Katulf&k cerkven list.
List ii.	V četertik 16. sušca 1854.	Tečaj l lf.
Herman Viktiri.
(Poleg Oskarja Kedvica.)
Vse trudna davnaj spava. cez polnoči je že. Viharji in oblak.* nad zemljo se pode. Ne lune in nc zvezde na černem nebu ni. — f.e v cerkvah zapušcnih še večna luč berli.
Cilj, zdaj v kapelo liho tam vrata se odpro. Kii starček prečastitljiv. pripognjcn stopi v njo. /lat križec mu na persih skoz temno noč* bliši. — kaj nadpaslir nek iše zdaj tam — o polnoči?
O glej. kako oči mu zalivajo solze, In vender tak nedolžno njegovo je serce. Tak krotka in detinska njegova duša je! Oj tega starčka žalit' kdo nek prederznc se?
Ponižno tje pritava, poklekne pred altar, \ edino to zavetje prignal ga je vihar: Pred svetim Zakramentam se britko posolzi, Pripoga sivo glavo in moli in inolči.
Zdaj kviško spet pogleda, zjasni se mu oko. U persih serce čuti oživljeno, mlado. \ eselje in pogumnost prečudna ga navda, — kot inartcruik nadu.šen začne slavit' Boga.
„0 glej. Gospod, postaran, potert sim hlapec Tvoj kako bi te zahvalil? — preslab je jezik moj; Saj Te nebrojna tropa vernih otrok slavi, ker nam v viharnem boju si moč in bramba — Tiu.
„li Tvojem močnem duhu tik groba omladim. Da še v desnici trudni za vero skit deržim; Ti skoz temote černe obzor mi razjasniš, In rane moj ga serca kervave Ti celiš'4.
_ln za duhovne jake — o hvaljen hvaljen bod', ki z mano Tvojo slavo zvišujejo. Gospod! Terpljenja grenko kupo jaz sam bi rad izpil. II Ti v modrosti čudni vsem mojim s' jo nalil".
.,0 blagor z\esiiiu mojim, ki v jece jih love, Z razbojniki, tatovi, jih mnogokrat verste! In vender so veseli, molitev jih krepi. — Njih hvala čez pokrajne kot glasen zvon doni!"
„l.e eni prelomili prisego *\eto >0. — O za-nje milo prosim z očetovsko skerbjo: O daj spregledal' slepim, spoznati krivo pot. Ne sodi jih preojslro. usmiljeni Gospod!"
..Gospod. Ti veš. da studim razdražbo in prepir. Da v mojih sivih letih nar dražja stvar je — mir. Svoj smertni boj posledni sim želel še prestat', — In zdaj za vero. duše. še moram se vojskvat'*.
.,Se moram vojskovati, da vražji duh zmotnjav Ne bo neveste Tvoje v železje sramno djal. — Al meni glas pojema, mi molčati prete. Zato duhovni serčni naj za-me govore"4.
„0 Ti jih s pravim duliatn v boju obdaruj, Tolaži preiskrene. omahljive vterduj, Z ljubeznijo, modrostjo, pokropi jim serce. Da v kristosovem duhu resnico govore".
_K»>ni«a. žar nebeški. *j»c iI«»i- naj zve dr.. — I'sliši me. Zveličar: Maria. prosi ti! \si angeli, svetniki. profile vi za aas! kardelo kristiansko, oh moli. mol' za nas!**
_,Presvitli nadpastirji. sobratje krog in krog. Duhovniki častiti, molitvo plati Bog! Nar borneja babela. t ud tebi hvala bod'. Vse „Očenaše~ tihe poverili ti Gospod!"
„Premili Bog! o reši sovražnih nas upor. Pravične naj svobode zašije zlati zor! SScer duša moja trudna k pokoju si želi. — Pa le po Tvoj i volji naj. Oče. se zgodi!"
