo zavezanci pričeli plačevati šele po zaključnem računu za leto 1981, zato so ta sredstva v predvideni višini 36,810.000 2. Stavbna zemljiška skupnost Predvidena finančna sredstva za realizacijo planiranih nalog bodo razen bančnih kreditov dosežena. Realizacija programov del po skupnostih: 1. Samoupravna komunalna skupnost Zap. St. Letni plan del £lan 1981 Ocena za leto 1981 Predvideno za letio 1982 1. Rekonstrukcija in modernizacija lokalnih cest in mostov 6.500 2.800* ' ' ' ■ • 9.500 2. Izgradnja cestnih povezav in obvoznic 41.185 50.550 _ 5. Komunalro urejanje okolja 25.660 1.900 2.660 4. Vzdrževanje objektov in naprav kolektivne rabe 51.550 51.550 29.250 5. Zaloge, sprejete po dogovorih in sporazumih 17.645 11.200 6.250; 6. Projekti 1.870 1.400 900 7. Odplačila kroditov 30.000 25.000 55.570 8. Sredstva za delovanje SKS in strokovne službo 3.600 5.600 4.150 9. Drugi odhodki 1.444 2.200 800 SKUPAJ 159.450 110.200 89.060 Ob upoštevanju zmanjšanja virov sredstev in odloženih investicij je bil izvršen rebalans plana, ki bo v celoti izpolnjen. 2. Stavbna zemljiška skupnost Zap. g S.. Letni plan del Pl an 1981 Ocena za let 3 1981 Predvideno za leto 82 i. Priprava in opremljanje stavbnih zemljišč. 116.500 108.586 104.830 2. Obveznosti iz programa porabe stanov.sredstev 21.524 21.524 - 5. Sofinanciranje primarno kanalizacije v N.m. 4.500 _ _ 4. Odplačila kreditov 1.594 1.834 1.800 5. Sredstva za delovanje SZS in strokovne službfe 5.656 5.656 5.750 SKUPAJ: 147.574 135.400 110.380 Priprava in opremljanje stavbnih zemljišč se izvaja na naslednjih zazidalnih predelih: Irčna vas — Brod, Regrške koše-nice, Novi trg kare L, stanovanjsko območje Žibertovhrib, Cesarjeva ulica v Novem mestu, dopolnilna zazidave Irčna vas, Straža nad pošto, Dolenjske Toplice — Sela, Mirna peč, Stopiče, Cikava, Žabja vas, Meniška vas. 3. Samoupravna stanovanjska skupnost Izvršitev finančnih načrtov z 1982 oceno do 31/12-1981 in za leto Opis Letni Frodvideno Predvideno plan v letu 1981 v letu 1982 PRIHODKI 1. SREDSTVA ZA VZAJEMN.-skupaj 65.700 62.700 65.000 - združ.po samoup.sporazumu 42.800 39.800 42.000 - ostali prihodki 22.900 22.900 23.000 2. SREDSTVA ZA SOLID.-skupaj 64.790 67.700 70.000 - združ.po samoup.sporazumu 55.100 56.000 58.000 - ostali prihodki 11.690 11.700 12.000 5. SREDSTVA SKLADA STAN. HIŠ 30.492 30.110 31.000 - stanarine 25.552 24.950 28.000 - najemnino 5.160 5.160 3.000 Prihodki skupaj 160.982 160.510 166.000 Plan prihodkov za vzajemnost v stanovanjskem gospodarstvu ni in ne bo izpolnjen, ker DO „Novoles” Straža in TP ..Novotehna” Novo mesto ne združujeta sredstva. Zaradi zakasnele izgradnje stanovanj v stanovanjski soseski ob Cesti herojev in Žibertov hrib ter njihovi vključitvi v sklad stanovanjskih hiš ne bo ■izpolnjen plan prihodkov iz naslova stanarin. Opis Letni Predvideno Predvideno v plan v letu 1981 letu 1982 ODHODKI 1. SREDSTVA ZA VZAJEMNOST-skupaj 68.400 62.500 65-000 - posojila delovnim organizoc. 40.000 40.000 45.000 - posojila delavcem 20.000 15.000 20.000 - pos. Stavb.zem.skupnosti 7.500 7.500 - 2. SREDSTVA ZA SOLIDARNOST-skupaj 69.012 70.886 70.000 - odplačilo posojil 4.109 4.109 5.000 - 8red.za res.stan.vpraš.udel. NOV 2.500 2.500 3.000 Plan odhodkov sredstev za ti ..Novoles” in ,.Novotehna”. vzajemnost t. j. posojila delav- Plan odhodkov sredstev za cem za nakup etažnih stanovanj solidarnost bo presežen, ker in gradnjo zasebnih stano- mora samoupravna stano- vanjskih hiš ne bo realiziran vanjska skupnost plačati iz teh zaradi pomanjkanja združenih sredstev prispevek za pospeše- sredstev, ki jih nočeta združeva- vanje izvoza. Opis Letni j Predvideno v Predvideno v plan letu 1981 lotu 1982 - prisp.za grad.dij.in Stud. domov 10.330 