19 flfivmn. t IttUHuV t Mik K* JttBRjB it -■—r. j ' - na. m. .Slovenski Narod* velja v Ljubljani na dom dostavljen leto......K 24 — . pol leta.......m 12*— četrt leta.......» 6*— J aa mesec . .....» 2*— .Slovenski Narod" vetja po polh": v npcavntftvu prejeman: <*»o leto......K 22— Pol leta........H — četrt leta......., 5*50 na mesec......., l-QQ Dopisi naj se frankirajo. Rokopisi se ne vračajo, ffreffniirvoc Enailova ulica št. 5, (v pritličju levo), telefon št 34. loserati veljajo: • peterostopna petit vrsta za enkrat po 14 vin., za dvakrat po 12 vin., za trikrat ali večkrat po 10 vin. Pri večjih insercijah po dogovoru. Upravnistvu naj se pošiljajo naročnine, reklamacije, inseiatt itd. to je administrativne stvari. številka velja 10 Na pismena naročila brez istodobne vposLirve naročnine se ne ozira, Narodna tiskarna telafon it «5. za Avatro-Ogrsko: celo teto . pol leta . četrt leta. na mesec. K 25-13* 2*30 za Nema|o: celo leto . ».....K 28* — za Ameriko in vse druge dežele*, celo leto.......K oCr— Vprašanjem glede mseratov naj se priloži za odgovor dopisnica i'i. znanifca Vnravnlstva: Snaflova alica št 5, (spodaj, dvoriSće levo), telefon št. ft$ Kamnika „HeJčsnsRn borporacija.1 To dvamilijonsko premoženje ]šrati spanje nekemn gospodu v Kamniku, ki .ie samo tam rad pri delova-vanju — zlasti pa kot zapovedujoči general — kjer je korito polno, da bi iz njega žrl in žrl ter imel na uzdi slehernega. Kamničana. Kakor smo že v zadnjem našem dopisu omenili, obljubil nam je ca štiri dopisnik resnicoljubnega (?) »Slovenca« priti z novimi lažmi o našoj korporaciji in dne 17. januarja smo - prepričali, da je ostal moz - beseda; zato ostajamo tudi mi pri besedi ter moramo ž njim temeljito obračn-niU. »Kako se je v kamniško korporacijo po turško volilo,« je naslov > Slo-veneavega« članka. Najprej moramo pribiti dejstvo, da kadar so klerikalci pri kakih volitvah prav po notah ie-peni, takrat so se dogajale same sleparije, goljufije, nepravilnosti, nepo-stavnosti — skratka — volilo se je po turško, Predno pa preidemo k podrobnost i ru tega članka, moramo povedati, da pošteni klerikalci sami zatrjujejo, da jih silno veseli, da je zmagala lista naprednih kandidatov, le mogočnemu dekanu I^vrenčieu et kom p. ne da žilica miru in bi na vsak način. * r*tI spravil to lepo premoženje pod okrilje kake poštene i klerikalne oblasti. — Pa začnimo! V prvem odstavku čveka to duševno revše o politiških orgijali, brezobzirni samovoljnosti in terorizmu, bojazni do oblastvenega nadzorstva u neki zmagi leta 1003 itd. Političnih orgij iščete na naši strani zaman, pač pa ste jih našli v lastnem arhiva, kar se pa tiče naše samovoljnosti in terorizma, povemo jasno, da nismo k volit vi prav nikogar silili, pač pa smo ljudem pojasnili kritični položaj, na kar smo jih pravočasno obvestili, da so možato stopili na volišče in povedali glasno, da jih za enkrat še ni volja voliti dekanovih kimavcev, ki šteje jejo med iiajnerazsodnejso ljudsko maso, ki bi potom kratkim potom izročili vrhovno nadzorstvo nad korporacijo klori-Kalnfeimi deželnemu odboru, kateri bi potem s tema dvema milijonoma gospodar i 1 prav tako vzorno kot z deželnim denarjem, dokler bi korporacija ne bila tako zadolžena, da bi Še obresti ne zmagovala, kaj pa še, da bi njeni upravičenci dobili le eno poleno, ali en sani vinar. Saj nam pa dajet*± jamstvo za slabo gospodarstvo — če bi dobili klerikalci korporacijo v roke, dekan sam s Kristoiovo hišo, kjer je zafurai 55.000 K tujega, zaupanega mu denarja in Benkovič, ki vsled spekulacije z Volčjim Potokom tiči v skrajni mizeriji, dasi je imel lepo in dobiekanosno posestvo. Ali naj se da v roke takim ljudem tako velikansko premoženje*, ki naj donaša stoterim, stihij živečim upravieeii-eem in nadalje njihovim potomcem \saj obresti l — 0. dekan je na shodu v »Kamniškem domu« pripovedoval in s številkami, dokazoval, da bi vsak korporacijski upravičenec lahko dobival vsako leto najmanj 30Q K. Matematično uganemo to tudi mi in nas človek, ki ne zna drage.ua kot latinsko mašo brati, ne bode učil računstva, — vemo, da bi šlo to nekaj let, potem pa je krava izmol/ena, Bistrica bi ne imela nobene posebne vrednosti več in radi preje pridobljenih borih par sto kronie, bi nas naši nasledniki preklinjali ter zaznamovali /a generalne požeruhe celega kamniškega mesta. — Ce pa dekana boli to, ker ne dobi drv, da vsled tega Santa nerazsodne/e proti vareljivenm odboru, naj se obrne do prijateljev-uprivičencev, ti mu njim lastae lahko podare, nas pa nikakor ne mika, spravljati samo radi onega t rebuli a v ur varnost tako veliko premoženje. \aš;i samovoljnost se je pri volitvah samih prav jasno pokazala. Ko je bilo treba voliti volilno komisijo in so klerikuIci uvideli, da so v manjšini, prišel je Benkovič žalost nega obraza v ospredje ter stavil predlog, naj bi so volilo v komisijo tudi nekaj pristašev njegove stranke; voli Ici so zagodrnjali, a iz mučnega položaja ga je rešil njegov prijatelj in naš pristaš Logar, ki se jc pridružil njegovemu predlogu in lako je imenoval Benkovič za svojo stranko g. Majcrja in Terpinca »>; nji ni se bomo še pozneje malo pogovorili), Logar pa g. Kumra in Kem-perla. Predsednik je bil itak že g. Koschior. Vprašamo sedaj, k jo bi bili klerikalci tako velikodušni, ako bi bili v večini T A" tem slučaju f>i se bil takoj oglasil kak ld^troiimni ►Sabelj« >. svojo staro frazo; »S. Lt. S.« m- pozna kompromisov!« Dalje se je pritožil Benkovič, da nimamo nobene višje instance, kamor hi po vo- litvah vlagali kake ugovore, predlagal, naj se takoj izvoli tudi »prizivna komisija«. Tudi temu predlogu se je pridružil v imenu naprednih upravičencev naš pristal JLog-ar s pripombo, naj bo predsednik prizivne komisije predsednik volilne komisije (g. Koschior), vsaka stranka pa naj imenuje po dva člana, na kar je Benkovič predlagal g. notarja Orožna in sam sebe, g*. Logar pa g. dr. Krauta in sani sebe. Lahko bi bili imeli mi obe komisiji v roki, toda taki umazanci nismo, kot klerikalci, ki povsod reklamujejo vse samo za - so. — Kje je tedaj tu kaka samovoljnost?! JTinavci, ne h lini te se! Mogočnost in o?,abnost sta vam prirojeni, a poštenost vaša je že davno segnila. Prepereli liberalci v vsej svoji pre-pelelosti še ne monjamo z vašimi hinavskimi katoliškimi nazori, ki se pričenjajo in nehava.io pri zlatih in premoženju, kojega mohsete z našega ab fcnega meščanstva. In iis?;» v;«^i puklas.; ::maga 1903 v navzoeaosi i komisar |a /y<\ isto zmago >e imate zahvaliti ?r. A. Terplnen. Zmagali ste z tremi glasovi, g. Terptnc takratni strastni napreduj« k danes vaš zaveznik, pa > z agitacijo odlašal do zadnjega Ireunt-ka, tako tla rtasi pristaši niti vedeli niso ali naj se volit v udeleže ali ne in samo n« Grabnu >o čakali 4 opra-vičem:, keriaj se jili ho pozvalo, naj pd Laje svoje glasovi in j nn ie čjo-vek je j; ,tr;t' 1 ložil pi*IZ*\ proti volitvam, kojega pa so .-i cfolastva podajala z rok v roke, čes jaz nisem kotnpc-ienieii! ho ])i*a\ za to stari ocEtior ni tnop:;'! popustiti mandatov uo\oizvo-Ijeneem. Sicer j.- pa bil ta odbo\ ki jo gospodaril i. i(*01 ---KKK! in petem do lota 1907 f)f' \»*či«ii klerikalen (Po-lokar, AJbreeht, Zore Leopold. Lap A o i p n. Be rgfa n t i iOv ro. Brezni k T v.) — takrat so bile razmere tako, da jo bil naprednjak saino ir. Potokar, te-daj čujte - le vasi ljudje niso hoteli dafi jrospodsSa tz rok — in to se drznete daij'-s očitati nam?! Zdaj res n-j vemo nli ste t;ik<» prokleto zabiti ali pa tako hudobni?! Kar se pa tiče izr. !>kr. komisarja vam povemo jas-u >. da nr hode vodil korporaci-skih volitev nikdar več, kakor tudi ne kak župan; saj je Benfeovie hotel, ?!m hi bil prišel i;tk komisar tudi k /mlnjo-mu občnemu zboru toda ori okr. gla-varetvii se je Tinčku poučilo, da okrajno glavarstvo ni v tn kocj]>e-tente >. — Glede vaše bojazni, da bi !»i!n lahko prišlo do oMidepolnih apo padov pa pravimo, da je to bona. X!e- ter rikalci bi pač radi delili klofute, kadar drugače zmagati ne morejo, toda kloi'uto so dčines predrage, to ho naj-liolje \ ode I ti. Benkovič. Svoj čas je stala klofuta 10 K, danes pa, ko vlada splošna draginja, so tudi klofute !K>skoei!o na 4(K) K; to je pa re«s predraga zabava. — Vsako korporacijske vetltve ima i>o opravilniku S 20. voditi načelnik gospodarskega 'dbo-ra ali na njegov namestnik, čemu puteni še kak vladni komisar, ki rima pri vsom tem prav nikako drugfk zabave, kakor gledati nekaj kislih in nekaj veselih obrazov; odločbe itak nimfi niknke. Kontrole se^ mi ne i»o.;imo, ker imamo vse v najlepšem redu. Za k \j je g. B e n k o v i č zapifial pri zadnji reviziji (kakor tudi g. Janko Grašek). »Račune pregledala, glavno knp«ro ■ dnevnikom primerjala in vse v naj-lepfiem redu našla, kar hočeva tudi pri občnem zboru jKunSarjati.« Ce bi i^ii naš prijatelj Benkovič opazil samo en** napako, nastalo bi bilo med klerikalci huronsko vpitje, da bi se bilo treslo mesto in »Slovenec* bi Vil /. vso lastno mu spretnostjo dokazoval liki konjski m* m tar, kako liberalci goljufajo, zanikeruo gospodarijo m kdo ve kaj še rsel Državni p-a\ -dnik ne hi bil imel niiru dokler bi ne bil obesiti zadnjepe. liberalca. Pt.iv /;.• t*i se mi ne bojimo no dekana, ne Terpinea, ki j** presedlal, ne peklcn-ščeka. >o manj pa vlarhiih reviaij a nikakor nečemo. da nas dobi v svoj » katoliške kremplje klerikalni deželni odbo-r. ker bi pri tem ne iroelUš-nno mi. marveč kolikor toliko tudi nu-1 nasprotniki, ki so pa tudi sonpravi-čvnei in ker so oni toliko omejeni, da nevarnosti ne vidijo, je naša dolžnost da tudi nje varujemo. Sicer se je pa deželni odbor že sam parkrat proglasil kol nekompetentnim, čemu tArJaj kličete mrtveca na pomoč? Ja milijoni* to m tisto sila, ki lakomnežem ne nu .te >pati. Pa jih ne l>oste dobili v roke in če nekega 1 odi zaspanec umori vSeduj pi i>reidemo k volitvam sa-nvim, to je k glasovanju, kjer so bili naši ponrJBfii, nad vse pravični, skrajno dohri in miroijid>ni klerikalčki, ki imajo vse mesto \ žepu tako gcoacvi-to opeharjeni, kjer se jim jo ugodila v ueho vpijoča krivica tako da sitmega ra*/očaranjn na-rl leni turškim .^isle-motn niso mogli priti do sape, danes pa so postali colo naduš'jevi. krjfi u v idol i si>. da prepereli liberalci še itiso izgubili življenjski It moči, če tudi se jim smrt obeta že najmanj 10 let. Politična kronma. Vsem d linijski n i narodnostim je napil v zadnjih dmdi predsednik soin-skega generalnega sv*eta v Parizu povodom poseta dunajskih občinskih svetovalec v. Pri tem seveda se je delal kakor da ne ve, kako pikro je za-irknil dunajske občinske očete, ki naravnost tekmujejo v krivičnosti proti nenemškim narodnostim. Dunajskim irostom pa privoščimo to lekcijo. Dobro v tej uapitniei pa je tudi, da je odkrito priznal, da Francozi Dunaja ne upoštevajo kot nemško glavno mesto Avstrije, kamor ie stekajo vse narodnosti našega cesarstva. * Hrvaški sabor jc začel včeraj zborovati. Saborski predsednik, dr. išeurnann, naznani dnevni red, na katerem se nahaja tudi indemnitetnn predloga za dobo od L do 81. decembra HilO in proračunska predloga za leto 101L Vloženih je tudi več prošenj raznih sodišč za izročitev opozi-cijonalnih poslancev, predvsem dr. L o r k o v i č a. Pri tem je prišlo do burnih nastopov. Dr. Pavelič j« klical: >Ali slišite delovni program vlade! Dr. Lorkovie in tovariši so vložili nujni predlog, v katerem je ločeno: Ker se je izvoljenemu zastopstvu kraljevine. Hrvaške v skupnem državnem zboru omejila vporaba hrvaškega jezika in s tem hrvaškim delegatom skoraj onemogočilo izpolnjevanje njihovih dolžnosti v skupnih zadevah; ker so se s tem kršile pravice kraljevim* Hrvaške, br:?z ka terih je zastopstvo kraljevine Hrvaške v smislu državnega temeljnega zakona nemogoče, ker se je nadalje nagodba z železniško praginatiko kišila, toda do danes še ni sanirala se predlaga, naj se izvoli odbor 15 članov, ki naj razpravlja o teh kršitvah pravic kraljevine Hrvaške ter v najkrajšem času predloži sa borju lozadevne nujne predloge. Dr. Lorkovie je tudi predlagal, naj se reformirajo občinske naklade. V popoldanski seji je prišlo do burnih prizorov, ku-tere je izzval predvsem predlog bana Tomasiča, naj se postavi volitev nove državnozborske delegacije že na dnevni red prihodnjo seje. Po dolgi debati, katere se je udeležil tudi ban. so je sklenilo, najprej razpravljati o nujnih predlogih, dnevni red pa določiti šele koncem seje. Predlog.dr. Lor kovice v o izvolitvi prej omenje- LISTEK. Uberu no: o malo. Zgodovinski roman. Spisal Vladimir Vesel. (Dalje.