801. iteva Poštnina plačana v ffotoTiiii. Ce!je petek 7, ueptembra 2928. Leto X. izhaja v pondeijek, ©redo in tteiek« Stane mesečno Din 7' — za inozemstvo Din 201--. Posamexr.'Si steväska I Din. Račun poštno-čekovnega zavoda štev. 10.666. NOVA DOBA U^edni&tvo In uprnv liöftvo i Celje Strossmayerjeya ulica 1. pritličje. Rokopisov ne vračamo. Qgiasl po tarifu. Telefon int. Stev. 65, Stosestdasötietnica | Kmetijske družbe za Slovenijo. Zq lani sc jo slovcnska iavnost ,spo- minjala v listili stosestdesctletnice Knietijske družbe za Sloven i jo, prava prosiava pa se vrši prarv sedaj z jubi- lejno kmetijsko razstavo, združeno z jesenskim ljubljans-kim velesejmom, in pa s »lavnostno izdajo »Knuotovalca«, v kateri je g. inž. Rado Lah opisai za- niinivo zgodovino te niajsiarejl*^ in mnogozaslužne kimetijske korporacije v Slaveniji. G. pisatelj navaja tain med drugi in: »Due 26. oktobra 1767. 1-eta se je v Ljubljani vršil ustanovni občni zbor /Drustva poljedclstva in koristnih umetnosti na Kranjskeiii*. Na to zbo- lovanje je povabil tedanji deželni glavar grof Henrik Auerspcrg raizne plemenitaše, znanstvenike, višje urad- nike in druge znamenite osebe, ki so s tern postadi člani druetva. Za pred- sednika je bil izvotljen glavarstveni svetnik Josip baron Brigido, za tajni- ka pa dr. Valentin pi. Modosti. Pred- sednik Brigido je označil kot gcslo društva naslodnja dva izreka: »Med družbeniki ne sine biti nobonoga raz- loika« in »Svobodna. ima biti družba v delavriiosti svoji«. S prvim izrekom je hotel premostiti. todanji prepaid nwd piemen itaši in mescanskimi ter cer- kvenimi zna/nstveniki in uradniki. Z drugim izrekom- pa je želel osvoboditi» družbo vsakega vladnega v.pliva irovji. da.ti popolnoma sainostojni in sv-obod- ni razmah. 2(1 let je društvo marljivo delovalo in storilo mmogo koristneg'i /.a kniictijstvo v dežeili Kranjski. pa tu- di m splosen kulturni napredek slo- ven skega prebivatlstva.. Kot marl jive flame društva v tej dobi štejeino našo prve slovenske slovstvenike, kakor so Blaž Kumcrdoj, Marko Pohlin, Anton Linhart in Jurij Jaipelj, Ker se je pa društvo pri svojem delovanju zaoelo oddadjeva.ti öd. prvo-t- nega naniena in ker tedanja vlada ni imela denaxja,, da bi ga še nadalje pcdpiraila. je 1. 1787. prenebalo delo- rati. V tell 20 letih jo društvo storilo nino- go koristneiga: ustanovilo je prvp kme- tijsko šolo, prvo obrtno šolo, začelo z osu&eva'njein Ljubljan skega barja, na- \njalo je kniete, da so v večjijneiri sa- dili krompir, vpoljalo je deteljo in lu- cerno, delilo je pcdporo za nafjiboljšo( živino in uvedlo spa'nske ovce itd., itd. L. 18()4. se je društvo obnovilo kot »Poljedelsko dru&tvo deželnih stainov na Kranjskeim«. To drnstvo pa ni mnogo storilo, ker so nastopile fran- coske vojne, ki so ovirale v&aiko plodo- nosno delovanjie v kor ist kmetijstva. V tej dobi je zazna.Tnovati nstanovitev botaničnega vrta, za katerega je dru- štvo dado svoje zemiljišce na razpola- go. Ta botanični vrt je Kmetijska družba s'ele ,1. 1910. prepustila v la.st ljubljanski univerzi. Po francoiskih vojna;h se je dvuštvo oživelo. vendar so niu bila pra.Tiila po- trjena šele 1. 1820., po katerih se je od tedaj iniiena\raila »G. kr. Kmietijska drnžba kranjska«. L. 1821. se je vršil obc-ni zbor, na kaiterem se je ugotovilo. (bi jo štela družba 32 pravih udov in . c'aL^tnih. Ca«tne ude j»e tedaj družba unonovala zairadi toga, da je dosegla \ec,]i v.pliy v morociajnih kroigih in sniela tudi prkv:aikava1i pod.po.ro od 4rani oblash. N,a označenem obenem zboru jo tnl za predseclnika izvoljrn pi. Buset, za tajmka pa pi. Gandini. Sedaj se je zacelo_ ziwihmcuso delnva- nje za poispeševainje kmetijistva kakor tudi na kwlturnem polju. L. 1823. se je ustanavil na.rodni maizej, ki gia j0 Knieujska družba uprai\'ljaia in zbi^ rala za«nj gradivo do 1, 1832.. ko ga jo prevzdo Muzejsko društvo. Obdelovati je zaeela družba prva Ljubljamsko bar- barje in ustamovila na njein najprej Karolinsko pristavo in okrog 1. d 887. pa še Franovo pristavo. Z izkustvi, ki si jib je družba pri dobi la na tern polju, so se ka.snej'e okoristili na.se- ljenci, ki jih je znatno podpiral teda- nji -Ijubljunski žujian llradecky. V to dobo spada tudi začetek pro- ])a.gande za uimotna gnojila, in sicer za niavec, ki ga je družba dob »I a z Gorenjskega in ga oddajala udom v po.sku.sne svrhe. na svoji pristavi na Pcljanah. L. 1823. je nam-rec družba kupila' Zcljaiisko pristavo. na kaiteri je ustanovila drevesnico, ki še danes dehije kot taka.. Iz te drevesnice jo iz- f.lo že na stotisoče sadnih drevesc po vsej Slovenijii in lah'ko se reče. da vse staTcij.se sadja»rstvo na Kranjskem izvira iz te drevesnice. Družba je ustano\ila tudi žitnico v Ljubljani, v kateri se je hranila p&enica za sla-b'o letine. L. 1842. je bil na obenem zboru iz- vciljein za tajnika dr. Janez Blei weis, .