10.330 12.000 - nakup solidarnostnih stanovanj 40.000 40.000 35.000 - ostali odhodki 12.073 15.947 I5.OOO 5. SREDSTVA SKLADA STAN.HIŠ-skupoj 50.569 50.097 31.00« -odplfcčile najetih posojil .2.565 2.585 3.000 -soflnanc.nakupa stanovanj 6.000 6.000 6.000 -sofinanc.izgradnjo zaklonišča 1.000 528 - -vračilo AH sol.stan. 1.024 1.024 1.000 -vzdrževanje 16.250 16.250 17.000 -ostali odhodki 5.910 5.910 4.000 v vsebini Kuriija prisotne z dokaj visokim procentom. Vendar bi morali v tem letu temu področju posvečati več pozornosti, saj je gotovo odraz naših prizadevanj na tem področju viden tudi v Kurirju. Dobra organiziranost športnih dejavnosti v kolektivu je razvidna tudi v prisotnosti tovrstne vsebine. Slabih 8 odst. športno obarvane vsebine Kurirja je lahko obenem odgovor na nekatere škodoželjne očitke, da smo „športni” časopis. Nikakor pa ne smemo biti zadovoljni s prisotnostjo izobraževalnih tem, katerim moramo, vsebinsko in po obsegu, nameniti večjo pozornost. Tudi na škodo občasnih rubrik in nekaterih prispevkov. Pri tem mislimo predvsem na teme, ki so v naši analizi zajete pod rubriko „ostalo”, kamor smo vključili povzete tekste, mašila, prispev- ke Novinarskega servisa in podobno. Vsiljuje se zaključek, da je Kurir vsebinsko kljub vrsti objektivnih in subjektivnih okoliščin, v katerih nastaja, le napredoval. Kako dopisujete! Naslednja stvar, ki smo jo hoteli ugotoviti, je bila: kdo so avtorji člankov objavljenih v Kurirju? Vsekakor so opazni ugodni premiki, ki jim gotovo botrujeta akcija republiškega sindikata oz. RS ZSS za obveščanje in politično propagando „1000 delavcev — sodelavcev” in naša akcija za značko dopisnika Kurirja, ki sta obe potekali v minulem letu. Skupno je bilo v lanskoletnih številkah našega časopisa objavljenih 258 prispevkov. Naj vam procentualno predočimo, kdo in koliko smo pisali v Kuriija: profesionalni sodelavci: 19,37 % člani uredniškega odbora: 8,91 % dopisniki: 21,70% novinarski servis 6,97 % povzeti teksti 6,20 % poslovodni organi 3,10% strokovne službe 9,3 % ostali 2,7 % Tudi v tem letu ne bi smeli prekoračiti procentov, s katerimi so v vsebini Kurirja udeleženi profesionalni sodelavci. Gotovo pa bi se morali močneje angažirati pri nastajanju Kuriija člani uredniškega odbora, vendar naj opozorimo, da je bil uredniški odbor izvoljen šele v sredini leta 1981. Prav tako bo r Kurir št. Oddajte rokopise uredništvu N Kurir izide 1/82 8. januar 21. januar 2/82 22. januar 4. februar 3/82 5. februar 18. februar 4/82 22. februar 4. marec 5/82 6. marec 18. marec 6/82 19. marec 5. april 7/82 2. april 15. april 8/82 16. april 4. maj 9/82 7. maj 20. maj 10/82 20. maj 3. junij 11/82 4. junij 17. junij 12/82 18. junij 1. julij 13/82 2. julij 15. julij 14/82 16. julij 5. avgust 15/82 5. avgust 19. avgust 16/82 20. avgust 2. september 17/82 3. september 16. september 18/82 17. september 30. septemoer 19/82 1. oktober 14. oktober 20/82 15. oktober 28. oktober 21/82 29. oktober 11. november 22/82 12. november 25. november 23/82 26. november 24. december 24/82 10. december 24. december v_ potrebno tudi v tem letu izvajati akcije pridobivanja novih dopisnikov, saj je gotovo želja vseh nas, da bi pri vsebini Kurirja tvorno sodelovalo čimveč članov našega kolektiva. Vsekakor pa ni spodbuden procent, ki so ga dosegli poslovodni organi. Le-ta potrjuje dejstvo, da smo v minulem letu večkrat, a žal, brez uspeha, poudarjali odgovornost do informiranja. Žal mnogi pozabljajo, da ne obstoji le pravica biti informiran, pač pa da poznamo tudi dolžnost informirati druge. Skozi vse leto smo vsi lahko sledili v „Ogledalu”, kako in kdo oziroma katera temeljna organizacija sodeluje najaktiv-neje s svojimi prispevki. Videli smo, da so v