} Podgorelo nebo, kakor razbeljeno od posta vi jajočega se solnca, je žarelo o se mu ušihila, ko je na to pomislil. Prepozno! Izgublio na Rezika, mučerap njegovo življenje. Z gosto zaraščene steze, ki se je odpirala, kakor vrata obdana z bujnim zelenjem, je stopil Ivan ves izmučen na planoto, kjer je stal samotni dom. Veličastno je rdelo nebo proti večeru, da se je videlo kakor da vstajajo izza gora velikanski plameni v -inje višave. Bohovi gora so bili videti nedoločni in megleni v mlečuo-vijolča&teni svitu, v zeleno in rumeno se je pretakal visoko na obzorju svit zahajajočega solnca in izplavel v svinčeno* modrino. Gost dim se je valil izpod slamnate strehe Ribičevega doma, čulo se je pokanje in hrešeanje tramov in prečnie od one Stranj >em. kjer se imeli Ribičevi >hrnmlmieo. Gosto cr-nosivo se je privalilo tudi iz razbitih vrat in praznih lin. Pa, kakor da ne more na prosto, se je ustavil dim v mogočni h kepah tik pred vrati in prod linami in !<• tenek trak se je vil na streho, plezal tam po kadeči se slami do slemena in se šeh* tam raz lezel in vzdignil proti nebu. Gostejši in temnejši vedno je bil dim. ki se jc sunkoma valil iz vrat in zdaj jo buknilo z-i-molklo, a tako silno, da se je stresel zrak daleč naokrog, raz h vrl se je dim po vrtu in vrglo ga je skozi vrata in Hne na travnik, obenem pa je zagorela streha z dolgimi sajastimi plameni. Kakor bi trenil jo bila vsa streha v živem plamenu. Zatulili so Klahovi hlapci, kakor divji in poskočili veselja. Vzgojeni za meritev in požiganje so občutili največjo radost, če *e jim je nudila prilika dati duška svoji podivjanosti. In tam sredi zbesnele tolpe je zapazil Ivan Reziko in njem* sestrico, malo P1 ranic o. »Izgubljena!« je zaječul Ivan in malo da se ni zgrudil pod udarcem usode. »In naj stane življenje, resiti jo moram ali pa umreti ž njo!« — Tudi Rezika je zagledala Ivana in vzbudilo se ji je zopet upanje na rešitev. Zastonj je bila poklekovalu pred temi požigalei in inorilei, zar stonj jih je prosila s sklenjenima rokama naj izpuste njo ra njeno sestri- co. Vi »i In jo iteobčutna srca, bolj trda kot najtrša kraška skala. Posmehovanje ji jc bil odgovor in bolj trdo so jo prijemalo sirove pesti. Niso razumeli njenega jezika in ko bi ga bi Ti tudi razumeli, vse njene prošnje bi bile zaman, to jo razbrala razsončo-na lica svojih niueilcev. Med hlapec je stopil Ivan in se ozrl na nje s stroprim pogledom. »Izpustite dekleta'« jim je z&po-veda] in položil roki Beziki in njeni posti*i na rame.« ^Klaliova last ste, ne smemo jih izpustit i«, je bil osorni odgovor, ki ga je dobil od hlapca s koza a-i m dolgim obrazom. »Povem vam, da jih izpustite!« je zarohnel Ivan nad njim. »Zapovedi cerkvenih služabnikov gredo prod. zapo v ed m i posve t n i kov.« »Mi smo v službi jX>svetnega gospodarju, smo njegova last in izpolnjujemo le njegova povelja!« se je vmešal drug hla|>ee. »Deklet ne damo! < Vesela noč bo to!-* »Skomine ima!« lako je viselo vsevprek med Elabovami hlo»>ei. »Daj mu )>o bučil« se je oglasil eden za Ivanovim hrbtohi. Ozrl se je Ivan na onega, ki je bil izpregovoril te besede, sedaj popolnoma miren, ko.jc čutil nevarnost, ki preti njemu in obema dekle truna. Pogledal ga je strogo ki zaničljivo in vzrasla je navideano njegova pjs'a-va. »Kdor se dotakne dnhovnega, ga kaznuje bog pri tej priči!« u jc zagrozil s iHivzdignjenini glasom v tujem jeziku, potem pa se: je obrnil na za j proti Reziki in ž njo spregovoril par besedi, ki jih pa ni razumel nihče, ker niso znali Klahovi hlapci domačega jezika in pa ker je prikif>elo nezadovoljno vpitje do vrhunca. »Kdina pomoč je to!« so bile zadnje njotrove besede, ki jih je govoril Reziki in njeni sestri potem pa se je obrali na«■ j do vodno i>olj divje rohneči h hlapcev. »Cerkvena last ste obe deklici, in izročiti jih morate meni. da s» izvrši na njih cerkvena sodba!« Ptihnilo je v krogu hlapcev m napeto pričakovanje se je bralo vsem na licih. Ivan pa je nadaljeval. »Obtoženi ste, da ste čarovnici, in z vidnim znamenjem jih je zazna-menoval vsemogočni. Rdeče oči so, kakor vam je znr.no nedvomen dokaz, da so vešče! Prepričajte se sami !« Bojazljivo se je priklonil oid, ki je držal malo Franico, da ji pogleda v oči in kakor bi ga bil pičil gad, jo jc izpustil in zdirjal v stran. »Čarovnica!« so v.avpili hlapci in stopili par korakov nazaj. »Ta nima rdečih oči!« je ugovarjal eden. »Ima jih!« je mirno odgovoril Ivan. »Poglej!« in obrnil je Reziko proti zahodu, kjer je iziarivaio nebo v zadnjih rdečih pramenih. »Poglej!« je zapoveduj se enkrat in porinit hlapca, ki je prej na dvorišču zašle d oval Drganca, pred Reziko. »Čarovnica!« je zaklieal tu iti >e prekrižal. Rdeči rob v Kezikinem očesu -e je blestel, ko so t »a da H žarki po zgorelega neba na pjeno oko, kakor rhv men, in prestrašile so se trde narave v grcfaih in zlobnosti vzrasle drhal t. Tudi trde in neusmiljene duše so do stopne babjeverstvu, in so posebno vrste a raž, ki vplivajo ored \ sem no vs<' mišljenje iu nehanje najbolj zakrknjenih grešnikov. Nepopisen strah pred čarovnica ma se jo zrcalil vsem na obrazih, oh enem pa tudi radovednost in m volja nad izgubljeno zabavo in strastnim vž iva njem. % »V ogenj ž njima!« jc odloči! klošari. »Na grmado!< so se oglasili za njim drugi. »V gorečo hišo!« so vpili zopet drugi. Zoi>et se je prebudila zver v njih srcih; s penastimi ust m i in stisnjenimi zobmi so se bližali od vseh stran« ubogima deklicama, počasen, in plazeč je bil ujih korak, kakor bi se hoteli naslajati ob trepetu do skrajno-sti razburjenih ulmžie. Tako se pri plazi volk k svojemu plenu kadar nvu ne more več niti. V blaznem obupu je nadla Rezika na kolena in vwiignihi roke k vroči molitvi proti nebu, toda hitro jo je prijel Ivan za roko in ja dvignil od tal. (Darje prik> nega. odboru je Kil po burni debati sprejet Koalicija in SUrčevičeva stranka hočejo z vsemi sredstvi preprečiti, da bi prišla volitev drzavno-zborske delegacije na dnevni red prihodnje saje. Vlada pa hoče, da se dr-žavnozborska delegacija voli že v prihodnji seji, ker se boji, da se viri-listi, katerih glasove potrebuje, ne naveličajo ter ne zapuste Zagreba. Pristaši koalicije in Starčevičeve stranke so predbacivali banu, ker hoče s pomočjo virilistov majorizirati zastopnike ljudstva. a * * Papež škili na Avstrijo, da bi se tn naselil, tako vsaj zatrjuje tednik »La nouvella Europe«, katerega izdajatelj grof de Bourge de la Dar-dye ima ozke stike z vatikanskimi krogi. V daljšem članku izvaja, da je papež sit provokaeij brezvercev in prostozidarjev, ki hočejo v letu 1911 te provokacije še poostriti in so napravili začetek že z znanim Na-t banovini govorom. Govori se baje na merodajnih mestih, da bo pobral papež vse svoje stvari in se izselil iz Rima (torej novo pregnanstvo?). Med tem časom pa naj bi se sestavil komite velesil, ki naj bi skrbel med papeževo odsotnostjo za to, da se Vatikan proglasi kot popolnoma neodvisen od kraljestva. Ta komite naj bi skrbel tudi za vatikanske zbirke. V tem članku pa uamigava člankar še nadalje, da bi si izbral papež za svoje bivanje najbrže Avstrijo, kjer bi ga »častno in prisrčno« sprejeli, ter se spušča v podrobno razmotri vanje političnih posledic take preselitve. Končno svari, da naj ne tirajo stvari tako daleč, ker se da zlasti od Pija X. pričakovati originalnih in energičnih korakov. Proti pruski volini pravici se je "vršilo v nedeljo v Berolinu nad 100 socijalno - demokratičnih protestnih shodov, ki so bili vsi zelo dobro obiskani. Povsod se je sklenila resolucija, ki zahteva splošno enako volilno pravico v pruske deželne zbore. V vzhodnifa delih Berolina je bilo vse polno policije, ki pa ni imela nikjer povoda posredovati. Podobna zborovanja so se vršila isti dan tudi v drug-Lh mestih, kakor v Kelmorajnu, Devinu, Vratislavi i. dr. Pa tudi v. teh mestih se mir ni kalil. ■ Med republikama Haiti in San Domingo morda vendar ne pride do krvavega konflikta. Mornariški oddelek v VVashingtonu je dobil poročilo, da žeti predsednik republike Haiti, Simon, posredovanja združenih držav. Predsednik Simon hoče mejno sporno vprašanje predložiti posebnemu razsodišču, toda le pod pogojem, ee obe vladi svoje čete od-pokličeta in Če San Domingo neha graditi strategično cesto čez sporno ozemlje. Državni tajnik Združenih držav, Knox, je brzojavil ameriškim poslanikom v San Domingo in Port-au-Prince, da so Združene države pripavljene posredovati med obema republikama. Štajersko. Iz Trbovelj. »Fiir die deutsche Scbule in Hrastnik« se nahaja nabiralnik v rudniški restavraciji na Vo-dah. Mi smo starega mnenja, da, ako bi se ne šlo za gostilničarja Dolni-earja, bi mi to gostilno do skrajnosti bojkotirali. Sploh pa smo radovedni, kje ie takozvani »Beamtenzimmer/. Tam se naj zbirajo ti zagTizenei in naj svojo »škatlo« za nepotrebno nemško solo v Hrastniku preselijo v svojo sobo, katera jim je od direkcije določena. Naravnost pa ne moremo zapopasti nekaterih naših ljudi, ki ss štejejo Slovencev, da tako radi iščejo to družbo in se čutijo počaščene, ako jih sploh kak frankfurtarec« nagovori. Čudno in sploh nerazumljivo se nam nadalje zdi, da pri mizi »Fiir die deutsche Schnle< sedijo Sic vani, ki roenda vendar niso v Trbovljah pod ravnateljevim pritiskom pozabili svoje češčine in poljščine. Mi nismo nestrpni, marsikaj si pustimo dopasti, toda take nesramnosti ne bomo več trpeli. Ce se ne bodo zganili »boljšic ljudje, ki so poklicani trboveljsko slovensko narodnost pred takimi, za nas sramotilnimi napadi varovati, tedaj se bomo zganili mi delavski trpini, ki imamo vkljub žu rjavim rokam vendar slovenska srca v prsih. Potem pa, z bogoiu restavracija, dvomimo če bo shajala od sumih zagrizenih nemških »škrieov« in od njihovih petoliznikov. Gospodu gostilničarju Dolničarju svetujemo, naj te besede položi ravnatelju Heinrihu na srce, Če je sploh njemu in ravnatelju do eksistence te restavracije. To je prva in zadnja beseda o tej zadevi, pa samo za danes! Od Sv. Miklavži pri Ormoža. Dne 17. t. m. je pogorelo na Bolen-ščaku gospodarsko poslopje in vini-čarija hrastovske graščine. Ogenj je nastal pri skednju in le z veliko težavo je rešil viničar sebe in svojo družino. Zlgorelo mn je vse. Govori se, da je ogenj zanetila hudobna ro- ka. Upamo, da bodo andofcnojfe kmalu pod ključem. Pri taj f bodi omenjeno, da naSe ljudstvo v takih slučajih ne nosna prave Uubemni do svojega bližnjega. Meato, da hi uo-magalo gasiti, postaja ohol goreča hiše ter drži roka križem. Ako ne bi priganjali orožniki ljudi k delu, bi začela lahko goreti tudi sosedna, s slamo krita vinijarija- Celjski odsek Saviankc petru*-niee S. P. D. se je konstituiral v svoji zadnji seji sledeče: predsednik Bruno Botter, podpredsednik dr. J os. Vrečko, tajnik fttefan Koprivšek, odborniki dr. Fr. Kovča, Rafko Sahnič, Rado Brenčič in Frane Hrašovec. Blagajnik bo predsednik sam. Odbor je sklenil prirediti v prvi polovici meseca maja v vseli prostorih celjskega Narodnega doma planinski sejm na korist Kocbekovemu domu. Nadalje je. sklenil markirati različna pota v celjski okolici in prirejati izlete. Celjani, pristopajte Savinski podružnici S. P. D. kot člani! Stražaika je napadel. Te dni .ie našel, kakor pripoveduje »Marb. Zeit.« na vse zgodaj potnik Šnlin v Mariboru ležati pred hišnimi vrati v Sodnijski ulici št. 30 nekega spečega človeka. Ker je bilo jako mrzlo, je šel Suita iskat stražnika, naj bi spravil pijanega človeka pod streho spat, ker bi lahko zunaj zmrznil. Na to sta s stražnikom komaj spravila kpeČe-ga pokoneu. Ko se je pa zavedel in zagledal stražnika, je postal vinjeni človek renitenten in je sunil stražnika v prsi; končno mu je še pritisnil krepko zaušnico. Stražnik se je seveda zanimal za njegovo ime rn zvedel, da ima pred ^eboj g. Lavoslava Kcro-perla, urednika katoliškega lista »Straža«. Čudo čudovato, da je >Straza : navzlic tako odlični liubezni svojega uredniku do vinske duhovitosti vendar — vodena! Pasja steklina v Rogajtfci Slatini. Pes trgovca z južnim sadjem v Rog. Slatini, Karela Marinčiča, je dobil steklino in £a je okrajni živinozdrav-nik Fischer ubil. Drobovino je poslal na živinozdr. visoko šolo na Dunaju v nadaljno preiskavo. Nemci zatrjujejo, da je to edini slučaj pasje stekline v Repr. Slatini. Okrajno jrlavarstvo je odredilo za Slatino in okoliške občine pa&cH zapor. Iz.Velenja poroča grašld »Ta^r-hlat.u sledeče: »Tukajšnji kramar Jože \Vutti. kateri si je lastil po smrti Pribož'čevi vodstvo tukajšnjih Nemcev (1), a je \>led svojega pohlepnega obnašanja napravil slabe skušnje, se sedaj brati > slovenskimi klerikalci. Že lansko leto je delil ta »značajni Neme^- slovenske reklamne listke. Leto> je napredoval. On, »svobodomiseln mož poklanja svojim strankam trgovinske koledarje s svetimi slikami in deloma celo s slovenskim besedilom. To je najbrže »volkisehv- zahvala za 2000 K podpore od »Sudmarke<\ katero si je mož umel dobiti . . . itzL« Ta dopis je ena-ko časten za velenjske nemskutarje kakor za tamošnje klerikalce. Osvetljuje pa tudi navdušenje naših značajnih nemškutarjev za »Sudmarko«. »Deutsche padagngisehe Runde — Hochenegg!