•t »P.C.I nu Pregled dimih do-(odkov to JE KV1 ameriške SVOBODSClNE In Gkvna katera -TTSS CWo*o, I1L, pondeljek, 11. maja (May U). 1925. IA ZA _______ JO štiri, na je osredotočeno delo. New York, N. Y. - Unija sa imenike civilne svobodžčinena--inja v svojem letnem poročilu ~bod is obrambne taktike v ofenzivno glede poduka za tole-rtnco. Unija pravi, da se takti-^ lahko izpremeni, ker vedno tolj pojema poeeganje v clyilne pravice zaradi odsotnosti *idu-itrijgkih konfliktov, osabelosti radikalnega gibanja ip zaradi pomnoženega napadanja na rar dikalizem. Unija ima v programu za leto 1925, da se vsem osebam povr nejo državljanske pravice, ki so bile obsojene na podlagi zakona proti špijonall ali izrednih zakonov, ki so omejevali svobodo osebnega izražanja. Unija si bo prizadevala, da * bo iz ječe izpušnih 98 jetnikov, ki ao prišli v ječo na obtožbo, da ao kršili zakone proti puntu in zindikaliž-nu. Po poročilu Unije za ameriške civilne svobodščine ae bo ta organizacija potrudila, da prihodnji kongres opozori na štiri glavna vprašanja. 1. Preklic zakona za kontrolo potnih listov, ki je bil sprejet v vojnem času in po katerem državni tajnik vidira potne liste. Nt podlagi tega zakona Je ta> sik Hughez lahko preprečil grofu Michael Karolyju vaako poh-tično delo, ko tn^Jtflltf V1' Združenih državah* 2. Preklic zakona proti špijo-naži, ki je še vedno v zakoniku, dasiravno je že velik del razveljavljen. Ostala Je na pr. Še cenzura pošte, ki ae pa zdaj ne vpo-rablja. 3. Opozicija proti zakonu ga deportiranje. Ta zakonaka predloga je bila poražena v zadnjem kongresnem zasedanju, a bo zopet predložena v maaeeu decembru 1.1. Ta predloga odpira na Široko vrata za deportacijo tuje-aemcev. 4. Da se sprejme postava, ki prizna vse domačine na Virginj-•kem otočju za državljane, ne flede nato, pko prebivajo na otočju ali v Združenih državah Od teh jih zdaj prebiva okrog Petnajst sto V New Yorku. Dalje da ti otoki mesto mornariške uprave dobe civilno. Unija bo pomagala povaod, kjer bo svoboda govora v nevarnosti. Organizacija izjavlja v ovojem poročilu, da Je zvoboda go-*>ra veliko večja, kot Je bila f,rKi enim letom, netolerarica (nestrpnost) je še velika. Uni-J» »e bo poslužila za poduk proti »strpnosti raznih organizacij, J«terim gre zato, da ae vrne v , zopet stara ameriška ,to-leranca. Amerika. Rudarji doprinašajo velike žr- tve. Dve delavske zmage na sodi- Izletni parnik se je potopil; triindvajset oseb je utonilo. 1 Coolidge je zopet pridigal mirovni misiji Amerike. Daljne delo ; na zborovanju Mednarodne ženske zveze. Po svetu. Volilno sodišče v Nemčiji zavrglo zahtevo socialistov o raz-vel javi jen ju predsedniških volitev. Vojno sodišče v Sofiji obšodi lo 20 revolucijonarjev na smrt. Albertini je zopet ožigosal ^ zbornici Mussolinija. Stari sovjetski voditelji vodi jo kongres v Moskvi. Sodaik zavrnil premogov-■Kke barone Agitacija sz rudarsko unijo še ni kršitev sodnijske prepovedi. Zmaga radarjev v W. Vir-ginljl. Wheellng, W. Va. — Premogovniški baroni, ki so na podlagi sodnijske prepovedi iz leta 1928. zahtevali, da se aretirajo vsi organizatorji United Mine Workers of America v okoliših neunijskih premogovnikov, so v petek pogoreli. / Zvezni sodnik W. E. Baker je 8. maja odločil, da mirno nagovarjanje rudarjev, naj stopijo v unijo, Ae ni kršitev dotičnegs "injunctiona". , ] velike 2IT1I doprinašajo 181 RUDARJEV JE BILO UBITIH V MESECU MARCU. še to naznanilo prihaja prav pe šablonako v Prisivno sodišče v ' aa vrglo obeedbo nižjega aedi-«šča proti 10 delavcem, tevira-Ječe la stavke V letu lttt. i JT ^^^^^ ^ ^mmHmrnmmm | Krta. — Prisivno soje ugodilo šelesniškhn me-kom, ki ao bili obtoženi kr-zvezne sodnijske prepove-leta 1982 za čaae stavke smrtno ponesrečenih davat tovarišev je bilo takrat apfznanih krivim tega preatop-_ka in obeojeni ao bili v zapor. L Obsojenci ze vložili priziv. Zade-va se je obravnavala 8. maja in zvezni sodnik Claude Z. LUse je H^rgel pravdorek prvega so- Z zborovaaja medaarodas iaaske zveza Konvencija m tev odbora, mo 920. VeM-blagajnl Ja aa- VRE GRE GLADKO OD ROK. Ampak U davki, ti davki... Ja mi okal jeklarski Waahington, D. C. — Sedma konvencija Mednarodne šensks zveze se nsdsljuje še ta teden. V petek ao ae vršile volitve odbora. Lady Aberdean Iz Anglije je predsednica sa prihodnjih pet let Izvoljenih je bilo šest podpredsednic, dve zaplanikari-ci in več podtajnlc ter predaed-nic raznih komitejev. Mra, W. E. Sanford