^Mterim je družba izredno mnogo pridobila. Dr. Blehvois je začel postav- ljati družbo na slovensko nairodno podlago, izdajal od 1. 1843. dalje prvi slovenski list, strckovni casopis »Kme- tijske in rokodelske novice«, v katerem so sc obravnavala tudi druga kultur- na, ]ioznej.e tudi po'liticna vprašanja. V revolucij-onarni dobi 1. 1848. je tvo- ri'la. diužba središče narodnega pokre- ta v Ljubljani'in v njej so se stefcalo vsc nisi iJiobuj^jocih se Slovencev. L. 1867. je praznovctla stoletnico svo- ji'.ga f>l)stoja in ob tej priliki izprerne- nila .<\(\\n. liravila, ki so bila prilago- dona nov-wnu drusb'.cnemu z.ikonu, ki je nudi.l inmogo več prostosti nego I>ri'.jšnje adredbe. L. 1850. jo druzba ustanovila pod- kfivsko in zdravniško solo, ki jo je vz- drževala do 1. 1010.. k<\ jo je odstopila državni upravi. Tsiega^eta je poetavila na, lDöljanab triletno kmietij-sVo sol«, ki je pa po no-katorih lotih prontbaJn s^-'Iov.n.'li. kor je oblivsl ukiniln podpo- i'o 7Ai iircJico. Tudi \' U'j dobi je »olo , posTiršovala sadja.rstvo, čebeJarstvo in | živinorejo, začela , uvajati pleiruenske | hike in pfv.speževala tudi prasicerejo, ; ki je bila dotlej le raalo razvita. Proti koiiru oseindesetib let se je pa preveč bavila z narodnimi boji, vsled Cesar jo 8voj pravi. namen — povzdigo knietij- stva — nekoliko zaiieiniarila. Blei ireiso r/1 doba, ki jo stej.em.0 od 1. 1842. do 1. 1881., jo najsijajncjsa doba našega kulturnega preporoda in proibujanja Sdovencev. Ta doba je stvorila podlaigo nasemu slovenskemu jeziku in celotnemu n>a- šenui kulturne.mu razvoju. Središee te- ga delovanja je bila Kmetijska druzba in »Kmotijske novice« so fflle njeno glasilo, ki je bilo merodajno v vsem te- danjein javncim živ/Ijienju Slovenaev. Po smrti Bleiweisa,, »oceta si oven- skega naroda«, je naisioipil'' tajnišiko incsto pri družl)i Gustav Pirc. Ta od- lii'iii strokovnjak je kmalu uvidel, d:v so )Novioe« zašle ]ireveč na politic-no polje in da ne uiorejo več služiti svo- jeiinu prvotnemu namonu pri paspe- ševa.nju kmetijstvai. Zato je ustanovil »Kmetova.lca.«. ki izliaja že 45. leto in ki je izkljucno kmotijsko-strokovni list z edinim ciljem po^pešova.nja kine- tijstvpi in izboljšanja gospodarskega stanja našega kmeia.. Gustav Pirc jo uvidel, da vsako društvo toliko velja, kolikor elanov ima. Ziato je posvotil posebno skrb pridoibivanju članov. Od 450 udov 1. 1883. je nairaslo število do 1. 1912. na 10.000. S tern pa je bila tu- di druzba postaivljena na trdno podla- go. Prenovljena Kn^etij.ska druzba je prišla tudi do drugega spoznanja. vSain'o strokovni spisi in predavainja ])o dezeli o umnem gospoda-rstvu ne zaU'zfjio toliko. t-e se kinetorn ne nudi prilike, da bi si nabavlli one potrebšči- . ne in moderne pripoinocke, ki se jih priporoča za izboljšanje gospodarstva. Zato je zaeela družba z blaigovnim pro- m<»tom., t. j., priskrbovala je svojim udom potrokšičin.e v dobri kafcovosti in po nizkih cenah. S tern je te potreb- ščine raizširila in jim uravnala cene. Kmetijski družbi nje nblagovni pro- met ni namen, temveč pripo.ni.očt-k v dosego prakticneiga uvaijianja modei1- nih naukov v kmetijsko gospodarstvo. Živinorejo je zaeela Kinetijska dru- zba podpirati se v večji meri: zaioela je nakupovati p'lemenske bike, vpeljala izvrstne plennenske prasiče in izbolj- &a-la ovčerejo in kozjerejo z uvajanjem dobrih plenienja-kov iz inozemstva. Tu- di konjerejo je pospeševaila v voliki meri in izboljsala posobno goren.jske- ga tozkega konja in pomagala pri do- lenjskem toplokrvnein pleanenu. Poljedclstvo jo iziboljšala z uvaja- nje.m novib vrst ziUx. koruze, posebno pa z v])eljavo krompiTJa one.ida, ki »e jo na'jbolj razširil po Kranj.skem. Rav- notako je pcsvetila svoje moči vinar- stvu in veliko storila za obnovo vino- gradov, uničenih po trtni uši. Da bi se bclj razširila sadjarstvo, je dajali svejim udom brczplacno . več Let po ifth'i in pozneje po dvoje drevesc. Naj- yccje zasluge si je pa pridobila z uved- I>o umetni.h gnojil, ki jih je začola raz- Sirjevati že okrog .1. 