« Pod tem zaprla v je nt je zadnjič družbiea »nemških« pedagogov v slovenskem Vojniku pri Celju, kakor poročajo arraški listi, nabrala za nemški »Schulverein vsve:.i-co S kron in 6 vinarjev. — Kdo pa je v tej »Rundi« v Vojniku? No, učitelji na tam. »nemški« šoli in seve tudi vodja slov. okoliške šole, - Josip Koschutnik! — To so razmere pri nas Slovencih na Štajerskem! Pri Sv. Marjeti ob Pesnici je razpisano nadučitelisko mesto. Sti^n-razrednica, '->. plačilni razred. Prošnje do 28. februarja na krajni šolski svet. Praschak, voditelj mestne dekliške meščanske, sole v C«*1 "o, ki se je pred dohodom v Celje še pisal Pra-za-k, desna roka mogočnega dr. Jurja Jesenka — tudi pristnega Germana — je kolovodja celjske kamore ter največji povzročitelj raznih nesporazumi jen j med znano celjsko kliko. Snloh se ta možicelj vnrav smešno vede s svojim hinememštvom. A značilno pa je za vse e*disko »nemštvo-c, da je moirel človek Pražakovega kalibra se vzpeti med njim do f*kega vpliva! — Nam sicer prav. Uči nas pa to dejstvo. «•* ranegatstvo le spodjeda, a nič stabilnega ne ustvari. I a—ertt, de ma n«sfH Hnkle, ki je sedaj zaposlen nekje na Gornjem Koroatan, svetoval, naj o dogodku molči, kar bodo eieer prišle na dan strašno »avinjprije«. flchraieaer-achutz tali vsaka krivdo in izjavlja, da je LalTtlova izpoved čisto navadno obrekovanje. Pa aralaciji m izvršili oroiaiki hišno preiskavo pri Schmiederschutzu. Našli so sekiro, na kateri se opažajo sledovi krvi, krvavo poleno, dva okrvavljena papirnata listka, dva revolverja s patro-nami in tri denarnice, v katerih je bilo gotovine 350 kron. Schmieder-sehiitz je oženjen in oče dveh otrok. Pri zgradbi elektrarne uofpresajo še 6 do 10 delavcev. O vseh teh se sedi, da so postali žrtev hudodelstva, če pa jih je res Schmiederachutz umoril, kakor ae domneva, je« vprašanje, ki ga bo rešila šele sodna preiskava. Slika Is ljudskega štetja aa Koroškem. Iz Beljaka nam pišejo: Pri ljudskem štetju v Podkloštm so vpisali Andreja Schmiederschutza, lastnika gostilniške barake pri ondotni elektrarni za trdega Nemca. Ko pa se je pojavil sum, da je Schmieder-sehntz umoril več oseh in je bi! mož aretiran, so popisovalno polo takoj popravili: Schmiederscbutza so spremenili v Žnidariea ter ga vpisali za Hrvata. Ali niso pretkani ti občinski or/rani v Podkloštru? Roroiko. Zagonetni zločini v Podklontr«. Poročali smo že, da so v Podkloštm aretirali najemnika gostilniške barake pri ondotni elektrarni Žnidariča ali kakor so ga v popisovalno polo za ljudsko štetje pravilno vpisali -—-Schmiedersehutza, ker je osumljen, da je umoril več delavcev. Aretirali so ga na podlagi izpovedi kurjača Lafftla, ki je pred sodiščem dal na zapisnik, da je meseca avgusta ob pol 5. zjutraj videl v bližini Schmieder-schiitzovo barake moža, ki je nesel na rami mrtveca. Ko je stopil bližje, je spoznal Scbmiederscbutza, ki je na to z mrtvecem na plcčah izginil v svojo barako. Na vprašanje, čemu je ta* ko dolgo o stvar^ molčal, je Laf ft! od- Mmonko. Ljudsko štetje v Gorici. V soboto r>ta se vršila dva shoda radi ljudskega štetja. Na obeh je bila med drugim sprejeta resolucija, v kateri se daje nezaupnica slovenskim poslancem, ker se premalo brigajo za ljudsko štetje. Povabljeni m bili namreč seji odbora za 1 ju deko štetje 4 v Gorici živeči poslanci, ali vabilu n~ ni odzval nobeden, — Vlada se je pobrigala tdede revizije od strani organov goriškega magistrata v toliko, da .je obljubila predsedniku odbora za ljudsko štetje, da če se izkaže pri predloženih pritožbah s slovenske strani potreba nove revizije, se bo ta izvršila po vladnih uradnikih. Prito^žeb je že par sto pa prihajajo Še vedno ne ve. Revizorji nadaljujejo svoje lepo delo. — Namerava se sklicati v Gorici velik shod, na katerem se bo slovesno protestiralo proti »reviziji«; povabljeni bodo na shod tudi vsi poslanci. Senzacionalna aretacija v Gorici. Aretirali so 23Mnega Gvida Pallicha (Paljk), pomočnika v neki trgovini z železicnu iz dobre družine. Pri filijal-ki Ijublianske kreditne banke v Gorici je dobil, m-eseea decembra na dve menici po 700 K. v januarju pa na novo menico 1600 K. Podpisani so bili na menicah nieoal .ko se je vrnil iz Gradišča ob Soči v Gorico. Na dvorišču je hotel zbežati. ali redarja sta ga hitro ujela. Velisi požar v Krminu. V soboto ponoldne je prorelo v lesni tvornici In zalojri lesa tvrdke Fr. Colucnatti i-ir^di riiesra. Gasili so ognjegrasei iz Gorice, domači ojmjecrasci in vojaki 47. pešpolka, tam nastanjeni. Skoda je velika, pa krita z zavarova'nino. Nova goriška deželna norišnica bo otvorjena te dni. Umobolne pripeljejo v nova poslopja 1. februarja t. 1. k otvoritvi je povabljenih baje mnogo Lahov in malo Slovencev. Vsa dela v norišnici so izerotovili Lahi. skoro vse osobne bo laško in postavljena je po svoječasni iziavi nekesra laškega poslanca v pomeril aroriskesra me«ta 2^».to, da bo imela dobiček od nie Gorica, to se pravi laški obrtniki in kmetovalci. I*** deželnozhorskih volitev. An-jrelii Zajec iz Renč ie bil obtožen, da je ponaredil pri zadnjih deželnozber-aktk volitvah več glasovnic. Obsojen je bil na 3 tedne zapora. Umor in samomor. V soboto ne. kako ob 5. popoldne ie prišel paznik neka orevozn^a podietia v Tr«*n E. Robba, pijan v pisarno agencije »Dalmatia« v ulici S. Giorgio št. 1. ter govoril z uradnikom Hektorjem Pericam, ki je bil ravno pri telefonu. Ker se te igral z nabitim samokresom ga je Peric opozoril, naj da orožje iz rok. v tem hipu pa je Robba že sprožil štirikrat in vsi 4 streli so zadeli Perica, ki se je na smrt zadet v srce zgrudil na tla. Ko je prihitel v sobo nastavljenec »Dalmartije«, 24 letni Karlin, je pomeril Robba^ ,tndi na njega in ga ustrelil v pljuča. V pri-podnjem trenutku pa je Robba ustrelil če enkrat in sicer nebi samemu v usta ter se takoj mrtev zgrudil. Oba mrliča so prepeljali v mrtvašnico, ranjenega Karlina pa, ki je oženjen in oče, so oddali v bolnišnico ter zdravniki dvomijo, da mu kodo ohranili življenje. Vedeaevalka. V ulici Media št 9. v Trstu so prijeli 321etno Heleno Sonc, ko je prorokovala neki stenski prihodnjost iz kart Ker mora Sonc skrhati za 4 male otroke, je niso zaprli. Krmilar ta terja«. lOletni kurjač Anton Mračinovič it Pfnmina, mhtž-ben v Trstu na ladji »&ohy« paro- plovne dražbe aAdria« ae je skregal in stepel s krmilar jem ter ga udaril s pestjo s tako silo po licu, da mu je napravil veliko rano. Marčinoviea so aretirali. b Araanllnije nazaj. V soboto je priplul v Trat parnik »Atlanta« Avstro - Araerikane, ki je pripeljal na svojem krovu nazaj tudi komisijo, katero je bila poslala avstro - ogrska vlada v Argentini jo, da prouči razmere v argentinskih klavnicah. *At-lant« je prinesla s seboj tudi 16^0Pp vreč kave. Rodbinska drama s spremljava« njem revolverja. V ulici Sv. Frančiška asiškega št. 41 v Trstu se je odigral včeraj zjutraj prizor, ki bi bil lahko imel mnogo bolj tragične nasledke, kakor jih je imel. Med tam stanujoče rodbino trgovskega potnika Behrendt-Archer je vladala že del j časa needinost zaradi ljubavnoga razmerja 21Ietne hčerke Elvire. Pogosto jo je kregal zaradi tega oče, Še bolj srdito pa se je vedel njen 201etni brat Viljem. Tudi predvčerajšnjem je bil zvečer v rodbini hud prepir, dokler ni šla ob 11. Elvira s svojo 191etno sestro Emo v svojo spalnico, kjer sta imele skupno posteljo. Včeraj zjutraj ob 7. pa je stopil v spalnico sester mladi Viljem in sprožil na Elviro iz revolverja dva strela. En strel jo je zadel v glavo, drugi ji je predrl levo sjtegno. Nato je Viljem mirno odšel, med tem ko sta obe prestrašeni sestri, posebno pa Ema, začele vpiti na vso moč na pomoč. Došli zdravnik je dal ranjeno Elviro prepeljati v bolnišnico. Rane niso težke in eno kroglo, ki je tičala še v rani, so zdravniki z lahkoto odstranili. Policija, ki je kmalu za tem prišla v hišo, je aretirala mladega Behrendta in ga odvedla na komisa-rijat v ulici Ricei, kjer je vse priznal. Rekel je, da od razburjenja ni mogel vso noč zatisniti oči in da je bil še zjutraj silno razburjen. Obdržali so ga pri policji in ga bodo oddali deželnemu sodišču. Tatvine in goljufije. V Trstu sta bila predvčerajšnjem aretirana 221etni Mario Petrič iz Tržiča in 28-letni Rudolf Smerdu iz Trsta, oba težaka, ker sta hotela An t. Malossiju ukrasti zimnico. — Peter Osvaldella je izročil predvčerajšnjem policiji 451etnega Riharda America, kateremu je bil izročil zastavni listek mestne zastavljalnice, da ga zastavi. Ar-nerič pa je listek prodal za 34 K in izročil Osvaldellu samo 20 K. — Na zahtevo deželnega sodišča v Celovcu so aretirali v Trstu 251etno Ano Este s Koroškega, ker je v družbi s svojim ljubčekom, ki je že pod ključem, zagrešila več goljufij. Krvavi dogodek od sobote« Mnogo upanja je; da v agenciji »Dalmatia« v Trstu ranjeni Gvidon Karlin ne podleže rani, ki mn jo je bil prizadejal Aristodem Robba v soboto. Bolnik ne sme govoriti niti besedice in stražo so mu postavili pred vrata, ki ne sme pustiti k njemu nikogar, kakor uslužbence bolnišnice. Včeraj so pokopali Robba ob pol 3., njegovo žrtev, Perica, pa na stroške »Dalma-tije« ob pol 4. popoldne. Interesantna pravda zaradi raz-žaljenja časti. V Reki se je izrekla v soboto sodba v interesantni zadevi med županovim namestnikom v Reki, Korošcem, ki pa je vnet Italijan, in vladnim zastopnikom Csorgo. Znano jc čitateljem, da Korošac Csorgoju ni hotel dovoliti vpogleda v števne pole ter se pri tej priliki izrazil, da je zahteva vladnega zaslop-nika impertinenca in podlost ter mu tudi grozil, da ga da vreči iz magistrata. Korošac je bil pred okrajnim sodiščem obsojen na 1000 K globe in na povračilo stroškov v znesku 100 kron. Korošcev zagovornik je priglasil ničnostno pritožbo. Dnevne vesti. + Ljubljanske občinske volitve. Še vedno ni določeno, kateri dan se bodo vršile ljubljanske občinske volitve. Nameravano je bilo, jih razpisati na dan 17. marca, a sodi se, da se takrat še ne bodo mogle vršiti, nego da bodo šele pozneje. + Najnovejši prijatelji uradni-štva. Bližajo se občinske volitve ljubljanske in klerikalci čutijo potrebo, ee pritisniti volilceni in volilkam. To potrebo čutijo toliko bolj, ker se zavedajo, da so doslej ljubljanskim vo-lilcem in volilkam izkazovali samo sovraštvo in jim delali škodo, koder in kadar so mogli. Porabili so nedeljski shod dri. uradnikov in učiteljev, da so poslali tjakaj — Gostinca rja. Poslali so prav Goetinčarja, da bi mogli pozneje reči: nam je tako malo za uradnike, da smo jim poslali samo našega Goatincarja, ki ga sicer porabljamo samo za stvari, ki jih nihče drugi opravljati neče. Gostin-čar služi pri klerikalcih kot politično »M&dchen fiir Allee« in kot tak je prišel na nedeljski shod ozaanjevat, kako so klerikalci naklonjeni uradnikom. Gostiačarjeva ljubezenska razodetja uradnikom so aevada velikega pomena; ta pomm m šale prav spozna, če se pomisli, kako je dr. Su> steršič v deželnem zboru kričal, da uradniki Žre, tre tn žre. -f-. Za Dalmacija dobro, za Kranjska slabo? Naši kranjski kleri kalei so veliki nasprotniki uvoza ar* gentiaskega mesa in vodja klerikalne stranke dr. Šustersič je govoril proti uvozu celo na javnem shodu v Ljub Ijani, Češ da se mora ta uvoz za vsako ceno preprečiti, ker škoduje kmetskim interesom in bo brez dvoma in direktno vplival na cene goveje živine. Isto stališče so glede uvoza argentinskega mesa zastopali naši klerikalci tudi v dunajskem parlamentu. Ce bi bilo v njihovi moči, bi bili celo preprečili, da bi ostala Ljubljana pri prvi pošiljatvi argentinskega mesa v Avstrijo docela praznih rok. To načelo, da se mora uvoz argentin skega mesa v slovenske dežele na vsak način docela omejiti, zastopajo klerikalci tudi sedaj, .ne stoje pa menda več na stališču, da bi se moral ta uvoz v Avstrijo vobče prepo vodati in zabraniti. To pa sklepanu: iz tega-le: Pred tedni so, kakor jc znano, vstopili v klerikalni »Sloven ski klnb« na Dunaju dalmatinski klerikalni poslanci - pravaši, Prodan Ivanisevič, Peric in dr. Dulibić. Naši klerikalci so jih seve sprejeli z odprtimi rokami in jim obljubili, da jih bodo podpirali v vsakem oziru v njihovem delovanju. V zadnjem času pa je zavladalo v Dalmaciji občutne pomanjkanje mesa. kar je provzro-čilo, da so se mesne cene horendne zvišale. Dalmatinski klerikalni poslanci so se čutili primorane storiti primerne korake, da se pomanjkanju mesa v Dalmaciji na kakršnikoli na čin odpomore. Sestavili so torej na vlado interpelacijo, v kateri zahtevajo, naj se avstrijske meje za uvoz žp vine odpro in naj se v celem obsegu dovoli import argentinskega mesa To interpelacijo so vložili v parla men t u v seji dne IS, t. m. Ker so dal matinski pravaši člani klerikalnega »Slovenskega kluba«, je skoraj goto-vo, da so to interpelacijo podpirali tudi slovenski klerikalni poslanci Zato bi bilo prav zanimivo izvedeti; kateri poslanci so še poleg Dulibiča, Prodana, Ivaniševića in Perica podpisali to interpelacijo. Ako so dali naši klerikalci podpise na to interpe lacijo, kar je povsem verjetno, potem bomo imeli priliko občudovati virtuoznost klerikalne politike, ki jr na Kranjskem