minulem letu največ pisali delavci DSSS, sledijo jim TOZD Commerce, TOZD TAP Brežice, TOZD TA Proizvodnja I, TOZD TA, TOZD TP, obrat Suhor, TOZD Tehnoser-vis itd. Tudi v tem letu bomo nadaljevali z našo akcijo Značka za dopisnika Kuriija. Prve značke bomo podelili v začetku leta, saj menimo, da je akcija postala priljubljena med bralci Kurirja in da smo z njo uspeli pridobiti nekaj novih dopisnikov. V lanskem letu je dopisovalo v Kurirju 62 delavcev; nekateri so dopisovali redno, drugi pa so se oglasili nekajkrat. Zanimiva je ugotovitev o izobrazbeni strukturi dopisnikov, v kateri prevladujejo delavci s srednjo strokovno izobrazbo 47 odst., sledijo jim kvalificirani delavci 27 odst., nato delavci z višjo — 17 odst., visoko — 6 odst. in na koncu nekvalificirani delavci s 3 odst. Prav je, da povemo tudi to, da fakultetno izobraženi delavci našega kolektiva vse premalo tvorno sodelujejo pri oblikovanju vsebine Kuriija. Gotovo vsi pogrešamo več strokovnih prispevkov, ki bi jih lahko pisali naši inženirji, ekonomisti in drugi. Žal pa je ravno od njih najteže dobiti informacijo, kaj šele prispevek. Znajo pa prvi kritizirati časopis, čeprav sami bore malo sodelujejo v njego- vem nastajanju. Prav v tem letu bomo morali tudi na tem področju doseči kvalitetne premike, vendar bo za to potrebno obojestransko sodelovanje, predvsem pa bomo morali prenehati z neodgovornim odnosom do obveščanja nasploh. Pogosto je slišati obsodbe, češ „nisem dovolj obveščen”, „saj ničesar ne izvem”. Najlaže seje skrivati za to masko in stati ob strani. Prizadevajmo se, da bi bilo čim manj takšnih in da bi obveščanje v naši DO bilo takšno, kot si ga vsi želimo. --------------------------N Francija Na cestah več uvoženih avtomobilov Po zadnjih podatkih združenja francoskih uvoznikov avtomobilov se je udeležba inozemskih modelov na francoskem trgu v prvih osmih mesecih letos povečala od lanskih 22,23 odstotka na 27,18 odstotka. Od skupno 1,210.465 novo registriranih vozil v tem času jih je bilo 329.031 inozemske proizvodnje. Lani pa je bilo v osmih mesecih registriranih 1,271.194 vozil, od tega je bilo inozemskih 282.664. Japonskih avtomobilov je bilo letos registriranih 2,5 odstotka, lani pa 3 odstotke. Najbolj se je povečala udeležba volksvvagnov, in sicer za tretjino na 6,4 odstotka, na drugem mestu so pa bili avtomobili znamke general motors s 5,3 odstotno udeležbo glede na lansko 3,2 odstotno. Gospodarski vestnik št. 45, 13. novembra 1981 V___________________________J Strelci, odslej bolj zavzeto! Člani strelske družine so na svojem sestanku razpravljali o uspehih v preteklem letu in se dogovorili za resnejše delo v letu 1982. Sklepali so o prodaji zračnih pušk in o nakupu pištol za vadbo ter za sodelovanje na tekmovanjih. Nadaljevali bodo prizadevanja, da medse vključijo čimveč novih strelk in strelcev. Vse bolj očitno postaja, da imajo nekatere „višje sile", ki vplivajo na pomanjkanje materiala, tudi rojstni list! E. S. Za humanizacijo dela in delovne sredine O razvijanju kulturnih potreb in kulturnega življenja delavca Družbene aktivnosti glede samoupravne preobrazbe kulture so po X. kongresu ZKJ, po sprejetju nove ustave in Zakona o združenem delu dosegle širok razmah. S sklepi XI. kongresa ZKJ in VIII. kongresa ZSJ je ta aktivnost dobila nove spodbude, zajela pa je malone vse delovne in življenjske sredine. Najpomembnejši rezultat te aktivnosti je v tem, da kultura postopoma postaja pomemben pogoj samoupravljanja, pomemben tvorec proizvodnje in aktivni tvorec prostega časa delovnih ljudi. V okviru tega širokega procesa je ZS v obdobju po svojem VII. kongresu osredotočila svojo družbenopolitično aktivnost na razvoj kulturnega življenja v OZD. Rezultati teh aktivnosti