Uredništvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3,
dvorišču, I. nadstropje.
* *
Rokopisi se ne vračajo.
* *
List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne.
* *
Sklep uredništva ob 11. uri dopoldne.
* ^
Nefrankirani dopisi se ne
sprejemajo.
* *
Anonimni dopisi se ne uva-žnjejo.
NARODNI
DNEVNIK
UpravniStvo:
Sehillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstro-ogerske dežele : celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6"80 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo:
celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30-Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (Inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust.
Posamezna štev. stane 10 h.
St. 272.
Telefonska ilevllka 61.
Celje, v torek, 29. novembra 1910. c«Kov„t ,■*«„«».»». i Leto II.
Taktika učiteljske gospodarske osamosvojitve.
Odgovor »Učit. Tovarišu«. Napisal A. Pesek.
Ustanovitev »Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge« je vzbudila mnogo nepotrebnega nasprotstva pri vodstvu Zaveze avstr. jugoslov. učiteljskih društev, ker so se štajerski učitelji predrznih osnovati nekaj v korist svojega stanu, ne da bi bili baje pred vprašali nekatere ljubljanske tovariše dovoljenja. »Učit. Tovariš« napada štajersko učiteljstvo, češ da je separatistično; list trdi, da se mora vse učit. delovanje centralizirati v Ljubljani ter navaja med dokazi za to trditev sledeče:
»Dne 27. avg. 1. 1907. nam je tov. Pesek na Zavezini skupščini v Radovljici razvil program iz-venšolskega delovanja. Osnovali smo tedaj odseke za izvenšolsko delo, ki so se pozneje prekrstili v socijalne odseke. O Božiču istega leta je isti tov. Pesek govoril v Narodnem domu v Ljubljani o istem vprašanju ter povdarjal, da skrbi osrednji (socijalni) odsek Zaveze za vse jugoslovanske pokrajine, vsaka dežela imej svojo socijalno zvezo, nad vsemi pa bodi socijalna zveza v Ljubljani. V letošnji jubilejni številki našega lista je priobčil tov. Jakob Dimnik instruktiven članek o naši gospodarski organizaciji. Kdor je bral ta članek, ve, da je tamkaj tudi odstavek, ki govori o centralni učiteljski gospodarski zadrugi, ki bi imela isti delokrog, kakor so ga svoji zadrugi sedaj določili tovariši v Celju. Torej: ko se še ni izvedlo isto, kar je bilo prvotno določeno in začrtano, smo pustili svojo celokupnost na cedilu in smo začrtali — po besedah g. Stiblerja — z delitvijo, ko še ničesar nismo imeli, kar bi se dalo in moglo deliti. Kle pa je dokaz, da bi se iz Ljubljane, kakor smo bili mnenja 1. 1907., ne moglo to delo s pridom vršiti za celo slovensko ozemlje, kakor smo mnenja sedaj 1. 1910.? Ali je ta dokaz podan v besedah samih ali izvira iz skušenj, ki jih še nimamo? Naše mnenje je to: Kar se je zgodilo v Celju, diši po separatizmu in pomenja preziranje vodstva naše osrednje organizacije.«
Ker navaja člankar v U. T. moje ime in moje delovanje kot nekak dokaz, da »kar se je zgodilo v Celju, diši po separatizmu in pomenja preziranje vodstva naše organizacije« ter napada ustanovljeno »Učiteljsko gospodarsko in kreditno zadrugo«, bodi mi dovoljeno nekoliko pojasnil. Izjavljam pa, da nikakor ne nameravam nastopiti zoper vodstvo »Zaveze avstr. jugosl. učit. društev« ali cek) posamezne člane vodstva žaliti, temveč hočem podati objektivno nekoliko pojasnil. Zdi se mi to potrebno, ker bolje je odkriti, kar nam ni prav, kot pa molčati, češ ne dregajmo, kaj bodo rekli klerikalc,i oj se bodo veselili ti našega razdora...
I Zal, da se že par let tako postopa in da se iz obzirnosti ali strahu(?!) pred klerikalci marsikaj potrpi in pusti. To ni prav, ker čimdalje bolj se poraja v naših vrstah nezadovoljnost in nekaka — apatija do lastne organizacije. Najbrže bo ta ali oni ugovarjal, pa tovariši roko na srce, res je vendarle.
Ce ima člankar v U. T. v principu prav ali ne, da se morajo vsa si. učiteljska podjetja v Ljubljani koncentrirati, o tem ne bom razpravljal, temveč le omenim, da imajo češki učitelji na Moravskem svoja in češki učitelji na Češkem zopet svoja podjetja in da ima tudi nemško učiteljstvo v vsaki deželi nekaj svojih »deželskih« podjetij, da celo glasila imajo deželne zveze vsaka svoje. In baš zato, ker ima vsaka deželna zveza nekaj svojega, Je zanimanje za stanovsko organizacijo večje kakor pa je pri nas, ki smo doslej vse koncentrirali v Ljubljani. Pravzaprav je baš ta koncentracija kriva odrevenelost v naši organizaciji, ker eni mi-silijo, naj le delajo Ljubljančani, drugi pa so zopet nevoljni, češ, saj Ljubljančani ne pustijo drugih do dela, in tako raste v enih apatija in v drugih nezadovoljnost. Da je temu res tako, je dokaz, da »učiteljska kapitalistična podjetja nekaternikov« (kakor jih člankar v 45. številki U. T. sam imenuje), ne prospevajo tako kot bi bilo želeti. Da, niti učiteljska društva še niso pristopila kot članice k »Učit. tiskarni«, k posojilnici itd.In vse tarnanje po U. T. ne pomaga nič. In to bi vendar morali natanko preiskati. Idealizma in volje do dela in požrtvovalnosti pač ne manjka slovenskemu učiteljstvu, to kaže njegovo intenzivno narodno delovanje. In če slov. učiteljstvo za svojo stanovsko organizacijo ne stori niti polovico toliko kot za sploh narodno stvar, morajo biti vzroki pač tehtni. In vzrok je baš ta, da si prisvaja centrala pravico do dela, a drugim* ki želijo tudi delati, ne priznava te pravice. Ker pa sama centrala ni kos vsej nalogi, se premalc stori, kar zopet rodi nezadovoljnost.
Da, tudi jaz sem centralist in sem vedno zagovarjal ta princip in to tudi priznava člankar v U. T. A gospodje pri centrali, ali ste izvrševali in delali? Da, osnovali ste socijalni odsek, pa ostal je le na papirju. Izdelal sem podroben načrt za delo med ljudstvom, izvolil se je od mene predlagani osrednji socijalni odsek za vse slov. pokrajine. Imeli smo 2 seji ter ste me označili za idealista, optimista, češ, 10 let še ni mogoče izvesti mojih predlogov. Izrekli ste nad vsem, kar sem kedaj predlagal, da ni izvedljivo, in tako so ostali vsi socijalni odseki po Kranjskem; in seve tudi osrednji v Ljubljani, mrtvo rojeno dete. Le na Štajerskem smo delali, in ko smo dosegli lepe uspehe, sedaj pa nam očitate separatizem. Spominjam se seje štaj. socijalnega odseka, ki je bila 1908 v Ce-ju o Vel. noči, kateri je prisostvoval tudi g. Jelene.
Nekateri člani in tudi g. J. so se smehljali predlogu o skupnem naročevanju časopisov in predlog je — propadel, a pozneje, čez pol leta se je sprejel in danes se mu ne smehljajo več, vsaj na Štajerskem ne.