proti otvoritvi mej za tujo živino in proti uvozu argentinskega mesa, v Dalmaciji pa ne samo za uvoz tega mesa, marveč tudi za import tuje živine. -f- Markantne poteze poslanca Jarca. Osebnost in maščevalnost šta prav markantni potezi ljudskega zastopnika Evge-ne Jarca. V Trebanjskem okraju je nek pristaš uarodno-napredne stranke razkosal svoje zemljišče in je razprodal — clučajno pred zadnjimi volitvami. Jarc, ki ima zelo dobre informatorje, je izvedel, da prodaja parcele tistim ceneje, a katerih je mislil, da bodo volili Gangla. Jare je tega naprednjaka ovadil, da podkupuje volilce Ganglu v prilog. Dotični posestnik pa je bil popolnoma oproščen. V teku razprave pa se je dognalo, da je nek klerikalni mogotec obljubil nekomu bačku Vsoto denarja, če glasuje za Jarca. To je bila prva ovadba Jarca, odkar je bil postal poslanec. Na Dunaju je bil komaj prejel krst poslanca in ni še odprl ust, ko izve, da je bii odslovi jen iz sodne službe volonter Ivam Picelj, ki je bil najstraetnejši agitator za Jarca. Takoj je stavil interpelacijo, zakaj da &o Piclja octelo-\-ili. Ni imel pa toliko takta, da hi bil naprosil kakega kolego, da bi bii on interpeliral, marveč je to storil kar sam — v svoji lastni zadevi. To je bi lo prvo, kar je govoril Jarc v državnem zboru. Ko je imel Jarc volilni shod pri Jakazu v Novem mestu, kamor sp smeli le osebno povabljeni, je prišel tudi Karel Rozman. Jare je trdil, da ni res, da bi bil on kriv aH njegova stranka, da mora dr. Defr?m-ee&chi iz Novega mesta, marveč da so krivi novomeščani sami in da trdi tako sam dr. Defranceschi. Rozman je intimen prijatelj dr. Defranceschija in pozna ves položaj mnogo bolje re go Jarc. Zato jc opetovano trdil, da tega dr. Defranceschi ni rekal in ni mogel reči. Radi lepšega je predlaga! Jare, naj m pošlje deputacijo k dr. Defrauceechiju, ki naj ga vpraša, če je rekel tako, kakor trdi Jarc, ali rt. Vedel je, da ne more iti deputacija pozno ponoči k dr. Defranoeachiju in ga radi tega buditi. Ko pa je videl, da ni nič z deputacijo, je rekel, da sme Rozman drugi dan po Novem rr.e-stu plakatirati, da Jarc ni govori! resnice. S tem je pač mislil zboroval-cem vreči peska v oči misleč, da ro drugi dan itak vse to pozabi, kel-or se pozabijo obljube klerikalcev, dane za časa volitev. No. pozabil je račn-nati z resno voljo Rozmana. Le-ta je dal drugi dan napraviti lepake s ie omenjeno vsebino in jih je poslal okr. glavarstvu v cenzuro, ki je pa prep vedalo nabijati te lepake, ker je aaj< vsebina kazniva. Res se lepaki ntec nabili, Jarc pa je le izvodil, da so se predložili ti lepaki v cenzuro in je — oseben in maščevalen, kaknr > — vložil zoper Karla Rozmana tožbo radi žaljenja časti. Dne 18. t. m. so je vršila glavna obravnava pri o. kr. okrajni sodniji v Novem mestu. Ta obravnava pa je bila od lani enkrat preložena. Sodil je okrajni sodnik Albert pl. Levičnik, Jarca je zastopal dr. Rozina, odvetniški kandidat pri dr. Susteršiču, dočim ga je prvič zastopal dr. Dermastija. Karla RJ2. mana je zagovarjal dr. Globevnik. Ker se jc Rozmanu posreči! dokaz polne resnice, je bil popolnoma oproščen, Jare pa jc za eno blamažo bogatejši. Tako je plodonosno delovanj« poslanca Evsrena Jarca za slovensko ljudstvo. -f- Slovensko - hrvaški klerikalni sestanek v Ljubljani. Klerikalci nameravajo tekom letošnjega poletja prirediti v Ljubljani velik shod, na katerega so že povabili svoje hrvaške somišljenike. Tam - tam reklama za to prireditev se jc že začela v ^klerikalnih hrvaških listih. Tako pri-občuje dalmatinsko klerikalno glasilo »Dan« v zadnji svoji številki članek, v katerem poziva staro in mlado, može in žene, Marijine de vi carje in device, naj se pripravljajo in or-sranizirajo, da se udeleže klerikalnega sestanka v Ljubljani. Ker se je lanski izlet dalmatinskih devičarjev in devic v Dubrovnik prav klavrno obnese 1 in se je bati, da bi vsled tega ne bilo bas veliko število izletnikov v Ljubljano, je čutil »Dan« potrebo naslikati klerikalno prireditev v Ljubljani v najrožuatejšib barvah. Tako le piše > Dan« o klerikalni prireditvi v Ljubljani: V Ljubljani bo .»rek rasno in nadvse prijetno. Jedlo in pilo se bo, kolikor bo srce poželelo, slavnostni sprevodi bodo na dnevnem redu in za kratek čas, bodo skrbele najrazličnejše zabave. A kar je največ vredno, dalmatinski vdeležni-ki ne bodo imeli nrav nobenih stro-^n.o\. ker se bodo vsi izdatki pore v -nali iz zaklada za »dobro časopisje« in iz dohodkov »semeniške knjierar-ne«. — Pa naj še kdo reče, da ne znajo klerikalci privabljati na »v^je prireditve ljudske množice! Pri drugih strankah igra glavno vlogo pie-pričanje, pri klerikalcih nadomestu-je vse to — denar in ni vrag,d% bi potem pri takšnih klerikalnih prireditvah ne bilo >somišlienikov« kakor listja in trave! Za denar se pač dandanes dobi vse, a »klerikalno prepričanje« je v tem oziru najbolj poceni, bo vedo najbolje naši kranjski klerikalci. — Kako poznajo pri »Miru« Koroško. »Mir« navaja za upravičenost do dvojezičnih pečatov razne koroško kraje ter pravi, da prebivajo tam isključilo ali po pretežni večini Slovenci. Med takimi kraji navaja tudi Šmohor in Gospo Sveto. »Miru« ni znano, da v Smohoru pri zadnjem ljud. štetju sploh niso našli nobenega Slovenca, ker se tudi dekan Dež?nič ni pripoznal za Slovenca. Istotako v Gospi Sveti raznu par kanonikov ni Slovencev, ki bi znali čitati slovensko. Ali pri »Miru-,: res nimajo drugih narodnih zahtev, kakor brezuspešno zahtevati dvojezično poŠte v krajih, kjer imajo celo župni oradi le nemške ali latinske pečate. -j- Kako delajo koroška slov, klerikalna društva za narodnost? Koroškim Slovencem preti potop, udsree ca udarcem pada po njih. tu jih hočejo pozobati z ljudskim štetjem, tam /rim vzamejo edino politično društvo, razganjajo shode, pode celo slov. kr--čanrški nauk iz Šol, zapirajo slovensko govoreče na kolodvorih itd., itd. Krivic in nasilstev, da na/> obhaja groza za obstoj naših bratov. In kako bude v teh kritičnih časih razna izobraževalne; društva narodno zavest, kako poučujejo ljudstvo o njegovih pravicah, kako jih bodre L obrambi? Borimo poročila v zadnjem »Miru«: Melviče: Naš vneti gospod provizor so ustanovili bratovščino preflv. Brca Jezusovega. — Šmihelj pri Pliherku. Zborovanje slov. kat. izobraževalnega društva. Z velikim zanimanjem so zborova Ici sledili izvajanju č. g. i v. Horu bocka, ki je poročal o Jeruzalemskem romanju. Nato sta sledili i pri i » Marijin otrok« in »Rdeči nosovi«. — Tako se dela za rešitev potaplja jočejra se Slovenstva na Koroškem. -f- Kaj pa to T Vest, ki smo jo pod tem nasovom priobčili in ki je nam bila poslana iz pravniških krogov, ne odgovarja dejstvom. Za sodnika v Ilirski Bistrici imenovani dr. \nton vitez Pantz ni namreč Nemec, kakor se ga slika v dotični notici, marveč zaveden Slovenec. Kot tak je seveda popolnoma v govoru in pisavi veŠČ slovenskepra jezika. Kot vseuči-Kšnik je bil vsa leta član akad. teh. društva »Tricrlava« v Gradcu in več >cmestrov tudi društveni odbornik. Dr. Anton vitez Pantz tudi ni Gornje Štajer&i marveč jc rodom Gorenjec. To se je nam zdelo potrebno povedati, da se ne bo napačno sodilo moža, ki naše gore list. — Narodna založba bo imela 0 j občni zbor dne 7. februarja ob zvečer v »Narodni tiskarni«. Konjem repe poresal. Neki po-M^stnik iz Most pri Komendi je bil 1 stil svoja konja pri nekem gostil- ničarju blizu Brda, sam pa je šal ▼ gostilno., Med tem časom pa je neznan zlikovce odražal konjema repe. Š sekira. Topoičar Ciril Zavbi topni Carskega polka št. 7 v Ljubljani je bil pred kratkim na dopustu v Zlatem polju. Pri tej priliki je šel s fanti v sosedno vas. Ko so se vračali, 5e za vratno napadel 191e£ni posestnikov sin Matej Slapar fante in udaril s sekiro topni carja enkrat, posestni-kovega sina Antona Orbea pa dvakrat po glavi. Žavbi se je zgrudil ves krvav in so ga drugi dan pripeljali v garnizijsko bolnišnico v Ljubljani. Zlomila se mu je kost. Tudi Grbec je težko poškodovan. Pobegnil je. 15. t. m. ponoči je "bil brivski pomočnik Mirko Kacenš v Kranju v gostilni Frana Šumija in je vzel s seboj zimsko suknjo mesarjevega sina Ivana Šumija, vredno 44 K, da8iravno mn je branila natakarica. Drugo jutro pa je bil Kacenš izginil ter pustil 388 K dolga v škodo raznim trgovcem v Kranju. Kam se je obrnil, se ne ve. Požar. 19. t. m. okrog polnoči je začela goreti streha hiše posestnika Gregorja Udermana v Kranjski gori. Zgorela je streha in tam shranjeno perilo in obleka. Škode je 2300 K. Kako je nastal ogenj, še ni dognano. Iz &t. Jerneja. Znani klerikalni rogovi 1 ©ž šentjernejski, kaplan Dce-šar je zadnje dni silno razburjen. Sanjalo se mu je namreč, da nameravajo zavedni šentjernejski fantje ustanoviti »Sokola^, ki bo v kratkem vse »Čuke« podavil in pomoril. Ker se je »čukarstvo« popolnoma izjalovilo in ima samo nekaj dečakov na papirju, se možakar nikakor ne more sprijazniti z mislijo, da se je začelo daniti tudi v Št. Jerneju. »Sokol« bi seveda imel na svoji strani cvet naših Čvrstih fantov. »Čuki« pa samo "kopo dečadi in poniglavih elementov, ki res spadajo v to časti to družbo. Najbolj ruje Drešar proti naprednemu časopisju, zlasti »Slovenskemu Narodu« in »Slovenskemu Domu«, ki je hvala bogu pri nas že precej razširjen. Temu božjemu hlapcu ni dovolj, da dela in neti prepir med farani, sosedi in med družinami ^entjernejske okolice, svoje bogu dopadljivo delovanje je raztegnil tudi na druge kraje, kjer žive sorodniki tukajšnjih posestnikov. Z jezuitskimi sredstvi skuša na tak pošten način doseči, da se njegove duše odpovedo hudiču in »Slovenskemu Domu«, kar je po njegovem mnenju istopomembno. V cerkvi se čita mesto pridige umazani »Domoljub«, ki oznanja sovraštvo do svojega bližnjega. Silvestrov večer je priredilo gasilno društvo šentjernejsko gledališko predstavo »Nemški ne znaio«: povabljena je bila tudi duhovščina, eden izmed kaplanov pa je vrnil vabilo s pikro onazko. da ne sprejeme vabil, ki so bila tiskana v »Narodni tiskarni«. S tako zagrizenostio ne bo nihče izhajal v Št. Jerneju, kjer smo \-ajeni sloge in miru. Mirno smo živeli doslej, mimo hočemo živeti poslej. Čitali smo, kar smo hoteli in čitali bomo, kar se. bo nam zljnbilo. Če Vam pa to ni všeč, pa povežite svoj^ eulice — veliko ne bo. ker ste š** malo časa pri nas — poberite šila in kopita in hajdi od tod — še pes nn bo zalajal za vami, ker vašesra ščuvanja in hujskanja smo siti že do grla . . . Amen! . . . Mokronog. Kakor v s'ovenski stolici, tako so tudi po deželi zlobni ki erikah-i začeli akcijo zoper napredne denarne zavode in pošteno, točno in gospodarno zadružništvo teh naj hi zakrinkalo skrajne lumparii" klerikalnih denarnih zavodov. Tako je župnik Bnkowitz pred par tedni raz leeo poudarjal nevarnost, ki preti onim, ki imajo kaj naloženega v »Glavni posojilnici«. Zvito se ie pri tem poslužil imena »Glavne posojilnice« in je takrat imel mogoče že pred očmi sodnika za zeleno mi?o. Ni imenoval ne Mokronoga, ne Ljubljane, ampak samo »Glavno posojilnico«, kakršno ime nosi mokronoški napredni denarni zavod. — bi zadeva prišla slučajno pred sodnijo, se je nemara uameraval zagovarjati, da je pri tem mislil na ljubljansko »Glavno posojilnico« — občinstvo pa bo le nahujskano. O tem pa niti govora ni, ker nima iz naših krajev nihče ničesar v ljubljanski »Glavni posojilnici«. — Manj previdno pa je neki drugi farovški privrženec trosil te lažnjive vesti in ljudi ^ pregovarjal, naj svoje vloge dvignejo. — Občinstvo je prepričano, da se mu ni bati izgube, toda denarni zavod pa vendar kolikor toliko trpi na svojem ugledu in kredita. Škocijan pri Mokronogu. Mlad jc še kaplan Anton Komlanc, a njegova klerikalna zagrizenost in predolg jezik sta ga že tirala pred okrajno sodnijo v Mokronog. Razžalil je trgovca gosp. Petra Durjavo in nekatere druge, da v Škocijanu sicer ni drugih brezvercev, kakor samo ti. Zato je g. Dnrjava naperil proti kaplanu obtožbo. Prva obravnava, ki je bila baje zelo zanimiva, se je preleŠila. Radovedni smo, kakšen bo izid te kazenske zadeve. Leopold is Prečne, je skoraj vež v zaporih nego zunaj. Nič manj zrel pa ni Jate Sta-rič, delavec iz Mirnepeči. Bila pa sta menda slabe volje; kajti sporekla sta se do dobra in nazadnje tudi atepla. Pri tem je udaril Pegan Starica s smetišaieo po obrazu, mu izbil en zob in ga tudi na nosu poškodoval. Pegan ima tako malo eueršije, da se ne upa preživljati in je radi tega prosil, naj ga dado v prisilno delavnico, v kateri je priposestvoval ie domovinsko pravico. Za pretep' pa ima eneržije dovolj. Tnal pretep v sapom. V Krškem sta bila skupaj v zaporih Jože Nečimer iz Mikot pri Krškem in Jože Opalk, dninar iz Zaborsta. O polnoči pa, ko Nečimer ni mogel spati in ni vedel, kako si prežene dolgčas, vstane nenadoma iz postelje, začne kričati nad Opalkom in ga zagrabi z rokama za obraz in ga je precej opraskal. Seveda so ju takoj ločili in zdaj bo moral Nečimer samevati v svoji