Naročnina mesečno 25 Uu«. iti i nožem-to *o I >iii — ne-del|*kn i/.ilu ja celoletno l2u Din, /.n lno/emstvo 140 Dir Uredništvo je v Kopitar ievi nI h/lli lelel.no uredništva. dnevna služba 2040 - nočna 299h 2994 m 2050 VENEC Ček. račun: Ljubljana št. 10.650 in 10.544 za inserate; »ura levo št?. 7563, Zagreb štv. 39.011, Prnira-Duna j 24.797 Uprava: Kopitarjeva 6. telefon J992 Z nedeljsko prilogo »Ilustrirani Slovenec« Izhaja vsak dan zjutraj, razen pondeljke in dneva po praznika Po obiska Obisk kraljeve vlade v Sloveniji je končan, ioepodje so prišli med uas, da nam kot prvi in nai.bližji sodelavci in svetovalci Nj. Vel. kralja tolmačijo njegovo voljo — in da poizvedo za želje in prošnje, ki jih ima slovensko ljudstvo do kraljeve vlade Radostni in lepi sprejemi, ki jih je naše ljudstvo povsod priredilo kraljevim odposlancem in zlasti predsedniku vlade g. generalu Petru Živkoviču, so jasen dokaz, kako so bili ljudje veseli, da pozdravijo visoke geste in da jim morejo tolmačiti svoje potrebe. Teh je zelo veliko, kakor so se mogli gg. ministri prepričati. Zelo pereča je gospodarska stiska Slovenije in treba je priznati občudovani a vredno potrpežljivost, dobrohotnost in interes, 9 katerim je zlasti g. predsednik vlade pa tudi drugi ministri sprejemali in zaslišali na tisoče prošenj in želj iz najrazličnejših panog naše uprave in našega gcejiodarstva. Poeet kraljeve vlade je bil v vsakem oziru zelo koristen in lahko rečemo, da je v eni in drugi stvari prinesel jasnest, ki je bila potrebna. Da ije kraljeva vlada polagala posebno pažnjo na posel Slovenije, nam priča navziočnost samega predsednika vlade, ki je najbolj avtoritativno mogel tolmačiti smernice režima. Iz njegovih ust so padle na nedeljskem banketu skrbno premišljene in dobro izbrane izjave, katerim je g. predsednik s poudarkom in obliko, v kateri eo bile prednešesne, |,.л1а1 značaj vladne deklaracije. O. predsednik vlade je bil ofividno dobro informiran o položaju v Sloveniji, zlasti o razpoloženju in čustvovanju slovenskega ljudstva, kateremu sta nr rušijivi in neoekrumljivi dve svetinji: ni.egova vera in slovenstvo. Z globokim razumevanjem in finim psihologičnim taktom je ' bila vladna izjava pedana tako, da je kulminiral poudarek v priznanju jpolne verske enakopravnosti« in v izjavi, da »slovensko, hrvatsko ali srbsko čustvovanje ne izključuje jugoslovanstva in državne miselnosti.« Kakor je eno in drugo na'.bolj naravno in povsem jasno, je bilo vendar potrebno in koristno, da je g. predsednik vlade oboje še izrecno poudaril iu naglasih Slovenci smo mu zato posebej hvaležni. — Človek je najbolj občutljiv in najpreij ranljiv v vprašanju svobode vesti in prepričanja. Vsaka kulturna družba in najbolj država, se raditega izogiba vsega, kar bi moglo ženi-ratj državljane v tem pogledu. Kulturni boj bolj razkoljc državni organizem in razdvoji državljane, kakor vsak drug državni problem. Na drugi strani pa koncept ene priviligirane državne vere doličnemu verstvu res da začasno morda prinree koristi, zlasti materijelnega značaija, — ki pa jih je treba navadno plačati z neverjetnim hlapčeva-njem in ponižujočo državno kuratelo. V izobilici nas to uči zgodovina državnega onmipotentstva v preteklih desetletjih. Od državne oblasti priviligi-raua in nasproti drugim verstvom favorizirana religija, postaue kaj lahko paraden privesek države in napravlju na zunaj mogočen vtis — v notranjosti pa se vrši razkroj in razpad kakor priča protestan-tizem v predvojni Nemčiji, Holandski in Angliji ali pravoslavje v carski Rusiji ali tudi katolicizem ponekod v dobah državnega absolutizma. V versko mešanih državah — kakor je Jugoslavija — privi-ligiranoet enega verstva proti drugim sploh ni mogoča. Vsi katoličani sprejemamo zato s simpatijami izjavo g. ministrskega predsednika, da hoče »kraljevska vlada spoštovati uad vse zahtevo polne verske enakopravnosti in branili j>otrcbo po polni znosnosti in strpljivosti med pripadniki posameznih ver... ter stremeti za tem, da za jamči vsem veram popolno samostojnost v njihovem razvoju in življenju v vseh verskih poslih, zagotavljajoč vsem materijelno in moralno pomoč, da svo.o vzvišeno duhovno misijo svobodno in neodvisno izvršujejo v blagor in korist svojih vernih in v interesu države.« Ta lepa izjava kraljeve vlade ima tudi to prednost, da oni, ki jo je podal, ima tudi meč in sredstva, da jo oživolvori. Cerkev se vneto prizadeva za sporazum in dobre odnošaje z državno oblast.o, kakor pričajo o tem vsi konkordati, ki jih sklepa sv. Slolica. Pri tem se skuša tudi prilagoditi obstoječim razmeram in je pripravljeina tudi na koncesije, ld pa naravuo ne morejo iti tako daleč, da bi bili izdani bietveni duhovni interesi vernikov. O slovenstvu in jugoelovanetvu ter o njunem medsebojnem odnosu se je že strašno veliko pisalo. To pa največ po zaslugi tistih gorečnikov, ki bi radi takoj vse asimilirali in ki pozabljajo na besede Nj. Vel. kralja, ki je izrecno izjavil, da režim C. jan. nima namena abolirati Srbov, Hrvatov in Slovencev ampak naj Srbi ostanejo Srbi, pravtako Hrvati in Slovenci, vsi pa dobri Jugoslovani. To kraljevo de'ldaracijo je g. min. predsednik Živkovič na nedeljskem banketu zopet v drugi obliki ponovil, ko Je izjavil, »da jugoslovanstvo kot nacionalna in državna misel ne izključuje slovenskih, hrvatskih ali srbskih občutkov.« Markantno je izrazil g. predsednik, da naše osobine, »ki so združene z imenom, pisavo, jezikom in tradicijo, predstavljajo vsem skupno svetinjo, narodno slavo in ponos« Prav isto misel je z nekoliko drugimi besedami na istem banketu izrazil g. min. Sušnik ko je rekel: »Slovenci imajo svojo narodno samobitnost. Ta samobitnost Je izraz rodu in vsega razvoja, je narodno živl'.enje in za splošno kulturo dragocena pridobitev. Nemodro bi bilo in za kulturo kvarno, uničevati take osobitosti. Mi Srbi, Hrvati ln Slovenci smo eno, en narod, ena jugoslovanska nacija. A kulturno snto trije, bratje sicer, a trije ln kulturno delo nas treh in še vseh drugih plemen v Jugoslaviji v splošni vzajemnosti bo ustvarilo sintezo jugoslovanske kulture.« Nodcli.ska vladna deklaracija je torej posebno omenila slovenstvo in versko enakopravnost. Izpričani smo, da vlada ni zrla v tem kake koncesije •n mi jo tudi kot take nismo sprejeli. Kajti, ko so Strašna katastrofa v Lyonu Gorski plaz podsul 22 hiš - Nad 100 mrtvih - Pretresljivi prizori Pariz, 13. nov. kk. Preteklo noč ob 2 se je v Lyonu pripetila strašna nesreča. Porušil se je oporni zid gorske terase na obronku hriba St. Jean v Lyonu. Kamenje je zasulo upravno poslopje bolnišnice St. Pothin, v katerem so stanovalo bolniške sestre. Par minut nnto se je udri skozi široko razpoko opornega zidu pravi gorski plaz. Na ?00 m široko in 80 m globoko se je premaknila vsa, zaradi dežja omehčana prst hriba in treščila ob temelje več stanovanjskih hiš, ki so se podrle. Po dosedanjih vesteh so izpod razvalin poteenili že 71 mrtvih. Pariz, 13. nov. kk. Gorski plaz sredi gosto naseljenega dela mesta Lvona v Rue Tramas-sne je porušil ves mestni del nr.d teraso. Popolnoma so se podrle hiše v tej ulici od številke 1 do 22. V dolžini 8(10 m je vsa okolica od bolnišnice St. Pothin do obrežju n*ke Sa-voiine ena sama razvalina. Reševalna dela so ee po večkratnih poskusih morala ustaviti, ker je bila nevarnost novih plazov. Komaj so spravili izpod razvalin prve mrtve, so se vrstili od B do 7 zjutraj nadaljnji plazovi, knkor da bi se hotel ves hrib podreti. Razvaline hiš eo zasule gasilce, policiste in bolniške vozove. Pri tem je bilo ubitih 12 gasilcev, štirje policisti, en policijski častnik in dva zdravnika. Vso okolico so nemudoma evakuirali in alarmirali vojaštvo. Na stotine prostovoljnih pomagalcev je moralo, ne da bi mogli pomagati, opazovati, kako hrib uničuje cele vrste hiš. Več sto beguncev, žen in otrok, ki so le za silo oblečeni, bega brezupno po ulicah. Katedrala v St. Jcanu izgleda kot tabor beguncev v vojni. Tam so okrepčali in oblekli begunce in ranjence. Prefekt ljonskcga depnrtcmenta, ki je takoj prišel na kraj nesreče, bi bil skoro postal žrtev katastrofe. ltavno, ko jo stopil iz svojega avtomo- bila, so je podrla hiša, ki je avtomobil zasula. Pariz, 13. nov. kk. Število žrtev je preseglo že številko 1(10. Ubitih je bilo okoli 30 gasilcev in policijskih stražnikov, mnogo pa jih je še pod razvalinami. Najverjetneje je, da je nastala katastrofa zaradi podminiranja tal, zaradi dežja in gorskih studencev, ki niso imeli nobenega odtoka. Na kraju nesreče se je že pred tremi meseci pogreznil parni valjar, ki je na kraju nesreče gladil ceste. Naenkrat se je pod njim udala zemlja in se je valjar pogreznil do svojih osi. Včeraj so v vsej naglici izpraznili bolnišnico nad krajem plazu, ker so se v zadnjih dnevih kazale v zidu vedno širše razpoke. Tudi redovnice sosednega samostana so bile včeraj pozvane, da morajo takoj zapustiti poslopje. Poklicano je bilo vojaštvo, ki prihaja v velikem številu na pomoč za reševalna dela. Izpod razvalin se še vedno čujejo obupni klici Ministri v Šumadiji „Imamo le eno jugoslovansko narodno in državno fronto' Belgrad, 13. nov. 1. Ministri Uzunovič, Maksimovič, Kumanudi, Frangeš in Preka so na svojem potovanju imeli danes velikansko zborovanje v Kru-Sevcu. Zastopniki prebivaletva so izrekli svoje želje. Prvi od ministrov je govoril Frangeš. Med drugim je dejal, da vlada glede očitkov zaradi davkov in pritožb o nepravilnostih klasifikacije zemljišč ni kriva, pač pa je krivda na prebivalstvu, ker so pravočasno proti temu no pritoži. Sicer se pa bo to vprašanje končnoveljavno uredilo, ko se bo uredil ka'.as'er. Država bo podpirala kakor doslej vinorodne kraje, in sicer tiste, kjer je vinogradništvo res glavni vir dohodkov prebivalstva. Sicer pa se naše- vino zelo težko izvaža, ker ni enoine kvalitete. Zato priporoča zadružništvo. Za njim je govoril min:ster g. Kumanudi o kraljevem manifestu od 6. januarja, o konsolidi-ranju države in o urejevanju razmer pri reformi notranje uprave. Prosvetni minis'er g. Mrksimovič je govoril o zahtevah svojega resora, predvsem o potrebi uvajanja osemrazrednih ljudskih šol. Za gra-lnjo novih šol je ustanovljen poseben šolski fond, ki ima že 9 milijonov dinarjev. Agrarna banka ne more dajati posojil za nove šole. Izjavlja, da ministri ne iščejo ljudi, ki bi pred njimi kadili s kadilnicami in hvalili, marveč želijo čuti pravo resnico, da drug drugemu pošteno in odkrito povedo, kar je komu na srcu. Posamezne slučaje nepravilnosti in zlorab oblasti, napačnega izvajanja zakonov in tiaredb po uradnikih, vse te slučaje je treba prijaviti vladi in imenovali dotične uradnike. Minister g. Preka ;e govoril o pritožbah o zavarovanju delavcev. Dalje je dejal, da kot Hrvat pozdravlja Srbe in izjavlja, da bodo Hrvati junaško branili svojo domovino Jugoslavijo. Minister Uzunovič se je kot najstarejši zahvalil za lep sprejem in med drugim dejal: Kakor ste vi složni, tako je tudi vlr.da homogena in med V.iinistri ni nobenih niti strankarskih niti interesnih razlik. To je najboljše jamstvo, da bo odslej šlo bolje kakor za časa prejšnjega rež;ma. Po 6. januarju ni več dveh front, tusavske in prekosar-sko, ampak samo ena jugoslovanska narodna in državna fronta. Ai barvo. Dva parnika sla že odpotovala na odprto morje, an bosta pripravljena za eventualno pomoč. Zanimivo je, da se bo obenem vršil manever sedmih italijanskih torpednih rušilcev j>o 2000 ton. Banditstvo v Newyorku Newyork, 13. nov. kk. V Newyorku je bilo po policijski statistiki od poekušenega umora Jacka Diamonda pred štirimi tedni napadenih 89 oeeb, od katerih je bilo ubitih 35, oslali pa so bili težko ranjeni V Newyorku so sedaj povprečno po trije napadi na dan, s čimer je Newyork jwekosil chica-ški rekord. V Havani vo'no stanje Newyork, 13. nov. kk. Kakor poročajo s Kub«. je predsednik Machado danes popoldne proglasit nad Havano vojno stanje. Imenovano je bilo p<>-sebno vojno sodišče. Vojaštvo je dobilo povel;e, streljati na vsakogar, ki bi se upiral naredbam. Kaj je dalo povod za to odredbo, se do sedaj ni mf/glo zvedeti. Veliki komunistični nemiri v Peru Newyork, 13. nov. kk. V bakrenih tudnikih Огоуа v državi Peru, 125 milj vzhodno od glavnega mesta Lime, je prišlo včeraj radi komunističnih hujskarij do hudih spopadov me< stavku-jočimi rudarji in policijo, v katerih je blo 12 rudarjev ubitih, 25 pa ranjenih. 