_,Saj tud za grenki kelih Ti hvalo dajemo. Pastirji in ovčice ga pijemo voljno. Ti v blagor boš obernil žaljenje in zasmeh. In jaz ko Jezus molim: ne štej jiin tega \ greh!"
rtruden zdaj omolknc. solziti spet začne. Junak nadušen zopet ponižno dele je. V molitvi pred Gospodam tam zdiha in kleči. Da juteina se zarja "z zakotja pricedi.
Terpljenje pa njegovo, molitva in solze.
kot biserji in rože v nebesih gor bliše.
(alej angel jih donaša. prešteva jih zvesto.
In Mali Božja spleta z njih krono presvitlo! Oliban.
Družtvo v iioniuc ostarelim Iu bolnim diilioviiikaiu v liorioi.
Okoli polovice p rt* te k I iga osemnajstima stoletja se je bilo v Gorici družtvo osnovalo, ki se je imenovalo vil pio sortegnoa9 ker njegov namen je bil pomagati takim duhovnim osebam, ki pomoči potrebujejo ali zavoljo silne starosti ali pa zavoljo bolezni, iu nimajo drugih pomočkov, de bi spodobno po svojim stanu živeti in shajati zamogle. Ue je to družtvo svoje posebne postave imelo, ni dvomiti, akoravno sadaj več ne vemo, kake so bile te postave. Zakaj tisti čas proti koncu ravno omenjeniga stoletja, ki je bil ne samo našim deželam, ampak tudi za eelo Kvropo čas prckueij in razdjanja, je tudi to lepo blagotvorno družtvo v Gorici zadušil, tako de so še njegove postave in pravila popolnarna se zgubile.
Ko je pa strašni vihar potihnil, ki je po celi Evropi skoraj celih dvajset let vse obstoječe razmetaval in vse njene prebivavce s straham in trepetam navdajal, so se tudi vselej hlagomisleči Go-ričani malo oddahnili ter zopet mirno bivajoči pod milim žezlam avstrianskih vladarjev mislili začenjali, de bi svoje človekoljubne naprave v blagor potrebnih in terpečih vsih stanov vnovič v življenje vpeljali, kakor so jih pred tistim viharnim ča>ani imeli. Zatoraj so koj zopet pomislili tudi na obnov—
ljenje nekdajniga družtva, ki je imelo skerbeti za ostarele in bolne duhovne. Sedmi dan mesca mal. serpana v I. 1814 so se tedaj pervi novi družniki v ta namen zopet sošli, in ker nekdajnih postav tega družtva nikjer niso mogli dobiti, so nove postave tistim časam primerne sostavili, ktere z majhnimi premembami svojo veljavnost imajo vse do današnjiga dne.
Namen tega družtva je po teh novih postavah ravno tisti, kakor nekdaj, pomagati starim in bolnim duhovnikam.
Družniki se snidvajo vsako leto saj enkrat, de se pogovarjajo od družtvenih potreb. Družniki pa zamorejo biti duhovni in neduhovni. Neduhovui družniki se imenujejo li benvfattori (dobrotniki}, duhovni družniki pa ali so le dobrotniki, in tedaj ne dobivajo nobene pomoči od družtva, ako zbole, ali pa so rdelviniki (partecipanti), to je, taki, ki morejo terjati, kadar zbole, de jim družtvo pomaga. — Vsaki družnik, bodi si duhovskiga stanu ali ne, plača na leto 1 gld. 40 kraje, v družtveno denarnico, in kadar se da vpisati v družtvo, plača primerno vpisnino. Denar prejemlja poseben iz med družnikov izvoljen terjarec, ki ga pa mora druž-tvenimu denarničarju izničevati. Kazun teh dveh ima družtvo svoj posebni opravljajoči odbor, ki obstaja iz treh oseb. Družtveni služabniki za nižji opravila so cerkovniki ( mežnarji) velike cerkve, ki so za to plačani. — Do poslednjih časov je imelo družtvo tudi svojiga lastniga zdravnika, ranocel-nika in