Če je štajerski socijalni odsek deloval in dosegel uspehe, to ni separatizem, temveč to ie dokaz delavnosti iu delazmožnosti štajerskih tovarišev. Zakaj pa niste tudi vi drugi delovali?! In sedaj, ko ti štajerski tovariši krepko stopajo naprej po začeta poti, upijete o centralizaciji in separatizmu! To niso separatisti, temveč izvajajo le program, notabene od mene predlagani centrali* stični program, ki se je postavil in sprejel, in ni krivda štajerskega učiteljstva, če drugod tega programa niso izvajali. Ustanovitev Učiteljske gospodarske in kreditne zadruge je logična posledica čvrstega delovanja in uspehov socijalnega odseka. Ker je socijalni odsek štajerski uvidel, da posli naraščajo, da je treba nove forme, da se zadosti naraščajočim potrebam, se je preosnoval v zadrugo in sicer z vednostjo in privolitvijo ne le vodstva, temveč tudi upravnega odbora »Zveze slov. štaj. učiteljev«, kateri je bil socijalni odsek kot tak podrejen. Ze aprila t. 1. je upravni odbor »Zveze« določil, ko je izvolil socijalni odsek, da bodi ta objed-nem pripravljanj odbor zadruge, da naj ta odbor preštudira zadevo in potrebno ukrene, kar spozna za dobro. In ko je ta odbor čim bolj uvidel potrebo zadruge, je oskrbel, da se osnuje. Meseca oktobra t. 1. je imel upravni odbor »Zveze« sejo in poročalo se mu je o ustanovitvi zadruge ,in je upravni odbor sklenil, da prepusti »Zveza« vsa aktiva in pasiva socijaln. odseka novi zadrugi. Nova zadruga je popolnoma legitimirano dete učiteljske organizacije in ni nikak separatizem. Gospodje v Ljubljani se niste brigali za socijalne odseke in torej nimate pravice se razburjati, če socijalni odsek štajerski napreduje in se lepo razvija. Ga ovirati, t o bi bilo nestanovsko, ne pa početje štajerskih tovarišev, ki delajo in hočejo delati v splošno korist učiteljstva.
In zaradi koledarčka!! Kdo pa izdaja ročni zapisnik ter ga prodaja? Posameznik, t. j. ena oseba, a koledarček je izdala »Zveza slov. štajei-skih učiteljev« ter ga je dala vsem svojim članom in članicam brezplačno in je imela še sama nekaj dobička. Ker je zveza storila torej nekaj v korist svojih članov, ste, gospodje v Ljubljani, hudi. Ali naj Zveza prosi v Ljubljani dovoljenja, če sme delati v korist svojih članov?!
Navedel bi še lahko to in ono. Ponavljam pa, da početje štajerskih tovarišev ni separatizem, ni preziranje vodstva učiteljske organizacije, temveč je le uspeh intenzivnega dela, je le korak naprej na poti naše gospodarske osamosvojitve, katero pot sem 1907 začrtal in kateri program je skupščina »Zaveze« v Radovljici sprejela. Če so pa Šta-
LISTEK.
Tast Kondelik in zet
Vejvara.	22
čfiki spisal Ignšt Herrmann. — Poslovenil Stanko Svetina.
»Mati, dekli naj pospravita — in sedaj pokažite, kaj nam je Jezušček prinesel!«
Teta Katinka je bila prva na nogah, za njo je stopala gospa, sedaj je vstal mojster in slednjič tudi Vejvara, skromen kakor vselej. Saj pride dosti zgodaj tja.
Glas zvončka je prodrl tudi do kuhinje, katere vrata so bile priprta, obe dekli sta pustili posodo in sta se prikradli po prstih bližje, da bi tudi one videle to slavnost in da bi bili zraven, ko zaslišita svoji imeni. Katinka je šla seveda naprej; to je bila njena sveta pravica. Obe dekleti sta obstali v srednji sobi, skoro na pragu zadnje sobe, da jima ne bi ušlo prav ničesar od podeljevanja darov in kadarkoli je Vejvarova Marjanica poskusila stopiti samo pol koraka pred Katinko, jo je ta odrinila nazaj in je svareče zašepetala: »Ne ležite tja! Saj boste videli!«
Pod drevescem je stala Pepica, gorela je v lica, vesela kakor otrok, segala je po zavitkih in škatljicah, na katerih so bili napisi, brala je glasno imena in je dajala namenjenim darove.
»Mamici Kondelikovi! — Očetu! — Tetici Urbanovi! — Katinki — Marjanici! —«
In zopet:
»Mamici! — Tetici! — Vejvari... !«
Obdarovani so jemali darove, teta Katinka je začela takoj razvezovati trak, trgala je ovitek, ogledovala z otroško nestrpljivostjo in ko je stvar odvila, je vedno vzkliknila: »Jej, jej, kako je to lepo! Toda čemu taka potrata, dragi ljudje, kako bom pa jaz---«
In ko je ogledovala dar, je tudi obenem nategovala ušesa, upala in čakala, da se zopet oglasi: »Tetici Urbanovi!« Njo je tako veselila vsaka pozornost, vsaka drobnarija, če je bila še tako neznatna .Doma ima polno skrinjo darov od mnogo let, pravi domači »obrtni muzej«, mal kabinet ra-ritet in to je tolažba v njeni starodeviški opušče-nosti.
»Franu Vejvari!« je zaklicala Pepica in mu je podala zavitek, ki je bil skrbno zavezan in ki je skrival v sebi nekaj mehkega, kakor se je moglo dotipati z roko.
»Kaj pa je to, pokažite!« je priskočila teta Katinka.
Vejvara je počasi razvezoval, odvil papir, in kmalu bi bil spustil stvar, ki se je vsled hitrega sunka razgrnila v svoji polni krasoti.
»Jej, jej — župan!« je zaklicala Katinka.
Res je bil to župan iz mehkega, volnenega blaga, navidezno močnega toda nežnega in lahkega, krasen župan, škotske mode, gotovih barv, toda vendar z dolgo zamolklo dlako, skratka, kraljevski župan, katerega pa je ovijal močni trak iste barve s svilenim čopom na koncih. Mehka volna ga je skoro priliznjeno gladila po roki, dihala
toploto in obljubljala drago domačo udobnost. Kakor da bi se iz njega glasila pesem uspavanka.
Vejvara je bil zelo presenečen s tem nepričakovanim darom, ozrl se je po celi družbi, kakor bi iskal darovatelja. In ko so se njegove oči Tjele s pogledom gospe Kondelikove, je uganil ,da pohaja iz njene roke ta obleka, o kateri je še pred nedavnim časom sanjal, toda katere si ni upal zaradi svoje skromne magistratne eksistence nabaviti. Gospa Kondelikova se je veselila njegovega presenečenja in čeprav je hotela utajiti, so jo vendar izdale oči.
Vejvara je pristopil k nji, poljubil ji je roko in zašepetal: »Hvala, mamica — davno sem si želel tega — kako ste prišli nato...«
Ko je tašča videla, da ne more več utajiti, je rekla:
»Vsak gospodar mora imeti župan — to spada k hiši. Samo bala sem se, da me ne bi kdo prehitel.«
Tu se je vmešal mojster Kondelik:
»Nič ne pomaga, Vejvara, sedaj ste pri naši materi v milosti. Jaz nisem dobil takega župana, kar sem na svetu!«
»I, molči, klepetec!« se je branila gospa Kondelikova. »Koliko si jih raztrgal, kaj?«
»Ampak takega še nisem videl nikoli!« je ostal Kondelik trdno pri svojem. »Ta vas bo oblačila! Poglejte, kaj je tu znotraj pod ovratnikom všito: Fashionable! To je najvišje, razumete. Niti vaš župan ne nosi boljšega. — Poglejte, jaz sem dobil do sedaj samo žepni robec.«
»Toda svilen«, se je namrdnila gospa.
jerci delali in v delu druge prehiteli, se jih sedaj za to ne sme v stanovskem glasilu pobijati.
Uredništvo U. Tov. pa prosim, naj ponatisne ta članek, da popravi krivico, ki jo 5e prizadjalo štajerskemu učiteljstvu.
Motiorjeve.
m.
Ce smo nekaj principijelno odklonili, je podrobna kritika nepotrebna. Ampak v tem slučaju se moramo podrobno baviti z letošnjim »darom« cerkvene bratovščine svetega Mohorja. Nekaj da spopolnimo naša gornja izvajanja, nekaj pa zategadelj. da spomnimo naše naprednjaštvo na poglavje o doslednosti!