350 ameriških in angleških nameščencev so prepeljali v Limo. 200 mož narodne garde je bilo po posredG vanju ameriškega poslanika poslanih v ozemlje nemirov. Amerika proti sov', dumpingu Pariz, 13. nov. kk. »Malin« napoveduje velikt, protiofenzivo ameriških petrolejskih industrijalcev proti ruskemu dumpingu. Export Petroleum Asso-ciation je začasno ukinila kartelirane ceno, da omogoči članom družbe popolno trgovsko svobodo. Ofic jelni sprejem indskih de.egatov London. 13. nov. kk. Ob priliki otvoritve vaf indeke kome renče je priredila vlada včeraj zvečer oficielni sprejem, na katerem se je {»kazal ves nepopisen sijaj vzhodnega bogastva, indski deiegaii sc prišli v vsem sijaju svojih draguljev. Lancesteirskc palačo, v kateri so priredili sprejem, je zastražilr. ! policija, da bi varovala goste preti tatovi. Dunajska vremenska napoved. Od časa do časa oblačno. Nekoliko topleje. Vetrovna, Romunske politične zanimivosti Averescu, znani obozevatelj ItaVanov, zapušča opozicijo — Titulescu naj krona kralja Karola il. Bukarešta, t3. nov. or. (Izv. »Slovonou«.) V •vojoni zadnjem poročilu eem opozoril na spor med kraljem in Maniu-jem, ki se je končal z demisijo slednjega. Politika kralja Karola stremi za tem, da bi združil okrog sebe vse romunske politične stranke, jih povezal v neke vrsto nacionalno vlado, jim dal enega šefa z zvenečim imenom, ki ne more biti drugi kol pa romunski poslanik v Londonu Tilulo-sco, ter se pustil kronali za kralja Velike Romunijo ob sodelovanju vseh plasti romunskega naroda. Tej vladi bo potem dal izredne moči, tako de bi na zunaj sicer obdržala sijaj demokratične vlade, na znotraj pa bi upravljala državo edinoJe pod kontrolo vladarja. Maniu se je zoperstavljal kraljevemu načrtu, zato se je za enkrat raiši potegnil v zatišje. Medtem pa kralj Karo!, ki je razvil silno delavnost, nadaljuje zap.četo delo in ni ga dneva v romunski prestoli«, ki bi ne rodil resnične ali izmišljene senzacije v tem pogledu. Zadnje dni je smer kraljeve politike dobila zelo jasne obrise, ko je postalo vJitmo. dn so posebni kraljevi kurirji obiskali voditelja cpozieijonalnih strank s pozivom, da se pridružijo vladinemu delu ta boj proti gospodareki \rizL Vinlila Bratianu je baie izjavil kraljevemu odposlancu, da mora počakati na odložitev stran- kine konference, toda za vsakega j« jasno. tU bo liberalni voditelj sprejel ponudbo, na katero že komaj čaka, ter vstopil v kabinet Minorosco ali pravilneje rečeno, v vlado, kalero bo sestavil najbrže Tilulesco v najbližji bodcčnoetl. Miro, kakor naziv-Ijajo tukaj sedanjega predsednika vlade, je samo prehodna figura, iste vrs'e kot je bil de Facta pred prihodom Mussolinija v Italiji. Najznačilnejše za ves preobrat pa je, da ee je general Avarescu, voditelj ljudske stranke ter zloglasni italofil odlcčil, da se pridruži sedanji vladni večini. Brez. dvoma bo dobil tudi on ministrsko mesto. V BukareSli se ničesar ne da prikriti. Tako tudi ni ostalo tajno, da je Avaresco nadaljeval svoje intimne zvezo z italijanskim poslanikom ves čas, odkar se ie nahajal v političnem pokoju. Z njegovim pristopom k vladni večinf se bo znatno ojačlla ona skupina romunskih politikov, ki želi sodelovanja z Italijo bi z Mndiarsko. Mnenja, da italijanska diplomacija poskuša sedaj prodreti v živčevje Male antante, siccr še nlma.io тп bon i h konkretnih dokazov, vendar se bo težko ubraniti misli, da bo v bodeči romunski vladi general Avarescu zagovornik italofilske polilike. V finančnih krogih se Istotako poudarja, da namera kralj Karol zedinltl vse politične stranke, češ, da Je bH ta predpogoj stavljen od strani Inozemskih finančnikov, pri katerih je Romunija zaprosila za posojilo. Budimpešta, 18. nov. d. V političnih krogih jo vzbudila veliko senzacijo do sedaj Se nepotrjena vest »Magyar Usiaga«, da Je general Avarescu, bivši ministrski predsednik in sedanji voditelj romunske ljudske stranke, ponudil kralju sodelovanje svoje stranke pri sedanji vladi in pri vsaki vladi, ki bi jo kralj seslavll. General Avarescu je baje mo'Jviral svoj pollličnl preokret s tem, da je gospodarska kriza Romunije tako preteča, da se mora strniti vse okrog kralja za rešitev romunskega naroda. Madjarski list pristavlja, da bi prisoinost generala Avarcscu v kakšni bodeči romunski vladi pomenila velik dobiček za one težnje, ki hočejo približali Madjarsko romunskemu narodu. Rim, 13. okt. kk. General Avarescu se je mudil v Rimu po osebnih opravkih. Priliko svojega bivanja na italijanskih tleh je porabil za ureditev nekaterih privatnih poslov in za ob'ske pri sorodnikih svoje žene. ki je italijanskefi «odta. V avtoritativnih krogih se zanikujo vest, da ae je Avarescu mudil v Italiji v kakšni politični misiji, oziroma, da se je sestal z zunanjim ministrom Grandljem. General Avarcscu ni obiskal nobeno politične osebnosti. Anketa o našem lesnem Celje, 13. nov. Danes ob 2 se je sestalo okrog 200 lesnih trgovcev iz cele dravske banovino v mali dvonini Celjskega doma. Anketo je sklicala Zveza trgovskih gromijev v Ljubljani na pobudo sekcije lesnih trgovcev in pri okrajnem gremiju trgovcev v Celju. Anketi je predsedoval član predsedstva Konrad Elsbacher iz Laškega. Pred dnevnim redom je predsedujoči pozdravil zborovalce. Nj. Vol. kralju in prodsedmku ministrskega sveta se je poslala udanostna in pozdravna brzojavka. Zvezin tajnik Kaiser je orisal stanje lesne trgovine. Posebej je podčrtal taktiko ruskega dum-pinga. Po njegovem poročilu so bile prečilane in sprejete naslednje resolucije: Lesno trgovstvo dravske banovine je na anketi, ki jo je sklicala Zveza trgovskih gromijev za Slovenijo, razpravljalo o kritičnem položaju lesne trgovine. Ugotovilo je vzroke tega kritičnega pokanja, ovire in pomanjkljivosti, ki otežkočujejo izvoz losa, in sprejelo te-le resolucije: I. Lesna trgovina je v našem narodnem gospodarstvu ena izmed najvažnejših strok. Radi lega je nujna potreba, da državna uprava v interesu njenega razvoja v obrtni smeri posveča tej panogi vso pozornost. Po določbah v dravski banovini še 3 veljavnega obrtnega roda jo nastop trgovine vezan io na prijavo pri oblastvu ue da bi bila za to po-.trebn.a strokovna usposobljenost. Ta določba povzroča, da prihajajo v lesno trgovino hidi taki, ki nimajo za kvalitativno povzdigo te važne izvozne stroko strokovne sposobnosti in ki v znatni meri škodujejo njenemu ugledu tudi na zunanjih tržiščih. V interesu ugodnega kvalitativnega razvoja in % ozirom na velik pomen lesne trgovine v našem narodnem gospodarstvu, je neobhodno potrebno, da je trgovina v rokah strokovnjakov, ki imajo za njeno izvrševanje res potrebne strokovne iu moralne pogoje. Lesni trgovci dravske banovine radi tega nujno ugotavljajo potrebo po spremembi sedanjega zakonitega določila o iivršeranju lesne trpovine in apelirajo na trgovinsko ministrstvo, da s novim obrtnim zakonom uvede kot pogoj ta izvrševanje trgovine i lesom, strokovno sposobnost, ki jo je treba dokazati najmanj i šestletno tapo-»litvijn r lesni trgovini. Ha. Trgovstvo drav. banovine je že ponovno stavilo utemeljene zahteve po reviziji predpisov glede dostave vagonov in ležarinskih pristojbin. Lesno trgovstvo drav. banovine ugotavlja, da se povsod predpisi glede dostavljanja vagonov niso v skladu z interesi lesi;e industrije izvrševali. Pogosto se dogajajo primeri, da se naročeni vagoni ne dostavljajo pravočasno, kar povzroča trgovstvu povsem neopravičene visoke lt/arinske stroške že na železniški postaji ob naročanju vagonov. Kljub temu da se zakasnitev dostavljanja vagonov ne izvrši po krivdi trgovcev, lesni trgovci apelirajo na glavno ravnateljstvo državnih železnic, da revidira predpise glede ležarine za čas od naročitve do dostavi-tve vagonov v tem smislu, da je na železniško postajo dovožen les za čas od naročitve do dostavitve ležarine prost. b) Trgovstvo drav. banovine je nadalje že ope-tovano poudarjalo, da so ležarinske pristojbine odločno previsoke. Ob današnjem težkem gospodarskem položaju povzročajo režijske stroške, ki težko obremenjujejo prodajne cene, v zvezi z drugimi visokimi pristojbinami, tarifi in taksami pa zožujejo konkurenčno zmožnost naših eksportnikov. Lesno trgovstvo ponovno apelira na glavno ravnateljstvo drž. železnic, naj izvide revizijo žel. ležarinskih pristojbin. c) Lesni trgovci ugotavljajo, da se pogosto dostavljajo vagoni, ki ne odgovarjajo vrsti lesa, ki bi ga bilo naiovoriti. Glavno žel. ravnateljstvo naj odredi, da se radi tega dostavljajo vedno taki vagoni, kakršni so naročeni. Trgovstvo dalje ugotavlja, da so dostavljeni inkompletni vagoni brez verig in ročic. Radi tega prosijo trgovci glavno žel. ravnateljstvo, da odredi, da se dostavljajo lesnim trgovcem popolnoma kompletni z verigami in ročicami opremljeni vagoni. č) Pri kompletiranih vagonih pogreša lesno trgovstvo dovoljenje za reekspcdicijo biaga, kar povzroča trgovstvu velike ncpMrebne stroške in zamudo časa. Glavno žel. ravnateljstvo naj radi te-pa izvoli uvesti reekspedicijski postopek za komple-tiranjc vagonov. d) Za razvoj lesne trgovine drav. banovine je življenjske važnosti, da je čim krajša železniška zveza Slovenije z morjem. Lesno trgovstvo polaga zato važnost na čim prejšnjo zgraditev železniške proge Kočevje—Sušak, ki naj z dograditvijo proge Maribor—-Sevnica—St. Janž spoji dravsko banovino s sušaško h i ko, ki naj sc — da bo ustrezala vedno naraščajočemu prometu — tehnično popolnoma preuredi in izpopolni. Radi tega apelirajo na merodajne čin i tel je, da postavijo zgraditev te proge, ki je za izvoz trg. stroke dravske banovine važna, na prvo mesto v železniškem gradbenem prometu. II! P rilec železniških prometnih ovir povzro-H težave našemu izvozu lesa tudi tarifna ovira. Naši izvozni tarifi so previsoki. Njih razdelitev ne odeovaria oolrebarn les. trgovcev. Visoki pre- Boj oh rog vojaške paritete Angleško časopisje začelo boj za demilitarizacijo Alzactfe Zanimivi obiski nemškega veleposlanika pri Br andu Londou, 18. po v. os. »Times« so objnvile članek izpod peresa svojega voaškega poročevalca, v katerem razpravlja o vprašanju nemško-frunco-skih odiiosov. Otieijosui list londonske velike finance piše, da je prišel čas za to, dn »e velesile začno pogovarjati med seboj o načinu, kako bi mogla Nemčija priti do popolnih enakopravnih pravic tudi v pogbdu oboroževanja. Dati Nemčiji pravico, da se oborožuje, bi bilo absurdno, zato bi bilo pume Inee, da drugi razorožijo do nižine, ki je za Nemčijo določena v mirovni pogodbi. Zaenkrat je tudi ta možnost iaključcna, ker se 5e ni vr&ila mednarodna konf&renca, toda eno bi bilo lahko, namreč, da Francija si ni a od sebo ponudi, da bo na »veji strani Rena demilitarizirala nekoliko kilometrov širine. Tako bi Nemčija ne občutila kot krivico, da mora ohranili svojo mejo proti Franciji brez vsakega vojaštva. Dozdeva se, da so »Timosc napisale tn članek v imenu velikih finančnikov, ki bi radi videli, da bi Anglija prenehala s plačevanjem vojnega dolga Zeduijenim državam. To bi bilo mogoče le, če bi Nemčija zahtevala monitor i j za svoje obveznosti, čemiur se pa Francija protivi. Zahteva po demilitarizaciji Alzacije je torej neke vrste posreden pritisk ua francosko vlado, da piislane na evcntuelno nemško prodajo po prektm.en.ju rcparacijekih plačufc Pariš, 13. nov. fr. Vs3 veliko pariško časopisje je razburjeno vsled nenadnega napada londonskega »Tirne« na Alzaoijo. Listi se povprašujejo, odkod veje novi veter, ker dosedaj uiti Lloyd Ueorgou ni padlo v glavo, kljub temu, da je velik francoski ne-pri'atelj, da bi zahteval od Francije, da po največji svetovni moriji razgali svojo mejo proti Nemčiji, ki Je odgovorna zu krvoprolitje zadnje vojske. Zanimanje za številne obis-ke, ki jih dela nemški veleposlanik v Parizu ven jteseh pri zunanjem m in is'ni Briandu, je ve led tega zopel naraetlo, tako da se sli- Nakup plemenske živine v inozemstvu Belgrrad. 