iz Ontarija ostane blaga j niča. Iz poročila blagajniss in drugih odbornic Je zvaza v zelo sls-bem finančnem pološaju. V blagajni ni več kakor dvajset dolar-jev potem ko ao blU plačani val računi zz minulih pet let. Organizacija zavisi največ od osebnih finančnih požrtvovanj odbornic, Zlasti lady Aberdeenove ki je zalagala blagajno. Organizacija ima teoretično 82 milijonov članic,'toda žensks zveza vsake dežele ne platjo več kot $20 letnih prispevkov ne glede na število članstva. Porsz-delba kajpada ni primer Islandija, ki ima 10.000 članic, plača $20il^ ljjjtaj države, ki se bahajo 1 10,000.ww članicami. Da se temi^nedo-s ta tek, je bilo predloženih več načrtov. (h'esge, IU — Jeklarski mag-nat (;»ry se je na avojera nad-; m potovartju ustavil tudi v ' nicagu. Obsuli ao ga časnlkar-*! iK'r°čevalci in Gery Jim i« Pripovedoval, da teče vse gladko, •♦»lame jeklarskega trusta v B,r»ninghamu, Ala., delajo s polil* l*ro, jeklarne v OaryJu pa do 80 Odstotkov kapacitete. Gery Je "^il sveje zadovoljstvo in Je jjenil, da prosperitsta ostane. IJj*glsvico ao mu delali le dav-kl /v,zni, državni in oMMfcL Menil je, da so previsoki 1,1 " ie tudi glede etavbinekfh 'trakov hI jMnfl, da so 9Mfft» J* po pojesna. sekaj Je toliko hrez MS. dasiravno je Po n^^H Waahiagtom D. C, — Veliko je število rudarjev v prem mesecu marcu 1.1. je jev izgubilo življenje pri ciji premoga. Tri in teh rudarjev je bilo ubl eksploziji v Barrackvillu, V mesecu marcu leta 1 bili dve večji eksploziji, taki ekzploziji je bUo ubitih rudarjev, pri drugi pa Itfrl k dvajset. Rudniški biroj, priobčil te številke, se nI i>otrudil, ds bi nasnanil kje so se zgodile tako nezgode. Celi zadevi je komaj dve zto besed in čunu, koliko rudarjev je na toliko in toliko mil Jonov tqpi produciranega premoga, pa 1c6-liko miljonov ton prSfaoga se letos manj producirall kot Ifcni. Ampak številke kljubttmu jasno govore, da rudarji tvegajo vsak dan svoje življenj* ko gredo v rudnik, da prodiiclraJO pemog za borno mezdo, Id Jim jo zdaj hočejo premogovniški baroni utrgati. Nevaren in težak Je poklic rudarjev ln človeška dražba ns zna pravilno oceniti dela; ki ga vrše za njen obstanek. Je SivJtMd keagrte irtiSiilS ----** * ^ -fc , „ ' t ▼OTMipfmop anorovanje v mošMT^t ti ■feVJVJv f OTHI ^fjnkvl. Na Izgon obsojeni Američan se Je sate-kel k ameriškemu poelaniku. ) I««. 10. maja. — "Epoce" poroča. da je Muaeolini sugaatlral ikom. naj Anglija, Franki Italija pošljejo vojaške v Bolgarijo za potlsČsnje udje. jpoflja, Bolgarija, 0. maja. —i od išče je včeraj izreklo amrtnih obsodb v zvezi bno ekaplozijo v cerkvi zv.' Je. Večina obaojencov še ni policije. Mod ns smrt dbfojenlml ao Marko Friedmann, odvetnik, Peter Zagoraki, mež-razrušene katedrale, Boako badjev, 21-letnl dijak. Kralj še nI potrdil smrtnih ob- Bolgarka -trelllalUjrjdoar- v dunajskem gledališča. Dunaj, 9. majr Bdgan»ka«T voluclja je doaegU tudi Dunaj. V občinskem gledališču, ko 9. maja. — Kalinin, predsednik centralnega izvrše-valnega sovjetskega odbori, jI bil izvoljen' predsednikom kon-< groza Unije sovjeUkih republik. Oatali člani prealdija ao: Rlttov, Zinovjev, Kamenev, Stklln in Krupaka (Leninova vdova). Poročilo vlade, katerega 0red loži Bikov, je bilo odloženo na teden. Zdrsvstvenl komisar Semaško Je nato pofbčal o naraščanju zdravstvene (Organizacije v vaeoh. UNTEMYER V BOJU VQtm GENERAL Ei.ECTRIC DHUŽBL Waahington, D. C. — Advokat Samuel Untermjrer iz New Torka ae Je poelužll LJudake lafMa-tivne službe, da odgovori na p-krožnico, ki jo Je General fle-ctric truet razposlal svojim delničarjem. V tej okrožnici. *rdi trust, da je zvezno sodišče opralo družbo z ozlrom na dogfitfnja Lockwoodovega komiteja. TZ komi te j je namreč izjavil, da Ima ta družba nelegalen monojftA izdelovanje ln razdeljevanja lektričnih lučnih hrušk. Untermyer izjavlja, da ni bilo dokazano, da je bila obtožba krivična, da kompanija ni nikdar tajila, kar je bilo v obtožnici, da juetičnl depertment nI nikdar pod vzel korakov za postopanja zaradi kriminalne zarote, pek da je Harry Daugherty malo preje, preden je bil prisiljen odložiti Justično tajništvo, prišel civilno tožbo. Z drugimi ml to pomeni, da je Coolidgsva uprava odvrgla postopanji proti "Ako se lahko reakcljonarne sile. ki ao zdaj v aedlu pod ponosnim vodatvom največje ave- h .»Mine palcev pogloblje- tovne bančne hiše, i-mlužljo ju-b L ^ it££mdiSolf". stičnega departmenta. da se lah-2ih * in^dala lest! ko Izmuznejo