so ugodni, vendar lahko ugotovimo. da kulturno življenje delavcev ni dovolj razvito. O tej temi je tudi svet ZSJ na eni zadnjih sej v minulem letu posvetil ustrezno pozornost in sprejel ocene in stališča, ki jih v kratkem povzemamo. Širše gledano delovni ljudje še niso postali subjekti, ki odločilno vplivajo na programe kulturne dejavnosti in sredstva za njihovo zadovoljevanje. Sredstva. ki se iz dohodka TOZD in osebnih dohodkov vnaprej izločajo in združujejo v SIS za kulturo, so v bistvu odtujena delovnemu človeku in še niso pod njegovo kontrolo in vplivom. Delavci namreč o tem ne odločajo, v najboljšem primeru so obveščeni o višini STOPNJE, takšno stanje pa se ne kaže samo, ko gre za delavca iz neposredne proizvodnje, pač pa tudi, ko gre za zaposlene v organizaciji združenega dela kultu- ske, mestne, združene, pokrajinske in republiške SIS za kulturo. Delegati za te SIS so zbrani pretežno v skupno delegacijo za družbene aktivnosti kjer pa se kultura najpogosteje „izgubi". Poleg tega pa za SIS s področja kulture in družbene aktivnosti niso povsod izbrani ljudje s potrebnimi sposobnostmi, sestava delegatov je, po vsem sodeč, „elitna", in tako je v velikem nasprotju s socialno strukturo družbe in osnovno težnjo, da neposredni proizvajalci pridejo do izraza. Podatki povedo, da je bilo leta 1978 v skupščinah SIS za kulturo 30,7 odst. delegatov strokovnjakov z višjo ali visoko izobrazbo, le 8 odst. VKV delavcev, 20,6 odst. delegatov pa je bilo na vodilnih delovnih mestih. V večjem številu OZD je bila kultura zajeta v programih dela ZS, nekaj manj v programih mladinskih organizacij, kulturno-umetniških društvih, knjižnicah in drugih podobnih oblikah aktivnosti. V praksi posvečamo več pozornosti proceduri odločanja o programih in preskrbi sredstev za njihovo uresničitev kot pa predhodnemu usklajevanju interesov in potreb delovnih ljudi. Tam, kjer je slednjemu posvečena večja pozornost, so tudi rezultati dokaj dobri, kot je primer v Industriji precizne mehanike v Beogradu, „Uljeniku” v Polju, Železarni Sisak, tovarni „Rudi Čajavec” v Banjaluki, „Gradisu" v Mariboru, „Eto" v Cerknem itd. Pomemben prispevek k zadovoljevanju kulturnih potreb delavcev so družbeni dogovori in samoupravni sporazumi o mini- malnih standardih delovnih in življenjskih pogojih, sprejetih v sindikatih posameznih gospodarskih panog (gradbeništva, gozdarstva, industrije usnja, gum, kože, kovinske industrije itd.) kot izraz želja in potreb, da se delovni ljudje čim popolneje izkažejo kot subjekti kulturnega razvoja. Za uspešno izvajanje humanizacije dela in delovne sredine je poleg zaščite na delu nujno v večji meri upoštevati kulturno-estetske dejavnike. Vidnejše uspehe na tem področju so dosegli: „Prvi maj" (Pirot), „Podravka", „Litostroj", Crni bor” (Prilep), „Trudbenik" (Ohrid), „Arena” (Pulj), OHIS (Skopje) itd. Kljub dobrim prizadevanjem in dobrim rezultatom pa še ne moremo biti zadovoljni. Pojavljajo se problemi, ki onemogočajo delavcem, da bi bolj in ustrezneje uživali sadove kulture in umetnosti. Že dlje časa se namreč favorizirajo lahke zabavne vsebine, na radiu, TV, v programih estradnih združenj, koncertnih agencij, domovih kulture itd., a reklama, ki jih najavlja in spremlja, je takšna, da ljudje zvečine mislijo, da gre za izrazite umetniške vrednosti. Glavni cilj te „industrije" je gotovo zaslužek. V zadnjem času se ljudske in delavske univerze, katerih število se zmanjšuje, vse manj ukvarjajo s kulturnim in umetniškim izobraževanjem ter vzgojo, vse več pa z raznimi komercialnimi aktivnostmi. In kaj je s knjigo, za katero je tov. Tito dejal, „da je bila od nekdaj izvir znanja, humanosti, modrosti in sredstvo medsebojnega spoznavanja in zbliževanja”? V