Tu imamo najprej njen koledar za 1. 1911. Koristna reč je koledar za vsakega. Kmet zapiše vanj razne »frešte« svoje domače živine, morebitne račune, morebiti druge pripetljaje tekom dolgega leta. Meščan in obrtnik jih imata itak brez števila. torej mu njen koledar ne bo toliko služil. Pa zadaj bo gotovo vsak pogledal. Tam zadaj so pa pesmi .povesti, strašne podobice, nekrologi, razprave in pisarije vsake vrste. Srečavamo znane iri neznane avtorje, tudi nekaj anonimnega se najde tam v skritem kotu. — Izmed pesnikov se blišči France Neubauer, ki se sili v svojih pobožnih vzdihih! Nič se ni naučil tam v lepi Slavoniji, nič življenja, nič ciganskega ritma, še manj pa široke jugoslovanske iskrenosti. Ce človek prečita njegovo pesem, mora nehote vzklikniti: Jezus, Marija! Saj vemo. da ima France Neubauer lepih pesmi, ali da bi jih mogel imeti, zakaj se sili, zakaj poje za koledar cerkvene bratovščine? V koledarju se ne more prezreti kovanja »Jurko pastirček«, ki ga je spisal dr. Ivan Pregelj; edino zategadelj se ne more prezreti, ker je dolgi in zelo nerodni tetete-tetetete ... Tudi bivši pisatelj Fr. Ksaver Me-ško ima nekaj pesmi, najboljša je menda »Ob vrnitvi«, četudi je precej "šablonska. Pa njegove pesmi nas ne zanimajo toliko kakor dejstvo, da je tega lahnega talenta in mehkega stilista ubil fa-rovž. Meško je postal spokornik in ima čisto prav, če zbira nagrobne napise in »štuka« narodne pesmi s kažipotom v nebesa. Samo naj nam ne piše več posiljenih jeremijad in naj ne blati ideale naše moderne z obrekovanjem; tudi naj ne izvrača resnice in naj ne agitira z že umrlim angleškim peda-rastom Oskarjem Wildejom. To nam Cankar kljub »cankarjanstvu« veliko bolj imponira, je bil vsaj pogumen in je — mož! Za slovo ga še prosimo, da »prištuka« nekaj kitic, seveda s kažipotom v nebesa, k tej-le tudi narodni pesmi: Nekdaj sem ljubil dekleta, dekleta zaljubljenega; sedaj pa moram ljubiti terejalko frančkajnerško ... O Jezus ino Marija potroštajta moje srce!
V ostalem se pa naj bivši pisatelj Meško tolaži s tem, da so vse velike ljudi preganjali, tudi brezznačajnega Angleža Oskarja Wildeja! ...
A moj Ivo Cesnik piše črtice. Tudi drugi pišejo črtice, a njegove so najlepše. Cujte, kako piše moj Ivo Cesnik v črtici Kazen: »Prehodil je vse vrste in je gledal, kakor mladenič, ki se s krvavečim srcem poslavlja od svoje ljube za vekomaj. Na smrtni postelji leži tisti mladenči, up in nada staršev. Uvela so njegova lica in suhe roke. Zapisan je smrti (namreč tisti mladenič), moči ga zapuščajo. Kako rad bi še živel, kako rad bi še delal. kako bi ljubil vse lepo stvarstvo, kako bi ljubil svoje dekle, svojo nevesto! A treba je misliti na grob in vzeti slovo. Bog s teboj, mladenič!« Da, Bog s teboj, mladenič!
Izmed ostale koledarske proze je še zanimiv anonimni članek »Proti veri in postavni oblasti, častilcem Ferrerja v spominsko knjigo«. Namen tega članka kaže najbolj slika »po Ferrerju razde-
jane cerkve v Barceloni«. Ubogi Ferrer, ko bi on vedel... Tendencijozni Luegerjev nekrolog je jasno dopolnilo članka o Ferrerju, članek »Darvi-nizem in krščanstvo«, kjer se anonimni pisatelj bori za sveto vero s hlačami poslanca Grafenauer-ja; priporočamo klerikom . tretjega semestra kot vsakovečerno lektiro.
Najboljša knjiga letošnjega »daru« cerkvene bratovščine svetega Mohorja so slovenske legende, dasi skrbno izbrane. Ko bi le ne bilo tistih neokusnih. vodenih Koželjevih ilustracij. Skoro bi rekel, da bi bilo vsejedno, če bi družba dala »napo-pati« tiste vitke frajlice iz modežurnalov v svoje knjige. Vzemimo samo na primer Judeža Iškari-jota! Na hribčku Golgata kakor kake ajdovske vislice! A Judež gleda brezizrazno na Krista, čisto nič mu ni žal, da ga je izdal. Je bolj podoben Abrahamu, ko hoče Bogu na čast zaklati svojega sina, kakor pa obupanemu Judu. 2e lansko leto smo se zgražali nad tistimi angelji v Gregorčičevih poezijah — in v prihodnje nam zopet obetajo podobne umetnine. Pa samo da so angeljci in da imajo svetniki prav veliko glorijolo!
Ganglovi »Trije rodovi« pa so nam jasen dokaz, kam zabrede pisatelj, ako piše za denar, posebno za bogati honorar cerkvene bratovščine svetega Mohorja. Govoril sem te dni s kmetom, ki je prečital to knjigo in pozna Gangla kot nedavnega naprednega kandidata. Ncvoljno se je izrazil: Svobodomiselna kanalja! Ima prav? Človek Ganglovega imena se gre ponižat tako daleč, da napiše proti svojemu boljšemu prepričanju povest kot so »Trije rodovi«! Njegovi ljudje umirajo v povesti kar scelega: zdajle še stoji, pade, in ni ga več! Čudno, da se Gangl ne zmoti in ne da nekaterim kar dvakrat umreti. Najbrž posnema starejšega Dumas-a, ki si je zaradi natančnega pregleda napravil celo vrsto puž z imeni svojih junakov. Kadar je kak junak britko smrt storil, hajd s pužo v koš, da ne bo pomote! Pa to še ni tako hudo, pisatelji imajo različne talente, ampak to nedoslednost! — Prosim vas, duhovnik Egidij, potomec kri-vičnikov. zamore edinole kot duhovnik izbrisati madeže svojih pradedov, ni mogoče drugače! In na veliko etično potvoro nas Gangl pripravlja na štiristo dolgih straneh, s puhlo navlako brez stila in poezije (njegov esprit in njegovo življensko filozofijo hvaležno odklanjamo)! I seveda, treba se potruditi za honorar cerkvene bratovščine svetega Mohorja in olajšati našim duhovnikom majavo stališče v ljudstvu, četudi se potem pisatelja tako zaslužno ironizira (Dom in Svet, listnica odbora v koledarju)! A Gangl se jim smeje v pest in bo po učiteljskih skupščinah ponosno dvigal glavo, grmel proti klerikalizmu, citiral Masaryka, skratka boril se bo za svobodo do zadnjega diha — in napisal duhovniški slavospev. Kako odurno ie pri nas poglavje o doslednosti!
Take so Mohorjevke letos, take ostanejo poslej. Služijo namenom internacionalnega klerikalizma, ciljem našega političnega krščanskega so-cijalizma. Kaj to pomeni, vemo vsi, zatorej proč s cerkveno bratovščino svetega Mohorja!
A. Novačan.
SLOVENSKI KLERIKALCI IN ITALJANSKA PRAVNA FAKULTETA.
Včerajšnji dunajski listi poročajo, da je imel »Slovenski klub« v nedeljo sejo, v kateri se je razpravljalo o vprašanju italj. pravne fakultete. Klerikalni poslanci se bojda že pogajajo z vlado. poi1 kakimi posoji bi bilo mogoče popustiti od obstrukcije. Značilno je, da dolže slov klerikalci že posl. Hribarja, da je 011 s svojim intransinge-itnim stališčem zakrivil obstrukcijo v proračunskem odseku. K tem vestem dostavlja »Slov. Nar.«: >Cuj-
te, čujte, kake čudeže dela dejstvo, da nI dobit sklep kranjskega deželnega zbora glede posoHl« 10 miljonov za »melijoracije« najvišje "sankcije! Klerikalci so že krotki in se pogajajo!« Po- leti so vendar klerikalci vedno trdili, da so oni zaceli »resno akcijo« za dosego slovenskega vseučilišča in da jim je Savez južnih Slavena, to se pravi, slovenski naprednjaki, pri tem tako grdo in izdajalsko nasprotoval! Kar smo že naprej trdili in kar se vedno zgodi, se bode zgodilo tudi sedaj:-če se dovoli klerikalcem posojilo za kranjsko deželo, ila ga tam razdele in zapravijo, pa žrtvujejo slovensko pravno fakulteto in vse druge vseučiiiške težnje! Kako smešno je sedaj valiti odgovornost na drž. posl. Hribarja in »Savez južnih Slavena«! Saj piše »Slovenec« v svoji včerajšnji številki, da je bil samo »Slovenski klub^vedno v parlamentu resen faktor, Savez pa nikdar! In vočigled kpvji kupčiji, ki se pripravlja na Dunaju — da je nekaj na tem, že kaže vest, da bo sklican proračunski odbor k seji in je upati na gladko rešitev predloge o italj. pravni fakulteti« — si upa pisati mariborska »Straža«, da je bojda »splošno ogorčenje« (kje?) proti poslancem v »Savezu južnih Slavena« zaradi intrigiranja proti klerikalcem. Da, da, ogorčenje je med klerikalci, ker slov. naprednjaki ne marajo sklepati z vlado kravjih kupčij! »Slovenec« seveda včeraj piše, da vstrajajo Slovenci pri svojem prejšnjem stališču glede italj. pravne fakultete. Slovenci — da; ali slovensko govoreči klerikalci ne!