celici. Pravijo, da mu bo zdaj še bolj dolgčas, osobito, ko si parkrat ne bo mogel preganjati dolgega časa s tem, da bi pomakal žlico v ričet in bi jo nosil k ustom. Zato mu bo pa želodec godel lepe melodije, ali pa bodo zobje šklepetali, ko ne bo ponoči odejo. Sankališče na Bleda. Nabavili smo si sankal išče jz vrh Straže proti jezeru, katero je čez pol kilometra do Igro in ima krasne kurve in lepo strmino ter mirni izhod proti koncu proge. Iz proge je krasen razgled na jezero proti Julijskim alpam in Karavankam ter po blejski okolici. To sankal išče i>e je otvorilo v nedeljo, dne 15. januarja t. 1. in je bilo prav izvrstno obiskano. Med raznimi domačini bili so tudi tujci iz Tr,sta, kateri so se izborno zabavali in izjavili, da ie ta proga zelo lepa ter v tej dolžini kakor je, prav lahko meri s sankali-ščeni v Bohinjski Bistrici, da rekli so celo, da je deloma lepši, katero sodbo pač tujcem prepuščamo. Sankal išče gre večina ix> svetu posestnice vile Rosenberg, preblagorodne gospe Ko ze Vek, soproge c. kr. notarja v Ljubljani in katera nam je dovolila rade volje rabo te proge, kar zadene njen svet. Na tem mestu ji izrekamo nrav presrčno hvalo. — To sankali-^če hode urejevalo društvo za pov/di-20 prometa tujcev na Bledu, katero bode prav malo vstopnino računalo za uporabo sankal i sčav tako deračini, kakor tujcem. — Prav prije*na. T>osebno za vešče sankače je v sredi nroge kurva, pri kateri se nevešči v -ankanju prav pridno preobračajo, -eveda v zabavo tam -etojeeim £rle-lalcem. Mrado in staro, domače in vuje, vse se zabava in prepričani sir o, la bo vsak obiskovalec tega sankali-<ča zadovoljen in vesel, ko bo recimo — Blejsko sankališče obiskal. — Je-"ero je že deloma zamrzneno in ko Hode zanesljivi led pokrival jezer?ko ladino, potem mislimo napraviti ve-"iko zimsko v^s°lico z godbo na ledu. kakor smo jo priredili pred nekaj leti in katere se je čez #00 ljudi udele-ilo. Imeli smo voiaško godbo in iz-voščki so tujce vozili na saneh po kakor steklo erladkem ledu — Tudi le-4 os se misli to na nravi t i, seveda ako nam bo vreme milostljivo grlede mra-'a in »nogra. kajti prav rado je tako, 'la ko se misli napraviti lepo zimsko veseHco. nam isto pokonča ali južno vreme ali pa snee*. tako da prav velike u^de za zimski čnort sami sebi v v vrh o povzdige tujskejra prometa ne »beta mo. Mojstranski lovci prirede dne '29. januarja v hotelu »Triglav« v Mojstrani ples. Turistična tura k sedmim jezerom pod Trirlavom pozimi. Iz Bohinja se nam poroča: V nedeljo zjutraj sta se odpeljala g. inženir Časpar in g. Fezzi, oba iz Trsta, preko Bohinjskega jezera mimo Zlatoroga skozi Komarčevo steno k turistni koči pri jezerih. Pot skozi Komarčevo je bila silno težavna, ker se je bilo bati snežnih plazov, vendar sta srečno prekoračila steno in prišla do Črnega jezera, od tam naprej pač ni bilo mogoče več, ker se je suh sneg vdiral do tal (1 meter). Imela sta na tem kraju izvanredno krasen razgled in užitek, solnčni dan in še precej toplo ker sta na nevarnih krajih pod skalami trgala teloh. Naletela sta na veliko čredo divjih koz, koje sta na 50 korakov opazovala, s kako težavo se jima od mik a jo po globokem snegu. Še z večjo težavo sta hodila nazaj, ko se jima je sneg izpod nog umikal. Ob' 11. ponoči sta dospela v hotel »Triglav« na Bistrico, ob sebi umevno izmučena. Turisti, kateri so ob poletnem času že prehodili skozi Kamar-čo, si sami predstavljajo to zimsko turo, s kakim naporom sta hodila, ker ni bilo pota in sta turista po celem bredla sneg. Ameriške noviee. V Olevelaudu je umrl v bolnišnici Mihael Zupančič, star 43 let. Doma je bil iz cerkniške fare. V znamenj« alkohola. Te dni je alkohol pri nekaterih svojih privržencih zopet temeljito delovat Na Dunajski eeati aa si bili skočili v lase zganjarji, izmed katerih je bil eden aretiran. — Na Beeljevi eeati je nek znan nasilen fotograf provociral med delavci prepir, iz katerega je sled njič nastal pretep. — Na Dolenjski eeati sta se bila dva obrtna vajenca lotila nekega šolskega učenca. — V Hradeckega vasi si je bil nek žga njareek postlal kar na eesti. Ko ga je stražnik hotel spraviti pokonci, je postal tako divji, da so morali priti ponj z zelenim vozom. — Enaka se je zgodila nekemu pleskarju na Res Ijevi eesti. — Na Taborju je bil obležal nek 361etni brezposelni delavec, katerega je policija spravila istotako v varnejše prenočišče. — Na Kar-lovski cesti si je bil postlal nek mizarski pomočnik, katerega je stražnik spremil na dom. — Na Sv. Jakoba trgu se je bil zvrnil nek mestni ubožec, katerega so morali naložiti v zeleni voz in odpeljati. — V Šelenbur-govi ulici je pa kazal nek vinjen delavec svoj pogum s tem,da se je spravil nad pasante in jih toliko časa obkladal z različnimi psovkami, da ga je stražnik odvedel v »špehovko«. Ponesrečen prevoznik* Ko je v nedeljo popoldne pripeljal nek voznik do glavne pošte, se mu je tam zlomila pri vozu sprednja os in le s pomočjo pasantov in drugih prevoznikov bo voz spravili toliko v red, da ga je voznik zamogel spraviti, konja za brzdo vodee, dalje proti Marijinemu trgu, odkoder je zavil na Miklošičevo cesto. Ker je bil precej okajen, je padel pod voz, katerega je konj potem vlekel kakih 20 korakov daleč. Priskočil je na pomoč nek dijak in ponesrečenca rešil iz nevarnega položaja. Na lice mesta došli policijski stražnik, je takoj ukrenil, da so voz in konja odpeljali domov, prevoznika pa, ki je bil od kolesa in konjskega kopita na levi nogi močno poškodovan, pa v deželno bolnišnico. Zaradi prepovedanega povratka ie bila v nedeljo aretovana slaboglas-na 21 letna Štefanija Kukova iz Volč pri Gorici, ko jo šla po Kolodvorski ulici v spremstvu nekega moškega. Oddali so jo okrajnemu sodišču in bode morala po prestani kazni z ne nrostovoljnim spremstvom v svojo občino. Nevarna igrača. Snoči je bil na Cesarja Jožefa trgu zasačen nek de-"ek, ki je javno streljal s flobert pištolo. Tudi v nedeljo je tam streljal nek drug tak paglavec in prestrelil ori nekem oknu zunanjo in notranjo Šipo. Take igrače naj se otrokom odvzamejo. Ulične napise je imel v nedeljo ^opoldne v Kladezni ulici nek 171et-ni trgovski vajenec za tarčo in stresal nanje s flobert - puško. Strelen so orožje odvzeli. Aretovan je bil snoči nek 1 Slet ni Mapec, ker se je po S 129. lit. a kaz. ',*:k. hudo pr^errešil. Oddali so pra deželnemu sodišču. Izsrubl.i**no in najdeno. Branjev-ka Josioa Lužarjeva je izgubila mali koledarček, v katerem je imela dva ''astavna listka. — Vpokojeni kontrolor cr. Viljem Luke«ch je našel Havo denarnico z manišo vsoto denarja. — Na idena ie črna fflace rokavica. I^^t^ik jo dobi nazaj na osrednji pol*e'i«ki str^^^ci. »Slovenska Filharmoniia« kon-eertira jutri v kavami »Kvropa«. — Začetek ob 9. zvečer. Vstop prost. Narodno oftrambo. Družba sv. Cirila in Metoda v Ljubljani ima vedno dohodkov, a tudi vedno več stroškov, vsled tega primanjkuje družbi kurentnega, t. j. tekočega denarja. Čujte, kaj pravijo številke! Družba je imela v svoji blagajni končne gotovine i. s. 31. decembra 1908 1. K 50.270-60, dne 31. decembra 1909 1. K 25.708*86, dne 31. decembra 1910. 1. samo K457285. Volila in pokroviteljnine tvorijo pri družbi glavnico. Od glavnice se smejo rabiti samo obresti. Skrb prijateljev družbe bodi, da se redni dohodki primerno povišajo i. s. članarine, darila, prispevki od družbenega blaga, dohodki narodnega kolka, računskih listkov i. t. d., to pa že radi tega, ker bode letos družba za razne stavbe rabila nad 550.000 K. Ciril - Metodova podružnica v Štepanji vasi je priredila v nedeljo pri g. L. Čerinu predpustno veselico, ki je prav dobro uspela. V jako častnem številu, kakor do sedaj še nikdar, so se udeležili prireditve domačini. Ljubljana se je to pot bolj slabo odzvala, čeprav je bila pot jako ugodna. Na veselici se je razvila kmalu živahna zabava. Gospodične prodajalke so neumorno izvrševale svoj posel in ob zvokih godbe so se neprenehoma vrteli mladi pari. Vsakega, najsi je bil še tako slabe volje, so spravili v veselo razpoloženje komični prizori, pri katerih je naravnost mojstrsko rešel svoji vlogi nas humorist g. Ivan Anžič, ki je žel radi tega občno priznanje. Zbranemu občinstvu .ie razložil pomen in delovanje Ciril-M-todove dražbe g. Adolf Rib-nikar, ki je to pot prišel v našo sredi-Njemu, kakor tudi veem, ki so I pripomogli, da se je veseica obnesla, kličemo: Najsrčnejša hvala! Na svidenje spomladi! Pedružaica Ciril * Metodove družbe sa Cerklje - Čatež priredi 5. februarja na Griču v gostilni gosp. Slavka Kalina veselico s plesom. Nova Ciril-Metodova podružnica na Dolenjskem« V nedeljo, dne 22. t. m. je bil v Št. Janžu ustanovni občni zbor nove podružnice D. C. M. za Št. Janž, Tržišče in okol. Zborovanje je bilo z jako lepo udeležbo pri g. Majcc-nu. Razen domačinov je prišlo skoraj vse učiteljstvo iz bližnjih krajev. Lepo. je bila tudi zastopana podružnica iz Št. Ruperta. Glavno družbo je zastopal potovalni učitelj Ante Beg, ki je imel primeren govor ob splošnem pritrjevanju. V odbor so bili izvoljeni z vzklikom: predsednik gosp. Vinko Berce, nadučttelj; podpredsednica ga. M. Prijateljeva (Tržišče); blagajnik g. Ivan Majcen, blagajni-čarka gdč. Julčika Prijateljeva, tajnik g. Jože Repovž, tajnica gdč. Loj-zika Troštova (Tržišče). Odborniki: gg. Hinko Filip (Krmelj) in Nace Flajz (Brezje) ter ga. Helena ftku-ljeva (Tržišče) in gdč. Amalija Re-povževa. Namestniki: gg. Jože Repovž (Kaludrje) in Alojzij Knez (Trata) ter gdč. Matilda Ja~rova in Anastazija Bajnkova. Preglednika računov gcr. Iv. Prijatelj in Fr. Prijatelj (Tržišče). Delegata za glavno skupščino gg. Vinko Berce in Jos. Verbič. Podružnica šteje že sedaj nad 50 letnikov, za kar gre glavna z^slu-era veljavnemu in agilnemu g. Ivan« Majcenu. Novi odbor stori vse, d^ bo nova podružnica med prvimi dolenjskimi. Društvena naznanila. VI. družabni večer »Narodne čitalnice v Ljubljani se vrši v soboto, dne 28. januarja. Dasi je sedaj plesna sezija v najbujnejšem življenju, vendar se nismo ustrašili, priti še mi s svojo prireditvijo, saj nam dajejo soglasna zatrjevanja, da zabava In animirana familijarnost na citajniških plesnih večerih daleč nadkrilju-jeta vse druge plese, pogum in upravičenost, da nadaljujemo svoje »večere«. Zato pa vabimo na prihodnji ples še enkrat vse naše obiskovalce na gotov pose t. Začetek plesa, ki se vrši v mali dvorani ^Narodnega doma« jc sedaj že ob 8. zvečer. Triglavanski ples. Zvečer 19. februarja bo proslavo 351etnice akad. tehn. društva >>Triglav« iz Gradca zaključil velik sijajen ples v ljubljanskem Narodnem domu. Obsežne priprave so že v polnem teku in po teh, kakor po zanimanju v vseh krceih smemo pričakovati najboljšega. Kakor smo poizvedel i, so damska darila, katero dobi vsaka udeleženka plesa ravno tako origenelna, kakor elegantna. Vendar se ne smemo za seda4 preveč izdati. Eno pa poudarjamo: Naj bo vsaka skrb glede dragocene toalete odveč, glavno je dobr? zabava! Slov. trg. društvo »Merkur^ v Ljubljani bo imelo svoj občni zbor dne 29. januarja ob 10. dop. \ društvenih prostorih v Narodnem domu. Iz Kamnika. »Narodni* čitalnice« v Kamniku 43. redni občni zbor se je vršil dne 6. t. m. ob precejšnji navzočnosti članov. Otvoril ga jc s primernim nagovorom društveni predsednik g. dr. Kraut, priporočujoč *do-go in vzajemnost med naprednimi društvi, ki imajo svoje prostore v »Društvenem domu« in poudarjajoč, da je bilo društveno delovanju orav zadovoljivo in muogostransko. Iz temeljitega poročila tajnika g. Binterja posnemamo, da je imelo društvu 124 članov med temi 5 častnih. Društvene zadeve so se reševale v 18 sejah. Čitalnica je imela svoj dramatični odsek, obstoječ iz 8 odbornikov odnosno odbornic, kateremu jc n?.