13. nov. AA. Pri striktnem in doslednem izvajanju programa pospeševanja živinoreje v državi je ministrstvo za poljedelstvo nedavno tega poslalo strokovno komisijo v Avstrijo v svrho nabave plemenskih Junic in mladih krav tor tekaj bikov montafonske pasme. Za to nabavo jc dalo ministrstvo kredit 400 000 Din. Kupcem so se pridružili uprava dvora Nj. Vel. kralja z vsoto 80.000 Din. S temi krediti je nabavila komisija v Vorarelbregu. in sicer v Montavonu za rejo ministrstva za poljedelstvo 34 brejih Junic in krav in na račun vrbaske banovine 17 bikov in 16 junic. Vsa nabavljena živina je v odlični plemenski kondiciji in ima večina od njih izbomo mleko in veliko količino. Z vso živino je komisija izvršila poskus s luberkuliuom in vzela samo tisto živino, ki se je izkazala za popolnoma zdravo. Pri kupovanju je komisija obiskala vse na-bavljače te živine na Vorurelberškem in je Imela pri tem dovolj prilike uveriti se, da je najboljša živina v sami domovni lega plemena, t. j. v predelu Montavonskem. Zalo so tudi največ glav kupili v tem predelu, zlasti v Schrunsu in Nemzingu. V lem pogledu so komisiji pomagali vsi strokovnjaki in odgajnlci. predvsem najbolj znani odga-jaleo v Schrunsu Ganzler. pri katerem so kupljene one tri mlade krave za dvor. Glede na kakovost kupljenih glav je cena jako zmerna. Voditelj Stahlhelma pri Mussotineiu Rim, 13. nov. AA. Havas poroča, da je Mussolini sprejel voditelja in odposlance Stahlhelma. Voditelj Hei/nke se je zahvalil predsedniku italijanske vlade za prijazen sprejem v Italiji. Pristavil je, đa se Stahlhelm dobro zaveda, da se mora v swoji borbi proti liberalizmu Ln marksizmu nasloniti na idejo fašizma. Podjarmljeni narodi dede isto usodo in bodo morali zalo vzporediti svoje delovanje. Mussolini se je zahvalil za pozdrav in dejal, da se raduje prihoda nemškega odposlanstva. Svojo zahvalo je zaključil a tem, da je izrekel odposlancem 6vojo simpatije za Stahlhelm. Nato je bil med Mu-seo-lim.eni in odposlanci daljši razgovor. Novv vork. 13. nov. A A. Neko letalo, na katerem sta dva letalca hotela izvršiti vztra ncstnl polet, je strmoglavilo na zemljo Ln zgorelo. Nesreča se je zgodila včeraj blizu BrookIyna. vozni tarifi so v marsikaterem oziru, zlasti v sedanji krizi, velika ovira izvozu lesa, ter obremenjujejo lesne cene tako, da imajo le ozek prodajni krog, kar znatno otežkočuje konkurenco nasproti inozemskim državam izvoznicam lesa, v katerih uživa lesna trgovina glede na tarife mitozo večje ugodnosti. Uvaževati je treba, da ima naša lesna trgovina v*sosedstvu mogočno konkurenco, zato je nujno potrebr.o prilagoditi naše tarife tarifnim ugodnostim teh držav. Nadalje je važna sklenitev novih trgovinskih pogodb s tujimi državami, ki naj obravnavajo tudi tarifna vprašanja. Lesno trnovsko dravske banovine apelira na merodajne čini-telje. da podrobno proučijo tarifne ugodnosti, ki jih pri izvozu lesa uživajo lesne trgovine sosednih držav izvoznic, ter sedanje notranje izvozne, prevozne, železniške in ležarinske tarife znižajo najmanj za "30—40 odstotkov. IV. Veliko nazadovanje izvoza našega lesa je v precejšnji meri posledica Izvoz« ruskega lesa, ki prihaja v veliki količini in po nizki ccni na svetovna lesna tržiška. Ruski lesni dtimpitif? je popolnoma desorganiziral lesna tržišča in nas les popolnoma izrinil iz naših dosedanjih trgov. Lesno trgovstvo opozarja trg. mlilislrttvO na zle posledice ruskega lesnega dumpinga s prošnjo, da nkrene vse, kar jc potrebno za ome'itcv le/kih posledic, ki jih prinaša dutnping naši lesni trgovini V. Z nenadnim velikim padcem cen lesa zlasti radi ruske konkurence, je utrpelo lesno trgovstvo veliko škodo, lako, da je zašlo v nadvse težaven položaj. Z ozirom na neugoden položaj, v katerem se naša lesna trgevina nahajđ, apelirajo lesni trgovci drav. banovine na davčno upravo, da ob bodoči sestavi predlogov za določitev dohodkov, zadostno uvažuje stanje te stroke, ker bi vsakemu radi velikega nazadovanja lesne trpovine z neprimernim obdavčenjem sledila popolna konkurenčna nezmožnost lesnih izvoznikov in tej tudi popoln zastoj v izvozu. Po sprejemu resolucij se je razvil prost razgovor, v katerega je poseglo več govornikov, ki so zlasti nsgla;ali veliko važnost dela v strokovni organizaciji. Sprejet je bil sklep, da organizira zveza trg. gremiev za vsak okrajni trgovski premij dravske banovine posebne sekcije lesnih trgovcev (doslej je namreč obstojala taka sekcija pri okrajnem gremi'U trgovcev v Celju), ki imajo imenovati zastopnike v odbor novo osnovane zvezne sekcije lesnih trgovcev pri Zvezi trin londonskega Časopisja pral i franccski obrambni fronti na vzhodu tor sedanjimi sestanki med tranoeskimi in nemškimi diplomati. Nemški vladi je popolnoma jasno, dn aov'st uspeh prošnje za prekinitev repa raci jskih plačil od stališča, ki ga bo zavzela Amerika. To stran ie razčisti! dr. Schncht, o uspehih kojega še ni vse povedano. Ameriški finančni krogi, ki so za črtanje ve ah plačil, ki izvirajo iz svetovne vojne, so po mnenju »Malina: napravili prilisk na londonske finančne kroge, naj delujejo v istem smislu. Članek v »Timeeu4, dn jc uspeli te zarote. Nemški veleposlanik von HUsch pa je imel nalog, da obvesti Bri-anda o poteku dr. Schachtovega potovanja po Ameriki, ter-tako pripravi teran za prošnjo, ki jo bo kmalu predložila Briiningova vlada. >Pertlnax« trdi od svoje strani, da se nahaja Francija zopet v vrtincu svetovnega interesu ln da pritiskajo nanjo vsi njeni nasprotniki od vseh strani. Gotovim krogom ni všeč, da Francija skrbi zn svojo varnost, zato hočejo storiti vre, kar je v n' ih močeh, da jo pred svetom ožigosajo kot edino državo, ki neče verovati v mir. Moratorij Nemčiji ni potreben. Rcparaci.teka plačila znaSajo v Nemčiji samo celega državnega proračuna, francoske obveznosti 35"š, angleške pa 50%. Botjševiška borba z opozicijo Komaj boljšcvlška vlada zatre eno opozicijo, že te pojavi nova. Cim strašneje postopa boljševiška vlad« proti nezadovoljnežem, lem bolj narašča opo-zicionalni duh. Dočim so bili v prvih desetih letih glavni nasprotniki boljševizma izven komunističnih vrst in so se nezadovoljni komunisti borili samo za drugačno taktiko, preti sedaj sovjetski vladi nevarnost iz lastnih vrst. Cim večji je pritisk in čim obupnejše je gospodarsko stanje, tem bolj so nezadovoljni s sovjetsko vlado tisti boljševiki na visokih položajih, ki imajo vpogled v dejansko stanje in vsaj malo čuta odgovornosti in vesti. Ce policija zve za njihovo nezadovoljnost, potem jih more rešiti ječe ali celo smrti edino beg v tujino. Odpadle boijševiške veljake zasleduje sovjetska policija, zloglasna GPU, celo v inozemstvu. Tako se godilo tudi Bažanovu, bivšemu uradniku v tajništvu sovjetskega diktatorja Stalina. Nalogo ubiti Baža-nova je dobil Agabekov, načelnik vrhovnega odseka v oddelku sovjetske policije (GPU) za inostranstvo. Agabekov se je izneveril boljševiški vladi in po roča sedaj sam v emigrantskem ruskem listu »Se-godnja«, ki izhaja v Riji, kako je organiziral Ba-žanovov umor. »V začetku januarja 1. 1928. sem nenadoma dobil iz Moskve telegram, da zbežita iz sovjetskega Turkestana v Perzijo dva odlična komunista, Baža-nov in Maksimov. Bažanov je bil v Stalinovem tajništvu, ali radi simpatij z opozicijo je bil premeščen v Turkestan. Crez nekaj dni sem prejel telegram od Latorskega, predsednika GPU v Mciedu, da sta se Bažanov in Maksimov pojavila tam. Takoj sem brzojavil v Moskvo. V odgovor sem dobil ukaz, naj »likvidiram« Bažanova, ki je v Stalinovem tajništvu in ve za razne tajne zadeve politbiroa. Ukazano mi je bilo, naj takoj odrinem v Mešed in tam osebno organiziram v najkrajšem času Bažanov uboj, dokler ne preda dokumentov, obtežilnih za sovjetsko vlado, ki jih je odnesel s seboj. Naslednjega dne sem v aeroplanu odletel iz Teherana in zvečer sem dospel v Mešed. Tisto noč noč sem izročil ukaz iz Moskve poslaniku Lagorskemu in generalnemu konzulu SSSR v Mešedu, g. Dubsonu. Od njih sem zvedel, da je predsednik lurkmenskega OPU Karuckij ukazal ujeti oba begunca na perzijskem ozemlju in pripeljati živ« v Ashabad. V io svrho je bila spuščena preko boijševiške meje grup« Turk-menov, navideznih kontrabandistov, ki jim je bila obljubljena viseka nagrada, če hitro srečno izvrže ukaz. Ali Turkmeni so se zakasnili. Begunca sta medtem že pobegnila v Mešed. Tedaj pa je dobil ukaz komisar mešedske tajne GPU, Pašajev, ki je opravljal službo perzijskega policijskega spremljevalca na železnici, naj ujame begunca in ju »likvidira« s svojimi lastnimi sredstvi. Vsled svojih dobrih zvez kot perzijski policijski agent se je U vodja ruske sovjetske policije lahko podal v avtomobilu za Bažanovim, misleč, da ga bo lahko lahko na poti ubil. Svoje namere pa ni mogel izvršiti, ker so Bažanova in Maksimov« stalno spremljali ; perzijski detektivi. Prišedši v Mešed sta se Bažanov in Maksimov zaustavila v hotelu. Pašajev se je javil pri poslaniku SSSR Lagorskem in g« obvestil o celi zadevi. Dogovorila sta se, da bosta skušala izvršiti ukaz z združenimi močmi. Enemu izmed boljševi-ških policijskih agentov se je to noč posrečilo pri-krasti na balkon hotela, kjer sta stanovala Baža-| nov in Maksimov. Odtod ju je hotel ustreliti skozi okno. Ali perzijska policija je opazila tega »gent«, ga aretirala in mu zaplenila revolver. V ječi je boljševiški agent vse priznal perzijski policiji. V svoji opreznosti so Peržani nato prepeljali Bažanova in Maksimova iz hotela na policijsko ravnateljstvo, da bi ju tem bolj zavarovali pred boljševiki. V tem času pa je poslala boljševiška vlada iz Ash.ibada v Mešed 6 mož, ki so dobili nalog, da morajo za vsako ceno ubiti oba begunca. Preteklo je nekaj dni. Ko so nam Peržani zaprli našega policijskega agenta, ki je bil v perzijskem policijskem ravnateljstvu, kjer sta bila tudi Bažanov in Maksimov, si nekaj časa nismo znali pomagati. Nato pa smo si izmislili nov načrt. Hoteli smo vtihotapiti zaprtemu boljševiku ciankalij in mu dali ukaz, da mora za vsako ceno najti ali ustvariti možnost, da zastrupi Bažanova in Maksimov«. Istega dne p« je prišel iz Moskve brzojav, naj opuste načrt Bažanove likvidacije. Odpotoval« sem v Ashabad, kjer mi je predsednik krajevne GPU pokazal nov brzojav iz Ta-škenta, kjer se priporoča dokončati začeto delo kljub drugačnim navodilom iz Moskve. Plat, sovjelski konzul v Sejstanu, je kmalu nato javil, da sta Bažanov in Maksimov v Duzdabu in da bo z vsemi svojimi močmi sodeloval pri njuni »likvidaciji«, čc želim. Belskij, načelnik GPU v Taškenfu, je poslal po tem brzojavu konzulu Platu 5 tisoč dolarjev (280.000 Din) za kritje stroškov za organizacijo Ba-žanovega uboja. Sovjetski konzul iz Sejstana se je nemudoma odpeljal v Duzdab, da bi osebno vodil vse priprave za uboj. Ali ves napor je bil zaman. Konzulov prihod je še bolj opozoril peržanske obla-sli na nevarnost, in je zato kmalu omogočila beguncema pot v Indijo, kjer sfa lažje zabrisala sledove za seboj in pobegnila v zapadno Evropo. — —b— Te pen itali'anski konzul Tonlouse, 18. nov. ž. Skupina protifa&istov J« napadla italijanski konzulat po neki svečanosti. Policija ga je vzela v zaščito. Ker pa je konzul svoje nasprotnike pričel po fašifltovsko pozdravljati, so se demonstrant je toliko razjarili, da eo predrli poli-eli-ski kordou in pretepli konzula. Hmelj 7.atec. 13. nov. kk. Kupčija htne>'n sc vrH t nespremenjenimi cenami od 360— G00 Kč. Pravo narodno delo za Prekmurje V »Slovencu« z dne 13. nov. je urednik Novin g. Kolenc ožigosal počenianje nekaterih »nacionalistov«, ki uganjajo v Prekmurju stvari, ki morejo biti medsebojnemu prijateljstvu vseh Slovencev samo v škodo. Ce hočemo Prekmurce kar naibolj navezati na ostali del slovenskega ljudstva, ki je živelo že pred svetovno vojno v narodnem oziru v ugodnejših razmerah, jim moramo predvsem pokazati, da jih imamo radi, da jih razumemo, da nismo prišli šikanirat domačinov in jih preganjat iz služb, ampak da nas navdaja samo želja, da se čim bliže medsebojno spoznamo in da od leta do leta bolj zrastemo ž njimi v en narod. Vedno bo ostala resnična prekrasna Cankarjeva ugotovitev: »Narod je kakor otrok: brez dolgega premišljevanja in brez omahovanja previdi bistro, občuti brž, kdo mu daje \n kdo mu jemlje«, le besede naj bi si vzel k srcu vsakdo, ki pride v Prekmurje vzgajat ljudstvo, po njih naj bi se ravnal pri svojem dejanju in neha-nju, pa bi mu ne bilo treba tako rekoč niti besedice izgubiti b narodnosti — vse bi mu bilo navrženo. Kajti narod bi brž občutil, da mu ta »prišlek« — daje. Zato smo spričo sedanje polemike o narodnem čuvstvovanju Prekmurja tako iz srca veseli akcije, ki jo je započela Mohorjeva družba. Pozvala je namreč vse mohorjane, naj ob priliki, ko prejemajo Mohorjeve knjige ali pa naročajo nove, kaj malega darujejo za Prekmurce. Ce bomo poslali 'ob obletnici sedanje debate o Prekinurju tja