Zvezi sindikatov že dlje časa poteka akcija, da bi knjiga dejansko postala dostopna delavcem in da večkrat seže po njej. Poleg vseh rezultatov, še vedno knjiga ne najde bralca tam, kjer bi ga največkrat morala — v delovni organizaciji, kajti vse preveč prizadevanj je, da se knjiga dobro proda, ne pa tudi, da se prebere. Zakaj ne bi peli tudi vi? V naši delovni organizaciji je edina svetla točka na kulturnem področju naš pevski zbor. Kar naprej pišemo v Kurirju, da v zboru primanjkuje pevcev, da bi želeli, daje zbor številnejši, kar gotovo upravičeno pričakujemo pri tolikšnem številu zaposlenih. Vendar pravega odziva ni. Zato se je koordinacijski svet ZSMS DO IMV odločil za akcijo. Vsaka 00 ZSMS v novomeških TOZD naj bi dala dva nova člana pevskega zbora. Akcija je v teku, zaključena naj bi bila 20. januarja. O njenem poteku in 00 ZSMS , ki bodo prispevale največ novih pevcev, bomo v Kuriiju še pisali. Pa še to! Če želite prepevati skupaj z drugimi in pod strokovnim vodstvom, pridite vsak TOREK IN SREDO OB 19. uri V OSNOVNO ŠOLO GRM. GLAS MLADIH - G Vojaki in dijakinje na obisku v naši DO re. Vpliv delavca na vsebino kulturnega življenja prihaja bolj do izraza v kolektivu, upada pa v prenašanju odločitev na občin- KOLIKO JE ROMOV V novomeški občini živi vsega skupaj 541 Romov, naseljenih v devetih več ali manj strnjenih romskih naseljih. Največ jih živi v naselju Žabjek v bližini Bršljina kar 235, drugo največje romsko naselje v novomeški občini pa je v bližini Šmihela. Tam živi 48 Romov. V Žabjeku živi 42 romskih družin, v Šmihelu pa dvanajst. Takoj po ustanovitvi KS ZSMS DO IMV smo mladi v naši DO pričeli sodelovati z ZSMS ESŠ in zdravstvenim domom, že prej smo sodelovali z vojaki V. P. 1394/10. Prva od oblik sodelovanja je bil obisk vojakov in dijakinj ESŠ v naši DO. Oboji so izrazili željo, da bi si ogledali proizvodnjo TA in se seznanili z delom samoupravnih in družbenopolitičnih organizacij v naši DO. Tako sta obe skupini obiskali TOZD TA 6. januarja 1982. Z velikim zanimanjem so si ogledali proces proizvodnje v TOZD TA. Po končanem ogledu pa smo v jedilnici TA pripravili kratek razgovor. Goste smo seznanili z razvojno potjo naše DO in jim pobliže predstavili potek samoupravne organiziranosti našega kolektiva in aktivnost DPO. Vsekakor je bil ogled naše DO, kakor je dejal pomočnik Paprica, za vojake izrednega pomena, ker smo jim omogočili vsaj kratek neposreden stik s proizvodnjo. Vojaki imajo v programu svojih aktivnosti precejšen poudarek na spoznavanju samoupravljanja delovnih organizacij. Isto lahko menimo tudi za dijakinje ESŠ; večina od njih, ki so bile na obisku pri nas, so štipendistke naše DO. Ob koncu smo bili vsi mnenja, da moramo to sodelovanje popestriti z vrsto skupnih akcij. Po dogovoru tudi prve akcije Skupna akcija z V. P. 1394/10, ESŠ in Zdravstenim domom Po ustanovno-programski konferenci koordinacijskega sveta ZSMS DO IMV je delo v vrstah mladinske organizacije dobilo nov, dodaten impuls. V 00 ZSMS v delovni organizaciji je stekla vrsta novih akcij, o le-teh bomo v Kurirju še pisali. Tokrat bi vas želeli seznaniti s pripravo akcij, ki jih KS ZSMS DO IMV načrtuje skupaj s predstavniki mladinske organizacije iz ekonomske srednje šole, Zdravstvenega doma in vojaki V. P. 1394/10. Vse štiri organizacije so se med seboj povezale in se odločile, da vsak mesec pripravimo eno ali dve skupni akciji. Dogovorili pa smo se tudi za skupne mesečne sestanke. Prvi sestanek smo imeli v petek, 8. januraja, ob 18. uri v domu JLA. Tu smo začrtali osnovne smernice našega skupnega delovanja. Sodelovali naj bi na družbenopolitičnem področju, v kulturi, športu itd. Sicer pa bomo te programe skupnih aktivnosti sproti načrtovali. V