ALI JE PORAZ DR. KRAMARA V ZVEZI Z DR. ŠUŠTERŠIČEVO POLITIKO?
V včerajšnji »Straži« se trudi nek člankar, katerega ne bo iskati daleč od dr. Korošca, dokazati, da s padcem dr. Kramara ne bo nikakor trpel ugled dr. Šusteršiča. (Mimogrede morantd® omeniti, da »Straža« in »Slovenec« sedaj na vse kriplje zasmehujeta in devljeta v nič dr. Kramara ad cap-tandam benevolentiam nekaternikov v novem češkem državnozborskem klubu.) Slavi se tam zmožnost in politiko dr. Šusteršiča ravno tako neokusno in pretirano, kakor da bi nikdo na Slovenskem ne zvedel za žalostni fijasko in še bolj žalostno nelojalnost dr. Šusteršiča v zasedanju avstrijskih delegacij. O »uspehih« klerikalne politike pa imamo vsi lastno sodbo ... Z izstopom. 4 dalmatinskih pravašev iz »Saveza« (notabene 'ljudi, ki so bili 1. 1907 v Dalmaciji razun edinegk Prodana izvoljeni z glasovi Hrvaške stranke) hoče sedaj »Straža« (kakor tudi »Slovenec«) prikriti dejstvo, da je v »Slovanski jednoti« prenehal krat za vselej Šusteršičev komando. Bodimo si odkritosrčni: z ustanovitvijo enotnega močnega češkega kluba je postal upliv istega tako močen, da ne rabi ne »Slovanske jednote«, s katero je itak malodane identičen, še manj pa Jugoslovanov. Padec Kramarev je utemeljen na eni strapi v prevalentni politiki mladočešk. kluba, na drugi v tem. da je Kramar vodil v parlamentu Šust3r-šičevo politiko a tout prix, obljubujoč vedno padec Bienerthov poraz vlade v parlamentu - a utrjujoč ravno s tem Bienerthovo pozicijo, katero je utrjeval tudi sedanji kurz zunanje politike. Te politike pa so Cehi do grla siti, zato je padel dr. Kramar, a padel je s svojih višin tudi dr. Šuster-šič, to tembolj, ker so se Cehi prepričali, da je.;dr. Šusteršič svoj upliv pri Bienerthovi vlad? izrabljal v korist slovenskih klerikalcev. — Cehom pa ni storil niti najmanjše protiusluge. Zato so že zadnje delegacije pokazale čuden preobrat: Kramar je ostal pri svoji opoziciji, a Šusteršič je že vohal pečenko in čutil, da ostale- češke stranke niso^za-dovoljne z dosedanjo taktiko in da ne bodo šjč z zahrbtnimi in nepoštenimi slov. klerikalci čez drn in strn — zato je on obstrukcijonist in opozicijona-lec odobril brez vsega zadržka vse, kar je defol Aehrenthal in z njim Bienerth in glasno kričal, naj se izda stotine in stotine miljonov za armado M
Medtem, ko je Pepica poklicala gospode, ki so se vrnili k drevescu, se je sklonila Katinka h gospej Kondelikovi:
»Toda ta župan ni doma napravljen, kaj?«
»Kaj ti ne pride na misel«, je odgovorila gospa, »kdo bi pa to znal! To je izvirno blago.«
»Od krojača?« je vprašala Katinka.
»Ne, narejen, iz trgovine«, je pojasnjevala gospa Kondelikova. »Od Gottwalda«.
»Jej!« se je začudila Katinka. »To je bilo najbrže mastno! Ta ima same kvalitete. Koliko si plačala? Najmanj petnajst — osemnajst...«
In niti dihala ni, da ne bi preslišala odgovora.
Morda bi se bila gospa Kondelikova ubranila in ne bi izdala prave cene svojega daru, toda ker je bila tetica Urbanova s svojima številkama tako globoko pod ceno, je morala povedati. In rekla je kar najbolj tiho:
»Štiriindvajset, Katinka — toda je pravi angleški.«
Sedaj je bila tudi Katinka v svoji radovednosti zadovoljna, toda obenem osupla. Štiriindvajset goldinarjev! Skoro cela nova obleka! Seveda, tetica Urbanova je napravljala svoje župane iz starih in ni se brigala, če je bila zadnja stran iz drugega in sprednja tudi iz drugačnega blaga. Prav ima mojster Kondelik: Beti bo oblačila svojega zeta.
Obe gospe je naglo zmotil radosten krik Ka-tinkin. Oglasilo se je namreč njeno ime. Pepica ji je dala malo škatljico v papirju, in ko je Katinka
malo razpraskala ovitek in prišla do jedra je navdušeno vzkliknila: v škatljici sta se svetila granatna uhana. Letela je z njima v kuhinjo, iztrgala iz ušes stari srebrni leči in si je vtaknila vanje novi lišp.Njeno kuhinjsko, obdrgnjeno zrcalo je imelo komaj zadosti moči, da je to krasoto vpodobilo. Katinka je skakala po eni nogi kakor obsedena. In v Marijaničinem srcu je začel glodati črv zavisti.
Pepica je razdeljevala naprej. Tu je bila krasna doza za smodke za gospoda Kondelika, s srebrnim monogramom, okusna torbica za tetico Ka-tinko, in sedaj je oprezno odvijala mati Kondelikova neko stvar, na kateri je bilo napisano: Pozor! Steklo! — Glej, prijazen bronast okvir in v njem pod debelim steklom z brušenimi okraji podoba —
mladih zakonskih Vejvarovih. Oči gospe Kondeli-kove so se zasolzile pri pogledu na to in pritisnila je dvoje vročih poljubov na Pepičina in Vejvarova ustna.
»Jaz sem pozabila na to, da bi se dala fotografirati, a ona sta se domislila!« je ponavljala že desetič. In ko se je pozornost ostalih obrnila zopet na prihodnji zavitek, je iskreno poljubila tudi mrzlo steklo, pod katerim sta gledala na njo odkritosrčna obraza njenih otrok.
Sedaj je izvlekla Pepica nekaj velikega, kar je bilo dosedaj zakrito s široko mizo, na kateri je stalo drevesce, in utajeno vsem pogledom, ter je podala Vejvari.
»Saperlot, Vejvara, to je nekak spomenik!« je zaklical oče Kondelik.
Padel je ovitek — in pokazal se je visok, okusno izrezan zajec, krasno in bogato vezen.
»Tri sto vragov!« je zaklical mojster v hlirjje-ni osuplosti, to je več nego spomenik, to le slavolok!«	' 06
Vejvara je ogledoval zajca in se je trudil, da bi dal v svoj pogled kar največ začudenja, zakaj slutil je, da je ljubljena Pepica darovateljica tega domačega stroja, katerega še ni videl do sedaj v tej podobi. Pepica pa je gledala, polna pričakovanja Vejvaro, kako bo dar sprejel. Cez nekaj časa je nastala tišina, katero je prvi prerušil mojstei Kondelik.