če-loval g. Binter. Kot režiserja dramatičnih predstav sta fnngirala gg. Jos. Štele in tajnik. Igralno osobje je štelo 24 dam in gospodov. Društvenih prireditev je bilo 12 in sicer 6 gledaliških predstav, 1 slavnosten več^r v spomin pesnika- rojaka Ant. Medveda, o katerem je predaval g. pisatelj Finžgar, 4 ljudska prevauja in velika društvena veselica v prid »Društvenega doma«. — Blagajniško poročilo g. Hudobilnika izkazuje 2222 kron 54 v dohodkov in 2641 K 86 v izdatkov, toraj 419 K 32 v primanjkljaja vsled nabave treh velikih zrcal v društveni d vorani in nekaterih novih rekvizit in kulis za oder. — O delovanju ljudske knjižnice je poročal obširneje g. Janežič. Po zaslugi er. prof. Breznika izborno urejena knjižnica je štela koncem leta 662 kniig, po večini leposlovne vsebine, od katerih jih je tekom leta prirasMo 92. — Izposodilo se je čitajočemu občinstvu 2341 knjig — gotovo veselo znamenje za bodočnost. — Poleg tega šteje knjižnica preko 200 knjig znanstvene vsebine. — O društveni inventuri in aledališki garderobi je podal poročilo g. Koželj, o časopisju društveni tajnik. Čitalnica je bila naročena na dvaindvajset časopisov iu 7 revij ter prejemala kot članica publikacije Sslovenake in Hrvatske ftfa* tiče ter Mohorjeve druabe. Vsled soglasnega sklepa se v bodoče opustita dva lista, mesto njiju pa naroči »Sla- visehes Tajrblatt« in znanstvena revija. »Veda«. — Novi odbor za tekoče leto se je sledeče konstituiral: predsednik: Dr. Alojzij Kraut; podpredsednik Anton Krizman; tajnik Makso Koželj; blagajnik: Ivan Hudobilnik; knjižničar: Josip Janežič; gospodar: Pran Levičnik si.; odborniki: Rudolf Binter, dr. Ribard Karba ter Ivan VrančiČ. — Namestnikom so bili izvoljeni: Fran Kratner in Kajetan Pogačnik; rač. preglednikom: Anton Habjan in Janko Košir; režiserjem in ganierober jem: Jos. Štele in kot zastavonoša: Aloj-zij Ponikvar. —ik. Slovanska Čitalnica v Trstu priredi povodom 501etnice svojega obstanka, dne 1. februarja v veliki dvorani Narodnega doma v Trstu jubilejni ples. Podporna društva za slovenske visokošolce so v veliki zadregi, k;jjti iadajat i morajo več nego imajo prejemkov, ker botle imelo za nasledek, da bodo morala prenehati s svojim ♦ielovanjem v dogledni dobi, ko bodo izčrpani prihranki Urejanjih let. Žalostno pa je in se mora javno pribili, da velika večina bivših podpirancev, ki žive v Ugodnih razmerah, se noče več zmeniti za i>odpomo društvo, katero jim je za časa njihovih studij večkrat pomoglo iz največje stiske. — Koliko so doslej društva na podporah razdelila med revne slovenske \ i-sokošolee, se vidi is sledečih številk; dunajsko podporno društvo je razdelilo v letih 1686—1910 85-370 K 41? v, graško v letih 1897—1910 74.:*81 K 60 v in praške v letih 1901—1910 26.907 K. skupaj 186.596 K tr2 v, kar je zares že lepa vsota. Težko je do-srnati, z kakšnimi odstotki so na tej vsoti udeleženi bivši podpirrmci. G<£ lovo pa je. da je lakih bivših podpirancev zelo malo, kateri bi prejete podpore vrnili ter jih tako dali po posredovanju društva k dispoziciji svojim naslednikom, ki so v istih slabih gmotnih razmerah, kakor so neke'a j oni bili. Od teh bivših i*xlpirancev. kateri se sploh društva vsakoletne z kakfhrim prispevkom spomnijo*, bode večina takšnih, da bi s svojim ori-spevkom jedva plačali od prejetih podpor obresti, četudi računane po enem odstotku. Podporno društvo ne more skoro ničesar storiti, s čimer bi prisililo bivše podpiranee, da bi vračali društvu prejete podpore. Težiti se ne more. ker se ne nosojuje, ampak podpira. Apeliranje na častno besedo bivših podpirancev, s katero so se zavezali, da bodo za društvo pridobivali podpornika, nabirali med znanci in prijatelji ter da bodo po mogočnosti sami tudi nekaj dali, je doslej žalibo^r zelo malo izdalo. Ostane še le nitima ratio, namreč gTOauja, da se v časnikih objavijo imena V0eh tistih bivših podpirancev, kateri za podporno društvo nikdar več niso zmenili od tistega časa, ko so od nje-sra sprejeli poalednjič pod noro, ter končno, da se ta grožnja v resnici izvrši. — Ce bi se prejete poditore vračale, bi podporna društva mogla lažje vršiti svojo vzvišeno nalogo, nogo doslej. Ker pa se to ne godi, kakor skušuje kažejo, je treba misliti Tia drugo obliko, s katero bi se doseglo isto in še več, nego doslej s podpornim društvom. To bi mojrla biti -^Slovenska dijaška banka« kot delniška družba s sedežem na Dunaju ter s podružnicama v Gradcu in y Pragi ter z delniško glavnico 100.000 K razdeljeno na 500 delnic po 200 K, katero bi bilo velikega socijalnoga, moral-nega in ped atrofičnega, pomena /a slovensko učečo mladino, o čemur a in ljudskega okusa je operi usoden. Vse hoče le opereto. Celo prvi operni komponisti že zlagajo operete (Leon-cavallo, \Veiss, Bik. StrattSSl), in dunajsko dvorno gledališče ijn'a mesto oper opereto (»Ciganski baron«, »Nc-1opir«). Operuc novitete so poštare bele vrane, nikjer dobre in uspešne nove opere, a tudi of»ernih pevcev (zlasti tenorjev in basov) primanjkuje povsod. Nastopila je pravcata tenorska kriza. Tudi Nemci ne morejo dabiti dobrih opernih tenoristov, do, celo operetni tenoristi se sila prepla-čujejo. Na Češkem, kjer je včasih vladala nadprodukcija tenoristov, poje tenorske partije visoki baritonisti ali pa šolarski začetniki. Ne godi se torej le ljubljanski slovenski operi sla-l*> v tenorskem opernem \7>rasanju, nego je tenorska mizerija enaka po vsem svetu. Manjka privlačljivega opernega repertoirja in svežih opernih pevcev. Dunajska »Ljudska opera«, t. j. poleg dvorne opere edina ljudska opera na Dunaju, nad dvami* lijonskem prestolnetn mestu z največ, jim tujskim prometom in bogastvom, je postala falitna, ker so troski večji kot dohodki in ker občinstvo več zahteva, kakor plača. Ravnatelj Simons Je poinkueal vas mufco, vprrsarjal je največje in najmiajewj»i opatu (wagner, BMtant flftraas, Pueeini, Noages, Hallevv) raakoano in celo s svetovnimi umetniki — savnam. Opereta edina vleče in polni blagajno, da se plačujejo treski. Zdaj se je Simons umaknil, a novo ravnateljstvo mora gojiti le dramo in opereto. Orheatsr se skrči od 67 na 38 mož, skrči se zbor, dragi soiisti se odpuste. Balet se docela razpusti ali vsaj zmanjša do i minimamosti. A tudi opereta ac bo smela gojiti le 3—4krat na teden Sezona pa se skrči od 11 mesecev na 7A/a meseca, t. j. od 15, septembra do 30. aprila. Navajamo to v informaci* jo onim Ljubljančanom, ki mislijo, da je vzdrževanje dobre opere Igrača in da rastejo operni pevci kot gobe po dežju. Svetovna operna kriza se čuti celo na Dunaju, pa naj ht se ne čutila v LjnMjani, kjer imamo le 6-me**ečne pogodbe za gaze in kjer dobiva gledališče borib 26.000 krene podpore t Ljuhljana je - žal - - za operni luksu« premajhna in rma premalo denarja za tako drago umetnost. Kakor »Ljudski operi« na Dunaju tudi slovenskemu gledališču ae bo kazalo za bodočnost vzdrževati opero, nego se bo omejiti le na dram \ opereto in kvečjemu na lahke opere st^r^ftf^ repertoirja. Veliko opero pa naj bi nam prinašala stagleuc **• grebšk* opere! Izprtf SOdKul. Ka/rn«ke obravnave pred okrajnim sodiščem. Neprevidnost. Marija Glasić, kuli arica na Marije Terezije cesti št. 7. je bila obtožena, da je vrgla s prvega nadstropja skozi okno na trotoar ste* klenico, ravno ko je Šel mimo hlapec i-"ran Jelovćan. Ta se je še o pravem Času umaknil, sicer bi mu bila steklenica priletela na glavo in bi ga lahko nevarno poškodovala. Glasič dejanje odločno zanika. Ker ni nobenih prič, ki bi bile videle, da je ravno ona vrgla steklenico na tla in ker je možno da jo jc kdo drugi zagnal, je bila Glasič oproščena. Nagla vožnja. Dne 13. maja 1.1. je dirjal z vozom po ljubljanskih ulicah hlapec Josip Snoj s tako naglico, da da so se rnu ljudje komaj umikali. Ker so šli ravno otroci iz šole je bila velika nevarnost, da koga povozi. Ker Josipa Snoja ni bilo k obravnavi, je sodnik razglasil kontumačno sodbo in Snoja obsodil na 3 dni zapora. Obdolžen tatvine. Rudoli Pičman se ga je bil nekoliko preveč nasrkal in zaspa) na neki klopi v Tivolskem parku. Mimo je prišel Alojzij Heller in možakarja zbudil. Ko se je mo ž prebudil, jc rekel, da mu manjka žepna ura in osumil tatvine Hellerja. Ker je bil takrat navzoč stražnik, jc slednjega preiskal in ni nič pri njem našel. Vsled tega nc pade nanj nikaka krivda in Heller je bil oproščen. Radi Ljudske posojilnice. Dne 2i* t, m. so stali pred tukajšnim kazenskim sodiščem hišnik I. R. posestnik Janez Dolničar in njegova žena Urša ter kovačeva žena Ivana Dolčič vsj obtoženi, da so raznašali vest, da je Ljudska posojinica 9 falirala. " Med njimi naj bi bile posebno o tem govorile Urša Dolničar in Ivana Dolčič, ki sta toženi, da sta rekli to-le: Do 9. ure dopoldne nekega gotovega dne so šs izplačevali v posojilnici denar, potem pa nič več. Ko so zaceli ljudj- jokati, jim je blagajnik vrgel nekaj dčsetakov, potem pa jc zapel neki zvonček in posojilnica se je zaprla. Vsi obtoženci so zanikali vsako krivdo. Ker se jim ni dalo ničesar dokazati, je sodnik vse oprostil. Spopad. Dne 6. januarja sta v neki gostilni med drugimi gosti pila ttidi Fran Lcben in Miha Bricelj. Jiricelj je bil že precej okajen in je Lebna izzival. Ko je imel ta dosti, je skočil na Briclja ter ga sunil v obraz in na očesu poškodoval. Priča Janez Vrbinc, ki jc bil pole#, to potrdi, pristavi pa, da je tudi Rricclj skakal v Lebna. Lcben poškodbo priznava. Obsojen jc bil na 24 ur zapora. Gnila jajca. Dne 17. januarja je prinesla na tukajšnji trg Marjeta Tomažin iz Velikih Lašč pokvarjena jajca. Tržni organ jo je citiral na magistrat, kjer so se ji odvzela, kar je bilo gnilih. Kmetica pravi, da ni vedela, da je vmes kaj pokvarjenih jajc, ker jih je šele takrat pogledala, ko jih je tržni organ že zaplenil. Obsojena je bila na 10 K globe. Prepovedana igra. Dne 14. decembra je bil tržni dan. Na Sv. Jakoba trgai so takrat prodajali kmetje drva, inešetarili pa so ljubljanski drvarji. Prodajalec Janez Predalič je med gnečo nagovoril malo pijanega drvarja Franceta Seškarja, naj gre ž njim igrat »mož in cifra«. Šeškar se je dal pregovoriti, ter začel metati denar v zrak, Predalič ga je pa pobiral ter spravljal. Seškar j« pri tem izgubil 4 K 40 vin. Zagovarjati sta se morala oba igralca dne 23. januarje pred tukajšnjim okrajnim sodiščem radi prepovedane igre. Šeekar je bil obsojen na 5 K globe, Predalič pa na 20 K globe. _ Ugvtutjr? pas. Hurttn r^urtan, pnmirnik v Vrtdjea* **a nuJsja psa, ki k*j rad napade miamteeee ljudi, laka je ta pes tu* nedavno ponatisi čevljarskega pomočnika Josipa Olantea, ter ga take maŠM ngriznil, da jo moral ta iti v boMInien. Ker se še ne ve, aH je poškodba lahka, ali tenka, se razprava pteloši na nedoločen Čua. s • Kazenske obravnave pred deželnim nitr— Nevaren lat. Meseca septembra, zlasti pa novembra m. L, se je v Zgor. Kanomlji zgodilo več tatvin, ne da hi ae bilo posrečilo zaslediti pravega tatu. Končno ae je pa le posrečilo prijeti pravega storilca, ia sicer hlapca Franceta Črnologar-j a iz Zgor. Kauomolje, ki je bil zaradi tatvine že večkrat kaznovan. Ta je služil dalj časa pri posestniku Antonu Sede ju v Dolah. Dvakrat je zapustil to službo in se po kakih 14 dni okoli klatil, a se vselej vrnil nazaj z novo obleko, obutvijo in žepno uro. Končno se je pa le dognalo, da je izvršil pet dokazanih mu tatvin in napravil za 155 K 74 v škode. Umevno je, da obdolženec tatvine taji, in se zagovarja, da je te pokradene reči, ki so se tudi pri njem našle, kupil od različnih neznanih mu oseb in trdi, da je nedolžen. Sodišče je pa bilo drugega mnenja in mu je poplačalo to njegovo nedolžnost z 18 meseci težke ječe. Bojeviti fantje. Na večer dae il. septembra m. 1. zvečer je bilo v Šu-šteršičevi gostilni na Klancu dokaj živahno, kajti nahajalo se je tam mnogo gostov. Pri eni mizi je sedelo !>ctero predoselj&kih fantov, katerih namen je bil, provzročiti tepež. Najbolj glasan med temi fanti je bil Tine Cvek, kovaški pomočnik v Kokri-ci. Gostilničar je bil primoran s pomočjo gostov nem i rneža spraviti iz krčme. Okoiu polnoči je stopil na prosto gost Jožef Košnik. Cvek skoči kar nenadoma k njemu in ga sune z nožem tako močno v hrbet, da je rana segala v pljuča. Nato je jelo leteti kamenje v vezne duri in v šipe Su» šteršičeve čumnate, a teh storilcev s« ni moglo najti. Akoravno Cvek dejanje taji, ga je sodišče na podlagi zaslišanih prič obsodilo na 7 mesecev težke ječe. Zrel tiček. Miha Aiič, 231etni mizarski pomočnik iz Sele, brez stalnega bivališča, je znan potepuh in silno nevaren tujemu imetju. Vsled razsodbe deželne vlade bi bil moral sedeti v tukajšnji prisilni delavnici, a se je temu neljubemu zavetišču odtegnil s begom. Klatil se je po Kranjskem brez opravila, preživljal se je pa s tem. kar je pri beračil. Od 8. na 9. novembra je prenočil v hiši Janeza Fer lana v Pred mostu. Tu si je dobro zapomnil hišne razmere, ter opazil, da ima gospodar v skrinji shranjen svoj denar. V noči na 11. nO-vantkre m. L ga je pa že Ferlan zalotil, ko je po skrinji stikal in iskal po denarju, a ga ni mogel najti, ker je imel gospodar pod zglavjem svojoera ležišča skritih 300 K. Alič je pa že podnevu istega rine v Filipičevi hiši v Srednjem brdu izvrši] tatvino, kajti prebrskal je obleko in našel :i K, katere je vzel "m gospodarjevemu brata klobuk. Obdolžence vse to odkrito priznava; za kazen se mu je prisodilo 15 mesecev težke ječe. Dobro so jo skupili. Due 9. decembra m. 1. zreuer je prišel v Mencingerjevo gostilno na Savi službujoči občinski stražnik gostom naznanit policijsku uro. Njegovemu pozivu so ^e posebno upirali brata Anton in Peter Grajžar in Janez Weithamer, v« trije doma M Smlednika in delavci, prva dva na Savi, zadnji na Javor-niku. Koaično se je vendarle posrečilo stražniku jih odpraviti iz gostilne. Obdolženci so pa na stražnika počakali, in ko se jo vračal iz gostilne, sprejeli so ga s kričanjem, s katerim ^ je najbolj odlikovat znani pretepač Weithauser, češ da se ga ne boji. In res sta napadla stražnika najprej VVeithauser, ki ara je sunil z nožem v hrbet, pote-m pa še Peter Grajžar. Stražnik je brz arefcoval Antona Grrajzarja, ki