lepih knjig v vrednosti kakih 30.000 Din (trdno namreč upamo, da se bo ta vsota ne samo dosegla, ampak celo prav znatno prekoračila), bo s tem za narodno zavest Prekmurcev pač več storjenega, nego če zahtevamo od kmetov — ki je tudi v ostali Sloveniji 99 odstot. kmečkega pre- bivalstva po deželi nima in je ui nikdar imelo, pa naši kmetje radi tega niso bili nič slabši Slovenci in Jugoslovani. • • se lahko menja, a kar je v srcu, to ostane. Ne |>ozabiino tudi, da so nam ob koroškem plebiscitu škodovali tudi tisti prenapeteži, ki so iz Kakršnihkoli razlogov odstranjali s Koroškega brez zadostnega vzroka domače učitelj stvo ter ga s tem potisnili v vrsto naših neprijateliev, dasi bi bili ti ljudje bržkone dostikrat v novih razmerah postali naši zavezniki. Slovenci smo znani kot radodaren narod, pa je prav, da se — kakor doslej — tudi pri svojem narodnem delu zavedamo »sladke dolžnosti dajanja«. Letos bomo to dolžnost vršili glede Prekmurja in naših naših izseljencev v Nemčiji in Franciji — in sadovi ne bodo izostali! Vabimo toplo vse Slovence brez najmanjše razlike, da sodelujejo pri tem pravem narodnem delu. f Peter Majde Celje, 13. novembra. V sredo IZ novembra 1930 ob 21 je izdihnil po dolgem mučeniškem trpljenju eden najuglednejših slovenskih veleindustrijaleev g. Peter Majdič. To, kar je družina in vse številno uslužbcnslvo njegovih obširnih podjetij vsled bolezni svojega starešine in šela že dolgo s strahom pričakovalo, je bilo v sredo zvečer dopolnjeno. Pokojnik je bil lastnik staroslavne železne trgovine »Merkur« v Celjn in v Kranju, dalje Samotne tovarne in Tovarne volnenih izdelkov v Celju. Pod njegovim budnim in inicijativnim vodstvom so se vsa ta podjetja izpojx)lnjevala in razširje.ala v po celi državni znane in vpoštevme trgovske in industrijske ustanove. Pokojnik zapušča soprogo Ano. brata Franca ter hčerke Anico dr. Robičevo, Petko Jokšičevo. Rušo Kunejtf'0, Mileno Juvaučičevo ter Dašo Majdi-čevo. — Pogreb bo 14. novembra ob pol štirih popoldne i. ired .ise žalosti na Spodnji Hudinji na celjsko oko-!'" okop.disce. Naj bo Vsedobri duši pokojnika milosti j iv sodnik, preostalim pa tolažba in opora! Preostalim izražamo iskreno sočutje. V čast jubilantu g. Ivanu Ro$karju Prisrčno stavijo v Slovenskih goricah. St. Lenart v Slovenskih goricah, 13. nov. Danes se je v tukajšnji okrajni hranilnici na svečan način izvršila izročitev spominske diplome bivšemu narodnemu poslancu in ministru Ivanu Roškarju, uglednemu posestniku iz Sv Jurija ob-Sčavnici -ob priliki ra.egove 70 letnice. V elovenje^oriško metropolo so prihiteli slavljencu številni prijatelji in znanci iz vseh obmejnih občin, da izrečejo čestitke mnogozaslužnemum javnemu delavcu ob lepemm jubileju. Tudi so bili izrečeni lepi govori, v ki'terih eo se predvsem ugotavljale Rošknr.eve številne zasluge za kulturni napredek v šentlenarskem okraju .i Splošno priljubljenemu ter obče sjxištovanemu elnvljeucu ob tej priliki naše na.iprisrčnejše čestitke. ZakVučna slavnost na Grmu Na kmetijski šoli na Grmu je bilo slovesno zaključeno šolsko leto 1929/30 dne 31. oktobra. Pri iapitih, ki eo se vršili zadnji teden šol. leta, so dosegli gojenci lepe uspehe v vedenju in pridnosti, kakor tudi v pisameznih predmetih Z odličnim usjiehom je dokončal šolo 1, ki sicer S v e t e c Pavel iz Leskovca. ki je dobil pohvalno diplomo in lepo darilo od zavoda S prav dobrim uspehom je zaključilo Solarne 14 učencev, z dobrini 11 in z zadostnim 3. Izpitom je prisostvoval načelnik kmet. oddelka kr. banske uprave g inž. A. Pod gor ni k, ki je tudi zaključil šolsko leto z lepim nagovorom in razdelitvijo izpričeval. V svojem nagovoru je priporočal odhajajočim gojencem zlasti vsestransko izpopolnjevanje njihovega znaiv.a, ljubezen m sjioštovanje do staršev, ki so veliko žrtvovali, da eo jih vzgojili in mogli dati v kmet. šolo, in varčnost, ki je važen pogoj za razvoj in napredek naših kmetij. Že prejšnji večer se je g. načelnik udeležil tudi poslovilnega večera, ki so ga priredili učenci sami v okrilju svojega društva. Na tej poslovilni prireditvi je bilo od strani učencev samih izrečenih polno lepih misli, načrtov za bodoče delo in zahvala učiteljstvu. ki se je toliko trudilo za njih izobrazbo. Na poslovilni večerji so se učitelji poslovili od dragih gojencev s toplimi nagovori. ki so vsi doneli v en akord: kako bodo vsi skupno delali za napredek in časi kmečkega stanu in s svojim življenjem in delom služili lepi domov in L Predor skozi Ivan planino Belgrad, novembra. Pri nas imamo v glavnem dva sistema železniških j>rog: normalni (širina 1.436 m) in ozkotirni (0.76 m). Sistem normalnih železniških prog prevladuje v nižinskem severnem delu države, d', čim' so ozkotirne železnice grajene predvsem v južno-zahodnem delu, v prvi vrsti v območju težko prehodnih Dinarskih alp, t. j. v Bosni in Hercegovini Glavne trase naše ozkotirne železniške mreže so proge Bos. Brod— Sara ievo— Dubrovnik in Sarajevo—Slalač (preko Užice). Z grajenjem ozkotirnih prog je v teh krajih začela še Avstrija. Zanjo so imeli ti predeli in proge skoznje v prvi vrsti strateški pomen To je bil ludi prvi in najmočnejši razlog za graditev proge Bos Brod—Sarajevo s podaljškom do morja. Gospodarski razlogi pa so bili zelo šibki in radi njih Avstrija te železnice nikoli ne bi gradila. Poudarjam, da je bila v tisti dobi tehnika komaj dobro v povojih in zato ni čudno, če so inženjerji problem razvodnice med Jadranskim morjem in Panonsko ravnjo, ali da se točneje izrazim, med rekama Bosno, ki teče na sever, in Neretvo, ki gravitira na Jadran, rešili s tunelom na Ivan-planini v višini skoraj 900 m in z zelo riskanlno in težko se vzdržuječo zobato progo na obeh navkrebernih slraneh. jasno se vidi. da jim je šlo predvsem za lem. da se dolžina predora kolikor mogoče skrajša (648 m). Zato pa so morali zgraditi na sorazmerno dolgem delu proge z obeh strani tir s srednjo zobato tračnico, in io v visokem nagibu 60°/nn. To je bil menda sploh najvišji promilski nagib na naših železnicah. Če omenim še, da so se na tem delu proge uporabljale posebne za ta tir konstruirane lokomotiv«', ] pa da je bil vkljub vsemu temu promet na tem delu zelo nevaren in zlasti v zimskem času skraj- no otežVočen. je bilo na vsak način pričakovati, da bomo v doglednem času dobili novo traso to važne proge na Jadran. Ta ideja je bila nedavno uresničena in danes je predor skozi lvan-planino gotov. V kratkem času bo izročen javnemu prometu. Prometno ministrstvo je že zdavnaj mislilo na rekonstrukcijo tega dela ozkotirne proge. Danes, ko so najtežje graditve končane, ne bo odveč par besedi o lem Stara adhezijska proga od Raštelice j>a na Ivan in navzdol do Bradine po izpeljanem načr'u odpade. Mesto prejšnjega predora v višini 877 m (nadmorske vlš.) in dolžini 648 m, je zgrajen nov predor, ki je dolg 3223 m, a je po nadmorski višini 122 m nižji. Najvišja višinska točka nove proge je torej 755 m. Zelo ugodno je rešen problem adhezijske proge. Dočim je prejšnja Irasa s 60"/m> morala biti zgrajena kot adhezijska proga, nova radi nizkega nagiba (15°/on) te potrebe nima. Poleg glavnega sla zgrajena še dva manjša tunela. Ker je v načrtih graditev nortnalnr proge Sarajevo—Moslar—Split, ki bi šla po približno isti trasi ko dosedaj ozkotirna proga, je predor skozi lvan-planino po veličini profila zgrajen za normalno progo. Izkopanega je 125 000 m' maleri-iala. Samo razstreliva ,ie porabljenega 110.000 kg. Graditi so začeli 1. 1926 in po večiem presledku nadaljevali 1928. Sedaj je predor gotov. Omenjam, da je lo največji predor pri nas (obmejna, kakor sta karavanški in bohinjako-podbrds4i izvzamem, ker nista v celoti na našem teritoriju) Je pa tudi primerno drag. Po meterski dolžini stane 15.000 dinarjev, t. j. celokupni slroški samega predora znašajo okrog 48,000.000 Din. Radi rekons.rukcije proge je čisto opuščena postaja Ivan, deloma spremenjena pa je postaja Rašielica, ki leži sedaj malo višje. P. Kako se godi delavkam Razmere v eni Ifubtfanskih tovarn Lljubljana, 13. nov. Delavec je v dnnn&njih časih revež. Skoro na milost in nemilost je izročen svojemu delodajalcu. Javnost je le malokdaj obveščena o nrznosnih razmerah po jKS.meznih tovarnah, zakaj delavci sami se uprco le malokdaj protestirati, dobro vedoč. da jih čaka ponavadi od|>usl. Vendar pa je splošno znano, da so le malokje razmere delavcev tako slabe kakor v tovarni kovinastih tub M I.ajovic v Kamniški ulici v Šiški. Ta tovarna je list čeških delničarjev. Ta tovarna uživa v Jugoslaviji izjemen položaj, za katerega jo more vsaka druga industrija naravnost zavidati. Konkurence tn tovurna v naši državi sj>loh nima in edino ona pnizvaa take tube Konkurenca inozemske industrije pa je fKipolnoma izključena, ker ščiti tovarno visoka carina, to je 300 zlatih dinarjev na 100 kg. Tovarna je torej visoko rentabilna, ali bi vsaj morala biti in dela z ogromnimi dobički. Delavstvo pa je pri njej sramotno slabo plačano. Delavke zas'užio največ po 2.30 do 3 Din na uro. še slabši pa je akord. Za vsakih 1000 tub dobi namreč delavka 6 Din. Kako te delavke živijo, je popolnoma neumljivo. Trpeti in stradati morajo, da je strah, delničarji, i skoro sami tujci, pa imajo iz njihovega dela mastne I dobičke. Pa ni dovolj, da so delavke že v socialnem pogledu na tako slabem. Izpostavljene so tudi ža-ljenju njihovih človeških čuvstev. Od bernške mezde, ki znaša 18 do 24 Din na dan, je podjetje krivično odtrgovalo še denarne zneske za kazni. Eni delavki je bilo v teku pol leta odtrganih ua primer celih 60 Din. Le predstavljajmo si duševno razpoložene takega dekleta, ki je še ohranilo svojo človeško čast in se ni dalo žaliti, da mu odtrgajo še od tistih dinarjev, lu jih je zaslužilo. Tak sistem denarnega kaznovanja je podjetje izvajalo do meseca oktobra I. 1 Sredi oktobra pa bilo potrpežljivim delavkam le dovolj tega in prosile so svojo organizacijo za pomoč. Dne 16. oktobra sla zastopnika Delavske zbornice g. Kopač in tajnik kovinarske organizacije, v kateri so dekleta organizirana, intervenirala pri direktorju g. Lajovicu. ki je obljubil, da bo to stvar uredil. Dogajajo pa se še nekateri sluČa'.i, h katerim se morda še povrnemo. Dekleta pa tedaj niso |x)vedale organizaciji, da morajo v tovarni, ki dela s tako mastnimi dobički. še celo zastonj delati. Po osmih urah dela sn morale delavke namreč še pomeiati tovarno ter čistiti stroje. Za to pa niso j>rejemale nika-kega plačila. Takoj po omenjeni intervenciji so pričele delavke odk lan jati to zastonjkarsko delo in so pričele zahtevati, da jim podjetje te nadure plača. Takoj je bilo odpuščenih 6 delavk z dela. Potrpežljivost ubogih delavk 4e s lem priki-pela do vrhunca in mera je bila polna. Dne. 22. oktobra so delavke stopile v solidarno stavko z zahtevo, da podjetje sprejme vseh 6 delavk nazaj na delo Podjetje je to odklonilo, za stavkajoče delavke pn se je pričela pogajati s podjetjem Kovinarska zveza, seveda brezuspešno. Skupno je stopilo v stavko 27 delavk in 2 moška Podjetje [>a si je meti tem poiskalo s časojvienimi oglasi novih delovnih moči. Nove delavke seveda niso vaene tega dela, kakor so bile prejšnje. Uboge vajene lega dela, stavkajo, ne zahtevajo mnogo, ne zahtevajo niti povišana mezde, niti izboljšanje akordnih pogojev, one zahtevajo samo, dn bi bile zopet sprejete na delo. in sicer vse, ludi one, ki so bile odpuščene, zahtevajo, da se ukine krivični sistem odteguvanja kazni in da so jim nadure plačane. Sedaj, ko stavkajo že tri tedne, pa podjetje še vedno vztraja na svoji nepopustljivoeti in niti teh skrajno skromnih pogojev noče »prejeti. Delavke dobivajo od svoje organizacije sicer podporo, kako dolgo bo pa to trajalo, je težko reči. Ta primer neverjetnega ravnama z ielav-stvom nazorno kaže, v kakšnem trpljenju žive se- Čisti kofein izločen iz kave, je zmes nežnih, belih kristalov Vsak kilogram kave vsebuje 10 do 20 gramov kofeina. Že 0.2 do 0.5 g (to so 2 do 3 skodelice navadne kave) more neprijetno učinkovati zaradi povilanja krv. ega pritiska, draženja živcev in ledvic. Zdravniku je vse to najbolje znano in on mora večkrat prepovedati kavo s kofeinom. Vedno pa dovoljuje kavo Hag brez kofeina. Po kavi Hag ni nobenih Škodljivih dražil slalo svojega zastopnika 2. rud. skuj>ine iz Trbovelj g. Štruca. Gg. ministrom je bilo tolmačeno, da traja še vedno breajioselnost in, da prosimo