»Spomenik to ni, Vejvara, in slavolok tudi ne, toda monumentalno je. Poglejte, kako se moji predlogi izvršujejo. Jaz sem vam to priporočal za svatbeni dar — takrat sem propadel, toda sedaj ste si ženski spomnili. Na vašem mestu bi nosil od danes naprej samo škornje, da bi se tega do sitega navžil. In ročno delo je tudi tu, Vejvara. in m.ono-gram! Poglejte!«
»Ampak, oče«, se je Pepica zardela kakor višnja. »Ne norčuj se!«
»Jaz da se norčujem? Jaz mu zavidam! V dvajsetih letih nisem dobil toliko luksusa, kakor Vejvara danes.«
»Glej, tu je še nekaj zate«, je podala Pepica očetu zavitek ,da bi molčal.
»Pokaži!«	(Dalje.)
mornarico -f, četudi pridejo vsi njegovi lačni kmečki in delavski volilci na kant! Istinito, pritrditi moramo ^Straži«, ako slavi Šusteršičevo politiko »virtuozne verziranosti na parlamentarnem parketu« in »velike nadarjenosti za inicijativno politiko«. Kajti:vsakemu ni lahko biti obstrukcijonist in klečeplazec obenem; Šusteršič spravi to skupaj z »virtuozno verziranostjo« in »veliko nadarjenostjo« za — brezprimerue politične lumparije. In te so tudi krive, da je ugled Jugoslovanov v parlamentu padel.
DROBNE POLITIČNE NOVICE.
Delovni program državnega zbora. Danes bo najbrže končana draginjska debata. Jutri bo potem prvo čitanje računskega provizorija, katero utegne trajati do sobote; ko odide provizorij v proračunski odsek, pride v parlamentu na dnevni red reforma poslovnika in bančni statut.
Cesar in češko-nemška spravna pogajanja. Cesar je včeraj v splošni avdijenci sprejel med drugimi tudi člana gosposke zbornice Karla Adame-ka. ki je obenem član češkega deželnega zbora. Cesar se je jako priznalno izrazil o stališču, ki ga zavzemajo Čehi pri češko-nemških spravnih pogajanjih ter tudi pohvalil češko časopisje, češ, da se drži popolnoma objektivnosti. Končno je cesar želel, da naj bi imela češko-nemška sprava, kakor hitro mogoče, popolen uspeh.
Poljaki in draginja. Poljski klub je imel včeraj do 10. zvečer trajajočo sejo. v kateri se je po dolgi debati sklenilo. dati posameznim članom kluba danes na prosto voljo, ali glasujejo za predloge draginjskega>pfcdseka glede vprašanja draginje mesa, ali p t i predlogom. Pričakovati je danes jako interesantna glasovanja v državnem zboru.
Hrvaško-srbska koalicija in idemniteta. Ker poteče dne JO. nov., jutri, indemniteta hrv. dež. proračuna. je pisal ban dr. Tomašič koaliciji, naj bi glasovala na eno- ali dvodnevnem ad hoc sklicanem zasedanju hrvaškega sabora za iudemniteto. Koalicijatibo pa to ponudbo odklonila in na Hrvaškem nastane ex-lex stanje.
t »ie -------
Štajerske novice.
Zanimive občinske volitve. Včeraj smo prejeli, žal za list prepozno, sledečo brzojavko iz Slivnice pod Mariborom: Danes so se tu vršile občinske volitve. Slovenci so zmagali v vseh treh razredih.
—	Živ^i, narodni Slivničani! O volitvah še priobčimo podrobnosti.
a Iz Trbovelj-Vod. Občinske volitve so pred durmi, vršile se bodo 12.. 13. in 14. decembra t. 1. Vseh volilcev je nad 1500; sam 3. razred, kjer volijo večinoma delavci, ki plačujejo vsaj nekai davka, ima 1200 volilcev. Stranke imajo štiri. Trboveljska napredna, socijal - demokratska, nemška in klerikalna. Sklenil se je po prizadevanja vplivnejših mož — sosebno gospoda župana, kompromis, tako, da ne bode nepotrebnega razburjeuja in sovraštva med strankami, ker je vsaka stranka zastopana. Voliti je treba 30 obč.-odbornikov in 15 namesinikov. Med 30 odborniki ima narodno-napredna 15 mož, soc. demokratska 4 može, nemška 8 mož in klerikalna 3 može .jČe združimo slov. stranke, imajo Slovenci 22 in Nemci (t. j. industrija) pa 8 odbornikov. Ugodnejšega sporazuma si ne moremo misliti, sosebno ako pomislimo na sedanje razmere in na omahljivost nekaterih volilcev v prvem razredu. Torej na kratko — stranke so se sporazumele na posebnem sestanku in mirna Bosna. Vse je mirno inn,se drži dogovora, samo klerikalci bi radi svojo besedo snedli. Vedno pisarijo in sitnarijo po časopisih, imajo tajne sestanke, zabavljajo čez našo stranko, čez naše može, katerim niso vreči ni, dfi 'bi jim zavezali jermene pri črev-ljih. Kaplan Jamšek je na čelu teh kričačev, paznika Božič in Zupan mu pa sekundirata. To je dobro, da se nobeden vrag ne zmeni za njihovo lajanje, kakor se luna ne zmeni, če laja vanjo kužek. Jamšek bi rad postal, če ne župan, pa vsaj prvi občinski svetovalec, zato ker ni „privandranec" (besede „Straže") ampak pravi
—	pristni trbovski k nap. Nekaj pa ima prav pri svojem kričanj«, namreč, da občina slabo gospodari. To damo gospodu Jamškn — prvemu trbov-skemu domačinu — popolnoma prav. Taka občina, k; daje trem kaplanom — vsakemu po 400 K ietne nagrade za nič in zopet nič — taka občina pa res ne zna gospodariti in zasluži brco, katero ji ;e iia! Jamšek. Ako bode pa noviob-činski odbor zoni bolje gospodariti in bode prihodnje leto črta! kaplanom, ki so vsi kapitalisti, nagrad — naj se pa )«po zahvalijo svojemu tovariša iz Kranjske n* Štajersko ,.p. ivandranemu" (po Straži) Jam-^ku. PnnkMim.
Imenovanja. Za poštnega oficijanta na Prager-skerti je imenovan Franc Urban. — Za računskega svetnika pri deželnem sodišču v Gradcu je imenovan Matevž Trobec, za višjega računskega svetnika Jožef Repa.
a Iz Žalea. Klub trgovskih sotrndnikov priredi sporazumno s tel. društvom „Sokol" pod vod-g. Br. Rotterja iz Celja plesne vaje, ki se vrše vsako nedeljo od 6. do 9. ure zvečer v prostorih hotela „Virant" v Žalcu. Vstop je dovoljen vsakemu proti mali vstopnini. Ker se bode vadila ludi „Češka Beseda", se vse prijateljice irfpri-;a!' ! ' plesa vljudno vabi.
Zlati zsalužni križec s krono je dobila blagaj-ničarka društva katoliških gospa v Mariboru, Ivana Scherbaum.
Prestavljen je iz Št. Jurja ob J. ž. kaplan Fr. Zgank v Šmartin pri Velenju. Srečno pot!
Iz Ptuja. (Neverjetno!) V »Straži« čitamo, da se bo vršil v nedeljo dne 4. dec. v dvorani ptujsk. »Narodnega doma« nekak zadružni shod, na katerem bo predaval »nadrevizor« Pušenjak — gotovo več politike ko zadružništva. Gotovo ne bo manjkalo hujskanja proti ptujski »Posojilnici« in reklame za klerikalno posojilnico v Ptuju. In tak shod se — pripusti v »Narodnem domu«! Kulantnost, da, kjer je na mestu; ali proti Pušenjaku in klerikalnemu »zadružništvu« gotovo ne!