se niu je pa uprl z «h ž-nikom, Werthauser in Peter Grajžar sta ga pa stran vlekla. Končno so pa vsi trije ik> njeni udrihali, da jim je komaj ušel v gostilniško vežo. Pri tem silovitem napadu je bil stražnik težko poškodovan, zadobil je pa tadi več lahkih okvar. Weithauser in Anton Grajžar tajita vsako krivdo, medtem ko Peter Grajžtr vsaj večinoma dejanje priznava. Sodišče je pa to sirovo iK>stopanje obdolžencev nasproti stražniku tudi ostro kaznovalo, kajti obsodilo je Weithauserja na 14 mesecev, retra Orajzarja na eno leto in brata Antona na 4 mesene v težio ječo. * Duhovnik obeli« zaradi zločina zopet nravfMt Včeraj smo poročali, da je bil ntajefski znpnik Bora obsojen na leto dni ječe zaradi rastnih svinjarij, katere j* aaraajsd s kaseokimi fanti ter v praksi izvrševal naloge . klerikalne mlared Najsvetejšim »Te denm« za »pravično* sodbo — in prizivno sodišče je spoznalo tega župnika za krivega ter ga obsodilo na pet let težke ječe. jsufk *mmm »H*»i boiji, ka-ker je Ml to stoletni običaj, so sedaj Čučurani storili najskrajnejši korak: val polnoletni metki in ženske so Izstavili Is katoliške cerkve in se pre-glaaiil za brezkanfesijonalne. Književnost. — tt&ioveaski Trgovski Vestnfk« ima v svoji zadnji številki sledečo vsebino: V drugo desetletje. Df. Karel Hinterlechner: Praktiška geologija. Dr. M. Brezingar: Pšenični trg. Hudolf Sega: Karteli in trgovina. Iz trgovske prakse. Raznoterosti. Statistika. Slovensko trgovsko društvo v Celju. Društvo slovenskih trgovskih potnikov. Društvene vesti. Književnost. Rflztied po dmnskeni 5vetn. — Češka visoka šota političnih znanosti se otvori v Pragi dne 19. februarja t. 1. Predavali bodo: Poslanec dr. Kramar, docent dr. Maršan, vseučiliški skriptor dr. Tobolka, poslanec dr. Koeraer, profesor dr. Kad-lec, prof. dr. Vavfinek, docent dr. Baza, odvetnik dr. Ras in, poslanec dr. Behuster, profesor dr. Gruber, docent dv. Mildschuh, dr. Zavesk^, poni. dr. Winter, profesorji dr. Pnnk, dr. Drachovsk^ in dr. Mirič-ka, dež. svet. dr. Pilat, dunajski urednik »Narodnih Listov« Josip Pe-nižek in urednik »Narodnih Listov« V. Červinka. Vsi ti bodo predavali v Češkem jeziku. V slovenskem jeziku 1>6 predaval dr. Bogumil V očnjak, in MCer o temah: »Temelji teoretične politike h posebnim ozirom na Jugoslovane« i2 uri) in ^Avstrijsko narodnostno pravo.« Predavanja se bodo vršila vsak dan od 6.—9. zvečer. Slušatelji so lahko obojega spola, a morajo biti stari najmanj 17 let. Vpisnina znaša 10 K, šolnina pa 20 K. VisokoŠolci plačajo polovico. Rok za Vpisovanje je od 6. do 11. februarja t. L v Pragi fl. Marianska nI. st. II. — Zlato v Srbiji. Ob izlivu hor-bevačke rečice v Moravo v vranj-skem okrožju že dlje časa izpirajo I>esek, v katerem se nahajajo znatne količine čistega zlata. Xa obrežju reke se vrše sedaj strokovnjaške preiskave in če bodo rezultati te preiskave povoljni, bo spomladi pričela neka angleška družba s pripravami za ureditev velikega zlatokopa. — »Narodni domu v Nisu. Odbor za narodno obrambo v Nišu je izdal na meščanstvo oklic, v katerem je pozivij*:, naj nabira prispevka za zgradbo /Narodnega doma« v Nišn, v katerem bi naj imels svoje proskrv rs vsa niške kulturna društva. Iz-prožeua ideja j*" vzbudil« v vseh kro-£rlh najradastnrjni odmev. — Srbski zrakoplove«- Bese vi č. ZagreKški časnikar Beševič je predložil srbskemu vojnemu ministrstvu načrt za konstrukcijo novega aeroplanu, ki po zatrdilu Beševiča samega nadkriJjuje glede popolnosti vse dosedaj znane vrste aeroplanov. Od iieševiea konstruirani model ima poleg velikih kril, še manjša reservna krila, ki so zložena in ki se v slučaju pada avtomatično razširijo in onemogočijo nagel in vertikalen padec. Beševič je te dni dospel v Belgrad, kjer se stalno naseli Srbska kraljevska akademija znanosti je podelila Beševiču ustanovo v znesku 500 dinarjev. — Ministrski jubilej v Srbiji. V soboto je poteklo 100 let, odkar je Srbija pod Karagjorgjeni dobila prvo ministrstvo. Prvi ministri so bili: Mladen Milanovič, Milenko Stanko-vič, Dositije Obradovič, Jakov Nena-dovie, Peter Teodorovič in Sima Mar-kovie. Kako naivni in primitivni so bili še takrat nazori o dolžnostih in poslih minLfetrov, dokazuje naredba, ki jo je rtdal »Praviteljstvujušči so-Vjnt srbski« o delokrogu posamnih ministrov. Delokrog ministra zunanjih del se opisuje na primer v oni naredbi tako - le: »Milenko Stankova* minister zunanjih del, to je, ako bi kak človek iz druge zemlje prešel k nam ter kaj zahteval, tako je treba, da takšnega človeka pošljete k njemu.« Ti primitivni nazori o ministrskih dolžnostih in poslih niso nič čudnega, ako se uvažuje, da so bili prvi srbski ministri sami kmetje in da prvi srbski ministrski predsednik in vojni minister Mladen Milovanović ni znal niti čitati, niti pisati. — Druga Rieman je. Pred 10. meseci je prišel v Sučorje ua otoku Hvaru škof Zaniaovič ua kauonično vizi-tacijo in birmovanjt. V cerkvi se je takrat pelo v hrvaškem jeziku. Ko je škof to slišal, jo z vso ostrostjo takoj prepovedal hrvaško petje. To je zup-Ijene tako razjarilo, da so nemudoma zapustili cerkev in vzeti sabe tudi 174 otrok, ki bi jih škof imel birmati istega dne. Od tastera šaaa niti eden finšuran ni nsvatapil cerkvenega pva* . ga. Ser cerkvena oblast ni hotela odnehati ter dopustiti, da bi se hrvaški Razne stran * Prebivalstvo Bosne. Provrao-rieni zaključek ljudskega štetja V-Bosni in Hercegovini izkazuje 1 milijon 893.683 prebivalcev, tedaj od L 1895. prirastek 325.591 duš- * Stavka v belgijskih premogo-kopih. Žalostne sadove rodi stavka v belgijskih premogokopih. V četrtek so izvršili stav kujoči z dinamitom atentat na stanovanje nekega stav-kokaza. fckoda je velika. Človeških žrtev ni bilo. * Avstralijo je odkril Amerigo Vespucei. Kurator zgodovinskega oddelka parlamentarne knjižnice v Melbourne, Betrieb, trdi, da ima dokaze, da je Avstralijo že leta 1499. odkril Florentinec Amerigo Vespucei. * Draginja, argument pred sodiščem. Zagovornik: ». . . Res je, da je imenoval moj klient svojega nasprotnika »bika«. Toda pomislite, da danes pri tej neznosni draginji in posebno pri visokih cenah goveje živine, to ime nikakor ne more hiti tako velika žalitev.« * Izstopi iz katoliške cerkve. Kot odgovor na nastop Vatikana, se je zgodilo, da je v Monakovem izstopilo veliko število prebivalcev iz katoliške cerkve, kar so nekateri posve-dočili v zadnjem času s tem, da so vpisali v popisovalne pole za ljudsko štetje v rubriko za veroizpo veda nje, da so brezverci. Med izstopivsimi jc tudi zelo veliko najuglednejših oseb in mnogo odličnih rodbin. * Kuga. Na Severnem Kitajskem se kuga strahovito širi. Med avstro-ogrsko kolonijo v Tientsinu jc umrl eden za kugo. Velika nevarnost preti Pekingu. Na mandžurski železnici so ustavljeni vsi vjaki, izvzeinši velike ekspresne vlake. Ob železnici jc več vasi popolnoma zapuščenih, najbrže so pomrli vsi prebivalci. * Čuden izraz žalosti. Iz Budimpešte se poroča: Te dni je dobil v občini Kaidaes kmet Jožef Korbut brzojavno obveščenje o smrti svoje matere. Korbut je bil tako jezen, da je najprej preklel poštnega sla, potem pa v družbi z drugimi kmeti razdrl precej na daleč brzojavno zvezo. — Korbuta so utaknili v luknjo. * Angleške borlteljice za žensko volilno pravico. Med zasedanjem angleškega parlamenta dne 20. januarja je prišlo v Londonu zopet do demonstracij snfragetk. Več ministrov so zasledovale sutragetke tako dolgo, da je nosegla vmes policija. V posebno nemilost je prišel minister Chur-cill. Znaua angleška sufragetka Pankhorst je govorila včeraj v Parizu in izjavila, da bodo sufragetke primorane na dan kraljevega kronanja, opozoriti javnost na sebe, če se dO tedaj ne reši vprašanje ženske volilne pravice. * Kuga. V Severni Mandžuriji je v zadnjih 14. dneh zbolelo za kugo 1100 ljudi, ki so večinoma umrli. Kuga je razširjena po vseh mestih Severne Mandžurije in se razširja tudi po Južni Mandžuriji. Ljudstvo pobija zdravnike in strežajč. V Mukdena in Dalnem so kitajski vojaki iz strahu pred kugo pobegnili. * Velika nesreča v rudokopu. V Sosnovicah se je dogodila velika nesreča, pri kateri je baje 40 rudarjev našlo smrt. Nesreča se je zgodila v drugem spodnjem oddelku jame Kazimir, ko je bilo v jami uad 400 delavcev. Ko je začela jama goreti, je tirlo vse proti izhodu. Baje pa je zgorelo v jami 40 rudarjev. Od druge strani se zatrjuje, da jih je izginilo samo 6. * Mati umorila hčer iz ljubosumnosti. V Fonadico pri Primiero jc kmetica Depavli zadavila svojo 17-letno hčer Fraučiško, ker je mislila, da ima ljubavno razmerje z njenim drugim možem. Ko se je izvedelo za umor, je morilka pobegnila ter se usmrtila. Sestra umorjene Frančiške je zblaznela in so jo morali prevesti v blaznim. * Sedem ljudi umoril. Iz Odese poročajo; V mestu Mamiez je plesni učitelj Kraninaki sedam ljudi umoril. Sel j« v prodajalno trgovca Po-zosacsatowa pod pretvezo, da je izgubil prstan. Trgovčeva soproga mu je dala ključ od prodajalne in ko mu je prišel sluga naproti, ga je umoril Krasinslr!. Sraga . ....eal na pomoč, nakar je pritekla žena s svojim najmlajšim otrokom. Krasinski je .tnal ta dva umoril. Med tem je prišlo vec ljudi iz dotične hiše na pomoč. Morilec je pa še štiri teh umoril ter nato pobegnil. Ljudje so ga zasledovali ter ga po težkem boju premagali. Ko je Puzoszczatow prišel domov, je zblaznel. * Zdravilišče na skrajnem severa. Sir Ernest Shackleton hoče poleti potovati na skrajni sever do kakih 80° severne višine na otoke »Spitz-bergen«, da prouči ondotne biologič-ne razmere posebno v tem ozira, ali bi se no dalo tam med poletnimi meseci otvoriti zdravilišče za bolno na pljučih. * Kuga v Mandžuriji. Iz Petro- grada se poroča, da je kuga v zahodne m delu Sibirije, ki jo veže mand-žurska železnica z Evropo, popolnoma prenehala, izvzemši Cbarbina. V Charbinu umre na dan povprečno 100 oseb, strašno pa razsaja kuga v Mandžuriji. Ognjišče se nahaja v Futeiadanu, kjer je umrlo nad 2000 oseb. Iz Mukdena je prišel cel bataljon kitajskih vojakov, ki so v sled strahu popolnoma brez vsake discipline. Inozemcev se je polastila panika in vse, kar le more, beži. Kitajska oblastva so popolnoma indiferentna. Zlasti nevarna za razširjenje kuge se je izkazala železnica. Ob železnici na 100 km daleč razsaja povsod kuga in celo ob progi je videti ležati mrliče. Srahovita nesnaga kitajskega prebivalstva in prenapolnjene hiše so krive, da jo vsaka zdravniška pomoč iluzorična. Razmerje mrtvih je približno tako, da pride na vsakih 1000 oseb, ki so umrle za kugo, samo 20 evropejcev. Telefonska in brzojavna poročila. Nesreča v premogokopu. Zagorje ob Savi, 24. januarja Dane* zjutraj ob 1 /. na S. -sta bila v jami. kjer se koplje premojr. zasuta dva delavca. Delala sta na drugem horieontn pod etažo, s katere je premog že odstranjen in s katere *e je ondn nasuti materijal na nju zrušil. Enega ponesrečenih delavcev sc resili, drugi je mrtev. Varnostna dela mj nadaljujejo. POSLANSKA ZBORNICA. Ljudsko štetje. Dunaj9 24. januarja. Začetkom današnje seje poslanske zbornice je govoril predsedn. Pattav posmrtnk-o umrlemu dr. Funkeju. Nato je grovo-ril notranji minister o zadevi ljud. skega štetja ter trdil, da je vlada pripravljena varovati objekt i vileto in korektnost pri ljudskem štetju. Skušal je biti kolikor mogoče objektiven in je izjavil, da se čuti prisiljenega c'lede na neštete interpelacije, ki mu prihajajo od strani raznih narodnosti glede ljudskega štetja dati nekatera pojasnila. Co so v interpelacijah navedena fakta resnična, potem ljudsko štetje tudi za vlado ne more biti zanesljivo merilo. Vlada si je svesta, da vsebuje konskripcija mnogo po-^reškov, kar pa jo splošna napaka vsake statistike, to so organ ični ]>o-^rreški vsakega statističnega postopanja. Če pa so se dogajale hote nepravilnosti, zlasti v zadevi občeval ne^ra jezika, potem je to drugo vprašanje. Vlada je vse organe zlasti v tem ozi-ru svarila in števnim komisarjem naročila, da morajo postopati popolnoma nepristransko, zlasti pri določevanju občeval nejra jezika. Podučavala je Števne komisarje o njih dolžnostih, oe pa ti svoje dolžnosti niso opravljali, kakor bi bili marali in če so se posluževali nasilja in družabnega bojkota, da so premogli ljudstvo do napačnih aapovedb, je to vsa obsodbe vredno in je vlada ukazala vse take slučaje najstrožje prt iskati ter poskrbela, da se izvedejo vse? potrebit korekture, proti števnim komisarjem pa, ki so kršili tvoje dolžnosti pa se bo uvedla najstrožja preiskava, poklicali jih bodo na odgovor in če se izkaže njih krivda, bodo kar najstrožje kaznovani. Za Wicke!hur*om je govoril češki radikalee dr. Baxa fcer izjavil, da zavzemajo češki radikale! napram vladi najstrožjo o pozi-njo zaradi dogodkov pri ljudskem ^etju. Seja se nadaljuje. Slovenski major vpokojea. Dunaj, 24. januarja. Slovenec najor Martin Žunkovič v Kromeri-:n, znan po svojem delu »Slovani kot ivtohtoni prebivalci Evrope« je vpo-fojen, brez dvoma zaradi njeeovega nstoričnega delovanja. »Zveza južnih Slovanov«. Dunaj, 24. januarja. Daue-; dopoldne ob 10. je imela »Zveza južnih Slovanov« sejo, na kateri se je poave-ovalo in sklepalo o taktičnem i>ooto->anjn zveze v bližnji prihodnosti. Roni tati posvetovanja so se popolnoma ajni. Poljski klub. Dunaj, 24. januarja. Danes ob 5. opoldne ima Poljski klub posvetova- je, na katerem so se nadaljevala razpravljanja pTerušene stfe otf trika, glade situaefje in stališča Poljakov v vodnocestnem vprašanj«. Poljaki demokrati so vložili predlog, ki obsega tri točke. Stavka gledaliških delavcev. Dunaj, 24. januarja. Suoči so se v vseh gledališčih brez tefkoč uprizorile večerne predstave. Ravnatelji prizadetih gledališč so izjavili na* pram delavcem, da ne popuste. Štrajk gledaliških delavcev se je tedaj no-poluoma ponesrečil kljub temu, da so ga proglasili za generalni štrajk. Zahteve mornarice. Budimpešta, 24. januarja. Danes se je obravnaval v ogrskih delegacijah predlog skupne vlade o izrednem mornariškem kreditu. Mornariška uprava zahteva 4 velike bojne ladje za 20.000 ton, ki bi stale 242,400.000 kron, nadalje 3 krlžarke za 3500 ton, ki stanejo 30,000.000 K, 0 torpednih ladij po 8000 ton za 18,000.000 K, 12 torpednih čolnov za 12,000.000 K in 6 podmorskih čolnov za 10,000.000 K. Nemiri v grški armadi. Pariz, 24. januarja. Iz Ateu poročajo listi od včeraj, da so nastali v grški armadi resni nemiri. Prejšnji vojni minister, polkovnik Lapathio-tis, in štirje častniki so bili aretirani. Jemen samostojna kneževina. Berolin, 24. januarja. Iz Carigrada rx>roeajo listi, da je proglasil Mahdi Idris v Jemenu samostojno kneževino. Železniška nesreča. London. 