vpričo takih zločl- SeStlevdverja v drugo k. nov W ~ sin H7T » ___ akuriins k oni h." oravi Untermyer V \n- to. t UUri ie mrtklh. Kro«). « '"T" done. Dimitrij. Arnirtovl^ Mnrtrio ranil. n).r»v. lahko rmnil* . ** Zu. N.PMUIU «> i* * raki., da u Ijf konih," pravi Untermysr v pismu na Ljudsko legislathrne službo, "tedaj eo naše institucije v večji nevarnosti, kot le « splošnem realizira. Zadnji M Je da ljudstvo Izve falcte. Ako ae to Isvrtl« bom zadovoljen. naa, aet w o*, a. tau. eaOiHesš m j«m i4. ms. v-As. trnm ^TKV,—NUMBER 110 ake podružnice SUndsrd Oll Oo kateremu je policije ukasaia, da mora v 24. urah zapustiti Bolgarijo, ae Je pritožil oa ameriško poslaništvo. Poslanik Wilaon js tskoj posetii zunanji urad vlada, nakar ss Js vršila kabinetna Se» ja, na kateri Je bilo aklenjeno, da mora policija omiliti odredbo, katera je bila izdana zadnji te-■n in ki določa, da mori vaak delodejilie Izročiti polletji ime-nik delavcev ter jamčiti, da ni komunistov med njimi. Arnold je odgovoril policiji, da ne more garantirati, kaj delajo njegovi delavli dotni. Deportacijskl odlok bo najbrž preklioan. rt*** naptebek pa le gre svojo pot naprej SENATOR TEN V CAPPBR ZAjPLE-BOLJŠEVIZEM. AUea Je odpuatU aovjetakl Ar-»SKnaclJonaliaaelje privatne laatnlne. Waahlngtee, D. C. — (4 P.) — Senator Capper, svetovalec predsednika OooUdga, je naznanjen kot prsdssdnlk narodnega poljedelskega odbora sa Bližnji Vztok, ki bo potrošil «25,000 na leto za tri poljedeUke šole aa sirote v aovjetakl Armeniji, Pate« tint in Grčiji. Program je bil objavljen v glavnem meetu, v katerem ao lajava Henry J. ADena, bivšega governer ja v Kansasu, Bajrard Dodga, predsednika ameriške univerze v Bel-rutu irvdrugih. Iz njunih izjev je jasno, da Allen, zagovornik industrijškega sodišča v Kansasu, in senator Capper oproišata nacijonallzacijo privatne lastnine v sovjetski ArmsniJI, v kateri Js bil Allen na nadzornem potovanju. "Amerika še ni iavršila bolj finega dela v evoji zgodovini kot konstruktivno delo, ki gs vrši v Armeniji,'1 pravi Allen. "Ameriška poljedelske šole ne ustvarja le nove inteligence, ki bagri-pomogli k produktivnosti qsfce» le. ampak uetvarja tudi Inteligentne farmarje ia alrot." Dr. Frank W. Ober is dtam-forda, Conn., tajnik Cappmve-ga komiteja, tNMMpa* da ae me-riška poljedelska Šola nahaja nt zemljišču, Id obsega l£ty0 .akrov svata, ki je bil prejeTast-J nlna velikega kneza Nikolaje. LAHU A S^ Jt POGREZALA V MISSI8SIPPIJU. Triindvajset oseb utonilo. mmmmmmamm Mempkla, Tona. — 28 oseb je utonilo a izletniškim parnlkom »H. E. Normanom" v Mlssissip-pijussdnjl petek. Dvajaet trupel Mempkla, Tona. — Inženirji iz Južnih držav, ki so tukaj na zborovanju ao na vladni tadiji Norman" napravili izlet na o-tok Cow. Na povratku ae je ledi ja prekucnila, ko je došla v brzotok. Utonilo js triindvajset oseb. Pravijo, da ladije nI hoteU.u-bogati krmila. Ako nI bilo drugega vzroka, tedaj Je U ničeven. Kapitan bl si bil lahko pomagaj, da bl vrgel sidro in Indija bi se bila vzravnala z tekom. AVSTRIJSKA REVOLUCIJA. lit (I. I.) — Znana Otto Jlauerjeva knjiga "Avstrijska Revolucije" Je zdaj prevedena tudi v angleški jezik. Založil je knjigo Leonard Parsons in prevedel Jo Je H. J. Stennlng Knjiga Je priznana kot dobro delo ln ostane kot delo velike vrednosti s ozlrom aa moderno zg dorino. Knjiga podaja zelo vaš-ne informacije gl<«i.» velikih zgo-d^vinakih dogodkov v Centralni f ropi ob čeau vojne In po vojni kakeršnl jih Je vi. __■ v taki luči. v v/hil no^ ia v mjTrrmen je bo fc^r- .«*- ■ M Ta'svet J« vladi podarila pariški poljedelski šoli. Veliki lcnea Nikolaj ae pa Ogla-ša v raznih llitih, da je priliv. Ijen voditi pri zplošnem napadu še sapadne ia nntrilne Evrope v sovjetsko Rusijo z namenom, da Odškodl lastnike, katerih ivet Ji bil nacljonillairan. ESTONSKI SOCIALISTI flO SE SDRUtlLL Pronta Je adaj enotna. Beval, Eitonie. Estonski ^^^ci^^lttl dattiolc^At'1 otn^ft^VftlI avojo konferenco dne 9. in 10. aprila v tukajšnjem mestu. Na tej konferensl ee je Iavršila popolna združitev estonske socisl-demokrstične stranke in neod-vlsne aoeialiatlčne delavske atnnke. Od obeh strank Je bilo navsočih devet in osemdeset delegatov. Zdrušltev je bila soglasno odobrena In združena stranks ae bo Imenovala "eston-eka socialistični dilkvaki atran-ka" Bratski delegatje ao biM na-vzočl: MoriU Iz Utvlje, fl*en-terčenskij U Finske, Wsener-stroem li ftesdsks, Czsplnakl iz Poijea«, Viktor Cernov, ruski ao-delni revolucijonar. Konferenca je aprejeU r^olu cljo, ki odobrava vstop Kari Aeta in Kari Wlrma v vlado kot zaatopnika socialistične atMke, ki aa je izvršil po končanem komunističnem ptiču v meeedfe de-eombru Zs resolucijo Je bilo oddanih štiri petine gieeov, Opozicijo Je vodil znani aoclallRlčnl vodja Marina. 