januarju bomo izvedli dve skupni akciji in sicer: - 20. januraja bo v domu JLA ustanovni sestanek folklorne skupine. Namen te je, da se mladi naučimo nekaj narodnih plesov. — 23. januarja ob 19. uri bo v domu JLA literarni večer, na katerem bodo brali svoja dela mladi literati. Zato vabimo vse, ki ustvarjate na tem področju, da se večera udeležite. Po končanem literarnem večeru bo v restavraciji doma JLA družabni večer. Naše mnenje je, da so skupne akcije spodbudne in da veliko pripomorejo k spoznanju dela drugih organizacij mladih. Vsekakor se moramo truditi, da to sodelovanje nikoli ne zamre. Obenem vas vabimo, da se v akcijo vključite tudi vi. KS ZSMS DO IMV V letu 1981 smo v Podgorju varno delali V letu 1981 smo v našem TOZD zabeležili le tri lažje nezgode, kar je dosti pod povprečjem nezgod v minulih letih. Zasluge za to so imeli vsi vodilni delavci v TOZD, ki so nenehno skrbeli za varno delovno okolje, kakor tudi služba varstva pri delu s preventivno vzgojo in s pregledi delovnih priprav ter naprav. Poleg omenjenih treh lažjih nezgod, ki so se pripetile zaradi neprevidnosti, smo imeli še nekaj nevarnih dogodkov, pri katerih bi se lahko zgodilo kaj hujšega, kot je praska na roki, a se je vse srečno izteklo. Zato bomo morali varstvu pri delu v tem letu posvetiti še več pozor- nosti. Pomanjkljivosti na strojih, ki bi lahko ogrozile delavčevo zdravje, bomo morali hitreje odpravljati, preprečevati bomo morali, da ne bodo mladoletniki samostojno opravljali nevarna dela na strojih, bolj bomo morali skrbeti za proste transportne poti in varno urejena skladišča in material v proizvodnji. Še več bomo morali pregledovati in sproti izločati okvarjena ali počena rezila. Še posebej bomo morali skrbeti, da bodo vsi delavci vestno uporabljali osebna zaščitna sredstva in varnostne naprave. Vodja SVD TOZD Podgorje: ing. TONE TOMAŽIN Delovanje in problemi OO ZSMS Mirna Ustanovljena je bila leta 1973. Na začetku je bila naša 00 ZSM manj številna. Po letu 1975 pa se je proizvodnja razširila, s tem pa se je povečalo tudi naše članstvo. S pritokom novih članov se je naša aktivnost povečala. Organizirali smo več lokalnih delovnih akcij, priredili več izletov, pomagali pri organiziranju raznih proslav v okviru tozda in sodelovali pri okrasitvi tozda ob praznikih. Zaradi zastarele tehnologije in nizkih OD nas je zapustilo večje število članov. Članstvo je upadlo od 180 na 50 članov. Vzrok za tako zmanjšanje je bil tudi v tem, ker je bilo zaposlovanje v našem tozdu skoraj ukinjeno. Aktivnost se je v glavnem osredotočila na naloge, ki jih je dajal OK ZSMS. Pa tudi v samem članstvu ni prišlo do pobud za delo. Te pasivnosti je kriva prehitra menjava članstva. Delni krivec je vodstvo 00 ZSMS, predvsem zaradi premalo sestankov ter nezavzetosti predsedstva, da bi to stanje izboljšalo. Sestajalo se je samo predsedstvo, medtem ko sestankov za vse člane ni bilo. Zaradi tega se je pretrgal stik z bazo. Za tako stanje je krivo tudi dejstvo, da je bila 00 ZSM prepuščena sama sebi. Tudi v DPO in samoupravnih organih ni bilo čutiti dela mladine. Velik problem je, ker se starejši mladinci ne vključujejo v delo z izgovorom, da so preveč obremenjeni z družino in ostalim delom. Ker je naše članstvo premalo poučeno, da pri reševanju njihovih problemov (stanovanjskih . . .) lahko pomaga tudi 00 ZSM, se s temi problemi ne zatekajo po pomoč k mladinski organizaciji. V ustanovitvi koordinacijskega sveta vidimo boljšo povezavo med 00 ZSM. S tem se bo naše sodelovanje pri samem delu popestrilo. OD KS pričakujemo, da nam bo nudil pomoč pri reševanju problemov. PETER GAČNIK MIRNA Delo mladih v TOZD TA Da bi se aktivnost mladine v TOZD TA povečala, je prišlo v preteklem letu do