24. januarja. Včeraj sta trčila v bližini Pontvbridda, v dolini Taft' dva vlaka skupaj. Dosedaj so izvlekli izpod razvalin vozov 11 mrt-\ lh in tO težko ranjenih. Nagrada parniku. London, 24. januarja. Angleškemu paruiku >Lautarranghe<', ki je rešil avstrijski parnik »Trieste«, se je izplačala daues nasrradći JO.oOO funtov šterlina*ov. Pozor! Gotovi ljudje, ki žive od ljudske no razsodnost i, begajo ljudstvo, da bodo slovenski denarni zavodi propadli in da bo »»stala le »Kranjska šparkasa« v Ljubljani. Vemo dobro, odkod prihaja ta agitacija zoper slovenske hranilnice in posojilnice in znano nam je, da je ta agitacija tudi mastno plačana. Take agitacije ne bomo trpeli in če se bo stvar nadaljevala, bomo napeli druge strune. — Opozarjamo občinstvo na te sleparje. Postopalo se bo brezobzirno proti njim, kakor tudi proti vsakemu drugemu, kdor bi take vesti razširjal. — Zatorej pozor! Gospodarstvo. — Ljubljanski semenj za kozu-hovino. Letošnji semenj za kožuhovi-DO je bil nekoliko mlačnejši, kakor druga leta. Glavni vzrok tega pojava je denarna draginja v Ameriki, kjer *o bili doslej najboljši odjemalci. Preknpej so prinesli mnogo lepega blaga na semenj, zlasti iz kočevskih in staroirških hribov, kjer se dobi vsako leto najlepša kožubovina. Vzlie mnogim kupcem iz Poljske, Ruske, Saške in drugod, je bila kupčija precej rezervirana, ker se je vsakdo bal izgube. Lisice so prodajali po 12 do 14 K, divjp mačke po % do 5 K, vidre po 30 do U2 K, dihurje po 3 do 1 K, jazbeci no 3 do 4 K, zajce po 6u do 70 vin., sme po *0 vin. do 1 K 20 vin. Najdražje, so bile kune, in sicer zlatice po 30 do 40 K, temne celo po 50 do m K, belice pa po 28 do 32 K. Na sejmu je bilo blizu 1500 lisic, 3 dO 4 tisoč zajcev, 200 do 250 kuu, ;J00 do 400 jaabecev in 80 do 100 divjih mačk. Koncert »Slovenske Filharmonije« se vrši jutri, v sredo, ob 0. zvečer v kavarni »Evropa«. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto Pustoslerašek. Umrli so v Dna 20. prosinca: Marija Pašni« kar, delavčeva h#i, 7 mesecev, Frane Jožefa cesta 1#. — Vladimir Kreni-žar, rejensc, 10 mesecev, Streliška ulica 15. V deželni bolnici: Dne 17. prosinca: Anton Srne-raje, krojaški pomočnik, 25 let. Dne 18. prosinca: Fran Setnikar, posestnik, 52 let. Borana porodila. Kreditu karta v Ljabljinl- lam 24. jamarja ttfl. 4-2»/0 sreteat testi 4% avstr. kronska renti 4*/t on. 4% knufftko deželno poaoJBo 4*. k.o. " I Hrta • . I %• • • 1 Sre&e Is I. 1«0 »/, •I 1» t» •f If lt . llnbHanske . . avstt.idec.kris* Ljubljanske kreditne banke Avstr. kredttnegi zavodi . Dunajske tarifne dražbe . Jnlne zelenice .... Državne itUralce . . . jJziM Jsonten .... Češke sladkorne dražbe . Živnosteasks banke . . Cekini Msrke Praski Ure . RttHjl. . • . • 9310 9330 97-10 97 30 9295 93 15 91-90 9210 96 — 97 — 9410 9510 ur 217 — 309 — 315- 156-— 16? — 396 50 302 50 Si- 997 — 2S4 — 260 — £38* - 518 — 538- i 48 92 50 OHiO 88 — 94 — 57 .e0 f3r0 36 2* 40 25 260 50 26310 475- 48c'— 676 50 677 50 56375 564-75 117 50 747 75 74S50 764 hO 76550 273-- 276 90 284 — 1136 11-39 117-32«' 11752 95* o ? mm 23.12. pop J 7463) —1*71 sl.svzh. . 9. zv. j 746 3 J —1 5 I si. szah. megleno oblačno 24. S 7. zj. j 745 5 —5 l j si. jug iill . Srednja včerajšnja temperatura —2*3°, norm. —2 2*. Padavina v 24 urah 00 mm Javna zalivala! Zahvaljujem se tem potom gosp. dr. Mauriciju Ru*u, zdravniku v Ljubljani, na Marije Terezije cesti, za njegovo trudapolno, ljubeznjivo in nad vse uspešno poslovanje pri mojem težkem in kritičnem položaju. Brez njegove tako točne pomoči bi bila zame zadava gotovo postala usodepolna. Z odličnim spoštovanjem vedno hvaležna 325 Bati Pilko - Kos pri .Zlati ribi" v Ljubljani. Zarili smrti trgovca se takoj oNa dobro založena in dobro tdoča trgovina s papirjem, galanterijo § in šolskimi potrebščinami ■a ▼•likam trgu, a salo živahnim prometom v središču Ljubljane. Kj<*, pove upravništvo »Slov. Xaroda<:. Najbolj varno naložen denar jc na posestvu. Dne 27. januarja 1911 se bode vršila ob 10 dopoldne v sobi sL 16. okrajnega sodišča tu prodaja enonadstropne hiše s Trtom in lepo veliko verando s krasnim razgledom, nlica M Orad it. 9. V hiši se nahaja mala prodajalna in že več let obstoječa vinska trgovina. 325 Kdor bi imel veselje do hiše in kupčije, naj se sigurno udeleži prodaje 0 Hovorni .EUROPA* se vrši 327 jutri, v sredo, 95« t. m« KONCERT Slovenske filharmonije« lacetek ob t. ari. Vstop prost Za obilen obisk se priporoča ANTON TO HEJ C. Irarfea trgovski soMlk špeeerist in zelezninar, vojaščine prost, bi rad premenjal mesto. ~ Pr vzel M lahko tudi dobro idote trgovino. Ponudbe pod »Podjeten it 100" na upravništvo »S ov. Naroda«. 257 naande z 2—3 sobami, pritiklinami in delom vrta se odda zrn majev selilni rok mirni stranki. — Kje, pove upravništvo »SI. Naroda«. 315 Učenko poštenih staršev 278 sprejme t mannjakturno trgotiao J. Fajdiga v Vipavi. Prodajalka pridna, poštena in zanesljiva, n sjnjtf nt viditeijiu pUn&ite. Biti mora najmanj 23 let stara. Katere so že poslovale samostojno z dobrimi izpričevali, imajo prednost Sprejme se takoj pri 363 Antoni! lerbift, trgovce v fe/nici d Sati slabe kakovosti (rdeče ali rumene barve) po 120 do 140 K meterski cent. — Srednje kakovosti 150 do 155 kron meterski cent. — Zelenkaste barve 160 do 170 K meterski cent. — Ponudbe je nasloviti na: 104 Emerik Kukec, Žalec. MM Prvi slovenski izpntni iD mm Dragotin Jurman Ljubljana, Šelenburgova nlica St h Fino domače 255 kislo zelje prodaja in raapoiilja v sodčkih od 50 kg naprej tvrdka J. Kušlan v Kranju (Gorenjsko). letnik 1910 ■» S. dobi po primernih cenah pri Lovni Petovarju posestniku vinogradov v Jeruzalemu pošta Ivanjkovci pri Ljutomeru. Vzorci in cene na zahteva« Zagrebška tovarna, tvrdfce Henrik Francka sinov, v vsakem oz«*, novodobno urejena, izdeluje svoje proizvode izključno le iz najboljših sirovin. V Vaš prid bode, bodete li prt nakupovanju dajali prednost temu izvrstnemu proizvodu pravemu :Franckovem: kavnem pridatku z mlinčkom, iz zagrebške tovarne. m »m* v fin\»;»Lf, Vovaralika 51 0 F- P. n. Usojam se naznaniti, da sem poveril zastopstvo za tjnbtjano bi okolico tvrdki Kmet & Slivar v Ljubljani. Pisarn se nahaja na Marije Terezije cesti Stev. 8, zaloga pa v prostorih I. ljubljanskega skladišča Krisper & Tomažič, Dunajska cesta, poleg Tdnniesove tovarne. i* h* i M* atacti Mi zstmih iim tiifti Mir fettK v Jaria. Z odličnim spoštovanjem 306 -Bf Vinko Majdič TO" Stanovanja 2 1 sobo in kuhinjo se Oddafo za februar na Poljanski cesti it 60 ter na PredoviĆevem selu. 324 Elija Predovič, Ljubljana. Blagnjnlčorka ob enem tudi izurjena prodajalka mešane stroke, zmožna obeh deže nih jezikov, žeh spremeniti svojo služba najraje v mesto. Prijazne ponudbe naj se blagovolijo poslati pod „sreča Št. 1911" poštno ležeče Litija. 323 aa iz proste roke radi bolezni ikfau3 z gostilno In vrtini ob glavni cesti v mestu. Naslov pove uprav. »Slov. Naroda.« 286 Mlad vojaščine prost kontorist hiter računar in strojep sec, se za takoj ali s 1. februarjem išče za vodstvo plačilnih list in korespondence. Nemški in slovenski jezik pogoj. Natančne ponudbe v nemškem jeziku z navedbo plače in eventualno navedbo vstopa pod „K. E. 8. 100 8tautcaa odvetnika v Gorici. Znanje italijanskega jezika ni neobhodno potrebno. Ponudbe direktno. 305 Lep lokal za trgovino se odda s 1. svečanom zraven trgovine Janko Čelnika, /. Lingarjeve ulice v Ljubljani. .*. Natančneje se poizve tam. 170 Lokal v Idriii B«k *». p°{enši J o9 48 X, cviček in črna vina, slivovico, slavon- pripraven za obrt in trgovino, se odda takoj v najem. Ponudbe sprejema 319 drufttro „Sokolski dom" v Idriji. trg st. 9. L Ungar, Trst, poštni uredil. Hotel Tratnik „Zlata kaplja" Ljubljani 1913 Sv. petra cesta štev. 27 sko rakijo priporoča 254 ;. En. EHenspanger, Belovar, Hrvaško.; Samostalna praktično izurjena knlisovotiKa vešča slov. hrv. nemšk. in italj. jezika kakor tudi trgovske korespondence z lepo "pisavo in ki D^s^duje dobra spri čevala išče službe. — Blagohotne ponudbe na upravni-tvo »Slov. Naroda« pod ,|Vestna 1911." 322 Krompirja 1 vagon želimo kopiti. Ponudbe z vzorci naj se takoj pošljejo na Gospodarsko društvo v Bo« siljevem pri Karlovcu, telezn. post. Generalski Sfol. 320 E DEEE1E Ji o. Izvirna v blizini kolodvora. •t Lepe zračne sobe. . { Priznano fina kuhinja. Izborne pijače. Nizke cene. Lepi restavracijski prostori Linhart ova sušilnica za hmelj pat. štev. 15081 je nedvomno najboljša, najsolidnejsa in najcenejša šuti silnica sedanjosti. :: Do danes na Češkem, Moravskem, Štajerskem, Hrvaškem, Ogrskem, v Galiciji, na Nemškem in Ruskem izvršenih nad 11200 m2 površine. Pred ponaredbnmi se svari, ss IVAN LINHART, tvornica strojev Ralconice na Češkem. ^»Si^tto Josip Efivedii, Vransko pri Celja v Savinski IF= A. Feldstesn vljudno priporoča svojo 186 njisoveznico Radeckega cesta 12. fini Krejči Ljubljana, Wcl/ova ul. št. 5. priporoča svoio bogato zalOfJO najmodernejših, najfinejših kožuhovin, klobukov Ustanovljena leta 1882. Ustanovljena leta 1882, tU m —s m .*. Rezervni zaklad .*. nad pol milijona kron. Stanje hranilnih vlog m dvajset milijonov kron. p t. 24! in čepic. Prevzema tudi vsa v to vrsto spadajoča popravila proti najnižji ceni. Kupuje tudi vsakovrstne kože divjačine in jih najbolje plačuje. ago ceno in solidno. ■ kv ■ ■nt* ■ ■■■kv Zimsko blago vseh vrst, kožnfaovmo in galošc prodaja po zelo znižanih cenah. 0. imiM Mestni trg št 24. Priporoča tndi veliko izbiro perila in možnega blaga za zame /» in gospože. /. ^mmm i u- Kmetska posojilnica resistrovana zadruga i necmejERo zavezo renistravana zadruga z neomejeno zavezo ljubljanske okolice v lastnem Mm\\m domu y L]liMjilBi DanajHa testa štev. 18 obrestuje hranilne vloge po čistih 4' 0 brez odbitka rent« 2 0 nega Davka. /. c> Sprejema tudi vloge na tekoči račun v zvezi s čekovnim prometom ter jih obrestuje od dne vloge do dneva dviga. OOVV lil Z po 5 Vi0 o brez amor tizacije ali na amorti zacijo po dogovoru Telefon štev. 185 interurban. Račun: pri avsir. pošt. hran. št. 828.406 pri ogr. pošt. hran. št. 19 864. Eskomptuje trgovske menice. ~^MS s: Upravno premoženje v letu 1910 K 20,500.000-— Denarni promet v letu 1910 K 100,000.000. 11r. Čuden urar in trgovec Ljubljana 131 samo PiEimina uii« 5f. 1. poročni prstani v zlatu, moćni, m trpeznosti ne-prekosljivi, par od 7 K aaprej. Hpljs zalogi Asi m. Cenik s keledarioia tudi no polti zasloni. v znanje ? Kdor si hoče ohraniti svoje kolo v dobrem stanju, za časa rabe pa se ogmti mnogim stroškom, pusti oaj svoje kolo v zimski seziji skrbno pregledati, očistiti ter v primerno tempe-riranem prostoru shraniti. Vse to preskrbi proti mali odškodnini, primeren prostor pa da na razpolago brezplačno tvrdka K. ČAHERNIK specijalna trgovina s kolesi in njih posamezni deli Zjubljana, Dunajska cesta 9. Delniška glavnica K SpOOO.OOO« ni fand 450.000 Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani Stritarjeva ulica stav. 2. Podražite« v Spl'eta, Celovcm, Trata bi Sarajeva. vloge u kipec bi u tekoči radi ter ji 1| I obrostije ti tac vlcfc po Bsttk |2 33 Xtnjc ta proiaja sretTte ii vrctaostie papirje vsek vrst O po oicviea korzu. Lnssalsm In tisk »Naratst tiskara««.