2ena In otroci Izvojevall sa očeta. Wlnnipeg, Mann. t VV«Mam Pltra je bil vržen v ječo, ker je doma varil pivo. Njegova žena in pet otrok j« zasedlo stopnice pred ječo v izjavo, da bode tam »edHi noš In dan toliko čaae, da bo oče izpuščen. To Je pomagale. Pitra Je bil pomiloščon. VREME. Oilcago In okolica: V _ ________ _sno ln Medno. Lahki a al lahke raiširijo vetrovi Temperatura v zadnjih Volilno loiiia po« mšm—m strsnke aa rasveljavljeajo ra-aaNaša MiAaednlšklh volitev Je bila sanAena. MonarhUUč- ne priprave aa jutrišnje de* trnHit Berlin, 9. maja. — Zahteva eo-eialdemukratilne stranke, da ae rea veljavi Izvolitev Hindenburga iz razloga, ker ao monarhi-atičnl volilni uradniki v mnogih okrni jih sleparill a glasovi in strahovali volOee, ie bila včeraj odklonjena na volilnem aodišču. Sodišče, ki ae je aešlo v reiehaU-gu in prerašetalo predloženo evidenco, je snkUučilo, ds na več kot 2000 glasov Je bilo oddsnih nepoetavno, to število pa ne more učinkovati na Hindonburgovo veČino 900,000 glasov. Dsputacije monarhistlčnlh organizacij prihajajo Is vaeh krajev Nemčije v Berlin. Priprav. IJajo ae velike demonstracija ob priliki uatoličenja Hindenburga. Monarhiatl neradi ia tfga dneva svoj gala dan, kakršnega še nlao imeli po vojni. Računa ae, da bo hajmanj 206,000 monarhiatov paradlralo in "hoehalo" po ber-linakih ulicah 12. maji, m din uatoličenja novega predaedniki. Opozlalja aapatla Je la Javil v Je Italija mrtvih Rim, 9, maja. - Bitka gladi bertin! ia Mileni Je v dolgem In souzačnem govorg. silovito trgal reformirano konstltuoljo, kateri poatavlja mpm nad parlament. AIlMTtinl je bfl v avojim ognjevitim govoru presoj oee-ben ln večkrat Je vihtel peat proti Muaaollniju. "Italija je danea pokopališče mrtvih avobodščin", je rekel. "Nafslie temu, da ati pokopali svobodo, vi fašisti veeU dobro, di višini Uudatva nI a viml. Žito pa tsrorisirate večino In piše-te uatavo aebi v prilog. Dajte svobodo zborovanja in govora, ln ura vaše vlade, gospod predsednik, ao štete. Tako no more vodno oititi. Nemogočo je, di bl aa nirod štiridesetih milijonov duš po 71 lotih avoboda proeto-voljno podvrrful vašemu reši* mu". Silen vihar odobravanja In ne-odobravanja ja sledil Albertini. Jetemu govoru. 'v ni i PORDOVA DRUŽBA OBTOKE- na KBarrvE raoTrmu- ? STOVSKIH zakonov. Dršava Mlaslssippl Js preti nji. M les. Država Missišaippl Je obtožila Ford Mo-tor kompanljo, da Jo kršile državna proti trustovske postevs. Obtošeni so vsi Fordovi sgonti, šel, da imajo pogodbo a družbo, ds morajo prodati avte po enaki ceni. Vea denar Fordove druš- tožbe je vložena! £mw Fordovi družbi naloži denarna globa ae dvanajst miljonov dolarjev. Denar Je bil zapečaten, da bo v slučaju obsodb« mogoče Iztlrjetl denarno globo. Iz Detrolta, Mkh„ prihaja veet, da ee uradniki Fordove družbe dosti na brigajo za tožbo In da je nočejo komentirati. stavka na javni knjižni* cl vclkvelandu. p»d nekaj dnevi sem tu o,IH,| nil, da tudi Amerika ni brez Hio I luufrmiuv. Po tistem aem čitail v Hitih, da je Wall street zelo I veeei Hmdenburgove smsge. 1 Jeklarski maršal Gary je de-1 jal, da tmg* maršala Hinden-1 burga pomeni triumf "zakona ml reda" V KemčlJl;I Uiti, ki ao še pred par leti pi. I zali, da je Hindenburf "nnspeak-l able Hun", mu zdaj pravijo "he-| ro of Tannenberg". j Superpatrijot Tjrfer Page je I pa izjavil: HindenbOrg je ka l kor naš Coplidge!" Zdaj lahko veste, kdo so ame-l riški HindeUburgi. • ♦ * 1 , Precej radike. j Vsi oni, ki mislijo, da ruska I revolucija hodi po potih franco-1 *ke revolucije, se grdo motijo. I Voditelji francoske revolucije sol drug drugemu rezali glavo na I giljotini v medsebojnem sporu,! voditelji ruske pa pošiljajo drugI drugega v sanitarij na Kavkaz. I e r# I Kje je zlat konjliek? Preljubi K. T. B.! Povej, kje ee dobi zlat konjiček? Dolgo ga I že išče naš eesarsko-kraljevnik, ki brusi pete za cvenkom. A konjičke ni. Dober bi bil tudi zlat osliček. — Colllnwoodčanka. • se • Prijatelji so jih nagradUi . Republikanci v illinoiski legis-laturi, katere so nadstrankareki delavski voditelji nagradUi z de-lavakimi glasovi kot "prijatelje delavcev", so to