lekarnika (apotekarja). Kadar je toraj kteri iz duhovnih tega družtva v mestu obolel, ga je šel obiskat naj pred za to postavljeni družnik in ako je ta potrebno spoznal, je bolnik ves čas svoje bolezni zastonj, na družtvene stroške, dobival zdravnika ali ranocelnika. ki ga je redno obiskaval, in ravno tako potrebnih lekov iz Jekarnicc, in ako je bil verh tega še potreben, mu je družtvo vsaki dan še 23 kraje, (pozneje 30 kraje.) dajalo. Od leta 1848sem pa družtvo nima več svojiga lastniga zdravnika, ne svoje lastne lekarnice, temuč daja bolnim družnikam za ves čas bolezni po 40 kraje, na dan: bolnik pa si zamore s tem kjer koli lekov kupovali, in po tistiga zdravnika poslati, ki mu jc bolj po volji. — Vsi duhovni družniki so dolžni vsaki dan pri sveti maši posebno moliti za vse svoje sodružnike žive in mertve. Kadar umerje družnik, ki je bil le dobrotnik, se bere za njegovo dušo dvanajst svetih maš na družtvene stroške; je bil pa rajnki duhovskiga stanu, in pa deležnik, plačuje družtvo zanj samo šest svetih maš. Sicer pa, kadar umerje kteri koli družnik, duhovskiga ali ne-duhovskiga stanu, možkiga ali ženskiga spola, sc to poroči hitro vsem družnikam, in oni se snidvajo k pogrebu, tu jim podaja družtveni služabnik prižgane vošene sveče, s katerimi merliča do cerkve spremljajo. In za to, dc vsi družniki lahko zvedo, kateri so njih sodružniki, so spisane imena vsih na černih tablah, ki vise v zakristij velike cerkve in pri fari sv. Ignacia.
Tako je to lepo družtvo osnovano in vredjeno, in lepo cvete še v teh sadajnih dneh, in dela mnogo dobriga; samo to bi bilo še želeti, de bi okrožje svojiga blagiga delovanja bolj razširilo, posebno ker ima že lepo premoženje vkupej in toraj tudi znatne gotove vsakoletne dohodke. Kakor smo namreč tu zgoraj že omenili, zamorejo se vdeležvati dobrot tega družtva samo duhovni, ki v Goriškim mestu stanujejo; zunaj mesta stanujoči zamorejo biti udje družtva, pa ne delemniki pomoči družtvene
o času bolezni.*) Znano je namreč, de je navadna letna pokojnina — 200 gold. ostarelim in iz-služenim duhovnim v današnjih težavni.i časih pač majhna pomoč, in de bi dokaj koristno bilo, ako bi vsi taki, ali vsaj bolj potrebni med njimi, tudi še od drugod kako pomoč dobivali. Naj bi toraj osebe, ki imajo pri tem blagotvornim družtvu kaj govoriti, tudi na vse stare in potrebne duhovne cele škofije resno pomislile, in to družtvo čez celo skotijo razširile! Gotovo bi vsaki duhoven mali znesek, ki se vsako leto v družtveno denarnico plačuje, rad si pritergal, in ga v ta namen daroval v zaupanji, de bo zamogel enkrat tudi on v svojih starih dneh kaj pomoči od tega družtva dobivati. Jaz si ne upam, te svoje misli drugim vrinovati, ali to morem reči, de ta misel ni samo moja, ampak de je več drugih duhovnikov, ki ravno tako mislijo, kakor jaz, in ki so to svojo željo že večkrat v prijaznim govorjenji z drugimi razodeli. Se ve dc bi to za sabo privleklo tudi neko prenaredbo v sadajnih postavali družtva, in de je pri tem še mnogo stvari prevdariti; ali vse to ni r.ič proti dobroti, ki bi se s tem duhovnikam Goriške škofije sploh skazala. Zatorej zaupamo tudi, de se bo enkrat ta naša goreča želja spolnila. Bog daj! S.
\ prid srednjo-afrikfttiiskiga misiona.