G. župnik Pečnik zopet popravlja. Z ozirom na notico »Klerikalci v boju proti našemu časopisju zopet osramočeni«, nam je poslal znani župnik Pečnik ta le popravek: 1. Ni res, da bi bil jaz urednika »Narodnega Lista« po dr. Benkoviču tožil, ker mi je neki dopisnik »Narodnega Lista« očital, da pišem članke s »peklenščekovo hudobnostjo«, da so se v moji postelji zgodili smrtni grehi in da se bo spoh začel kidati smrad iz obližja župnika Pečnika; res pa je, da sem tožil po dr. Benkoviču urednika gospoda Spindlerja pri c. kr. okrajnem sodišču v Celju zarad malomarnosti, ko se je zagovarjal, da dotičnega dopisa ni pred tiskom čital. 2. Ni res, da bi bil dr. Benkovič pri razpravi pred okr. sodnijo v Celju moral v imenu župnika Pečnika tudi večji del te tožbe sramotno umakniti in sicer glede očitanja peklenščkove hudobnosti in grehov v župnikovi postelji; res pa je, da je tožnik celo tožbo častno vzdržal. 3. Ni res, da bi bil jaz le en košček obtožbe trdovratno vzdržal; res pa je, da sem vzdržal celo obtožbo. Z odličnim spoštovanjem Franc Pečnik, župnik. — Cel popravek je le cepljenje besedi. Kakor znano, se bo imel župnik Pečnik zagovarjati zaradi dopisov v »Slov. Gospod.« pred mariborsko poroto. Takrat se bomo z njim dalje pomenili.
Štajerski deželni šolski svet je imenoval učiteljskega kandidata M. Majcena učiteljskim suplen-tom na ljudski šoli na Hajdinu.
Od pošte. Poštno ravnateljstvo je imenovalo aspiranta Franca Urbana poštnim oficijantom na Pragerskem. Poštni oficijantinji Tereziji Kermek je podeljeno mesto poštne ekspedijentinje pri pošti v Grosssodingu.
Osrednja razstava izdelkov rokodelskih učencev, ki stoji pod protektoratom deželnega glavarja grofa Attemsa, se je otvorila včeraj popoldan v Gradcu.
Nemška nenasitnost. Občinski svet v Kindber-gu je sklenil peticijo za povišanje nižje realke v Brucku v višjo. Nemci pač nimajo nikoli dovolj. Slovenci nimamo nobene realke in gimnazije, a Nemci hočejo že v vsaki vasi celo srednjo šolo.
Druge slov* ctežeie.
Monsignore Weiss ni zaprt, kakor kažejo poizvedbe pri pristojnem sodišču. Zamenjalo se je torej nedolžnega komedijanta iz gorske vasice Ze-derhaus z zločincem. Upravičeno je vprašanje, ali bi oblasti kazale tudi tako malo vnetosti, če bi se šlo za »nežegnanega« goljufa. Brez sledu gotovo ni mogel zginiti. — Dne 29. t. m. pridejo pred okrajnim sodiščem v Beljaku na javno dražbo tri realitete iz konkurzne mase Pavla A. Kayserja v vrednosti 110.000 kron.
Uradi ik državne železnice ranil Slovenca. ,„Edinost" poroča iz Trsta, da je v nedeljo neka slovenska družba, ki se je vračala iz Boišla v Trst in pela slovenske pesmi, bila z besedami in končno dejansko napadena od neke laške drnžbe. Glavnega napadalca so zaprli, in izkazalo se je, da je bil asistent drž. železnice v Trstu Pompeo Garbari.
v V Skednju prt Trstu j« sklenila Ciril-Me* todova družba u-^anoviti slovenski otroški vrtec.
v Iz dežele neverjetnosti. Iz Koroškega se poroča sledeči za tamošnje razmere značilni slučajne 30. junija t. 1. se je peljal gospod župnik Gabron iz Bae v Beljak. V Bačah je zahteval vozni list kakor veduo sloveusko in kakor to delajo tudi drugi domačiui. V prejšnjih časih se je vozni list, tudi na slovensko zahtevo vedno dobil. Pri tej priliki pa je rekel uradnik Herzog v ošabnem tonu: ,,Verlaugen und sprechen Sie deutich oder steigen Sie ohoe Karte eiu". Gospod župnik je ponovil še enkrat svojo zahtevo, ponudil še enkrat denar, in ker 111 dobil voznega, lista, je odšel v vlak. Potem je sprevodniku takoj povedal, da nima lista, ponudil zopet denar, toda sprevodnik mu je diktiral takoj kazen šest'kron. Gospod župuik se je potem v Beljaku pritožil in ni dobil do sedaj ua to pritožbo odgovora, pač pa je dobil
od finančne prokurature tožbo radi šestih kron. Ker je stvar bagatelna bi seveda pred nemškim sodnikom ničesar ne opravil in plačal finančni prokuraturi le še več stroškov." To so razmere, ki so mogoče samo v ..kulturni" Avstriji.
v Iz obrambnega društva „Branibor". V nedeljo popoldne se je vršila seja narodno-obramb-nega društva ..Branibor", ki sta se je poleg ljubljanskih odbornikov udeležila tudi zunanja odbornika dr. Koderman iz Štajerskega in Matija Pro-sekar s Koroškega. Predsednik notar Hudovernik je poročal, da se je ustanovila v Ljubljani prva društvena podružnica, ki jo je ustanovil član nadzorstva Fr. Podkrajšek, za kar se mu izreka iskrena zahvala. Snujejo se še nove podružnice v Ljubljani, Trstu, Mariboru in Celju. Ustanovnino po 400 K so plačali gg.: dr. Fr. Rosina, dr. Milan Gorišek, dr. Juro Hrašovec, Ncimenovanec s Štajerskega in I. Urbančič, obljubili pa so jo plačati še dr. Tavčar, dr. Triller, prof. Pleteršmk, gospa Hudovernikova in Iv. Mejač. O snovanju podružnic se je razpletla daljša debata. Končno se je sklenilo, da se naj društvo obrne na razna politična društva in posameznike s prošnjo, naj v svojih okrajih, oziroma v svojem krogu snujejo marljivo društvene podružnice. Glede naznanila odbornika dež. poslanca Cirila Pirca. da odlaga svoje odborniško mesto, je odbor soglasno sklenil, da se njegov odstop ne vzame na znanje. Odbor je proglasil za svoje glasilo list ..Slovenski Branik" ter sklenil, da k društvenim sejam vsikdar vabi tudi urednika tega lista.
v Volkovi v Kočevju. V Novih Lazih so volkovi napadli psa nekega voznika, in sicer prav pred hlevom. Voznik jih je iznenadil ravno pri delu, ko je šel na vse zgodaj krmiti konje. Poskušal jih je s kolom pregnati. Sicer so zbežali, toda kmalu so se vrnili ter vzeli psa s seboj. Ko je šel kmet ves ustrašen po puško, so volkovi zbežali. Zasledovanje je bilo brezuspešno.
v Red „Pro ^ecclesla et pontifice" je dovolil cesar nositi kranjskemu klerikalnemu dež. poslancu Antonu Kobiju.
v Klerikalci in nemški nacijonalci v Ljubljani. Ljubljanski klerikalci so izročili pleskarska dela v „Ljudskem domu" na starem strelišču zagrizenemu nemškonacijonalcu Pirkerju. Heil kompromis za bodoče občinske volitve!
v Nova velelzdajniška afera v Ljubljani. Ckr. drž. pravdništvo vlaga pri ckr. dež. sodišču v Ljubljani proti Slavoju Škerlju, cenilcu v mestni zastavljalnici, ter Ig. Siardu, knjigovezu, oba v Ljubljani, sledečo obtožbo: I. Slavoj Škerlj je s tem 1. da je pri splošnem zboru vajenske skupine društva ,,Narodna delavska organizacija" v Ljubljani, dne 31. jul. 1910 predlagal resolucijo, v kateri se pozdravljajo kot mučeniki svojega prepričanja člani narodno-socijalne stranke, ki so bili v Pragi obsojeni radi hudodelstva po §§ 9 in 222 k. z., skušal opravičevati po zakonih prepovedana dejanja; 2. opustil kot član društvenega predstoj-ništva NDO in kot načelnik vajenske skupine omenjeni splošui zbor naznaniti oblastim. II. Ig.' Siard pa je s tem, da je pod I. 1. omenjeno re-zolucijo prebravši jo dal na glasovanje, pripomogel k izvršitvi hudobnega čina. Zakrivila sta s tem: ad I. 1. in II. Slavoj Škrlj in Ig, Siard pregrešek zoper javni red in mir po § 306 k. z., Ignacij Siard tudi §§ 5. 239. k. z. ad 2. Škerlj prestopek po §§ 15. in 36. zak. z dne 15. nov. 1867 št, 134 drž. zak. ter naj se kaznujeta oba po § 305 k. z. (zapor 1—6 mesecev), Škrli tudi po § 267 k. z. (do enega leta). To je torej naš slovenski „vele-izdajalski" procesi Reči moramo, da so se pred nekaj mesci tresle gore, in rodila se je pohlevna miška. Grof Aehrenthal ne bo z vami zadovoljen, g. Trenz!