1800. Da je pred iojno Kranjska porabila toliko umet- niii gnojil, je edina /.asluga Kmetijsko družbe. ki jih je na vse nnogoce načine priporočaila, izvedla na stoitine gnojil- nih ])oskusov in odajala gnojila po ta- ko nizkih ccnah, da ni mogel nobeden tr.govec ž njo tekmova'ti. Kmetijska družba je sčasoma uvide- Ia, da ne more vsega deila sa'ma ob- vladati in je zato ustanovila posamez- ne odseke. ki so prevzeli eno all drugo kmetijsko. i)an0'go. Iz leh odsekov v.?2-a društva, pa tudi ne ene- ševa.nju kmetijstva in izboljsanjii go- spodarskega stanja našega kmeta. Še le sedaj je prisel naS krnet do veljave in tudi beseda »kmet« je izgubila tisti zaniöevalni pomen, ki ga je imela prej. To azslugo je pripisaiti raivno tajniku Gustavu Pircu, ki je povsod pouda»r- jal iziivdno važnost. ki jo ima kmeeki stan za celckupno narodno gospodar- stvo in oben em tudi za obstoj vsake države. V tern casu je prešla Kmotij- ska družba v roke kmetov in se je od- liravilo s sta,rimi predsodki, po kate- rih je smel biti njen predsednik samo ])le.mo]]itaska oseba ali pa osebnoist na visokem. druzaibnem stailiscu. Zato je tudi šteiti Pirčevo dabo med najsreo- nejše dobe Kinietijske družbe in za na- še kmctijstvo najbolj zaslužne,, kar bo na.š ktmol znal še dolgo let primcrno ceniti, 0 preyrntu I. 1918. jo Kmetijska družba, dogovorno z biv- simi odborniki štajerske kmetijske družbe, razsirila svoj delokrog oez vso Sloven ijo in izpremenila svoje hue v >Kmetijsko družbo za Slovenijo«. Tu- di ob prevratu je i^rala družba zelo važrio ulogo, kajti v njenih prostorih je več kot leto dni imelo »voj sedež po- verjoništvo za kmetijstvo in njen po- vei.jonik. prclat Kalan, je bil obenem tudi z.u'asni itredsedinik KimeUjsko clriizl)ü. Do:kler poverje.ništvo ni imelo lastnega uradništva, je družbeno urad- ništvo oin-avljalo vse poišle toga oddel- ka in zelo veliko pripoiinoglo, da se je ob prevratu demob Hi zaicija avstrijske ai'inade in posebno tudi odgon konj vršil vsaj prilicno v redu. Pozneje pa se. družba ni mogla intenzivno posve,- tit 1 ])ospesevamju kmetijstva, Ji^kor bi to želela, ker so bile na eni strain po^- vojne razuiere krive, da niso bili kmet- je dovzetni za nauk, na drugi strain ji je pa primanjkova.lo srodstev za izvr- ševanje svojih naloig, ker je nova dr- žava prtMiui'lo upošte.vala njene želje in pro&nje, in koncno, ker so se stran- karski j>repiri urinili tudi v družbo in K tern znatno ovirali njeno strokovno delovamje. Sedaj so se pa ti nemiri po- lcgli in lvin,etijska družba, deluje v- tistein zmislu, kaikoir ]U'ed vojno, edino v tern oziru je na slabšean, ker za svo- je delovanje ne dobiva dovolj podpor iz javnih sredstev. S tern je na kratko i^odana zgodo- vina Kmetijske družbe do da.na&njega dne, s oemier smo hoteli njenim udoan nuditi priliko, da spoznajo velikanski pomen te njih stanovske korporacije za povzdigo kmetijstva, na drugi »tra- ni pa tudi izredni vpliv, ki ga je imela na celotni kulturni razvoj slovenske,ga naroda.« Celjski obcinski svet Celje, 7. septemibTa. Za sinoči ob 18. sklicana redna se- ja celjskega obcinskega sveta se je pricela zopet z zaunaido ob 18.20. Žu- pan se je uvodoimia spo-mnil smirti \(y- ditelja lirvaiskega naroda Stjepaina Ka.dk'a in ugoto'vi.1, da se tudi Celje piidriižiijie glob ok i zalosti poikojnikove rodbine in hrvat«kega naroda in se klanja matnom'velikega pokojnika. Na- govor so poslušali obcinski odborniki stojo. Finmivni odsel,1. Mestna občina bo najcla pri Pokojninskemu za.vodu v Ljubljani posojilo do 1 in pol milijona dinarjev za izvedbo obeli mestnih sta- novaiiijskih akcij. Posojilo je 8-odstot- no s 25-let no amiortizacijo. — Borzi dela v Celju se prizna do preiklica let- na podpora 12.000 Din kot stanairina, s tern pa cdpade vsaka naidajjina pod- j)ora. To velja od časa izselitve Borze dela iz sedan jih prostorov v ])osloi)je stare okoliške sole. — Prošnja gospe Ane Streharjeve za povrnitev stros- kov za eloktrično napelia'vo se odkloni. — Invalidu Alojzu Lovremčiču se od- piše neki trošarinski znesck za pivo. — Stroske za električno razsvetljavo na obrtno-na'daljevalni soli prevzame mestna obcina,. —. Prošnja g. Avgusta Kr>c.gatua za oprostitev talkse za spre- jetn v demovinsko zvezo se odkloni. — Odkl on jene so bile tudi tri prošnje za podporo. — Ge. Idi Schulz se dovoli zaradi smrti njenega moža podailjša- nje staivbnega roka za hišo na hiribu sv. Jozefa do 1. januarja 1930. — G. Fricu Gani'idein^Hi se pav&alira dav- ščina na pse, ki jih ima v svoji pisar- ni. v Gazdnem delu, na 2(X) Din. — Prošnja Sokolskega društva v Gelju za odpis ve.seličnega davka se iz prin- cipijelnih