reorganizacije mladinske organizacije. Ustanovili smo šest 00, in sicer v Proizvodnji I, II, III, IV, V in materialnem oddelku, in izvedli volilno-programske konference, kjer smo izvolili vodstva in zastavili programe dela. Aktivnost posameznih osnovnih organizacij se je povečala, vendar smo ugotovili, da pri akcijah na ravni TOZD prihaja do razhajanj zaradi neusklajenega dela. Tako smo v juniju ustanovili koordinacijski svet TOZD TA, ki ima predvsem to nalogo, da povezuje 00 pri akcijah skupnega pomena. Koordinacijski svet sestavljajo predsedniki osnovnih organizacij. Skupno smo sodelovali pri urejanju prostorov na Gorjancih, kopanju jam za ograjo, okrasitvi tovarniških prostorov, raznih kvizih, srečanjih mladih itd. Koordinacijski svet se sestaja enkrat mesečno, po potrebi tudi večkrat. Na sestankih obravnava tudi trenutno stanje v tovarni ter usklajujemo stališča posameznih 00. Tako oblikujemo skupno stališče, ki ga prenašamo na sestanke delavskega sveta oz. drugih družbenopolitičnih organizacij. Zavedamo se namreč, da morajo pred- logi in stališča prihajati iz baze, se pravi iz osnovnih organizacij. Ugotavljamo, da naše delo še ni najboljše, z vključitvijo slehernega mladinca v naše delo pa se bo delovanje mladinskih organizacij izboljšalo tako pri raznih akcijah kot pri vključevanju mladine v sistem samoupravne socialistične demokracije. franc nemanič HmIIIJ TOZD TA (-----------------------'N Japonska zmanjšuje avtomobilsko proizvodnjo Zveza japonskih avtomobilskih podjetij je objavila poročilo, da se je proizvodnja v oktobru zmanjšala za 3,5 odst. v primeijavi s predlanskim oktobrom. Lani so vse tovarne izdelale 970.497 vozil. Zniževanje proizvodnje se je začelo že julija. Septembra je bila proizvodnja manjša za 6,4 odst. Sorazmerno s padanjem proizvodnje se je zmanjševal tudi izvoz, ker se je prodaja v drugih državah močno poslabšala. (ben) V_______________________/ Inventura leta 1981 v Brežicah Prav je, da se na začetku novega leta spomnimo, kako smo delali v pravkar minulem letu. 1. Proizvodnja Sestavljeno 3382, predano 2982 prikolic. Skozi vse leto prisotno hudo pomanjkanje montažnih delov. V TOZD je bilo zaposlenih 217 delavcev. Na novo jih je prišlo 60, odšlo pa 43. 2. Delavski svet 4. Komisija za samoupravne in splošne akte se ni sestala. 5. Komisija za odpis osnovnih sredstev se ni sestala. 12. Izvršilni odbor DS DO Delegat se je udeležil vseh sej v Novem mestu. 13. Komisija za odškodninsko odgovornost 6. DS DO IMV Delegati DS DO so se udeležili vseh sej ter na njih aktivno sodelovali — razpravljali. 7. Komisija samoupravne delavske kontrole je obravnavala dva primera. E. SEČEN TOZD TAP Brežice ZAHVALA Ob tragični izgubi našega dragega očeta, moža in brata ANTONA BOŽIČA se iskreno zahvaljujemo vsem njegovim in našim sodelavcem iz TOZD Tovarna prikolic in TOZD Tovarna avtomobilov, ki ste darovali vence ter cvetje in ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvaležni: žena, hčerke, brat in sestre Na 15. sejah so se obravnavale predvsem naslednje zadeve: najetje posojil inventura 80 — proizvodna problematika sprejemanje samoupravnih sporazumov — sanacijski program — imenovanje komisij in organov spremljanje ukrepov za odpravljanje vzrokov izgube — periodični in zaključni račun reševanje dopisov, predlogov, pritožb 3. Komisija za delovna razmerja je na 12 sestankih razpravljala in sklepala o: — sprejemu delavcev prenehanju delovnega razmerja razporeditvi delavcev na določena dela in naloge — objavi prostih del in nalog dodelitev stanovanj dopolnitvi sistemizacije itd. Na petih sejah so člani obravnavali prijave kršitev delovnih dolžnosti, odtujitve materiala, preverili so poslovanje oddelka družbene prehrane, obravnavali nevarno delo pri nakladanju prikolic na vagone. 