Iz Nitre na Slovaškim smo te dni prejeli 300 gold. denara s pismam, ktero nam vnovič priča, kako uneti so tudi velikoserčni Slovaki za Božjo reč, za nas Slovence in posebej za srednjo - afri-kanski slovenski mision. Pismo je naslednje:
>1 n o g o p o š t o v a n i gospod vrednik!
Slovanski mision v srednji Afriki, kteri pod premodrim vladanjem visokočastitiga gosp. apostol-skiga namestnika Dr. Ig. Knoblcherja nevednim, še dan današnji v malikovavske temote pogreznjenim Zamurcam Božjo besedo oznanuje: dan na dan veči gorečnost za sveto reč unema v sercih pobratin-skili Tatranov, jn misionske prizadevanja z ognjeni svete vere raziskrenih Slovencov tudi sočutne verne Slovake k pripomoči vabijo. —
Visokočastiti gosp. Juri Tvrdv, opat B. M. D. de Jast, Nitranske stolne cerkve kantor in korar, zlatovčk mašnik, kteri djanje svojih sorojakov sploh, zlasti pa blagodarno misionsko djanje Slovenskih posvečeneov v srednji Afriki z budljivo paznostjo spremljuje: si je namenil k temu naro-dovno-verskimu početju, ki celo Slovanstvo oslav-Ijuje, s svojo pomožno roko nekoliko prispeti, ter je zdolej podpisanimu 300 gold. sr. zročil in pri-djal pismo, ktero njegov namen naznanuje, de naj oboje Vam, visokočastiti gospod, k daljšimu od-pravljenju v Hartum pošljem.
Obseg pisma je naslednji:
„'Tukaj priloženih 300 gold. dobriga denara pošlje zdolej podpisani, in sicer od svoje strani 200 gld. sr., od strani svoje sestre Elizabete Der-čik 100 gold. sr., in želita, de bi se za 200 gld. kupili trije zamurski pa pripravni fantiči, in dve deklici. Eden zamurčkov naj se imenuje pri sv.
*) Reči pa moramo, dc je to družtvo peslednje leta tudi zuuaj mesta hvalevredno delovalo, in bolnim zares potrebnim duhovnim tudi na kmetih nektere krate po moči pomagati si prizadevalo.
»») Tako imenovani, ker ob Tatraaskih gorah prebivajo. Vred
kerstu Juri, drugi Štefan, tretji Joan; — deklic ena Elizabeta, ena pa Maria; vsili primek pa naj bo Tvrdv Žilinsky; (Žilina je gosp. ko-rarjevo rodiše, mesto v Trenčinski stolnici v Ogrili) ostalih 100 gld. naj se zroči afrikanskim misionar-jem v Hartumu za potrebe njih poklica.
Pisano v \itri 1. svečana 1854.
Juri T v r d y s. r.
Nitranski korar"4.
To gorečo željo imenovaniga visokočastitiga dobrotnika s pridjanimi 300 gold. sr. v nadrečeni sveti namen hvalno darovanimi tedaj Vam, visoko-častiti gospod, tukaj pošljem, kolikor moč — urno spolnjenje rečene želje spodobno priporočujem, ter bivam v Xitri 5. svečana 1854.
ponižni sluga Dr. Matčj Steffanv s. r.
v škofijski Nitranski vikši šoli modroslovja in zgodovine učenik v Ogrili.
Ogled po Slovenskim.
Iz Ljubljane 12. sušca. Po pisanja i z Rima bodo prečastiti gospod škof Friderik Baraga okoli 15. t. m. zopet v Ljubljano prišli, kakšnih 10 dni tukaj ostali in se potem zopet v Ameriko vernili.
V tiskarnici g. R. Milica so se te dni prav lično natisnile bukvice: Venček za vezilne darila ali vošilne pesmice o godovih, novim letu in druzih priložnostih z tiekterirni spominskimi listiki in grobnimi napisi. Te posebne hvale vredne pesmice sta zložila verla bogoslovca v tukajšni duhovšnici gospoda Frelik in G o ga I a. Priporočimo jih vsim, kteri hočejo ob posebnih prilikah komu z lepo vezano besedo serčoe čutila naznaniti.