razLoigov odkloni. — Sploš- na graidbena zadruga je zopet prosila za naipeljiavo vodovoda v novo stano- vanjsko kolonijo na hribu sv. Jozefa. Strožki bi znasaili okrog 20.000 Din. Vccinske stranke so to prosnjo ziacas- no odklonile, ceš da ta vsota ni pred- videna v mestnem prorajcunu in da je \- mestu i)onnanjkainje vode. Na pred- log obč. odb. prof. Mravljaka se od- loži zaideva do novega prorac-una in izroči odseku za pod jet ja. — Prošnja Gla.sbene Maitice za pavrnitev izda.t- kov za olektrično naipeljavo in prošnja. Dra-nuatienega društva v Geilju za od- | pis 1500 Din za bukova drva se od- kloni. — Mestna elektrarna. bo odslej zaracuiiiivala nwütni obcini elektricni tok ])o lavstni ceni. —'¦ Odkloni se proš- njia ge. Helene Krušiceve za odpis dav- w'ine na konocrto v kaViairni. — V dre- vcredu pri brvi čez Voglajno bo treba ])ost"kati vex* kos tan jev in nasaditi no- vo. — Odobri se naknadno znesek za popra.vMo mastne telntnice, ki v prora- runu ni bi.lo predvideno. Župa>n bo preiskal zndovo, da ugotovi, zakaj pri- • stojni obcinski odbornik ni podpisal zaideivnega naročiila. — Mestni askrb- nik g. Marn jo m,nenja, da bi bilo tre- ba zvisati stevilo cestnih pometa'cev -*f ry 11 ¦' »NOVA DOB At V"". •(¦>' od 7 na 9. Občinski odbor pa stoji na Rtališču, da je pometačev dovolj, pač pa bi bilo pctrebno nadziraiti njih de- lo. — V oa^u, ko je o>bstajala v Cclju carhia.rnica, se jo nabralo na kahlrmi- ni 2,347.000 Din. Mestna občina bi mo- raJa že daivno prejoti iz kaldnninskega. i'onda 083.000 Din, toda finanena uprava stalno zavlačuje izplacilo. Ob- cina bo poislaila finainčuemu ministr- stvu novo prošnjo za izplačilo kaddr- mimj z zahteivanimi prilogami. Pravni odsek. V domovinsko zvezo so bili sprejeti: Veronika Dimcc, Alojz Filipčič, Matevž Dobovišek in Ana Krajnc, odklonjena pa Alojz Lapor- nik in Jakob Krivec. Sprejein v domo- vinsko zvezo so zasigura optantu Kar- lu Šinkovcu, Ani Hobacherjcvi, Anto- nu Jarošinu in Angeli Stock-Rotov- nikovi. — Dvema prosilcema se jo znalno znižala kazen za neplaeano cestno naklado,. — Odkloni se prošnja g. Josipa Rojca za odpis obcinsko dav- ščine na avto. — Reviclira se prejšnji skilep glede parcele ge. Breischka v Benjamina Ipaivca ulici, ki se je po- ratbila za razširjenje ulice. Mestna ob- cina jo scdaj priprardjena plačati ge. Breischka do 30 Din nr. Obrtni in tržni odsek. In valid u Al. Lovrenčiču, ki ima svoj kiosk na. gla- ziji, se dovoii prodaja pokalic ob pri- liki prireditev na glaiziji tudi izven ki-oska. — Mizarski mojster g. Jakob Tratnik prosi za dovoljenje prodaje mizarskih izdelkov na Glavnem trgu ob tržnih dnc'h; ugotovilo so jo, da za to ni lokadne potrebe. — Odkloni se ponovna prošnja g. Jožefa Mozetiča, da bi mu dala občina na razpolago prostor na Glavnem trgu za prodajo južnega sad ja. — Mestna občina je proti uvodbi štirih novih sejmw v ob- čini Kalobje. 0^Pošta«. Pokopališče. Grabarju na bolniškem pokopailišču se zviša plaöa in grobni- na. Proti odklonihiemii predlogu re- ferenta je i)rodrl prodilög obc. odb. dr. Hrasovca. Razpiše so mesto grobarja na möstneni pokopališču. Socijainopolitični odsek. Pri dolav- ski stanavainjiski akciji so prisli v po- štervr reflt'ktanti Franc Krušic, Rudolf Vračko, Ivam Rii])nik. J4»sip Lednik, Josip Laliovnik, Brainka Gračnier, My- rija Scheliffo, Jakob Inkret in Weg- lelunor, za splasno stavbno akcijo pa« Viljemina Inkrot, Valentin Skite-k, Iv. Solarji najboljše in najcenejSe torbice kupimo letos samo pri R Stermecki, Celje. Romih in Julij Fišer. Delavska akcija ; je s prijaivljenimi 9 reflcktanti izčrpa- na, iz splošne akcije ])a je še na raz- polago denai1. Ziidarska in tesarska dela so oddana na polovioo staivbeni- kcina gig. Neraitu in Jeizerniku. Hišice bo:lo do zime pod strebo, spcmnladi pa bodo pripravljcno za vscliinv. Občin- ski odbor je cdobril osnutck pogcdbe, pravil in dodaitne izjawe za reflek- tante. Soja je trajala do 19.50. — rp — Domače vesti. d V profthwo rojslncga dne Nj. Vis. prestolonasJednika Petra so včeraj skora.j vsi liišni pasestniki v Gelju razobesili zastaive. Ob 9. dop. se je vr- j šila v župni ccrkvi slovesna rmasa, ki j "so se je udeüezili predstavniki vseh oblasli in korporacij v Celju, po maši pa vojask-a pairada pred mestnini nia- givstratom1. d Zborovanja Kmetsko-denwkwtske koalioije v mariborski oblasti. V ne- deljo, dne 9. septembra so vršita zbora zaupnikov dop. ob 10. uri v Murs-ki Soboti in pop. ob 2. uri v Beltincih. Govore dr. Pivko, dr. Kukovoc, dr. Odic in dr. — V