dni plačali za u-slugo.fi.j,,, w Predlogo za osemurnik za žene so vrgli v koš, predlogo za od- Kvo "indiuakšnov" so vrgli v , sprejeli pa so zakon, ki do-voljuje javne rokoborbe. Delsvci, ki so volili "prijatelje", bodo zdsj Hi gledst "prize figbt" in "dioner peil" bo poln. , v Delnice grede gr ne železnih . Vsem delničarjem in delničarkam klerikalnega doma na Hol-n^cegt^^nMMnj^^da bodo staje J# «JaJ boljejXbno jet-nišnici kakor domu. Ograja je belo, črne in rdeče pisana in ta- mu7w pride zdaj v konflikt s ks-kim "visokorodnim"! Ne uk:« mu niti zunaj doma. Pazi* •e, prijatelji f — Nekdo iz rde-čega Collmwoodsd'T^ : ras h Pertlneatna vprašanja. Ali js vino li Črnega grozdja tudi rdeča zaroto? e. e e Nove »Ivanke. Biblijska rečenica, da 'prej pojde kamela skozi Uvankino u- s: m ^"" Kamela z zlato grbo ima tako široko pot kakor so široka vrata katedrale zv. Petra v Rimu. • e e irnr mmmmmm Kutarski list je apeliral za tisoč naročnikov, dobil pe jih je le 800. Ali veste, gospodje patri, kdo je kriv? i ,, Rdečkarji! Cenjeni K. T. B.! Manukoga so še mučile tske misft, kakršno fr imel Veljko v romanu "Morje", ki je Ml priobčen v Prosveti. — Jakob Svek, Birchton, W. Va. • • • S' Dogodek »t. 88. Ko so nesli k krstu mojegs polbrata. Je duhoven vprašal, kako mu bo ime. Boter in botra sto odgovorila, da mati leti, da mu Je fane Brneat "Kaj? —oe Je Jezno sadri du-hoven — Ime Ernoft Je za boljše ljudi, ne pa za kočarje la be rafte kot ste vit" h tega sklepam, da so imen« Jote, Janez, France« In Matevi le za reveie, imena kot je n« primer Henry — Hanrjr Ford - pa za bogatine. - Nel^ovc dana greAnlea, Detroit, Mlch-• • e . ■ Uetoka. A. A., Ironton, Minn.- Veš dogodek pride na vrsto šele enkrat v junija. Ako imate še ka) unija razvažalcev ledu 8VARI. SL Paul, Minn. — Tukajšnja strokovna organizacija razvažal-cev ledu opozarja javnost, da bo-o organizirani razvažalci odda-tli polno telo ledu. Obenem organizacija svari, da morajo razvažaici, ki delajo za družbe, ki so nasprotne organiziranemu de-avstvu, gledati na drug način, da pridejo do zaslužka, ker jih družbe zelo slabo plačujejo. NtnMIuraUi L M plačujejo portorikanKki r delavci. I York, N. V. — Kadar se LSL proti Kitajcem ali dru-tnarod-m z Daljnega vztoka, Cdtrjajo. da delajo za sramot-mezde. Portoriko ni na tljnem vztoku, ampak je ame-Kteritorij. Na njem nieo na-jeni ljudje z Daljnega vztoka. pu GraneU, podpredsednik ^orikanske delavska federalne v "Justicu", strokov-D glasilu krojaških delavcev, štirideset tisoč portorikan-jb delavcev zasluži povprečno , Lm centov na dan. Prav ilo jih je, ki zaslužijo po 3 do dolarje na teden. Ti delavci so pt in otroci, zapOsljeni v mdu-rijj za izdelovanje ženskih ob-t bluz, trakov in čipk. Podjet-i tive v New Yorku in po njih tni izjavi, je njih podjetje dno dvanajst miljonov dolar-rv Ti podjetniki zahtevajo, da M is otroci še nadalje delajo bul Senator in socialist Pablo glesiaa, ki je obenem tudi or-uzator Ameriške delavske fe-scije na otoku, je predložil ittemu senatu predlogo, ki do-% šs morajo podjetniki zgra-i delavnice za te delavce. Mo-i ds Portoriku pa služijo od rideset do šestdeset centov na i Delovne ure so dolge. Iz-ed 9778 otrok v poljedelskih di-pktih jih 7049 ne obiskuje še-zaradi pomanjkanja »obleke in OGNJEGASCEM V DETROITll SE POVIŠA MEZDA. ^— Detroit, Mich. — Mestni svet je sklenil soglasno, da se ognje-gascem poviša tedenska mezda od $37.80 na $42.. DELAVSKO GIBANJE NA KUBI. 1 Chicago, IIL (I. I.) — Tukaj so bili napravljeni poizkusi, da ee ustanovi delavska stranka na tubi. Prvi korak v tem pogledu je bil izvršen dne 20. marca, ko ,ie bii ustanovljen socialistični dub v Havani. Francisco Dome-nech, delegat na zadnji mednarodni delavski konferenci, je Iz-, voljen predsednikom. . Milijone Kitajcev gladuje. Sangaj, 9. maja. — 2elostne vesti prihajajo iz province Kwei-chov v centralni Kitajski, kjer vlada velika lakota. Na milijone Kitajcev je prizadetih. Katoliški misijonarji poročajo, da ljudje jede travo in listje, stariši prodajajo svoje otroke za pest riža ali koruze in mrliči leže kupoma ob cestah. Gladovne razmere v tej provinci trajajo že dve leti, toda najhuša kriza je prišla le* tošnjo spomlad. Antsrlški ^jHMNlMt \ v naju je izmaknila palloa in so padla vrata. Drugo jutro Je farmar našel na ducate mrtvih podgan In veliko miši. S primitivno pestjo je moril dalje, dokler ni pojtdl vseh podgan. ISOKOVNA ORGANIZACIJA V ST. PAULU. * ZA