Od Ljubljanice. Zdaj, ko je govorjenje od zidanja večji cerkve v enim koncu Ljubljane, namreč v Ter no vi m, bo marsikoga mikalo, kaj več od starosti vsih cerkev L j u b 1 j a n sk i g a mesta brati. Podamo tukaj nabirek iz mnogih virov. 1. Cerkev sv. Miklavža od 1. 1462 sem stolna cerkev, je nekje svoj začetek imela že v 1. 745, kjer so si ribči kapelico na ondasnjim mestu postavili; razne prigodbe je prestala, v I. 1248 je imela že lastniga duhovniga o-skerbnika, v 1, 1361 in 1386 je pogorela, v I. 1469 so jo Turki razdjali, spet je bila sozidana in večkrat popravljena; po prizadevanji prosta Janeza žl. Thalberga pod škofam Korlnain Ferdinandam v 1. 1701 —1706 je bila iz noviga sozidana, in v 1. 1841 ji je bila kupla pridelana. S seilanjo velikostjo in lepoto je vsa vredna, de nosi ime stolne cerkve; in marsikteri škofijski sedež se nima s takošno krasno poglavitno cerkvijo hvaliti. 2. Cerkev sv. Petra je po starosti gotovo nar perva v Ljubljani, tudi je bila kdaj edina farna za celo mesto, vender sc od nje iz starjih časov nič ne ve; v 1.1385 je bila v novic sozidana, v 1. 1472 od Turkov požgana, in v I. 1700 spet v sedanji podobi io velikosti izdelana. 3. Cerkev Marije Device pred mosta in stoji na mestu cerkve s. Martina, ktero je Celjski grof Ulrik v I. 1366 za avguštinijane vstavil, so jo pa v 1. 1494 zavoljo turških napadov poderli; pozneje, ko je škof Tomaž Chron avguštinijane zopet poklical, jim je bila nova cerkev na tistim mestu postavljena v 1. 1623, ktera je pa že v 1. 1631 pogorela; sedanjo cerkev je Konrad baron Rusaenstein z lastnimi stroški sozidal med 1. 1640 do 1646, io baron Kori Russenstein ji je v I.
*) Lepi dar vclikoserčnih dobrotnikov smo s posebnim veseljem sprejeli in željo bomo. berže ko bo moč, spulnili. Vred.
1706 dva zvonika izdelal; v I. 1784 je bila miniham iz reda sv. Frančiška izročena; od I. 1785 sem je ta cerkev farna. 4. Cerkev sv. Jakoba je stala že pred 1. 1494, ko je bila prestavljenim avguštinijanam prepu— šena; v I. 1513 je bila prezidana, potem v I. 1597 jezuitam izročena, io v I. 1613 s stroški nadvojvoda Ferdiuanda v sedanji velikosti v novic sozidana, kapela sv. Frančiška Ks. je bila v I. 1670 pridjana; je tudi od I. 1785 sem farna cerkev, ravno kakor 5. cerkev sv. Janeza K. v Ter no vi m; je bila sozidana v 1. 1730, in ker je za število ji pridruženih duš celo premajhna, je prav silno potrebno, de se peveča; gorečnost Teruovcov in Krakovcov si pač sme takonno delo upati, in pomoč drugih Ljubljančanov jih tudi ne bo zapustila. 6. Cerkev Matere Božje v Križanikah je bila v 1. 1295 postavljena, sedanja cerkev pa je bila v I. 1714 sozidana. 7. Cerkev sv. Floriana je stala pred I. 1660, ker takrat je pogorela; v I. 1672 pa je bila v novič sozidana. 8. Cerkev Matere Božje pri nunah iz reda sv. Uršule je bila vi. 1715 izdelana na stroške Jakoba žl. Schellenburga, in je posebno lepe podobe. 9. Cerkev sv. Križa v bolnišnici ali v špitalu je poprejšna mertvaška kapela, in velja od I. 1811 za očitno Božjo hišo. 10. Cerkev s. Ju rja na gradu je bila postavljena v I. 1597. 11. Cerkev sv. Krištofa je bila sozidaua v I. 1497, od I. 1779 je ondi pokopališe. 12. Razun teh cerkev jc še nekaj kapel: žalostne Matere Božje v škofovim dvoru. s. Križa v duhovšnici, s. Križa v Alojzjeviši, s. Vin-cencja P. v jetnišnici; kapelico Božjiga groba pri s. Štefanu je postavil prost Andrej Stemberg v I. 1653. (konec sledi.»