soboto 15. sopt. se vi'.si ob pol 8. uri zvečer velik sbod KDK v miariborskem Narodnem do- inu (dr. Kraimer, Puceilj, dr. Pivko in dr.), v nedeljo,, dne 10. septembra pa ob 8. uri zjutraj v Št. Ja«nžu, ob 2. uri pa v Racaili (dr. Pivko, Pucelj). Zbo- rovanja bi bila nnjno potrebna tudi v ccljskom okolišu. d Knicčki pvaznik na Bledu se vrši, izvzemši politični shod, v celem obse- gii kakor je bil naipovedan (sla.vnost- ni aprevod voiz in na.Tcdnih noš, dirka. in velika ljudska veselicaj). Shod je okrajno glavairstvo v Radovljici pre- povedalo, češ da bi bil z njim ogrožen jani mir in red! Prepovod shoda je \zbudila po Gorenj>skeim splošno ogor- wnje. d Lep sprejem češkiii sokolov v Ce- lju. V pondeljek ob 5. uri popoldne jo vozil minio Cclja povs-ebni vlak s roški- rni sokoli, nainenjenLniii na sokolsM zlet \\ Skoplje. Na cöljskeiii fcoi'oiivofi jili jo pricakalo okrog 250 clanov. čla- nic, gojenk, gojencev in naraiščaija, da jih pozdravi in jim želi sreoen pot v carsko Skoplje. Sokolice so prineslo seboj polno rož, s katerimi so okitile draige gaste, br. stairostaf dr. MJilko llrašovec pa jih je nagovoril primer- jajoč tokratni prisrčen in navdušen pozdraiv s sprejemiom, ki so ga v stari Av.s'triji dvakrat prirodili Čehom celj- ski neiniškuluTJi. Odgovoril jim je s prisrcno zalivailo podstarasta ČOS, br. Stepanek. Ko je odsvirala češka soikol- ska godba koračnico, je vla'k nadaljo- val ob zivahneim klioainju in poslavlja- nj,u Celjanov "svojo vožnjo. d Uredbe-mariborske oblastne skup- ščine, hatere je sprejela maribwska obi. skupščina rneseca julija, so objav- ljono v uradnom listu niairib. in ljub. obi. skupščino »Samoupravi« z dne 1. sept, in stopijo tedaj v veljavo 15. dam po rai»g!a,siitvi, t. j. dne 16. sep- tembra. Najvažnejsa je uredba o spre- imembi voliilnoga zajkona za okrajne za- stope na bivšem Štajerskem in o iž- vedbi novih volitev do 1. novemibra, t. 1. S to vspremembo je odpadel stari kurijalni volilni rod in so je mesto splošne in enake volilne pravice, kakor je v zakonu o obla.stih predvidena tudi za okra'je (sreze), upeljal nov naičin volitev tako, da volijo clane okraijnega zastoim clami vseh otbčinskih odborov v okraju. Po sedanjeim stanj'u po- menja to v večini slučajev izročitev okrajnih zastopov klorikalcein. Na- prednjaki kot najvišji da.vkoplačeval- ci bodo imeli le dvomljivo oast plače- vnnja visokih okrajnih doklad. d Hmeljske cene na Ceskem. Hrmelj. drustvo v Žailcu poroi'a z dne 5. sep- termbra,, da je v Ža.tcu in okolici na Öeskem zelo zivailmo pavpraiševarije za hmoljeim; jilarujo so 70 do 8() Din za 1 kg, vendar pa zalntevajo hmeljarji se \isje cene. Interesantno bi bilo pre- i^kaiti in ugotoviti, zakad plaičujojio žid- je pri nas taiko nialo za hmelj? Ali je to organizira.no izžema.Tije naših kme- to,valcev all pa so to kaiki drugi. utome- ljeui raizilogi? d. Drzavni krajevni zasciti dere in mhuline v Celju je naklonila Južno- stajerska lurainilnica v Gelju 500 Din, za kar ji izreka najprisrčnejšo zahva^ lo odbor. {Lepa dbußtevcan/ba ceni lepo perilo in skrbi, da bo dolgo trajno in se vedno blešča- lo od snage. One radi fega rabi le M I LO d Tombola godbeneaa drustva zelez- nicarjev v Celju so vrši nepretklieno jutri, dne 8. septemibra ob 3. uri po- poldne pred Nairadnim domom. Zago- to^'ite si karte že v pred prod aji, ker jib bo na dan taniibole zmi^njkalo. d Druttvo »Soča«, podružnica v Ce- lju opozarja svojo clane, da se vr.ši namoravani zlet v Maribor v nedeljo, duo 16. septembra 1928. Dobro je, ako se prijavi udeležba društv. tajniku g. Saksidu. d OlepSemhw in tujsko-prometno društvo v Celju prosi, da se vsi event. še nepora/vnani računi prediložijo dru- štvenemu blagajniku g. Lečniku. d Ljudsko vseučiiišče v Celju. Obc- ni /bor se bo vršil 21. t. m. ob 18. uri v me.scan.ski soil Dnovni rod: 1. Po- ročilo predsednika, taijnice, blagajni- ka, knjižničaTJa in raičunskih pregled- inkor. 2. Volitev noMoga odbora. 