za pomoč in sanacijo bratovske skladnice. G. minister rud in šum ing. Ihišan Sernec je v pogovoru med drugim dejal, da se кг. vlada trudi za odpomoč rudarskemu delavstvu. Det,al je tudi da je vlada pred kratkim sklenila izdatne refrakcije za izvoz premoga. Rudarji smo kr. vladi za njen ukrep hvaležni, ker uvidimo, da je produkcija vsak dan večja, oddaja pa vedno enaka Samopoeebi je umevno, da se mora odvišen premog deponirati v skladišče. Sedaj ko praznujemmo po osem de lavnikov v mesecu, je produkcija ista ali še večja kakor lani, ko smo delali normalno. Rudnik Trbovlje bi moral imeti 40% večjo oddajo kakor jo ima sedaj, da bi bili rudarji polno zaposleni. S to oddajo in produkcijo pa bo delavstvo praznovalo kar naprej. Radi tega ponovno apeliramo na g. ministra rud in šum, kakor tudi prosimo vso kraljevo i vlado, da dovoli izvoz trboveljskemu premogu, ki je največji rudnik v državi in ld zaposluje tudi največ delavstva. Dve nesreči v Zagorju Zagorje, 12. nov. Davi so se na cesti pred Križaničem na prigovarjanje neprevidnega človeka, ki jim je zn te-pež obl ubil čokolado, slepli otroci. Najhuje sta se spoprijela Nace Gričar iz IV. razreda zagorske šole in Alojzij Pregrad istotnko iz IV razreda. Ko se jima je zdelo dosti, sta se nehala ruvati med seboj in menda pričakovala obljubljene čokolade. Ker pa te ni bilo, sta se še enkrat spoprijela, Pregrad je priletel na tla, pa ni mogel več vstati. Zdrobljena je menda pogačica na kolenu in noga zlomljena nad členkom. Prvo pomoč mu je nudil zdravnik g. drGrum, ki mu je nogo uravnal; z ojmldanskim vlakom pa so ga odpeljali v ljubljansko bolnišnico. Popoldan so nas obvestili o drugi nesreči. V Jazmah leži z razbito glavo Šinkovec, delavec v trboveljski cementarni. Menda ga je tragika družinskih razmer gnala od doma, sedaj pa leži zopet doma, pa sam ne ve, kako je prišel domov. Tudi ne ve, kako je poškodbe dobil. Ali nesreča ali zločin — to se bo šele dognalo. O siromahovem davku Prečna, 12. nov. V občini Prečna, vas Sulior živi slepi Jakob Plavc; velik revež. Njegovo bivališče je — kakor žc v nedeljskem Slovencu jiovedano — luknja, bolj primerna za bivališče koze, kakor za človeka. Drugega zavetišča, ki se mu pravi hišn, Plavc nima Ta mož je dobil nalog, takoj plačati davek, ki eo mu pravi — v toliko popravljamo — banovinski davek in ne zgradarina, kar pa je za siromaka vseeno naj se davek imenuje tako ali tako; mi-loščnik je moral plačati ta davek! To je krivioal In to smo grajali' daj delavski sloji. Tuji kapitalisti izrabljajo delo naših ljudi, pri lem pa postojvajo tako. kakor se z ljudmi nikdar in nikoli ne sme postopati, ne po božjih in ne po človeških zakonih. Tudi drugod po Slovenskem je nekaj tovarn, kjer delajo delavke in kjer bo treba enkrat pojasniti razmere. Dve sliki Jesen... Kakor pesem jo osivelega goslača, kakor mil, topel, daven spomin. Narava umira. Umira v vsem krailjevs'e ni sijaju tisočerih barev. V šumenju padajočega listja zveni njen milotožni pozdrav ... jesen, jesen... Jesen. Pada kostanj, kakor kamenje pogrebcev na rakev, pada, pada. Jesen, jesen ... Matija. Matija siromak jo je zaslutil... Kakor svinec mu je obtežilo to spoznanje srce. O Matija — brezdomec ee se je bal, strašno bal. Bal se je tistega zavratnega mrzlega piša, ki okleeti drevje, njegovo edino gostoljubno streho. Vedno je trepetal pred mrzlimi nočmi, ki mu tako zelo omrtvijo etare, okorele ude. Bal se je, da bo zvečer legel tn nc bo mogel več vstati. In moral bo umreti kakor pes brez gospodarja — lam, zapuščen. 0, ko je bil mlad, da, takrat.. Takrat je Vriskaje pozdravljal njen prihod. Kako je kipela mlada kri, ko je urno kakor veverica plezal po drevju na domačem vrtu in trgal rumeno-rdeče plodove. 0 takrat, da takrat...! Sedaj pa je Matija star in nadložen. — Nima doma — nima prijatelja. Kdo bo prijatelj staremu prosjaku ...? Največ, kar storijo ljudje, je, da mu dajo košček kruha — in če so posebno usmiljeni, morda kake tople ostanke... Pa še lakih je malo. zelo malo. Največ jih je, ki mu, komaj ga uzrejo, zaloputnejo in zaklenejo vrata pred nosom .. Nje gova ponošena, raztrgana obleka pač ni priporočilo... Gotovo je tat, četudi je star Saj stari prav tako kradejo ,.. Obleka pač dela človeka 1... In zato se Matija izogiba ljudi. — Gozd je njegov dom — drevo gostoljubna streha Hrani se s sadeži, z ostanki jedi, ki jih najde pri pasjih kolibicah in s kruhom, če mu ga slučajno da zaupljiv, še ne pokvarjen otrok... Matija je eden izmed hlapcev Jernejev, ki iščejo svojo pravico. Ko jo omagal in ostarel, so mu jo vzeli. Nima pravice živeti — vendar živi; in to je težko — težko. Oktober... Jutro. Megla reže, reže. Matija tava po cesti. Mraz ga grize v kasti. Trepeče. Danes je petek, dan beračev. Dane« morn med ljudi, dasi nerad. Morda mu vsaj med desetimi eden ne zaloputne pred nosom vrat. Morda..., morda se ga vendar kdo usmili in mu pokloni staro ponošeno suknjo. Tako vroče, iakreno bo prosil Saj je odlašal — dolgo — dolgo. Sedaj pa no more več. Preoster jc mraz za njegove artare, uboge kosti. Oh, saj so še dobri ljudje no svetu, četudi jih ni mnogo takih. — Morda prav on naleti na enega. Pol osmih, tri četrti... Mestne ulice se budijo. Automobili trobijo — motorji brne, kolesarji švigajo. Kolesarji-delavei hitito na delo, mudi se jim. Jezijo se na starca, ki omahuje sredi ceste Svarijo ga, naj se umakne, a on se ne zmeni. Robaai-tijo nad njim in ga obkladajo s priimki, po tudi tega ne sliši Saj jim ni znano, du je že davno gluh. Drvi;o automobili Mlad šofer vozi elegantno damo. Baš Matiji nasproti drevi voz. Ne opazi ga; tudi oči ima že tnko slabe. Šele, ko je že tik pred njim, ga uzrč. Umakniti se hoče, a prepozno... Auto se ustavi. Eleganlna dama je omedlela... Šofer je bled. »Megla je tako gosta,« se izgovarja. Izpod koles dvignejo Matijo. S krvjo so prepojene njegove uboge cunje. Srce ne bije več; mrtev je. Daicklenele široko razprtp oči strmijo v radovedno množico. Smehlja se, da, mirno, pokojno smehlja. Hlapcu Jerneju ni več treba iskati pravice. Pod kolesi razkošnega nulomobMa jo je našel nenadno. Nc pravice do življenja. Našel je pravico, ki je nihče nikomur ne more kratiti. Iu zato so smehlja... Odnesli so ga. Nihče ni žaloval za njim. Le nebo se je turobno zasolzilo. V baraki. Ze mesec, dva, tri je od tega, kar so jo postavili sredi močvirnega travnika za njega, njo in pet otrok ... Stara, vsakdanja zgodba. V tovarni so reducirali delavce. Izgubil jc delo. Prihranke so porabili, čas je tekel — in šo vedno je bil brez dela. Ni plačal stanarine — prvi mesec, drugi, gospodar jim je odpovedal. Proeili so in moledovali. Nič ni pomagalo. Z izgovorom, da potrebuje stanovanje sam, jo vrgel družino na ulico. (Saj jih je toliko, ki radi in lahko plačajo.) Bogat meščan je bil, bal se jo, da bi ga obsojali, če vrže brezposelnega e petimi otroci na cesto; pa je iskal in našel izgovor, da potrebuje stanovanje sam ... Bil je pač farizej, kakor jih je dnnes mnogo. Shajali so. dokler je bilo vreme solnčno in toplo. On je hodil iskat delo. ona je bila postrež-nicn, ves dan z doma. Trudila se je in trpela, dn ne bi bili otroci !ačn!. In otroci so se igrali na trati pred barako. Če je bilo eolnee, ves dan. Pozabili so, dn so sami doma, da niso še od zjutraj ničesar jedli. Metkn je poeablla, dn ima raztrgane čeveljčke, Vlastn, da nima nogavičk, Tilka, dn ima le 9iai pravite 9 V »Slovencu« od torka sem bral eanimiv članek V deieli boga dolarja., v katerem govorite o kupčijah čikaikega roparskega poglavarja A t Ca-poneja. Meni ee zdi le-ta Al Capone ie prav naiven človek, da se mora posluievali lakih roparskih, divjih sredstev in zdi se mi, da je Amerika ie prav mlada in zalo naivna deiela. Tudi v Evropi bi biti možni takile Al Caponcji, ampak njim iti se ne bilo treba posluievali rakih sredstev. Pri nas bi Ste take kupčije na povsem drug, imenil-nejii način, ne pa z revolverji in noži. Al Capone in njegovi pravijo: *Roke kvišku! Denar sem!* I Evropi bi rekel kvečjemu kdo: Nacionalizacija t Delnice sem!.-. Nato pa bi delnice prodal za trikratno, štirikratno ceno, magari tudi starim lastnikom! Al Capone ustanavlja pivovarne. V Evropi bi raje v prepuščal banke in grabil milijone ljudskega premoženja z+-e. Saj beremo o takih na primer 12 Fai iz a! Al Capo.- ir*a v Ameriki neomejen vpliv ne čikašhega iupane. Eorublikanska stranka se ga poslužuje p.-i volitvah, Nerodni Al Capone! V Evropi bi mu bo'j kazalo z milijoni ugrabljenega premoienja slepla'i iz tal lastno stranko. Ta bi ga krila. Ker bi žiiela od njegovih milijonov, O lakih piotLusili smo bra.i n. pr. iz Nemčije in Avstrije! Odlitni goi'jodje jo v zvezi z Al Caponejem in sede v istih delniških druihah. Skromni Al Capone! Tud• r Evropi bi ne bil sam, če bi ne posluževal omenjenih kulturnih evropskih sredstev. Oolovo ne bi sedel nam v svojih delniikih druz-balil V Evropi bi Al Capone poslal ie predsednik najuglednejših pridobitnih dmib in morda bi veljal te eelo za mecena umetnikov, slikarjev, igralcev itd. Na Madjarskem so na primer imeli lak •lučaj pred leti. Piitl«, ila Američani ne vprašajo, odkod je boa dolar. Mar mislite, da bi v Evropi vpraiali, odkod so bogovi funt Uerling. francoski ali tvi-cartki frenk ali nemlka nuvhat Poileni Ameri-kanci se ne odkrivajo pred Al Caponejem! V Evropi bi se p> ed civiliziranim Al Caponejem odkrivati psi poileni EvroprjeL rChicago Tribiie« grozi z bojem .41 Capo-пф! Naivni Al Capone! V Evropo naj se pride učit! Tukaj bi si osnovat lasten časopis, na katerega bi imel neomejen vpliv. Na pocitnice se vozi Al Cajtone, kadar mu policija namigne! V Evropi — n. pr. v Avstriji — bi se civilizirani Al Capone ne bal ne policije, ne sodni je in bi tel, kamor bi se mu poljubilo, ker mu ne bi morje! noben paragraf do iivega. Vseh W se znal ogniti! y Čemu se sploh zgraiate nad Al Caponejem? Koliko je razlike med Ameriko in Evropo? Tam naivna, mlada Amerika, kjer je treba streljali in pobijali ljudi, te hoče kdo hilro bogastva, tu, tiara, rafinimna Evropa! Razlika je v sredstvih, iispehi so eni in isti. Morale pa ni ne v Ameriki in ne v Evropi! Nenavadna avtomobilska nezgoda M. Sobota, 12. novembra." Dn pri avtomobilski vožnji tudi gos lahko igra usodno vlogo, e v ponedeljek zvečer okues-5 živinski trgovec, g. \Veie Adalbert iz Soline. VVeis se je peljal v ponedeljek zvečer že v teimi iz Sotine v Rogaševce. Ko se je bližal Ro-gaševcem, je zagledal na cesti gos. Še preden ee je živali izognil, se je gos dvignila s tal in sc je zaletela proti avtomobilu. Z vso silo je treščila v vetrobiau. Steklo se je zdrobilo. Drobci bo raz-mesarili fantu, ld je sedel poleg šoferja, obraz. Edina sreča je ta, da se goe ni zaletela v steklo na šoferjevi strani, ker bi v tem slučaju Scfer izgubil prisotnost duha in bi bil avto izpostavljen veliki nevarnosti. IzvzemSi omenjenesra fanta, potniki niso utrpeli nobene poškodbo, avto pa je tako poškodovan, da so ga spravili v popravilo. Smrtna nesreča na pašniku Kočevje, 11. nov. Navadno čuvajo io pasejo živino Sotelii otroci, bo pridejo iz šole domov. Seveda je ta služba lalvko nevarna, posebno Če paeei.o konje. Tak slučaj se je dogodil v Kotnpolju pri Kočevju. Mustar Jože, star komaj 8 let, učenec 2. razreda osnovne Sole. je posel živino, ki se je paisla na pašniku. Med govedino je bil tudi konj, ki pa je šel s pašnika na približno 200 m od travnika oddaljeno n ivo. Fantek videč, da ee je konj šel past malo predaleč, ga hoče gmah nazaj. Konj — samosvoj — je udaril otroka z nogo na čelo. Udarec, ki ga Je konj povzročil je bil tak, da je imel nesrečnež prebito koet na deeni strani čela in lobanjo razdrobljeno. Nesreča se e zgodila že 31. okt. 1930 ob 14. Revček je trpel neznosne bolečine, dokler ni podlegel rani v ljubljanski bolnišnici, kamor Je bil takoj pripeljan, Ln umri 8. nov. Koledar j Petek, 14. novembra: Jozafat Kunčevič, škof, mučeuec. j Osebne vesti = Iz vojaške službe. Imenovani so med drugimi za poveljniku 125. zrakoplovne skupi- | ne 6. zrnkoplovnegu polka zrakoploviu major Oskar UmcK; za vršilca dolžnosti poveljnika i I. zrakoplovne skup:.ne 1. zrakoplovnega |xdka zrakoplovni kapetan I. razreda A da Ibert Ro- , gulja; za vršilca dolžnosti poveljnika zrnko- i plovne skupine 3. zrokoplov nnga po'ka zrakoplovni kapetan I. razreda Gustav Korač.in: za vršilca dolžnosti jjoveljnik« 4. z