NAŠE FARMARJE 8t. Paul, Minn. — V tem me-B je tri in štirideset različnih »kovnih organizacij. Od teh ganizacij jih je sedem in tride-et organiziranih v centrslni or-isizaciji. Trade & Labor As-nbiy. Od osemnajst unij stav-kikih delavcev jih pripada tri-kjet k centralni organizaciji. i 81 organizacij železničarjev, h pa pripada samo šest k cen-Ealni organizaciji, Unije zvezt k uslužbencev so štiri. K cen-alni organizaciji pripada pa salo ena. Veliko železnttarskih u-j je izstopilo iz centralne or-sizacije po ponesrečenem rajku leta 4922. Amerika ima največ časopisov. Berlin. — Združene države vodijo svet v številu Časopisov, piše "Germania". V Ameriki izhaja 30,000 časopisov. Francija, ki je na drugem mestu, ima 10,000 listov. Številke pa govore drugače, če se časopisi primerjajo s Številom prebivalcev. V tem slučaju je Svlca na pryem mestu, ker ima 270 časopisov na vsak milijon prebivalcev; Amerika ima 250 in Anglija 98. Blov. dsl. Sokol,—^Pomladanski aa-stop, v nedrij« 16. stsiS, vFIlsos 8» kol Švoraal as 8. Ashland la W. ištk ^Društvo H. {L 8SPE.—Pikslk f ns- doljo II. Junija, ns Btoslaarjevom vrtu v Wlllow 8pr!agSt lil. Društvo Evon, tt, 70, JSKJ.-Pik-nlk v nadoljo m. JunlJs, f Summit, Ul. Svoss slovanskih orgaalsselJ<--Hk-aik v sobota 4.>UJ«, na Btoslserje-vom vrta v WiH«.w Bprlngs. IU d Društvo Nsds St, 101. SNPJ,-Pl«»sns vosellea v s.>b.,to I. oktobra, v dvorani SNPJ. J^SH 8o«. klub št. 1, J8E.—Dremsks prodstsvs, v nedelje fš. oktobra, v dvorani 6lPS.. 1I8Š W. lltk Bt. 8oo, klub št 1, JEE.—Dramska predstava, v4 nodsljo 10. sov., V dvorsni SNPJ. Bos. klub št 1, JSZ.—Bllveslrovs ■absvs, 81. decembra. v dvorani HNPJ. T ENARJA, DENARJA BILO. Pa so prenehali... Cleveland, O. — Profesijonal-nasprotniki organiziranega Ifvstva, ki so delali za trgoVr » zbornico, so ponesrečili pri ■vanju clevelandskega ljud-va proti strokovno organizirata delavcem. Qbljubenih je bi-za vojno blagajno samo $75,-0. To je pa bilo premalo, da se odi uspešen boj proti organizi-nim »tavbinskim delsvcem. rednerinik komitejs zs delsvsks mere pri trgovski Zbornici je atil svoje delo, ko je spoznal, i »< < levelsndskl biznismani ne tojo 7-a njegova prizadevanja. NNKSOTSKA, LEGISLATU-» KA M IMELA NIC ZA DELAVCE. Paul. Minn. — Minnesot-» hrislatura ni v zasedanju J® 1925 nič storils za delavce. * zmerne zahteve delavcev so * uničene v zbornici ali pa v nkih. Sprejeta ni bila posta- * ki dajala zaščito učiteljem, oškodninnki zakon ni bfl lz-Man. Postava, ki določa en * počitka v tednu, nI bila spre- rt;, Jj kljub temu profesijonaln starih strank fad »topo jo v vlogi naivneže v, za-■J Jim delavstvo vedno man, Znamenje (April 80.-1926) pomeni, da vam )e aarofetai potekla to da«. PoRorltf °°VKR v VLOGI AVTORITETE O ZADRUGAH. l^a*hin^tea, d. c. — Herbert °°Vf r 'n poljedelski tajnik Jar-obe zagovornika vetebizid-J;."ta m«l "avtoritetamr o ^kih idrugah, ki eo na ime-ku (i« '»Odo nagovorile Ameri-C Jn^Hut ZS zadruge v Phila-P^iji od dns 20. Julija do 18. Ettftta Iz glavnega etaaa v L " naznanjajo, da be- li!* L-'-tiutH člana rss-C^k kaj Je pričakovali od UnUVKItTTO * DAMA S PSIČKOM Povest. Spisal Anton Cehov. T (Dni je.) V njeni sobi je bilo soparno; dišalo je po parfumih, ki jih je bila kupila v jaj>onskem skladišču. Ko je sedaj Gurov gledal na njo, je mislil sam pri sebi: a kom se človek vse ne snide v Življenju! Iz prejšnjih časov mu Je bil ostal spomin o brezskrbnih, dobrodušnih ženskah, ki ao se veselile ljubezni, ki so mu bile hvaležne za srečo, četudi jako kratko; in o takih — kakor na primer njegova žena — ki so ljubile bree iskrenosti, z nepotrebnimi razgovori, manirno, s histerijo, s takim izrazom, kakor da bi to ne bila ljubezen, ne strsst, ampak nekaj zelo važnega; ln o dveh-treh takih, jako lepih in hladnih, katerim se je naenkrat pojavljal na obrazu ropaželjen izraz, napeta želja, vzeti, izmakniti življenju več, nego ssmo daje; in te niso bile več v prvih letih mladosti, bile so nepreudar-ne, oblastne in redkokdaj umne, ln kakor je Gurov ohladel do m njih, je njih lepot* vzbujala v njem sovraštvo, in čipke njih spodnjih oblek so se mu podobne luskinam ... A tu vedno ista plahoet, kretnost neizkušene mladosti, čuvstvo zadrege; in bil je Vtisk zmučenoeti, kakor da bi bfl kdo nepričakovano potrkal na vrata .. . Ana Sergejevna, ta "dama a psičkom", Je gledala ne ta, kar se je bilo zgodilo, čisto po svoja, kakor na svoj padec — te ae je čutilo, in v soW je