3. Eventualni predlogi. —- Tč. odbor. d V celjshi javni bolnici je um.rla 4. septeinbra 44-letna posestnica Ma- ri ja UrbančiČ i7, Ledineka, dne 6. sep- tonrbra pa 45*-l«etna zasebnica Marija Tcumm iz Zg. Ponikvo. — V mcstu je uim'la ()9-le(tna zawpbni«"! Jožofa Pnnn, vdova l>o sodnem oficijalu. d Iz celjske policijske kronike. Mlari na'viluinec je učenček R. K. Splazil se je v blov na dvorišču stavbenika gösp. Ncrada v Gaberju in jo izmaknil sre- hrno žepno uro, vredno okrog 200 Bin, last lilaipca Simona Straussa. Fantek je sicer tatvino priznal, pravi pa, da je dal uro nokeinu Franceku iz liise na Kralja Petra cesti 32. ki ga pa taim ni. — Noka porocniska dniiina je vze- al v.sluibo. mest.o oboilele služkinje ne- ko Mail'ijo Zajc iz Svetine, ki jo pa po dveh dneh zginila in vzela s seboj ne- kaj obleke in perila obolele služkinje ter gospodinjin zlal obosek. — Na poti iz cinkarne na kolodvor je zgubil Jakob Goručan kuverto s 1.000 Din in legitiniacijo Alojza Free eta, za kate- rega je dvi-gnil placo. d Iz St. Petra v Sav. dol. Nepre- 'iiagljiva, vedno lepa sokolska ideja je prodrla tudi v naiš lepi St. Peter ter kljub rovarenju nasprotnikov živi, kli- je in napreduje vedno bolj. Letos smo si ustanovili saimio^tojno sokolsko dru- stvo, zaito pa potrebujeniLO moral no in girtotno podporo od naših prija.teljev. V n edel jo. dne 9. t. m. se vrši ob 3. uri l)opoldne na vrtu br. Cvenkla pri ko- ic:lvoi;u naš prvi javni naistop, kjer homo s pomioejo soscdnjih bratökih društev niogli pokaaaitd sad. 5-me.sec- nega truda i ndela... Va'biino vse pri- jatedje sokolstva, da se tega našega pra-znika v ci-tn \ečjem številu udele- /ijo tor nam tako pomaigajo pri na- sein ddu. Zato kliöemo: na veselo svi- denje in krepki sokolski Zdravo! d Ckmstvo Celjskega Sokola se ude- leži jn^oga javnega nastopa Sokola v fit. Potru* korporativno in v kroju. Odhod z vlakoin ob pol 2. uri popol- dne. d Prijaty orozja. Vsi nosilci orožja se opozfirjajo, da potoče rok za prija- vo orozja dne 10. septeinbra 1928. Na okrajnem glavarstvu sprojc-ma'jo pri- jave orožja tudi na praznik d'no 8. sep- teinbra 1928. d Tvrdka Julio Meinl, uvoz kave, prirodi v svoji podružnici, Oelje. Kra- lja Petra ulica 10 v pondoljek, due 10. in torek, dne 11. t. m. breaplačno po- skusno kuhanje- kaive. Genj. občinstvo so vljduno vaibi, da so prepriča o iz- vrstni kvaliteti Meinlove kave. 806 !01 > NOVA UOBA« Stran '1 d Od doma je pobegnil \ 6-letni učc- ncc meščanske sole Otmar Goršek iz Cdja. Z nekim Kruljcem sta sla. naj- brže v Zagreb. Ubežnik je krepke po- staivo, za'goreloga obra'za, kostanjevih las in rjavih oči. d Nočno lekarnisko službo v Celjn hna ad sabote, dne 8. t. in. do potka. cine 14. t. m. lekairna »Pri orlu« na Glavnrm trgu. d Gasilno društvo Celje. Tedensko sluzbo ima cd nedelje, dne 9. t. m. do robote, dne 15. t. m,. IV. vod pod pc- ccljstvtvm1 g. Bogomira Schilosserja. d Iz šolske sluzbe. Pre.sta.vljena je iiritoljica R'dc,. Ana SriimoJurko iz l-nzrcna v Celje. d Tezka nesreca. V celjsko bcilnišni- cc so pripeljaili g. Alojza Potrea, kai- plama v Loki pri Zid. iBostu. Padel je s kolesa in si je prebil loba.njo. d Mariborski oblastni orfbor je po- rt el il 7a eevljarski prikrojevalni tečaj v Braslo-vča-h 3.000.— Din pod-pore. — V dveletno saidje- in vinorejsko solo v Maribo.ru je sprejotih 3(5 ulViiccv. d. V pokist spominu Stjepana lla- dica. Meistni zialstop v Osijeku je so- glaisno sklenil, da se imenuje Kolo- dvorska "ul.ica v Qsijeku v bodoče ulica ¦Stjepaina Radica. d Volitve v železničnrsko bolniško bl.agajno se vrše v pondeljek, dne 10. septembra. Socijailisti se sicer si'lno trudijo, da bi spravili v upravo sauno svoje ljudi, vendar pa jim bode spod- letolo. d Uboj na cesti. Pri Jursincih v SI. gor. sta se na cesti skregala 19-letni Ivan Štrafela in 18-letni Alojz Glažor. Tekom preipi>ra je poitegnil Štrafela ucž izižepa in je z več bodljaji Glažer- ja na mestu ubil. Štrafelo, čegar brat je bil pred kraitkim obsojem radi ra- parskega umora na sirurt, s>o že prijoli in jzračili sodišču. d Cene za seno so na trgu v Mari- hevu za enkrat stalncjše med 100 in 1.r)0 Din za nie.terski stot. dačim so ce- ne za slamo ziopet paidle na 40 do 50 dinarj-ev za 100 kg. d Samomor. Trgovec Anton Vaiupo- tič iz Ptuja se je vrgel pri Varaždinu nod vlak ter je bil na mestu lmrtev. Vzrok .oain.om.ora so prepiri v družini. d Zavetišče za služkinje v Beogra- du. Tz Beograda naim pišejo: Pomamj- knnje dela in zaslužka v SLav.eni.ji sili tiicli slovcnska dekleta, da si grodo pn svetu iskat služb. V Beograid prihajaijo ¦dam za dnem; nekaitere dobe dobre službe, ker jib tukajšnje goispodinje 7elo eislajo, druge ositanejo zopet brez mesta, se nekaj časa potikaijo akro^ glad no in brez praive strebe in se konc- no prav ninogoikrait zgube. Tu bi brio nujno ])otrobno zaivetišče za sioven.ske služkinje pod zainiesljivim vadstvom. da bi se jim za casa breizpasclnosti \ sa.j za silo pomaigailo. Dobrodelnn drustva v domovini naj bi se za to nujno ftotrebno stvair zaivzela! d Tatvina kolesa. G. Karhi Tržanu, polirju