Iz Tersta. BI—. Se bim ozuanoval, kar je gotovo vsim dobro znano, namreč de je po mestih pobožna navada v stirdesetdanskim poHtu sv. Rešnje Telo izpostavljati; atupak povedati hočem predragim bravcam „Zgodnje Danice4*, kaj se je posebnima pri nas te dni prav slovesno godilo. — Kakor je v Terstu navada, dc vsako leto kakiga laškima misionarja dobimo, ki vsaki dan razun sabote pri Jezuitih (Sta. Maria Maggiore) ob nedeljah pa v stolni cerkvi sv. Justa Božjo benedo ozuauuje, imamo tudi letos sicer že stariga, vender prav verliga pridigarja. Od tega borno o svojim času kaj več govorili. V našim slovenskim jeziku pridiga-vajo pri starim in novim sv. Antonu domači duhovniki. Xemcam je pa letaš ta sreča došla. de so dobili dva prav iskrnna gospoda, častita jezuita, ki jih v duhu pokore te svete dni ogovarjata. Kden nja pridguje ob sredah in ob petkih ob pol petih popoldne in ob nedeljah ob pol desetih zjutraj pri nivim svetim Autouu. Eden nam je pa štiri dui, namreč od poudeljka do četertka v duhovnih vajah pri sv. Justu prav gorko do serca govoril. Ko je bilo namreč od nedelje (5. sušca) do četertka (^9. sušca) sv. Rešnje Telo v stolni cerkvi izpostavljeno, so naš prečastiti škof Jernej za mestno duhovšino duhovne vaje zaukazali. Rečene dni po sveti maši zjutraj ob desetih in pri blagoslovu popoldne ob petih so se mestni duhovniki v žagradu stolne cerkve zbrali, kjer je jezuit O. Steger duhovne vaje vodil.
I. V pervim ogovoru je bilo njegovo premišljevanja cilj in konec duhovskiga stana. Na vprašanje: Kdo sim? je odgovoril: 1. sim kristjan; 2. sim katoliški kristjan; 3. sim duhovnik, sim mašnik. II. V drugim ogovoru je razložil grehe: silentium, scandalum, socrilegium. III. V tretji vaji je prav ginljivo o smerti govoril: 1. kdaj bomo umerli? 2. kaj nas bo na smertni postelji strašilo? 3. kaj nas bo na zadnjo uro tolažilo? IV. Četertič je premišljeval, kako potrebno je svoje grešno življenje hitro, brez zamude poboljšati. V. V petim premišljevanju je govoril od molitve: kako potreb-
no je, de duhovnik prav goreče moli. Brevir. YF. V nesti vaji je razkladal versto: Dilexi decorem domus tuae, in je razločil: I. duhovno cerkev, 2. materialsko cerkev, 3. človeško telo tempelj svetiga Duha. VII. V sedmim ogovoru (četertik popoldne) je besedil od obilnima plačila, ktero zvest iga duhovnika v nebesih čaka. Plačilo bo pa trojno: 1. krona devištva, 2. krona mu-cenikov, 3. krona učenikov. —
Ko smo v četertik večer duhovne vaje končali, so prečastiti gospod škof naprč O. S te ge rja ogovorili in se mu za lepe nauke serčno zahvalili, potem pa vsim zbranim duhovnikam svoje veselje razodeli, dc so se gospodje tako pridno pri vajah znajdli, so še enkrat O. Stegerjeve premišljevanja povzeli in vsim, prav goreče poserčili jih. priporočili. Gotovo je O. Sleger mnogo dobriga semena vsejal, kar bo stoterin sad doneslo. Bog ma poplačaj! Povsod naj ga Božja roka spremlja?