Dopisi.
Slovenjebistriška politika in c. kr. državno pravdništvo. Slovenska Bistrica se probuja in bo v kratkem času res slovenska. Pri zadnjih občinskih volitvah so res zmagali Nemci z enim glasom večine, ker se je domača duhovščina skrila — med tem, ko je prišel drugi duhovnik iz daljne Savinske doline k volitvi. Eden najboljših bojevnikov za slovensko stvar je g .Henrik Gril. St;ger, Wiesthaler in njih vredni drugi, so torej povabili dr. Mravlagga iz Maribora; v pisarni okrajnega zastopa so imeli z nekim slaboumnim Jagrom in Jagodičem sejo in so sklenili, da ugonobijo Grila gmotno in društveno. Ovadili so g. Grila zaradi goljufije v 11 slučajih. »Mariboržanka« je spustila hujskajoč člančič in to je bilo c. kr .državnemu pravdništvu dovolj, da je obtožilo Grila zaradi vseh 11 slučajev. Zastopal je javno obtožbo sam
nadpravdnik Verderber, Grila pa dr. Rosina, odvetnik v Mariboru. Pri glavni razpravi je obsodil posebno izbrani senat, v katerem so se nahajali gg. Oswatitsch, Fraidl in Morocutti v trsh slučajih gosp. Grila na dva mleseca poostrene ječe, ker je baje pri kvartanju goljufal. Te obsodbe pa slavni tribunal ni mogel utemeljiti. Kasacijski dvor je na ničnostno pritožbo zagovornika to obsodbo »brez razprave« kasiral in to zaradi tega. ker: »če se koga obtoži in obsodi zaradi hudodelstva po paragrafu 201. kaz. zak. (goljufija pri kvartanju) — se mora trditi in dokazati, da je obdolženec igral z zaznamovanimi kvartarni, ali je pa rabil kako drugo zvijačo.« Vkljub temu poduku Verderber in Wiesthaler nista odnehala. Državni pravdnik obtožbe ni mogel stvarno utemeljiti, kvasil je zato o morali in hotel s praznimi frazami in konečno s poudarjanjem, da je to politična pravda, gre se za obstoj nemštva v Slov. Bistrici(!!), sodnike omehčati. — Tukaj pa je slabo naletel. Zagovornik dr. Rosina ga je podučil, da državni pravdnik ne sme biti zastopnik kake politične struje in da če že je, ne sme biti tako nepreviden, da to javno prizna v sodni dvorani. Nadalje ga je podučil, da se v takih političnih pravdah ne sme ozirati obtožba na dokazano neresnične trditve Jagrov, dr. Liaunigov in Jagoditschev, kojih preteklost je umazana. Izjava: priča Jager je 27krat predkaznovan, med tem z 12 meseci težke ječe, zaradi obrekovanja in neštetokrat zaradi goljufije in častikraje; dr. Liaunig je popolnoma degeneriran človek, ki je zaradi hudodelstva ponarejenja izgubil svojo advokaturo; Ja-goditscha sodnija niti ni k prisegi dopustila. Pripomnil je, da javni obtožitelj s svojimi — zaznamovanimi — pričami sploh ničesar ni dokazal — pač pa je Gril dokazal po pričah najčistejšega značaja in preteklosti (g. pl. Frauensdorf) svojo popolno nedolžnost in opozoril g. drž. pravdnika, da mora sedaj Stigerja in njegove druge Jagodi-tsche, Jagre in dr. Liaunige zasledovati. Po kratkem posvetovanju je sodni dvor g. Grila oprostil. Državno pravdništvo in preiskovalnega sodnika g. Matiaschitscha pa bo ekscelenca g. juridični minister najbrž pohvalil. Dobro bi bilo za to poskrbeti.
Dnevna kronika.
v Japan in Izlam. Za časa rusko japonske vojske se je pokazalo, da obstoji med Turki in Japonci močna „afiniteta''. Turška narodova masa je očitno simpatizirala z Japonci, a pozrani krogi bolj tajno. No zadnji čas so te »narodne simpatije" dobile bolj relijefno obliko: med pozvanimi zastopniki Japonske in Turčije se je vršil poskus tesnejega zbližanja. O tem se je pihalo v listih, a prišlo je tudi do visokih obiskov v Carigradu. Pozneje se ni več mnogo o tem govorilo. Ali sedaj donaša „Oesterreichische Rundschau" zelo karakteristično dopolnilo k tej stvari. Pred kratkim časom je bilo na Japonskem posvetovanje prvih ■državnikov. Pri tem se je vzel v pretres originalen predlog: ali bi ne bilo za Japonsko bolj pro-bitetno, da bi vzela kako drugo za državno religijo in da ostavi svoj »šinto". In takoj so se začeli nekateri svetovalci baviti s preiskavanjem dobrih strani izlama. Vse to izgleda malo čudno, ali to ni prvi tak poskus; bilo je v preteklosti analognih slnčajev. Tako so predlagali pred nekimi 20 leti mikadovi svetovalci, da se sprejme istočno pravoslavna vera, da se na ta način Japooci v vsem izjednačijo z zahodnimi narodi. — No takrat so bili drngi časi; tedaj je Japonska težila po evropskih simpatijah. Sedaj so je vse izpremenilo v toliki meri, da je Japonska postala agresivna in je navrgla svojo državno religijo »širitiu siroti Koreji. A ker so tudi našli japonski državniki, da bi bilo „probitetno" izmenjati državno religijo — kakor se izmenjajo doslužene rokavice z novimi in boljšimi — torej so gotovo ti brihtni ljudje napravili nekak politični »proračun" velikega stila, ker se njihove mreže raztezajo celo do Balkana.
a Hrvatski jezik v ogrskem parlamentu. Med
madžarskimi poslanci se je začela živahna agitacija zato, da bi se hrvaškim delegatom / ogrskem parlamentn prepovedalo hrvaški govoriti.
a Pacifikacija Albanije. Iz Soluna poročajo: Vojaško poveljništvo vilajeta Kosovo je pri vladi v Carigradu interveniralo, da naj ostanejo vojaška sodišča in komisije za zasledovanje čet v vilajetu Kosovo v veljavi, ker bi sicer bila pacifikacija Albanije v nevarnosti.
a Portugalski jezuiti. Provincijal izgnanih portugalskih jezuitov v Rirau je včeraj izročil
papeža spomenico, v kateri protestira proti iz-gnanja jezuitov iz Portugalske. V spomenici se povdarja, da portugalski jezuiti nikdar niso bili sovražni republiki.
a Bolezen grofice Tolste. Zdravstveno stanje profice Tolste se je poslabšalo. Temperatura znaša 40° C. Bati se je, da nastopi vnetje pljuč.
a Državni železniški svet je sklican za 8. decembra k jesenski seziji. Pečal pa se ne bo — kakor se je prej zatrjevalo — z reorganizacijo državnih železnic, ker tozadevni reformni predlogi še niso izdelani.
a Stavka železničarjev na Portugalskem se Vedno bolj razširja. V soboto so začeli stavkati železničarji največje portugalske železnice Miuco-Duro. Skoraj noben vlak ne more voziti.
a Deseti kongres zljonlstov se bo vršil, kakor je sklenil veliki akcijski komite, sredi avgusta 1911 v Baselu.