pri sta)vboniku Kalisniku, je J)i"lo iz veže v Gosposki ulici štev. It uk r ad en o kolo, v.rodno okrog 700 Din. d Tatvina pri zobozdravniku dr Sadniku. Veeraj je ob 1. opoldne slu- cajno opazila dr. Sadnikova name- ščenka, kako se je plazil iz dela.vnice brezposelni zobotehnik E. K. Ker «e na njeme klice ni ustaviil, je naiM\šoen- ka alarradraila svojega gospodairja. in druge, ki so sicer tatko-j tekli za K., pa ga niso iniogli več ujeti. K. je služil poprej pri dr. Safdniku in je poznal biisne razmere. Konstatirali so, da je odnesel iz mize v delavnici okrog tri tlsoc dinarjea' gotovine in zdravnikov orožni list. Ker je bilo istotaan tekom leta izvršonih več. manjših taitvin, su- mijo sedaj, da jäh je tudi ta zoboteh- nik izvi'sil. d Zanimic poskux. Sola narcdnega zdravja v Zagrobu je'priredila v Za- greba ])Cisebün tc-cVij za kmetske go- spodairje in učitelje, da. se posvetujo z njimi, kaiko bi se daia dosec-i visja sto- pinja higijene po naših vaiseh. ])aslo je 38 gospodarjev in 7 učiteljev, ki s© ud.eiležijo tudi skupno in na lastne stroske kulturne raizstaive v Brnu, d'a vidijo tarn model ideadno urejene kiD'Ocko va;si in si agledajo tudi oko- lico. Rezu-ltati tega tecaija bi nedvoim- no zelo zanimiaili tudi Slovence, vsled česar jib naj sola priobči. d Izvoz nawwi vina na CeM-osIo paxko. Naš konzulat v Bratislavi opo- zarja vse naiše uvoznike vina na Ce&- koslovaško, da se pogosto dogaja, da pašiljaijo izvozniki naše vino na Češ- koslova.ško brez potrdila o izvoru, iz- d.a,ne.ga od ])oljedelskega in.spektorata dotine obla^ti, vslod öesair plačajo (ker niniajo izvornega potrdila.) dvoj.no ca- rino. .Ce'sikoslo^ais'kie cairinairnice nia priznaivaijo konzularnih izvornih po- trdil, temveč zahtcviajo ai'igi^alno po- trdilo naših poljiedelskih in.spektorj v ray-liruih kra,jih različna. Tako se pobirn za vino, uv.ažoaio, na priimer v Bratislavo: 2.10 Kc carine. —.80 Kc trosarinske naikla.de in —.40 Kč troša- rine. skupaj toreij 3.30 Kč. d Duh vremena doveo je sa sobom, da se za pranje danas ne troba upo- treblja.vati ništa drugo ne^'o Radian. Tehnirko Visoke Školo istraživalo u Radion i ustanovile, da je potpuno ne- škodljiv za rublje i da je dovdjno rub- ljo pol sa.ta u rastopini Radiona ku- hati, pa je potpuno -cisto. DljaSkj koiedar 1928 29. Tlskan je v hrvatskem, srbskem In sloven- skem je Jku, torej v treh posebnlh Izdajah. Hinelj. Žatec, dne 5. 9. 1928. Živalmo po- vpra&evanje, cene 2100—2300 Kč za 50 kg (70—75 Din za 1 kg). Nürnberg, 5. 9. 1928. Dovoz 200 bal po zelezniüi, 100 z dežele, prodanih 250 bal po 230—255 Mk za 50 kg. Mir- nov nespremenjeno. Žalev, 6. septeanfcra 1928. Živahno zamirniainj© za boljše bla»go. Nakupo- valei drže cene na 35 Din za prvovrst- ni Ivmdj, za ostailega 30 do 33 'Din. Jz- vonsavinjski himdj se placuje po 2(5 do 30 Din. Med produoenti vlada radi umetnega pritiskanja cen velika ne- volja. GO milijonov dinarjev podpore ima pričakovati Slovenija (Ijubljan- ska in mariborska oblast) po svojih članih ••MudsRe SamopomOČi" v Mariboru, ko bo stelo društvo 10.000 članov, katero število bo kmalu doseženo. Kdor še torej ni clan tega prekoristnega drustva, naj zahteva še danes brezplačno pristopno izjavo. „Ljudska samopomoča v Mariboru Aleksandvova cesta 45. RADIOi |>erc sam! „Srecn** aern^ pravi razumna Mica. „Moje življenje je neskaljena sreča. Pranje je najtežje delo v his I, toda jaz se s tem ne mu- čim, ker mesto mene RADION pere sam." RADION |pere sam ! Varufeperilo ! d Pri zastajajočem telesnem odva- janjii, napeteoi telesu, odvečni želodč- ni kislini, glavobolu, raadrazljivosti, O'lK-ut'ku tesnobe, splošnih slabostih, utrujenosti pospešuj-e prirodna gren- cica »Framz-Josef« brez truda in bole- cin lahiko izpnaanitev. Najznairnenitej- ši zdravniki tega stoletja so vodo Franz-Josef z velikim slovesom poraib- ljaili pri moskih, ženskah in otrokih. Kino. Mestni kino Celje. Petek 7. in so- bota (praznik) 8. septembra: »Ljube- zen«. Nepapisno lepa ljubavna dra- ma v 6 dejanjih. V glaivni ulogi Eliza- beta Bergner, največja. filinska tragc- dinja sedanjosti. V ostallih ulogah grofica Agnes Esterhaay, Hans Reh- inann in Paul Otto. Po sodbi stro- kovnega čatsopisja predstavlja veilefilm »Ljubez»en« novo epolio v zgodovini kinematograiije. Velefilm »Ljubezen« jo še niiiiogo lepši, nego soroden film »Held sestra«.. Pri vseh predstavah orkester! — Nodelja 9. septembra: »Juris na ekspres z zlatom«. Velika pustolovska drama x 7 dejanjih. Y gla;vni vlogi sloviti Tom Mix. — Pon- deljek 10., torek 11. in sreda 12. sep- tembra: »Najlcpsa noč«. Sijajna ve- seloigra v 8 dejanjih. V gla;vni ulogi Laura la Plante, znana iz velefilmo\ »Polnocno sol nee« in »Grad straihot«. V pondoljek 10. septembra orkesier! fluj||nfl/l *pna a papirjem, piia*žinimi in rösalnsmi pr edmetj. Ferd.