8. Disciplinska komisija se je sestala petkrat. Izrekla je 18 opominov, 3 javne opomine, 1 prenehanje delovnega razmerja - pogojno, dva obravnavanca pa sta bila oproščena. 9. Komisija za požarno varnost je opravljala preventivne preglede ter izvedla demonstracijo uporabe gasilnih aparatov. 10. Komisija za preventivo in vzgojo v cestnem prometu je izvedla predavanje o spremembah cestnoprometnih predpisov. 11. Komisija za nagrade in odlikovanja se ni sestala. Upokojenci so se zbrali Sindikalna organizacija IMV in vodstvo sta ob koncu letošnjega leta priredila majhno slovesnost za delavce, ki so v letu 1981 odšli v zasluženi pokoj. Na slovesnost so bili povabljeni naši dolgoletni člani kolektiva in tisti, ki so vrsto let združevali svoje delo pogodbeno. Vsem prisotnim so izrekli prisrčno zahvalo za vloženo delo, trud in dolgoletno pripadnost kolektivu predstavniki vodstva in družbenopolitičnih organizacij IMV. Po skromni zakuski se je razvil živahen razgovor in obujanje spominov na preživete dneve na svojih delovnih mestih, na koncu pa je bila izražena želja, naj bi taka srečanja ostala stalna, ker bi tako obdržali stik z upokojenimi delavci. Vsi prisotni so prejeli spominsko knjigo s posvetilom. J. TURK DSSS In na koncu še fotografiranje za spomin na prijetno srečanje. 8. seja 10 DS DO l’1V Jubilejne nagrade 10 je na 12. seji 16. decembra 1981 obravnaval predlog OKS o začasni zamrznitvi izplačila jubilejnih nagrad za 10, 20 in 30 let neprekinjenega dela v IMV. S tem v zvezi je IO sprejel sklep, da zaradi težkega gospodarskega položaja delovne organizacije in zato, ker po zaključnem računu niso oblikovana potrebna sredstva skupne porabe, jubilejne nagrade delavcem po 92. členu samoupravnega sporazum o skupnih osnovah in merilih za razporejanje čistega do- hodka in delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo v letu 1981 ne bodo izplačane. Delavcem, ki bodo dosegli 10, 20 oz. 30-letno neprekinjeno delovno dobo v DO IMV v letu 1981, bodo izplačane jubilejne nagrade pri naslednjem izplačilu, prav tako delavcem, ki bodo dosegli to delovno dobo pri tem izplačilu oziroma ko bodo v skladu z uspehi poslovanja in doseganja dohodka oblikovana potrebna sredstva skupne porabe. MODRI TELEPRINTER - MODRI TEIEPRINTBI - Priprave in volitve Na 11. seji izvršilnega odbora konference OOS so se delegati dogovarjali o poteku občnih zborov OOS, kjer bo potrebno izvoliti nova vodstva. Obenem so potrdili predlog, da bo kon-stituativna seja konference OOS TOZD TA v februarju, na ravni DO pa v marcu. Razdeljene so bile tudi zadolžitve posameznim članom IO konference OOS za izvajanje teh nalog. Prizadevanja materialnega oddelka V okviru 21. redne seje DS TOZD Tovarna avtomobilov, ki je bila 29. 12. 1981, je bilo podano poročilo materialnega oddelka vezano na izvajanje ukrepov. Ugotovljeno je bilo, da so se zaloge v vseh skladiščih TOZD TA zmanjšale za 36 odst. glede na stanje 1. 1. 1981. V zvezi s kvaliteto montažnih delov je bilo skupno z oddelkom kontrole kvalitete formirana skupina, ki pregleduje in usposablja dele, ki so bili dalj časa skladiščeni v carinskem skladišču. Prav tako pa je bil določen in urejen prostor za carinsko skladišče znotraj DO. kjer so odložene kolekcije R —18. IMV KURIR izdaja delovna organizacija Industrija motornih vozil Novo mesto — Izhaja vsakih 14 dni v 6000 izvodih - Ureja uredniški odbor: Artur Galič, Simo Gogič, Milka Bevc , Ernest Sečen, Jasna Šinkovec, Tomaž Vovk in Jože Zadel - Glavni in odgovorni urednik Simo Gogič — Uredništvo in uprava: Novo mesto. Zagrebška c. 18/20 — Grafična priprava: DITC Novo mesto, TOZD Dolenjski list, tisk: TOZD Tiskarna Novo mesto.