bilo čudno In nerodno. Povesile so se )1 in po-venile poteze na obrazu, in po sencih so ji otožno visaU dolgi lasje. Postala je resna in zamislila se je v pobiti pozi kakor grzinica na starinski podobi. To ni bik) lepo," je rekla. "Vi me prvi sedsj več ne spoštujete." Ns mizi je bila melona. Durov si Je je odrezal košček. In minilo je vssj pol ure v molčanju. Ana Sergejevna je bila bila pože- riniafo či- Ijivo lepa, , iz nje je m t os t poštene, naivne ženske, ki m malo živela. Samotna sveča, ki je gorela na mizi, je skromno obsevala njen obraz, a bilo jo razločno videti, da jI je hudo pri srcu. m spoštovati r' Je "Ti sama ne veš, kaj ai i^kla." "Bog mi bo odpustil P je dejala ona, in oči ao se ji napolnil« s solzami. "Saj se to ne ponovi več, prisegam, da ne." "Menda ae vendar na opravičuješ r "Vi me morate poalušati, jaz vam povem, kako je to prišlo." "Meni ni treba ničesar vedeti, prav ničesar!" "Dovolite mi, da vam povem, prosim vaa, pri srcu mi bo lože . . "Pozneje, draga!" je rekel on in ji popravljal lase. "Kaj bi delala tako resen, pameten obraz? To je, oprosti mi, celo malo brez-pametno, ker ne odgovarja položaju." "Ne, vi me morate poalušati. Prožim vaa. Povedala sem vam že, da sem se omožila in šla z mo- ki bo ob da bila, je Jf umirjen in lepa, oča- taJko in hiti spoš človek, toda on szm »ve1 žem y S. Saj tudi drugi ■ provinci ji, zakaj bi pa jaz ne? A meni je postal & zoprn že po prvem tednu. Pogledam skozi okna, in pred očmi ae vzdfguje siv dolg plot, dolg, ziv plot — oh, moj Bogi Hodila sem ob deve- ŽRTVE Spisal Pr. Serafin. Povest. r. (Dalje.) Sprejeli so gs tam, kakor bi gs bili sprejeli v vsski drugi hiši: prijazno in s primerno apoštljivostjo. Kjs bi se ne čutili počeščenih, če stopi v hišo župnik? . .. Tudi Poštarjev! so ga bili veseli in niti tegs mu nizo zamerili, da Je prišel v pisarno med uradnimi urami, kar gotovo ni bilo prav umestno. Ponudili so mu sedež in bsvill so sa ž njim, kolikor jim ja dopuščal posel. On pa je porabil prvo priliko, da ja pripomnil: "Tu pri vaa bo lahko zvedeti najnovejše dogodke po zvetu, ker prihaja gotovo mnogo časopisov po pošti , . ." 4 • (Nihče nI slutil, kaj tiči za temi nedolžnimi Poštar mu pokaže dobrohotno cel kup časnikov ter gs povabi, da naj al izbere, katerega mu drago. On pa začne hlastno brskati ter premetavati po kupu. Pri tem Je rprmrsl venomer: "Mhe, mhe, mhe .. . Uko, tako! Kdo bl bil to mislil — mhe . .. glejte, glejle!. . ." Poštar ga je začel čudno pogledovati. Ni zl mogel razlagati niti njegovih vzklikov, niti ne izredne rdečice, ki mu ja zalivalf lica. Btvar pa ae je pojasnila poštarju že prihodnjo nedeljo, ko je župnik grmel in rohnel ras prižnico »oper.liberalno časnikarstvo. "To je bil torej prsvi povod onemu obisku!" je dejal .aam pri sebi, a izdal ni nikomur, da ja župnik pri nJem nabiral podatke za svojo pridigo .. . Gospod Rajmund je bU ognjevit govornik in kadar sa ja razvnel, je govoril gladko, patetično, presunljivo. Učinek njegovih prepovedi pa vendarle nI bil vselej tak, kakor si ga je želel, to pa zavoljo tega ne, ker je rad pretiraval. Njegovi govori so zlshks obvladali one, ki niso dosti mislili, nikakor pa nlzo mogli imponovati bistroumnejšim in takim, ki so polagali baazde na tahnlco ln ki ao sa pri vsaki stvari vprašali, je U možna ali na. 2upnik Je* klical prekletstvo' In' ogenj ln žveplo na tiste, ki Čitsjo brezverzke časopise, In zagotavljal jih Ja, ds ne bodo gledali nebe-žkega kraljestva, ln ds je zsnjs pripravljen že kotiček tam. kjer je večni jok in škripanje s zobmi, tam, od koder ni nobene rešitve več . .. Nsštevsl js potem liste, ksterih se poslužuje hudič, ds bi zase j al nevero med ljudi, da bi ž njih pomočjo pomnožil krdelo zavrženih. Marsikdo je zvedel šele zdaj, da je čital prepovedane stvari, In čudom se je čudil, da je storil s tem tako velik, tako strsšen, tako neodpust-ljlv greh! . . . Plsšljivce je izpreletala zona, ko so se zavedali svoje krivde, pogumnejši pa so zmajavali z glavami ter mislili sami pri sebi. da stvar nikakor ne more biti tako huda, kakor jo je slikal župnik. Njih razum se je protlvll, da bi bili kar tebi nič meni nič pritrdili župni-kovim nazorom . . . Konec pridige je povabil gospod Rajmund vefžupljanov. da hi priAli po službi božji k nje-mu na dom. Ker je navedel imena samo takih, katerih ao'bili nartnS.nl na ta ali oni list, ki ga je bil oanačil ravno prej kot brezverskega, nI bilo težko uganiti, kaj župnik namerava. 