-Pelle-ja vdova Gelje, Kralja Petra cesta 13 Ustanovljeno 1893. Telefon ©2. Mednarodna spedicija — carinsko pOsredovanje v Ljubljani in Mariboru — carinske la železnlške rekla- macije — vskladiščenja — prevozi. Selitve s poiiištvenlmi yozl za Isto lb o HqHop z navadnlml. Vsakovrstni prevozi ceneje kakor povsod. Postrežba točna, strokovna in solidna. Pojashila brezp/ačno. 52-3 Lntiikoin OUtomQbilQV in vsem cenjenim strankam vljudno naznanjam, da izdelujem hi- ksuzne avtokaroserije vseh vrst ler ]ih tudi popravljam. Izdelujem tudi tovorne vozove in kočije vseh vrst ter vsa v to stroko spadajoča dela. Za naročila se toplo priporočam JoŽe StajnkO, Izdelovatelj avtokareserij CEUE, Ljubljanska c. 19, (v hlSI g. Greg!, kovač). PoBtrežba toCna. Cene solldne. Učenec se sprejme v Specerijski trgovini Jurij Krušič, Gelje. Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo weliko «alogo vseh vrst kožuhovin» V zaiogi kožuhovmski plaŠča od Din 3.800"— (lastni izdelki). RflftRTfN OREHOVC^ krznarski mojster, 15-ls CELJE, GOSPOSKA ULICA 14. »fidaj Preierr.owa u9. 8 ptej Kralja Petra cesta.. Dobra in snažna postrežba. Di|&ki in otrcci po'ovicne cene. vseh velikosti ima vcdno v zaiogi po naj- nižjih cenah Fran Repič, sodarsko podjetje, Ljubljana, Trnovo. Poniočnike sprejme v stalno dclo. 3-15s Proda se hiša v Qaberju pri Celju s prostornim stano- vanjem (eler-.tr. luč in vodovod v hiši) z vel. vrtom, ali se odda v najem s 1. febr. 1929. Pripravna je za kako obrt, ker je v centrumu štirih tovarn in zraven vel. sta- novanjskih his. Poizve se pri Jaih Josipu 10 v Gaberju 129. l0s> Proda se poceni švalni stroj, ž*jlezni štedilnik, peč na p\in, dekliška soba (10 komadov) in veC dru^e^a pohištva. SterniSa, Celje, Zavodna 68, pri ribniku. 1 2s Čaj, prlstna slivovka, rum, konjak, najfinejše vrste kave, pristni malinovec. Za vkuhavanje sadja Weckovi aparati in kozarci, emajlirana posoda in druga žeieznina. Jos. Jagodič, Celje Q avni *-g. M. Jostüv paromlin Stfledlog — Gelse Na debelo ! Na drobno! Dobro ohranjenj otroški voziček se proda. Poizve se v pekarni J. Achleitner. rVilZnö SObO i§če starejSa gospodična s 1. oktobrom. Ponudbe z navedbo iiajemnine pod § fro »Prazua soba« na upravo lista. lesenske oblehe in komplete, ouloverje, veste, lemberčke po najnovejših vzorcih in konkurenčnih cenah nudi na drobno in debelo tovarna pletenin MIM HHIŽflNIČ. Celje, 17 Pc!ule 4. 35 Prevzema tudi podpletanjercogavfo. Mm iiQCQiii.Q tr-pvina 26-19 V Prešernoua ulica št. 15 Zaloga sukna, modnega vol- nenega biaga. — Sezonske novosti po najnižji ceni. 26 20 ŠvicarsKe ure, zlato, srebro, briljanie, optika, očala Najvčeia delavittca za vse v to stroko spadajoča dela. Anton LečniR urar, fuveltr, öptlk CELJE, Glavni trg 4. Zahwala. Ker nam ni mogoče zahvaiiti se vsakemu posamezniku zn tako številno izkazano sočute, ki smo ga bili deležni v času bolezni in tudi ob smrti našega ljubega dobrega soproga, oz. očeta, deda in tasty, gospoda Luke Putaita ter za bogata darila rož in vencev in izredno Stevilno in častno spremstvo k zadnjemu počitku, se na tem mestu najiskreneje zahvaljuiemo. Zlasti izrekamo svoio globoko občuteno zahvalo Prostovoljnim gasilnim društvom Celje, Maribor, Gaberje, Babno, Skofjavas, Trnovlje, Laško, Te- harje, Drežinjavas in Levc, cenjenemu Hranilnemu in posojilnemu društvu Celje, celjskemu Moškemu pevskemu druStvu, strelskemu krožku »Einigkeit", družbi Vipota, Godbenemu društvu železničarjev, raznim odpoilanstvom, spoStovanemu meščanstvu ter vsem dragim sočustvujočim prijateljem in znancem. CELJE, v septembru 1928. Rodbina Pufan. Ooiaj, nal.'iraj in hrani, vafčevati se no brani! Popolnoma varnp naložite denarne prihranke pri stavbeni in kreditni zadrugi z omei. zavezo v Gaberju pri Celju Varčuj v mladosti, da stradal ne boš v starosti I Obresluje hranilne &L ^l ® vlocie po ^L^ 12 O Vcčje stalne vloge po dogovoru najugodneje. lamstvo za vloge uad 2,000.000 E>in. Marljivost, treznost in varčnost so pred pogoj nravnosti! Pri naložbi rneska do SO Din se dobi nabiralnik na dorn Pissrna v Celju Prešernova ulica 6. lz malega raste velikol Tiska in izdaja Zvezna tiskarnu. — Odgovoron za izdaijateljia, tiskarno in redaikcijo Milan Četina v Celju.