Od lieškiga pri morja. K. Vesele in žalostne novice. Navada ob svojim godu se veseliti in prave prijatle na /.mirni obed povabiti, tudi pri nas biva. To sicer ni nič napčniga, čc sc lc namen pošte-niga veselja ne zgreši. Pa še bolj mi je dopadlo, kar sim. ni dolgo, od nekiga gospoda slišal. Ta gospod, imena povedati si ne upam. so vsako leto svojim prijatlam južnico napravili ino se ž njimi veselili. Letaš pa. ko toliko revšino vidijo, se niso inogli na to vižo veseliti, tudi prijatlov niso nobeniga povabili; ti so jim sicer od konca zamerili, kadar so pa zvedili, de so namesto južnice 30 gold. za uboge, izstradane reveže namenili, so jim prav radi odpustili. — Ali ui to prav? Kdo ne bo gospoda tako blagiga in usmiljeniga serca hvalil? Prav je sicer s prijatli se pošteno veseliti. Pa kuj je boljši, take pitati, k vsiga dosti imajo, ali pa v resnici lačne nahraniti? O de bi Bog še kaj druzih ta-t h sere zbudil, posebno to leto. ko je silo velika lakota, ko ljudje le trohice živeža pri h ši nimajo, ko od hudiga mraza trepttajo. od glada černi se kakor senca od hiše do hiše vlačijo, in se pred durmi od slabosti zgrndvajo! — Oh de bi to si k sercu vzeli tisti, ktere je Bog obilno oblagodaril, in dosti po nemarnim zapravijo! —
Gerdo. in grajanja vredno je tedaj, v sredi takiga siromaštva bogate pojedine, in druge, clo pregrešne veselice leto* napravljati. kakor se sem ter tje godi. Tako. postavim, sim slišal, de je nekiga grada oskerb-nik bližnjo gospodo na bogati obed povabil, dc so celi dan (praznik je bil) rajali. in še v terdo noč nehati niso hotli, kakor de bi ravno tisti dan hotli revšini u-kljub vse pognati. Sosedje pa še čemiga ze'ja dosti nimajo, svojo lakot potolaž ti. — Oh, je marskaki revež. pošten kmet zdihnil, ako bi jaz le listo imel, kar dans v gradu od mize pada in konec jemlje! — Ali ni to svetopisemska prigodba od bogatina in revniga La-earja? —
Tudi sim zvedil, de so v neki vasi ne deleč od tod slovesni ples v očitni gostivnici napravili, in sicer, kar sc do zdaj še slišalo ni. v saboto zvečer, dc so celo noč hudiču darovali, in drugi dan brez službe Božje prespali. Ali se ne pravi to z Bogam se norčevati. i ii njegovo sv. cerkev očitno zasramovali? Koliko pohujšanje je to clo za našo okolico, ko pošteni kmetje od tolike hudobije pripovedovati slišijo, tega vam pravili ni treba. Kaj se vam to zdi? — V sredi hude lakoti, tolika potrata in hudobija! Ali so to ljudomili občutljeji človeške omike li). stoletja9 Kdo občuti bolečine in hudo lakot svojiga brata, in ne bo žaloval? — Z It.ga m!
Razgled po keršanskim svetu.