2e to aamo na aebi je dimilo marsikoga neprijetno, le bolj pa Je bil pačin, kako jih Je "prosif\ da bi prišli k njemu. d privila k njemu, ,"Jaz čutim, da zte vi dober, blag človek," je govorila. "Ne poznam vaa dosti, a ne Veni, kako da se mi zdita tako dober, pošten, pameten; vi niste tak kakor vsi, in vi me razumete. Verjemite, verjemite mi, prosim vaa ... Jaz ljubim pošteno, čisto življenje, a greh mi je oatuden. Jaz sama ne vem, kaj delam. Preprosti ljudje pravijo: ht»& bec me je zmotil. Tudi jaz rečem zdaj lahko o sebi, da me je zmotil hudobec." Dovolj* dovolj..." je mrmral on. ^aJl i * Zrl ji de v zastražene, prepla-šene oči, poljuboval jo in ji govoril tiho in laskavo. Polagoma ob devetih spat! Moj mož je more-tovanja vreden, dober je lakaj! Meni nI znano, kaj tam dela, kako službo ima, jaz vem samo to, da j< lakaj. Ko sem ga vzela, sem imela dvsjset let; radovednost je mučila, hrepenela sem po TAJNIKI TAJNICE! IN videti ran pri prizoru te pravljične okolice — morja, gor, oblakov, ši-rokega neba, je mislil GurOv na to, kako Je v resnici, ako človek premisli, ns svetu vse lepo, vse razen tega, kar sami mislimo ln delamo, kadar pozabljamo na svoJe človeško doztojanatvo. Mimo Je pri&el nekdo —— menda stražnik — pogledal ju in šel dalje. Tudi ta podrobnost se mu je zdela tako skrivnostna in lepa. Videlo ae je, kako je prišel paro-brod iz Feodoeije, obsevan od ju-trnje zarje, brez luči na krovu. "Po travi je roeS," je pretrgala Ana Sergejevna molk. "Da. Ca# je, da se vrneva domov!" Vrnila sta ze v mesta Potem sta se srečevala vsak dan opoldne na nabrežju, skupaj zajtrkovala, kosila, šetala in se, navduševala ob morju. Pritoževala je, da alabo spi, in da ji nemirno bije srce, stavila nanj vedno ista vprašanja, vznemirjena Upravniltvo «Prnav zdaj iz ljubosumnosti, zdaj iz F r0BV strahu, da jo on prenizko" ceni. In zgodilo aa pogosto na tratini ali v vrtu, ko ni bilo nikogar blizu, da jo je naenkrat pritienil k zebi in jo ztrastno poljubil. Popolna brezdelica, ti poljubi sredi belega dne, s oziranjem in strahom, da \>i kdo ne videl, vročina, vonj od morja in neprestano pri-in odhajanje prazničnih, la t L aova poštna postavi veljavo, da bo poitnina vatnih dopisnic in razKu povišana na 2c, zato Jamo vse tajnike ia taji in člane naših krajec društev in a N. P. da prilepijo na naše karta za premembo ni vov članov znamko za 2c ne več sa le. .Karte, ki bodo opremljene e predpi no poštnino 2c, naslovIj< sploh ne bodo doetavlj« Ako imate več kot 4 ■ memb naenkrat, denite di ali več teh kart v kuverto] jo odpo^jite kot pismo z se ja nekoliko pomirila, in loat ae je vrnila k njej; začela sta se oba smejati. Potem eta se odpravila z doma. Na nabrežju ni bilo šive duše, niesto s svojimi cipresami je bilo kakor mrtvo, a morje je šumelo aitih ljudi ga je kar prerpdflo. Govoril je Ani Serge-jevni, kako je lepa, kako očarljiva, bil je nestrpno strasten, ni se oddaljeval od nje ni korak, a ona se je pogosto zamišljala in ga večkrat prosila, naj pove odkritosrčno, da je ne spoštuje, da je ne ljubi; ampak vidi v njej samo ogabno žensko. Skoraj vsak večer sta ae vozila pozneje kam za mesto, v Oreando ali k slapu; in izprehodi so bili lepi, vtisld vsakokrat krasni, veličastni. Gurov se je naslajal, daai je čutil, da mu ti izprehodi niso ni v peto nI v Šesto, da ao mu čiato nepotrebni, zato ker njegovo življenje ni bilo ni krasno ni veličaatno in ni bilo tudi želje, da bi postalo kdaj tako. Čakala sts, da pride mož. A prišlo je pismo od njega, v ka- In sa zaganjalo ob bregove. Sa- teram je pisal, da ga bole oči, in motna barka ■ je metala po valovih, ln avetfljka se Je dremavo svetlikala na njej. Našla sta izvozčka ln se odpeljala v Oreando. "Jaz sem takoj v veži spoznal tvoj priimek: na deski stoji "von Diederitk", je rekel Gurov. "Tvoj mož je Nemec?" : naJU. Orooarijam, sladčičarjam la ™ dajala« že letu in« damo pri marca j puat pri večjih naročilih. Plite informacij« na: • | FRANK OGLAR, ▲rana«, Cleveland, Zabasanosf. Velik del telesnih bolezni lahko zasledimo do zaprtja- To stanje ne zanemarjajte- 8 je neprecenljiva pomoč v takem stsnju želodčna ln prt-bavne neurednoeti in*zaprtj» Sijajna tonikajza oslabele ljudi. Cena SOc.ia ifc. aa|pr«J frl Uakar.a. W I SIVIMA ro < I ti A H H A >-M D S . IOVVA laMvalla «a "DvAtUAfo" Agmrajvt z> rrosvero TRINER S BITTER WINE lun (med fte etange^ TRINERJEVO GRENKO VINO JE POVZROČILO SPREMEMBO. je soprog