a Dvojno narodno slavlje v Zagrebu. Minolo nedeljo sta se vršili v hrvaški metropoli dve značilni narodni slavnosti: petdesetletnica, odkar je zagrebško gledališče hrvaško-narodno, in stoletnica rojstva velikega Ilira Stanka Vraza. Slednjo slovesnost je priredilo društvo »Bratje od hrvat-skog zmaja", ki je vzidalo v hišo, kjer je Vraz umrl, spominsko ploščo. Navzoči so bili pri obeh slavnostih zastopniki Slovencev, med njimi predsednik »Matice Slovenske" dr. Fr. Ilešič. V nedeljo ob 10. nri dopoldne se je vršila slavnostna akademija, pri kateri sta kot govornika opisala pomen Stanka Vraza prof. dr. Gjuro Šurmin in dr. Fr. Ilešič. Nato je šel slavnostni sprevod pred hišo Vrazove smrti, kjer se je odkrila spominska plošča. Zvečer se je slavila v gledališča petdesetletnica hrvaškega narodnega gledališča. Predstavljala se je dramatična ilnstracijska slika: »Slava njima! Slava Vrazu!", dalje Ogrizovičev dramolet „24. novembra 1860" (ki ga je vlada prvotno prepovedala), ki je vzbndil velikansko navdušenje, in h koncu ouvertura in drugo dejanje iz opere »Porin".
a Oporoka Tolstega. Tolstoj je čez svoja dela testamentarično razpolagal. Vsa novejša njegova dela pripadajo njegovi rodbini. Hčerko Aleksandro j« poveril, da izda njegova dela, zahteva pa od nje, da cel izkupiček prve izdaje daruje kmetom, katerim je Tolstoj testamentarično zapustil tudi grad Jasno Poljano in 500 desjatin polja okrog gradu. Vse manuskripte najnovejših del Tolstega ima njegov prijatelj Certkov. Istotako ima Čertkov vse manuskripte za dnevnik Tolstega, katerega je do pred smrtjo Tolstoj izdajal. Prepisi teh manuskriptov pa se nahajajo tudi v neki banki v Tuli.
a Papež v boju proti modernizmu. V cerkvenih krogih se zatrjuje, da papež v bližnji bodočnosti skliče važen konzistorij, v katerem hoče govoriti proti modernizmu ter proti napadom, ki so se vršili nanj ob priliki proslave 40 letnice osvoboditve Italije.
Najnovejša brzojavna in telefonična poročila.
GROFICA TOLSTA — UMIRA.
Varšava, 29. nov. Po zadnjih poročilih iz Jas-naje Poljane grofica Tolsta že umira. Ima hudo pljučno vnetje. Ker srce bije vedno slabeje, je pričakovati vsako uro smrti. Ko je zvedela hčerka Aleksandra o bolezni svoje matere, je prihitela v Jasnajo Poljano in je omedlela, ko jo je zagledala umirajočo.
Moskva, 29. nov. Ko je bila grofica Tolsta še pri zavesti, je izrazila napram zdravniku dr. Ma-koveckemu željo, naj se jo pokoplje brez vsega pompa na strani njenega soproga. Obenem je povedala, da hrani v svoji omari za perilo zaprt kuvert, v katerem je pesem, ki jo je napisal njen mož njej v čast na poročni dan. Kuvert bi se naj odprl po grofičini želji še le po njeni smrti.
DANSKI KRALJ NA DUNAJU.
Dunaj, 29. nov. Danes ie dospel semkaj in-kognito danski kralj.
NEMIRI V MEHIKI.
Mehiko, 29. nov. Nemiri v deželi so seda} po polnoma potlačeni. Kongres je izrekel predsedniku Forfiriju Diazu svoje zaupanje.
NAPETOST MED TURČIJO IN PERZIJO.
Berlin, 29. nov. »Beri. Tageb.« poroča iz Petrograda: Po poročilih iz Teherana je napetost med Turčijo in Perzijo tolika, da je pričakovati resnih dogodkov. V Teheranu se govori, da bodo diplo-matične vezi prekinjene. Ker utegne priti do vojne, se je podal šef ruskega generalnega štaba v Kars, da uredi vse potrebno.
Yolilno gibanje na Angleškem.
a London, 29. nov. Pristaši irskega vodja 0'Briena so postavili 25 kandidatov proti Red-mondovi stranki. Prihodnjo soboto se že vrše volitve v 10 londonskih in provincijalnih okrajih. Unijonisti nimajo tuintara v provinci niti protikandidatov.
Nesreča t rudniku.
a Oklahoma. 29. nov. Vsled eksplozije jamskih plinov v Dekem rudniku Asphalte - Company v Antlersn je prišlo ob življenje 14 oseb.
Stavka železničarjev na Španskem.
a Madrid, 29. nov. Brzojavka železoičarskega ravnateljstva za železnico Medina - Samorra in Orense - Vigo pravi, da se je moral zaradi stavke železničnih delavcev in uslužbencev vseh kategorij vstaviti ves promet. Tudi železnice, ki vežejo Španijo s Portugalskim, ne funkcijonirajo zaradi stavke.
iopozarjamo
na novo vrsto valjanih „Pekatet" enako doma delanim za juho in prikuho. Vdobivajo se k v rumenih ovojih po 1/2 kg v najfinejših kakovostih z napisom in sliko:
„Štiri rumenjaki" „Osem rumenjakov".
Po svetu.
a Brezžično brzojavljanje na avstrijskih trgovinskih ladjah. Avstrijski trgovinski minister Weisskirchner je izdal odredbo, vslod katere imajo biti trgovinske ladje, ki vzdržujejo pasažirsko službo v takozvani daljni vožnji, t. j. izven Gibraltarja in Adena, preskrbljene s pripravami za zvezo z brezžičnimi brzojavnimi postajami. Te postaje morajo jamčiti za izmenjavo brzojavk v daljavi najmanj 100 morskih milj in biti tako urejene, da lahko stopijo v zvezo z brezžičnimi in drugimi krovnimi postajami brez razlike sistema. Avstrija je prva med evropskimi državami, ki je uvedla te za varnost pomorskega promet« prepotrebne naprave.
a Častno darilo sestri Bedrieha Smetane. Praski mestni svet je v svoji seji 11. novembra sklenil, 90 letni na Dunaju živeči sestri komponista Bedrieha Smetane, Ljudmili Smetana k njenemu 901etnemn rojstnemu dnevu pokloniti častno darilo. To misijo so poverili poslancu Neomanna, ki je 23. t. m. izročil 901etui dami darilo. Stara, dama živi v skromnih razmerah na Dnnaju. Podpisala je pogodbo, ne da bi se poslužila naočnikov.
a Preganjanje Slovakov. Znani škof Parvy ;e prestavil kaplana v Nemeštovu, Slovaka Viktorja Blahoneka v malo vas Sv. Elizabeto z 10 prebivalci. Ta korak je utemeljil s Blahonekovim ,.pan-siavizmom".
Tržne cene.
Dunaj, 28 nov. Borza za kmetijske pridelke. Z ozirom na milejše vreme in na poročila iz merodajnih trgov je bila tendenca danes precej medla. Pšenica je bila za 10, rž za 5 v cenejša. Ječmen se je držal, oves in koruza le slabo. Promet je bil majhen.
Budimpešta, 28. nov. Mast. Svinjska mast 165, namizna slanina 141.
Praga, 28. nov. Sladkor. Surovi slad k »r K 20 85, nova kampanja K 21'80. Tendenca: mirna, vreme mrzlo.
Budimpešta, 28. nov. Žitna borza. Pšenica za april K 1101, rž za april K 7 88, oves za april K 8'38, koruza za maj K 5'61. Pšenice se zmerno ponnja in malo kupuje, tendenca medla^ promet 15 tisoč m. stot, pšenica v efektivn za 10 do 20 v cenejša, ostale nespremenjeno, termini medli. Vreme oblačno.
T r s t, 28. nov. Sladkor. Centrifngai pile* prompt K 27V2 do K 29— za dobavo K 27V+ io K 29. Tendenca stalna.
Budimpešta, 28. nov. Svinjski sejm. Ogrske stare težke 142—146, mlade težke 150—1MJ, mlade srednje —'—, mlade lahke 154—163 v kg. Zaloga 20.116 komadov.
in modno blago za obleke priporoča firma
Karel Kocian
tvornica za sukno, Humpe-lec. Češko. Vzorci franko.
;
Tovarniška zaloga
vsakovrstnega papirja, pisalnih potrebščin, trgovskih Knjig,
na debelo ln drobno pri
Goričar & Leskovšek v Celju
Graška cesta št. 7. Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank in risalnih skladov po novih predpisih. — Tiskovine za vse urade.
!	177 88-78