Dunajski veliki škof so sklenili, na Dunaju Laza riste vpeljati. Pervi duhovni, ki bi se jim radi pridružili, bodo v Pariz poslani in čez pol leta se zopet na Dunaj vernili. Iz vsih škofij avstrianskiga cesarstva se mašniki, ki še niso 40 let stari, v to dražbo spre-jemljejo, če tudi nič premoženja nimajo in francoskiga jezika ne znajo. Lazaristi se pečajo sosebno z misioni po mestih in kmetih, z duhovnimi vajami za mašnike in neduhovne, in z vodstvam duhovšnic, ako se jim zroče.
Dne 18. mesca prosenca je, kakor .,Kat. Nov." pišejo, v S t rečni v Trenčinski stolici gospa Suzana. Račajeva na smertni postelji katoliško vero sprejela.
Iz Peste se je naznanilo, de je korar Andrej Liptaj zvoljen škofijski nadzornik katoliških gimnazial-nih šol v Pesti in opat Anton Szantofv škofijski nadzornik katoliških gimnazialnih šol v Budimu.
17. Lvova se je sporočilo, de je veliki vojvoda Karol Ludovik vsaki dan pri sv. maši in pri večernicah in dc se po tem lepim zgledu tudi vsa njegova hiša ravna. —
Knezi nj a Lovvensteinska je Moguntinskimu škofu pet in trideset tavžent goldinarjev poslala, de naj se za zanemarjene otroke potrebno čuvališe napravi.
Novo katoliško bolnišnico v Berlinu doveršiti, je mestna gosposka dovolila, de se sme 40,000 tolarjev po 4 °/0 na posodo vzeti.
V	Berlinu so nedavno katoliško dražbo za branje napravili, med katoliškimi učenci ondotniga vstučiliša cerkveniga duha buditi, in povzdigovati, in po njih s tem duham umetnost in vedo navdihovati. Tudi ima tu družba namen, katoliške učence v bolj tesno zvezo spraviti, de se bodo spoznavali sinove ene cerkve in ene vere sredi terdih protestantov. Častni udje te družbe so ondotni prošt, knez Radzivil in več imenitnih Ber-lincov.
Iz Rima, 30. pros. Ko so se sv. oče pred vče-rajn;m sprehajali, se jim je francosk vojšak približal ter jih prosil, de naj mu svoje ime zapišejo. Papež odgovorijo, de ravno zdaj nimajo ne peresa ne černila no popirja. Francoz na to reče, de ima vse sabo. „Kje je pa miza?" ..Miza sim jaz, sveti oče!J Pri teh besedah vojšak poklekne, in sveti oče blagovolijo na njegovim herbtu svoje ime zapisati. — Pripoveduje se, de bodo sveti oče Freiburškiga velikiga škofa kmalo po veliki noči sem povabili. Tudi pravijo, de ga bodo kardinala zvolili. (Koeluer Ztg.)
Jlili darovi.
Za uboge Indijane: J. V. 1 gold. — Gospod Kajetan lluber 3 gold. 21 kr. — Oselčani 6 gold. 39 kr. — Prijatel misionstva t zlat. —
Premcmlie diiliovslne.
V	Pekovski škofii. Prestavljeni so sosp. kaplani: Ant. I.ang na predmestno faro «t»raben~ v tJradru: Jož. Kar na predmetno faro _Muenzeraben~ v tlradru: Jož. Watz ke k sv. Petru pri tiradeu: Mili. Vogrin k \Vurmbergu. kjer je novo osnovana kaplanija: Juri Ko kol v \\ umlseliuli. — liosp. Joan Oje-vic. dekan in fajmošter v Marnberzi. je od fare odstopil; gosp. Jož. Res. fajmošter pri s\. Ani nad Srliuambergam. se je v pokoj podal. — Umerla sla: rast gosp. Ani. k o 111- r. častni korar in dekan v Strassgangu. 13. febr. . v 64. letu svoje starosti, in gosp. Kerd. Masser. kaplan v Stradnu. 11. febr.. v 31. letu svojiga življenja.
Odgovorni vrednik : Andrej Zamejc. — Založnik : Jožef Blatnik.