rokom lov ne skupine 4. zrakoplovne-gn polka zrakoplovni kapetan 1. razreda Fcrdo Gradišnik; /a vršilca dolžnosti poveljnika 201 zrakonlovne skupine 7. zrakoplovnega polka zrakoplovni kapetan I. r. Jerolim Novak; za vršilca dolžnosti 231. zrakoplovne skupine 3. zrakoplovnega polka zrako- , plovni kapetan I. razreda Zdenko Gorjup; za 1 vršilce dolžnosti poveljnika aerodrom« 6. zra- , koplovncgn polka zrakoplovni kapetan 1. razreda Fran Rus; za vršilca dolžnosti poveljnika aerodroma 7. /.t« kop lovnega polk« zrakoplovni kapetan 1. razreda Joža Župančič; za vršilca dolžnosti pomočnik« poveljnika 2. zrakoplovnega polka zrakoplovni major Velizar šuput; za referenta topništva poveljstva Boke Kotor-ske topniški podpolkovnik Valentin Čem; z« referenta topništvu poveljstva vrbaške divizijske oblasti topniški podpolkovnik Marko Deli« in za |>ovcl jnika 2. bataljon« |>ešr>olku kraljeve garde pehotni major Rudolf Štanfor. — Po službeni potrebi je odrejen na službo v getteral-šta.bni oddelek ministrstva vojske in mornarice pehotni kapetan I. rn.zrod« M i'ko Vizjuk. do sedaj na službi v generalnem štabu poveljstva dravske divizijske oblasti. — Unokojen je na lastno proi'njo orožniški polkovnik Obrad Vlah. — Ostavka n« državno službo je sprejeta |K>-ročniku fregate Robertu Struhalu. Mota kronika ir Delo domačega umetnika. Na pokopališču na Žalah v Kamniku je bilo o vseh svetih b'agoslovljeno leseno г«лре1о nadnaravne velikosti, delo domačega podobarj« Ivana Klemena. Mno™o ljudi jo prisostvovalo svečanosti, ki jo jc opravil g. dekan R'har. •k Vsem eenj. darovulocm v podporni fond trgovske šole v Ljubljani se ravnateljstvo najiskre-neje zahvaljuje zn njihovo nvklonjenost. Ako je kdo položnico založil, naj zahteva drugo ali pa nakaže na poštno-hranilničnl račun št. 10.239. ic Absolventi in absolventinje dvorazredne trgovske šole v Ljubljani se naprošajo.,da po razmerah prispevajo v podporni fond šole. Vsak, tudi nnjmanjši dar, bodisi dn jo vplačan na pošt, ček. račun št 10.239 ali izročen osebno, sprejme z zahvalo ravnateljstvo. ic Žr zmrzuje! V Ljubljani smo včeraj pr-vikr«t imeli led. Zjutraj je k.nzal toplomer —t stopinjo Celzija. Povsod je pobelila slana in pomorila vse občutljivejše cvetje. Lc m raz niče so vzdržale. Čez dan se je toplot« dvignila na plus 8.3 stopinje. Tako se je v teku dopoldneva no solncu zemlja zopet odtajal« in izginil je led, ki je le/al še pozno dopoldne po cestah, kier je bila kaka luža ali kotanja. — Tudi v Mariboru so imeli zjutraj —I. čez dan pa plus 10.3. — V ZagTcbu jo bilo topleje. Tam so imeli zjutraj plus 2, čez Ne, ljirtm moja, pridni «te, prav pridni. Tudi vas čaka eob«, svetla, topla, in pogrnjena urica je v nl>j. Le počakati moramo, da dobi atek delo, potoni, da potem bo zopet lepo. ..« Kaj bo že 1. decembra? Žrebanje efektne loterije Doma služkinj! >Kdnj bo to. mamica, kdaj?« enoglasno vprašujejo malčki. »Kdaj?«, kot nož reže v mater vprašanje ... »Kdaj?« O, ko bi mogla odgovorili I Zunaj pljuelta dež. Težka kaplja ji je kanila na glavo. Zopet teče skozii srfreho —■ treba bo popraviti. M.itnion joka. Vsa mokra je blazinica; že za vrat ji teče voda. Treba bo odmekniti zibelko od luknjaste stene; pa kam — kam? Vrata ložno »kripljejo. Sveča trepeta in uga-Sa v prepihu. 0, da bi že atek prišel I Pa gn ni. Morda ga je usmiljen prijatelj povabil na kozarec vina — in je šel, da vso bedo za hip pozabi. Kdo bd mu zameril? Teeno so »tiskajo otroci k materi. Strah jih je, tako zelo strah... Da, težka je jesen onim — v barakah... * ♦ * Jesen, jesen... Sumi padajoče listje. Turobno, bolestna pesem te to. Rojijo se io siromaki. птттгатга ic Utopljenega! Štiriletnega Zvonkota nismo našli. Kdor bi ga na&el, se naproša, da sproči proti nagradi. Anton Stefe, Kranj, telefon št. 24. it Zu advem priporočamo cerkvenim zborom: AdamfT K. V svitu zarje. Zbirka advent- nih pesmi za meš:mi zbor. Glasovi po 6, part. 24 Din. 0 r u m A. Adventne pesmi za mešani zb«r. Part. 10 Din, glasovi po 4 Din. Foersler Ant. 12 cerkvenih pesmi za mešani zbor. Part. 12 Din. Premrl St. Cerkveni moški zbori. 40 Din. Železni k M. Vi oMaki ga rosite. 10 pesmi za ad-ventni čas. Part. 20 Din. Foerster A. Cantica saera III. del, za moški ali ženski zbor. 30 Din. ic Oltarne slike, cerkvene slike, križevn pota poslika strokovno, umetniški le proti povrnitvi režijskih stroškov katol. atelje »Ars saera« za propagando krščanske umetnosti. — Župno-cerk veni urad Za p ra doc na Dolenjskem piše: »Mojstrsko ste poslikali in napravili slike »Prosv. Srce Jezusovo«, »Sv. apostola Ciril iu Metod« in sliko »Sttginati.zacija sv. Frančiška«. Ilvnla Vuui in pri|k>roč«m Vaš umetniški atelje. Vaše slike ostanejo v kras naši žtlipni cerkvi. Vašo mojstrsko roko hočemo nadulje priporočati.« — Prijazne ponudbe naj se pošljejo na: »Ars saera«, Praga XII., Američka ul. 10 ali na upravo »Slovenca«. ic Jeli kajenje škodljivo za zobe? Čeravno se s kujenjem direktno ne povzroča nikako škoda za zol>e — razen pri kajenju iz pipe — se vendar pojavljajo večje ali manjše kvarljivo-stl. Tobačni dim vsebuje produkte, ki ne izgore popolnoma, ampak se zbirajo na zobeh v obliki rujavkasto-črnih plasti. Ta plust dima povzroča močnejšo tvorbo zobnega kamna, ki v svojih posledicah zelo škoduje zobem in čeljustim. To se da preprečiti le z redno nego ust. Kot specifično sredstvo za snaženje zob se priporoča kadilcem Pebeco-zobna pasta. Ljubljana FrJ0?of Nansen in njegova odkritja K današnjemu predavanju prof. dr. Bohinca v Unionu Da seznanimo naše občinstvo že vnaprej z zanimivim predavanjem, ki ga priredi drevi Prosvetna zveza v Unionski dvorani, se je napotil naš poročevalec k predavatelju g. prof. dr. B ob i n c u s prošnjo za kratek interviev. v Gospod profesor, ali mi morete označiti v f lavnih potezah predmet vašega predavanju o 'ritjofu Nansenu in njegovih odkritjih?« »Fritjof Nansen je umrl v mesecu maju letošnjega leta, zato bi rad podal ujegov življenjepis, vsestransko, 7. ozirom na njegova odkritja, predvsem pa z opisom dveh njegovih ekspedlcij. Prvo ekspedicijo je slavni polarni raziskovalec organiziral leta 1899. Bil je prvi, ki je prečkal Griinlandijo, in sicer na smučeh. Dosegel je la uspeh s čisto preprostimi sredstvi: na smučeh. Bil jo prvi, ki je uporabil smuči na tako veliko razdaljo, in lo je imelo za posledico, da se je zanimanje za spori razvilo tudi v drugih deželah izven Skandinavskih dežel. Danes smučarstvo no bi bilo tako razširjeno, če ne bi ta ekspedicija vzbudila toliko pozornosti po svetu. Lahko se reče, da je imel Fritjof Nansen s prvo svojo ekspedicijo prav takšno vlogo kakor Lindbergh. Bil je takrat star šele 27 let. Druga Nansenova ekspedicija je trajila od leta 1893. do 18P6. To je bil sunek proti severnemu tečaju, in sicer izredno drzno podjetje, ker se je dal s svojo ladjo tako rekoč gnati od plava- Two!shi ribnik - otroško igrišče? Ljubljana, 18. nov. Odkar je propadel načrt in poizkus — pozabimo na rekriminacije — d« bi se tivolski ribnik preuredil v zoološki vrt, je bilo s tivolskim ribnikom tako, kot poprej. Ni se mu obljubljala nobena reforma, sploh, izgledalo je, da se bodo Ljubljančani še dolgo vrsto let vozili s čolni po njem, pozitni pa se drsali. Medtem pa je zrastel zelo simpatičen načrt, da se napravi iz tega ribnika otroško igrišče. Načrt, kateregu namerava mestna občina izvesti že prihodnjo pomlad, je tak, da bi se ribnik sploh odpravil. Mesto njega naj bi tam nastali unielni vrelci, nekaki minijaturni gejzeri, ki bi brizgali na dan vodo v visokih curkih Okoli njih pa se bodo igrali otroci, brozgali po pesku in po vodi. Poleg teh vrelcev bodo seveda peščena sipišča, kjer bodo otroci mogli graditi gradove in druge podobne reči. Mestna vrtnarija v bližini bo morala odstopiti nekaj prostora, dasi bodo sedanja drevesa tam ostala. Pod njimi bodo pripravlj9ne klopi za spremljevalce otrok. Ti spremljevalci bodo oddaleč gledali, kako se otroci radujejo. njim samim pn ћо brozgati po pesku in vodi strogo prepovedano. Cvetja, solnca in ludi sence za vroče poletne dni bo tukaj dovolj. Če le ne bodo olroci preveč pod kontrolo paznikov, more lu že prihodnje leto nastati lep otroški paradiž ki bo otrokom pa tudi njihovim staršem v veselje. jočega ledu. Led potuje po morski struji, zato je bil Nansen prepričan, da bo točno prispel na severni tečaj Njegovi računi so se izkazali za pravilne, vendar pa s svojo posadko ni prišel tako daleč, kakor je bil mislil. Napravil je zato nekaj drugega: pustil je ladjo z moštvom in odšel s poročnikom na smučeh proti tečaju. Najprej sla dobro napredovala, potem so ju začeli gnati vetrovi proti jugu, tako da sta se morala vrniti. Kljub temu sla dosegla najvišjo točko, kakršno je doslef dosegel človek. K sklepu še nekaj o Nnnsenovem delovanju. Bavil se je tudi s politiko. Bil je nekaj časa norveški poslanik v Londonu, vines pa je bil prole* sor v Kristijaniji. Posebno važno pa je njegovo delovanje, ko se je posvetil raznim pomožnim akcijam Društva narodov. Pomagal je Kusiji v dnevih najhujše lakote s tem, da je z vsestransko propagando vzbudil zanimanje za to stvar. Zavzel se je tudi za male narode, zato imamo tudi Slovenci interes na njem. Bil je evropski človek v pravem jiomenu besede. Čeprav Norvežan in German — je imel smisel in srce tudi za druge narode.« Predavanje prof dr. Valterja Bohinca bo ob 8 zvečer in bo združeno s številnimi skioptič nimi slikami. Zanimanje za predavanje je vsestransko, zato ne dvomimo, da bo občinstvo s številnim obiskom dokazalo, da zna ceniti delo velikega polarnega raziskovalca. Novi tramvaj pred pošto Ljubljana, 13. novembra. Danes doživlja znani otok »gimpelnov« pred jio.što veliko senzacijo. Od vseh strani dregajo vanj. tako da so se njegovi stari prijatelji morali kar umakniti. Pretnenjnva t ra in vojsk I h Iračnic na stari progi napreduje namreč tako hitro, da se vrši glavno delo dnnes po«K>Idnc žc prav prod pošto. Dvojna prog« ob Figovcu je že lepo posut« z gramozom, njeno križišče s staro progo pti jc tudi že dovršeno. Od Figovca do pošte so že izmenjali tračnice. Na ovinku pa jih polagajo z veliko vnemo. Po Šelenbufigovi dovaža težak tovorni avto neprestano gramoz, ki gn delavci nasipuvajo za temelj novim tračnicam. Izpred »Slon«« pa odvaža drug tovorni voz odvisno prst in kamen je, ki je služilo stari prtagi zu temelj. Popravljena proga ne bo imela tnko ostrega ovinka kot stara in zato so je spremenila smer proge že ob Kreditni banki in novem »nebotičniku«. Od Fiigovcu gre proga v ravni črti dotlej, dok ler se Dunajska cesta nc razširi pred »nebotičnikom« in Kreditno. Tam zavije iz ravne smeri močijo proti banki, tnko šl« dvotirna proga po Šelenburgovi ulici, ki 1н> s tetn gotovo f>o-polnomn izgubila značaj promenade. Otok »gimpelnov« pred pošto pa bo radi elvotiirnogn odcepa, silnega prometa in ozkih ulic zgubil svoje st«lne ob'skovnlce in bo živel le še v ljubljanski kroniki. Brez škode! Л © »Nova založbo^ žc razdeljuje pr! njej naročene letošnje Mohorjevo knjiije. O Javna draiba zarttbljenih predmetov bo dne 22. nov. 1930 od 9 dopoldne dalje pri me tnem načelstvu v Ljubljani, Mestni trg št. 1/p. Več na razglasu, ki je nabit ua mestni deski. Kai ho ftnnes? Drama: Ob 3 pop.: Razbojniki. Opera: Zaprta. Union, verandna dvorana: Prosvetni večer. Skioplično predavanje prof. dr. Valtra Bohinca: Fritjof Nansen in njegova odkritja. Ob 8 zvečer. Nočno službo imajo lekarno: dr. Piccoli, Dunajska cesta 0 in Mr. Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9. O Fritjof Nansen in njegova odkritja je naslov današnjemu prosvetnemu večeru, ki bo ob 8 zvečer v verandni dvorani hotela Union. Predavanje, ki f>oleg življenjepisa obsega njegove intere-sanlne ekspedieije v polarne kraje, je prevzel g. prof. dr. Valter Bohinec. številne skloptične slike bodo besede g. predavatelja nazorno pojasnjevale. Vstopnina: sedeži 3 Din. stojišča 2 Din, dijaško 1 Din. O Zobotchniška koncesija za Ljubljano je bila podeljena g. Milanu Virnntu, zobotehniku OUZD. © Zanimivega in ljubega gosta bo imela ljubljanska operna publika priliko pozdraviti v soboto dne 22 t. m. Gostoval bo znameniti {»oljski tenorist Josip Stepnjovski, ki je bil takoj po prevratu poleg pokojnega Deryote izredno priljubljen pevec. Gostoval bo v »Evgonij Onjeginu« v partiji Lenskcga, katero je kreiral |>o prevratu pri nas on prvič. Predstava se vrši izven abonmana na korist Udruženja gled. igralcev, katerega povabilu se je g. Stepnjovski drage volje odzval. Opozarjamo vse one, ki so ohranili lep spomin nanj, da ga ob tej priliki zopet pozdravijo. G Cel« vrsta slovenskih četverospevov jc na sporedu koncerta, ki ga priredi Matični jiev-ski kvartet v ponedeljek 17. novembra. Najbolj znani in najbolj priljubljeni pa tudi najtežji slovenski čet ve nos pe vi so na tem programu. Zastopani so našii skladatelji od Maska pa o možresti v predprodaji v Slomškovi tiskovni zadrugi (lik Marijine cerkve v Prešernovi ulici). j0r Prihodnji prosvetni večer se bo vršil v ponedeljek dne 17. novembra ob 8 zvečer v Ljudskem domu (palača Ljudske posojilnice) ter bo posvečen enemu naših najvažnejših kulturnih, gospodarskih in narodnoobrambnih činiteljev — našemu morju. Predaval bo vpok. ravnatelj ljubljansko trgovske akademije g. dr. Ludvik Biihm kot odposlanec oblastnega odbora Jadranske Straže v Ljubljani. Predprodaja vstopnic v Prosvenem tajništvu. .0r Iz malega raste veliko. Skrommen je bil pričetek Slomškove tiskovne zadruge v Celju. V malih prostorih tik Marijine cerkve se je pojavila kot »Kaj pa je tebe treba bilo!« Začetna skromna kapitalna sredstva niso dovoljevala razmaha, ki bi bil zadrugi za uspešno konkurenco potreben. Kakor pa ima vse, kar izide iz zdrave l udske potrebe in iz poštenih namenov, že samo v sebi klico rasti in razvoja, tako je tudi tukaj. Mali prostori ob Marijini cerkvi so postali kmalu premajhni in kljub oviram si je zadruga znala najti reprezentativnega prostora za svojo podružnico v palači Ljudske posojilnice. Danes Je ime Slomškove tiskovne zadruge znano ne le Sirom celjskega mesta, temveč daleč na okrog po deželi kot ime solidne tvrdke. Njene jaslice za cerkev in dom, zanimiva Miklavževa Ln Božična darila, gramofonske plošče p. Odila Hajnška, ki vsebujejo cerkveno leto, božične, velikonočne, šmarnične in druge pesmi, devocijonalije, šolske in pisarniške potrebščine in drugega dovolj — vse samo solidno blago pri res zmerni ceni. Toplo želimo, da si mlado podijetje ohrani še v bodoče polne simpatije javnosti in se razvije v močno stavbo krščanske podjetnosti. Ljutomer Ravsanja, razgrajanja in včasih tudi pretepanja je Se vedno dosti med nami. So nekateri, ki ua vsak način ludi na zunaj hočejo pokazati svo!o korajžo, ki dostikrat ni prav nič fantovska. Vsaj med službo bož'jo bi nai dali mir. Imajo izgovori vinsko krizo rešujemo, pa alkohol uničujemo. — No ja... -k Napetost, nepravilno vretje v debelem črevesu, zaprtje jeter, zastaja nje žolča, bodlja-je, tesnobo v prsih, utripanje srca odstranite z naravno »Franz-Josef« grenčico, obenem sc pa zmanjša pritisk krvi na možeane. oči. pljuča ali srce. Zdravniške izjave zaznamujejo uprav presenetljive uspehe, kii so se dosegli s »Franz-Josef« vodo pri ljudeh, ki veliko sede. »Franz-Jnsefc grenčica se dobiva v lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah jen na izgubo čina ter dosmrtno ječo na samotnem otoku. Svarilna degradacija se je izvršila 6. januarja 1895 vpričo zbranega vojaštva v vojaški šoli v Parizu. Zaman je klical Dreyfus: »Povejte Franciji, da sem nedolžen!« 22. febr. 1895 se te odpeljala ladja »St. Nazere« z Dreyfusom v smeri proti južni Ameriki; Dreyfusa so prepeljali na takozvani »Hudičev otok«, kamor so nekdaj pošiljali gobave. Nad štiri in pol leta je ostal Dreylus na tem otoku, vedno zastražen ter ponoči vklenjen v verige. — Občinstvu priporočamo, da si krasni film ogleda. □ Radi prevare. Pri tukajšnjem okrožnem sodišču se je zagovarjal včeraj radi prevare 23 letni posestniški sin Adolf C. Kot zastopnik neke zagrebške tvrdke je hodil po deželi ter prodajal proti gotovi proviziji mlekarske stroje. Dne 3. maja t 1. je prišel tudi k Mariji Ornik na Krembergu ter ji ponudil v nakup mlekarski posnemalnik, ki ga je Ornikova tudi kupila za 1050 Din ter obenem jx>-ravnala delno kupnino v znesku 960 Din. Adolf Č. pa ni zneska poslal tvrdki. Priznava dejanje; zagovarja pa se, da ni imel namena Ornikove preva-riti. Obsojen je bil na 20 dni strogega zapora, 300 Din denarne kazni oziroma v slučaju neiztirljivosti na nadaljnjih pet dni zapora; pogojno eno leto. П Posestne spremembe. Dr. Camillo Maro-cutti je prodal svoje posestvo v št. Ilj u Viljemu Oberle za 220.000 Din. — Tvornico »Metra« v Mlinski ulici je kupil ljubljanski odvetnik dr. Ivo Ben-kovič. □ Pri padcu s stola si zlomila roko. 21 letna služkinja Marija Mucek je pri pobiranju sušečega se perila na domačem dvorišču stala na stolu; pri tem pa se je stol, ki je bil bolj slabe vrste, stri in je Musekova tako nesrečno padla na tla, da si je pri tem zlomila levo roko v zap>estju. □ Prosvetno zvezo v Mariboru so pri sprejemu kraljevih odposlancev v Mariboru zastopali prof. Babšek, tajnik Kavčič in F. Kramberger, kar je pri tozadevnem poročilu pomotoma izostalo. □ Duh spokorništva je očividno zopet prevzel v poslednjem času ne ravno maloštevilne mariborske nevarnike, »huncvefe« in kar je temu še podobnega. Včeraj je zopet stalo črno na belem: aretacij 0 ter jedva 11 prijav. Ali pa so to znamenja odmora, ki ga privoščijo tisti ua dnu sebi ter mariborskim vzdrževalcem reda in miru? П Slovensko pevsko društvo »Maribor«. Drevi vaja odpade. □ Redki zračni gostje. Včeraj zjutraj so se nad Mariborom iz severozapadne smeri pojavili trije lepi planinski orli, ki so krenili proti Pohorju. To je tretji slični redki pojav. Ljudje pravijo, da so planinski orli znanilci hude zime. □ Šahovski turnir za dijaško prvenstvo v Mariboru. Tukajšnji dijaški šahovski klub na državni klasični gimnaziji je razpisal turnir za šahovsko prvenstvo dijaštva v Mariboru. Ker je to prvi turnir te vrste, se pozivajo vsi dijaki šahisti, da se tega turnirja polnoštevilno udeleže. Prijave sprejema do jutri vodja turnirja Bogdan Pušenjak na državni klasični gimnaziii. Žrebanje igralcev bo jutri ob 15 pri sestanku dijaškega šahovskega kluba na drž. gimnaziji. Pri žrebu morajo biti navzoči vsi igralci. Na poznejše prijave se ne bo oziralo. □ Trenchcoati, usnjeni jopiči, zimski plašči, Hnbertus-plašči. snežni čevlji in snežni škornji, gnloše, čez vrst krzna, kakor tudi vso m«, nufakturno blago na obroke, L. Ornik, Maribor, Koroška 9. Kranj Tatvina tisočaka ali pazite na sumljive ljudi. — V torek popoldne je bilo, ko so pri čevljarju Franc Rodetu v Rožni ulici opazili, da je bil na zagoneten način ukraden iz mize v kuhinji tisoč dinarski bankovec. Prizadeta stranka je tatvino takoj prijavila policiji in stražnik g. Kette je takoj pričel poslovati, da izsledi tatu ali tatico. Aretiral jo res dve neznanki, kateri so sosedje videli potikati se okrog hiše, odnosno eno celo baje priti iz veže. Ena izmexi obeh je svoj alibi tako[ dokazala, drugo so pa shranili za eno noč v stražnici, a drugi dan izpustili, ker jj tatvine niso mogli dokazali, denarja pa pri nobeni niso našli. — V zvezi s to tatvino sodi policija, da so na delu sumljivi elementi, ki se plazijo previdno okrog in preže na ugodno priliko, da kje kaj iztaknejo. Stranke se opozarjajo, naj same pazijo, da jim kak lak nepovabljen nepridiprav ne napravi obiska. Jerica Nova šola na Jezici. Včeraj se je vršil komisijski ogled za novo šolsko poslopje, kje ва|ј bi slala nova šolska zgradba. Komisija si je ogledna tri prostore, končno se je po odločila za zemljišče v bližini cerkve, ki je last Jere Oebulj, iz Malevasi. Da bi šolo pričeli takoj gradili, ni govora, ker ne dopuščajo denarni viri. Pač je toliko zagotovljeno, naj občina skrbi za to, da bo kupljena od lastnice navedena parcela. S časoma bomo poskrbeli denarne vire ter pričeli zbirati za šolsko zgradbo. Novo hišne številke. Dane* so pričeli nabijati nove hišne tablice, ki so prav lične na rdečem polju, bel napis Ln višnjev rob. Tablice je izdelala tvrdka g. Rabiča iz Ljubljane. Z delom smo jako zadovoljni. Kdor hoče v Indijo. V soboto 15. novembra ob 8 zvečer priredi Kat. prosvetno diruštvo krasno filmsko predavanje v Društvenem dom« na Jezici »Nurk. Južuoindijska resnična zgodba. Pridite polnoštevilno. Preselitev poštnega urada. V kratkem se bo preselil tukajšnji poštni UTad v prostore g. Ivana Dobnikarja na Ježici ix>leg Ruskega carja. Hvalevredno podjetnost izkazuje tukajšnji kovaški mojster Franc Kunaver. Mlad in agilen, je pred približno peliml leti kupil staro Konča-novo kovačnico. Letos se je lotil popolne predelave kovačnice. Staro zidovje so do tal podrli, dvignili so se novi temelji, zrastla je čisto nova, mo derna kovaška delavnica, svetla, prostorna, z dvema ognjema, ki deluieta na električen pogon. Lepa staviia je vsej bližnji okolici v ponos in okras. Želimo mlademu mojstru, da bi mu dobro služila in mu lajšala trdo delo, hkratu pa poplačala žrtve. Regulacija Save je skozi od Šmarne eore pa do Št. Jakoba zelo potrebna. Ob vsaki večji narasli vodi dela Sava na obeh straneh mnogo škode Zlasti posestniki v Klečah ter mnogi v Stožicah so že izgubili mnogo zemlje. Poizvedovanja Srebrna zapestna urica se je izgubila v sredo od 6 do pol 7 od sodnije po Dunajski cesti, Šolen-burgovi ulici, skozi Zvezdo, po Wolfovi in Stritarjevi ulici do škofije. Pošten najditelj naj jo odda proti nagradi v uDrnvništvu »Slovenca*. 1 Najslavnejši luksuzni avtomobil sveta Z novimi senzacijonalnimi izpopolnitvami* ШЈ - ■ SM—>.ti птајш 1 f n iiffir a ЈЈјУЈЖђС H» ШШШШЛ 11T Buick 193!, je osemcilindrski avto I У RSTA ljudi, ki kupujejo Buicke Tri leta so ta novi Buick preizkušali in število prodanih Buickov na preizkuševalnem terenu General postavljata ta auto izven konkurence med vozovi njegove cene. In res leto za letom proda Buick več ko dvakrat toliko kakor njegov najhujši konkurent. In povsod si najodličnejše osebnosti v kraju one, ki diktirajo „ton", izberejo rajši Buick kakor katerikoli drugi vozi ln zdaj — po 27 letih vodstva — pride Buick na dan z najeen-zacijonalnejšim izmed vseh dosedanjih Buickov: z Buickom 8. Otemcilindrski, zgoraj krmiljeni voz, ki so ga tri leta preizkušali na preizkuievališču družbe General Motora. 2. Sinhronična tranamitija. Tiha in rahla hitrostna preatava. 3. Regulator za temperaturo olja, ki uravnava toploto olja tako, da teče motor rahlo in gladko prav tako v vročini kakor v mrazu. 4. Leto za letom proda Buick več ko dvakrat toliko voz kakor njegov najhujši konkurent. 5. 88% lastnikov Buieka kupijo spet Buick, kadar ti zažele novega voza. Motors in napravili iz njega „Der-nier eri" avtomobilske industrije. Njegov močni 8 cilindrski motor je zmožen vsega, kar sme zahtevati od stroja. S tem avtom je družba General Motors obenem uvedla dve pomembni novi izpopolnitvi: ainhro-nično gonilo in regulator za temperaturo olja, kar dela vožnjo rahlo in lahko tei varno na vseh vrstah cest v vseh okolnoatih. Morate ai ogledati ta voz, preizkusiti ga na vožnjL Domenite se še danes z našim zastopnikom. Pet važnih točk. GENERAL MOTORS CONTINENTAL S. A Domžale Ministrski predsednik g. Peter Živkovič jo posetil preteklo nedeljo naš trg, ki je bil ves v zastavah. Točno ob določenem času se je pripeljala kolona avtomobilov sem od Rodice. Sprejem se je vršil pred Sokolslcim domom poleg sjx>menika kralja Aleksandra. Sprejema se je udeležila šolska mladež iz Domžal. Jarš in iz Dobo, četa gaeilcev in Sokolov, domžalska godba ter mnogo drugega občinstva. Godba je intonirala Triglavski marš. Predsednika vlade je najprvo pozdravil župan Ja-nežič. Vladni svetnik dr. Ogrin pa mu je predstavil krajevne funkcijonarije med njimi tudi duh. svetnika in župnika g. Frana Beraika. Min. predsednik se je ganjen zahvaljeval in nagovarjal in spraševal prisotne. V imenu šol. mladine je pozdravila min. predsednika učenka 6. razreda B. Kozina ter mu poklonila šopek rdečih nageljev. Po pozdravu se je odpeljal proti Trzinu. Himen. Poročila sta se preteklo nedeljo v tukasnji župni cerkvi ing. arch. Ivan Pengov s g. Miei Flerin, hčerko mesarja in cerkvenega klu-čarja iz Stoba. Bilo ssrečnol Bohinj Zadnji letoviščar.ji odšli. Krasni solnčni dnevi so zadrževali med nami še zadnje letovišča rje, nj. Vel. princa Pavla z družino, ki odide iz Bohinja šele v teh dneh. Želimo, da se prihodnje leto zopet vrnejo. Semeni sv. Martinn za zgornjo dolino jc bil letos slabo obiskan. Kramarjev je bilo mnogo, pa se menda z izkupičkom ne. morejo pohvaliti — največ jc bilo prodanih čevljev. Pozna sc pač denarna kriza povsod. Nezgoda. Zadnji sneg jc že zvabil tega in onega v gore pripravit les. Tako je šel tudi p. d. Tonejčev iz Srednje vasi s konjem; po jvoti pa se je konju nabralo na kopita polno snega in pri neki drči je zletel v globino do 50 m, kjer jc obležal popolnoma razbit Krško Odlikovanje: Z redom Jugoslovanske krone V. razreda je bil, dne 11, t. m. odlikovan £X>spod Bitenc Drago, učitelj v Leekovcu pri Krškem. Čestitamo! Priprave za Martinovanje. — V preteklih dneh si je nekdo zažrlel pitane gosi, k' jih je redila gospa Ano Klobučar v Leskovcu. Neznani dolgoprstnež se je gotovo zmotil in spregledal god sv. Martina, kajti po goske je prišel že teden preje, jih na mestu zaklal in odnesel. To je pač predrznost, ki bi morala biti kaznovana. Novetnbersko vreme. Za deževnimi dnevi sc jc vreme toliko izpremenilo. da bodo naši kmetovalci pospravili ostale pridelke s polja in ooscialii ožim i no Kočevje Premestitev. Premeščena je bila tudi za učiteljico v šmihel pri Novem mestu gdč. Kralj iz Kočevja. Po učiteljski maturi je bila nameščena za pom. učiteljico v zavodu za slepce. Na novem mestu, obilo sreče. Okr. nučelstvo razglaša, da so uradne ure za stranke sam o ob torkih in petkih. Ob teh dnevih uradnjejo vsi referenti in med uradnimi urami od 8—12 in 14—18. Stranke naj blagovolijo točno sc ravnati in sc držati uradnih dnevov. V petek bo v Ribnici sadjarska anketa na katero so vabljeni vsi, ki se zanimajo za sadjarstvo. Ljubljansko gledališče Drama. Začetek ob 20 zvečer. Petek, 14. nov. ob 15: RAZBOJNIKI; ob pol 21: GOSPA MINISTRICA. Gostovanje v Kranju. Sobota, 15. nov.: SVETI PLAMEN. Red D. Nedelja, 16. nov. ob 15: SNEGULCICA IN ŠKRATJE. Mladinska predstava pri znižanih cenah. Izven. - Ob 20: GOSPA MINISTRICA. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Opera. Začetek ob 20 zvečer. Petek, 14. nov.: Zaprto. Sobota. 15. nov.: MOC USODE. Red E. Gostuje ga. Juraničeva. Nedelja, 16. nov. ob 15: PRODANA NEVESTA. Gostuje Marij Šimenc. Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. — Ob 20: LA MA-SCOTTE. Izven. Mariborsko gledališče Petek, 12. nov.; Zaprto. Sobota, 15. nov. ob 20: ŠKR.IANCKOV GAJ. K.®-poni. Gostovanje gdč. Milke Michlove, гадгео-tku subretc, Nedelja, 16. nov. ob 15: »Aleksandra«. Kuponi. — Ob 20 »Lutka«. tz društvenega fivtfeniv Združenje jugoslovanskih inženjerjev in arhitektov, sekcija Ljubljana, priredi za svoje člane in njih goste skupen ogled gradnje palače zavarovalne družbe Croatia n« Aleksandrovi cesti. Sestanek udeležencev v soboto 15. novembra ob 15 na licu mesta. Otvoritveno predavanje v XI. sezoni drnStv« Soča v Ljubljani. V društvu Soča sc bo vršilo v soboto 15. novembra v salonu pri Levu otvoritveno predavanje v tc-j sezoni. i'a večer predava ravnatelj g. Karel Malikota, ki bo govoril o temi: »Iz dežele jezer«, spremljano s krasnimi sk.iopličnimi slikami. Potem se vrši prosta zabava, pri kateri nastopi odličen matični kvartet in deklnmacije. Začetek ob pol 2t. Vabljeni vsd — vstoo nrnfcL Zadnjič smo na tem inestu poročali o pan-ropskem načrtu Hermanna Sorgcl-a, po katerem naj se na eni strani deloma izsuši Sredozemsko morje, na drugi pa izvrše namakalna dela v severni Afriki in posebno v Sahari. V resnici posebno drugi del tega načrta ni neizvedljiv. Severni del Afrike, od Maroka do Egipta, je že dejansko bil nekoč najbogatejši in najrodo-vitnejši del sveta. Kakor danes presenetljivo zveni, je vendarle resnica: zakladi Kartage, bogastvo Feničanov in kasneje razkošje rimskih cesarjev — vse to je imelo svoj vir v afriški provinci: Zato so se stari Rimljani neprestano pohlepno ozirali proti temu ta ju in niso preje mirovali, dokler ga niso osvojili. Z občudovanja vredno pridnostjo in tehnično bistroumnostjo so bili Puni velika puščavska ozemlja ob obali izpremenili v umetne nasade in vrtove. Z namakanjem se dosežejo tudi padavine; kajti izhlapevajoča vlaga pada nazaj na zemljo v obliki dežja. Će se spomnimo zgodovinskih dogodkov, če motrimo krasne razvaline, templje, amfiteatre, toplice, svode zmagoslavja itd. v Tunisu in Tripolisu — potem se moramo pravzaprav čuditi, da naš čas s svojo »vsemogočno« tehniko tako zaostaja za Puni in njihovimi priproetimi sredstvi in tc bajne dežele kakor Trnjulčice še.vedno ne obudi iz njenega tisočletnega sna. Sv. pismo pravi dobesedno: »Odprl bom reke na visokih gričih in studence na ravninah: puščavo bom izpremenil v ribnike, neprehodne dežele v potoke; cedre bom nasadil v pustinje, akacije in mirte in oljke; jelke bom postavil v puščavo, breste in zeleniko vsepovsod; da vidijo in spoznajo in preudarijo in uinejo, da je to storila roka Gospodova«. (Iz., 41, 18—20.) Nad 60 let se že trudijo Francozi, da bi namočili Saharo. A v ta namen manjkajo energije. Samo ogromne naravne sile, ki spe — pravi Sorgel — v Gibraltarski ožini, bi zmogle to delo; še več — te sile, ki bi jih drugače sploh ne mogli docela izkoristiti, naravnost zahtevajo obsežno kulturno nalogo, da izpolnijo svoj namen. Tam, kjer dajejo danes maloštevilne oaze, n. pr. ob Djeridskem slanem jezeru, datelje, olje, vino, mandlje in najkrasnejše sadje vseh vrst, tam bi se moglo pridobiti do šest milijonov kvadratnih kilometrov rodovitnega sveta in naseliti na njem 200 milijonov ljudi. S tem bi se dala bojaželjnost evropskih narodov za stoletja izpremeniti v plodno delo. Ta blagoslovljeni del sveta čaka na smotreno kolonizacijo. Fvropa, ki ji danes ena sama velika odprta rana, naravnost kriči po rešitvi in odrešitvi s pomočjo smotrenega, upapolnega dela. Volja za izvršitev tega dela bi bila najpomembnejše kulturno dejanje človeštva v 20. stoletju. \ Iz njega bi se rodilo gospodarsko blagostanje j in kulturni napredek, o katerem se nam danes i niti ne sania. po najvestnejši preiskavi, da jc popolnoma ozdravela, kar zgelj po naravnem potu ni bilo mogoče pojasniti. Celo anatomične izpremembe so bile vidne. Tako se ji jc skrivljena hrbtenica popolnoma izravnala; rana, po kateri sc je iztekal gnoj, je bila zaceljena. Množico romarjev so glasno molile Boga in lurško Marijo. Dekletu se bolezen v teh šestih mesecih ni povrnila. Ako bo njeno zdravje trajalo do prihodnjega leta, bedo njeno čudežno ozdravljenje vpisali v poseben znanstven zapisnik z vsemi zdravniškimi izvidi. To bo v tem zapisniku že 1500. slučaj čudodelnih ozdravljenj v Lurdu. Belgijski ministrski predsednik jaspar, čegar vlada je pravkar odstopila . Čudežno ozdravljenje Švicarka Lydia Lischer, delavska hči iz župnije Root v kantonu Luzern, jo s 16 leti težko obolela. L 1924. je bila operirana na slepiču, potem so jo zdravniki poslali v Davos zaradi težke pljučne jetike. Stanje se ji ni izboljšalo in čez pol leta so se ji še v želodcu napravili tvori. Ker ni bilo misliti na operacijo, so jo poslali domov. L. 1928. so jo vso deli v mavec, ker se je bila jetika lotila tudi hrbtenice. Odpovedovala so ji prebavila in mehur. Leta 1928. se je kostna jetika odprla in gnoj je tekel iz dveh ran. Imela je hudo mrzlico in srce ji je '.nočno oslabelo. L. 1929. ji je jetika napadla še trebušno mreno; bolnico so morali umetno hraniti. Leva roka je ohromela. Zdravniki so pričakovali skorajšne smrti uboge mučenice. Tedaj je jela bolnica prositi, naj ji izpolnijo zadnjo željo in jo pošljejo v Lurd. Dasi so se bali, da prevoza ne bo prestala, so ji vendar izpolnili željo. Po prvi kopelji v lurški vodi ji je trenotno nekoliko odleglo, potem so pa postale bolečine neznosnejše in moči so ji hitro upadale. Naslednje dni se je niso upali več kopati, marveč so je le umivali z lurško vodo. Bolnica pa je nujno prosila, naj jo še enkrat nesejo v kopel j. To se je zgodilo dne 12. maja. Ko so jo previdno spustili v ledenomrzlo vodo, je šepetala: »Ljubi Bog stori z menoj, kakor je Tvoja volja, romarji pa so zunaj molili: »Gospod, glej, ta, ki ga ljubiš, je bolan, hiti mu pomagat!« Komaj so dekleta dvignili iz vode, je prešinila njeno telo blazna bolečina, da je menila, da je prišla njena zadnja ura. Toda takoj nato ji je popolnoma odleglo; hotela je vstati in iti sama. Na zdravniškem uradu so ugotovili zdravniki t General Bliss. Pokojni general je bil v svetovni vojni načelnik ameriškega generalnega štaba. Umrl je v starosti 77 lel. Čehelni roj v slaščičarni V tako velikem inestu, kakor jc Pariz, jc vse mogoče. Tako se je neki dan zgodilo tudi tole: V slaščičarno na cesti d'Orleans je priletel roj čebel in posedel po slaščicah. Lastnik, strežno osebje in gostje so bili vsi iz sebe in kdor je mogel, je pobegnil. Lastnik je telefoniral na policijo po pomoč. Policija pa v to zadevo ni marala vtikati prstov — s čebelami ni kar tako! — ter je izjavila, da ni pristojna in da naj se slaščičamar obrne na mestne gasilce. Toda brizgalne so pač zelo uporabne, če je treba razgnati roje demonstrantov, a proti čebelam v slaščičarni?! Sedaj je slaščičarnarju šinila rešilna misel: na vladi imajo državnega nadzornika za čebelarstvo; ta bo znal pomagati. Telefoniral je na vlado, a tam so mu povedali, da je čebelareki načelnik pred meseci umrl in je njegovo mesto doslej še nezasedeno. Nova smola. Slednjič so v nekem predmestju staknili čebelarja in ga vprašali za svet. Svetoval je, naj čebele preženo z dimom. Toda škoda opreme in lokala. Hja, je menil na to čebelar, potem pač ni drugega, kakor počakati, da čebele same zopet odletc«. In tako se jc tudi zgodilo. »Konferenca z a ohroglo mizo,« na kateri bodo določali obliko bodočega razmerja med Anglijo in Indijo, se bo vršila v zbornici palače St. James v Londonu, ki jo vidimo na naši sliki. Okroglo mizo so dali v znamenje enakopravnosti nalašč za to priliko zgraditi. 7 urni delavnik v Rzusiji Tri leta so minila, odkar je bil moskovski Centralni izvršilni odbor objavil program o uvajanju sedemurnega delavnika na celokupnem ozemlju SSSR. Koliko tega programa se je izvršilo po ostali Rusiji, boljševiški viri molče, poročajo le o Ljeningradu. V ljenigrajski industriji se jc doslej prevedlo na sedemurni delavnik 210.000 delavcev. Zadnje tri mcscce se jc to število povečalo za 36.425 delavcev. V zadnjem letu »pjatiljetke« — petletnice — bo imelo v Ljeningradu na seclem ur skrajšan delavnik 250.000 delavcev ali 71 odstotkov vsega Ijenin-grajskega delavstva Urvt vodljivi sovjetski zrakoplov »Komsomolskaja Pravda« odrine v kratkem na svoj prvi polet čez Tulo in Kursk v Markov (900 kml Nov Vražji otok iščejo Francoske oblasti nameravajo preseliti svojo glasovito kazensko kolonijo Сауеппе na francoski Guyani, ki je znana ped imenom Vražji otok, na kak drug, še oddaljenejši kos zemlje. Kakor se zdi, se odločijo za Kerguelsko otoško skupino. Ti otoki leže med južnopolarnim ozemljem, Avstralijo in južnim rtom Afrike. Doslej ti otoki sploh še niso naseljeni. Vrhovi gora so trajno pokriti z ledom. Ledeniki segajo na večjih otokih daleč v doline. V nekaterih teh dolin pa bi se menda dali ustvariti čisto ugodni pogoji za življenje. Za preselitev kazenske naselbine se potegujejo mnogoštevilni francoski pravosodni strokovnjaki in posebno tudi poslanec Archinbault. Zahtevo utemeljujejo s človeškimi razlogi, češ da je Guyana s svojo mrzlico vendarle nevarna in neprimerna kot kazenska naselbina; prvi čas zbole skoraj vsi kaznjenci in mnogi podležejo. Na tem je gotovo dokaj resnice, vendar je po vsej priliki glavni razlog, da nameravajo kazensko kolonijo preseliti na Kerguolskc otoke, ta, ker je tam beg popolnoma izključen, dočim je z Guyane še nedavno zopet ušla skupina zelo nevarnih zločincev. Lepa jabolka dobite pri GOSPODARSKI ZVEZI, Ljubljana Kovačič Fran: Občna metafizika ali ontologija Druga, pomnožena izdaja. Maribor, 1930, izdala in založila Cirilova tiskarna. Str. VIII, 255. Cena broš. 40 Din. Prva izdaja tc knjige je izšla 1. 1905., ko sc je našemu jeziku šc »zapiral« vhod v višje šole«, kakor pravi pisatelj v predgovoru. Kolika sprememba od tistega časa! V Ljubljani smo med tem dobili vseučilišče, našemu jeziku so se odprla vrata v višje in nižje šole, tako je tudi na mariborskem bogoslovnem učilišču pri filozo-fičnih predavanjih slovenščina nadomestila latinščino. Radi tega je pošla že pred leti prva izdaja te knjige, ker je služila kot učbenik pri predavanjih iz občne metafizike. Druga izdaja presega prvo za celih 19 sirarni pri enaki velikosti. V glavnem je ostala vsebina ista; le tu in tam je kaj opiljeno, pojasnjeno, dodano, bodisi v jezikovnem, stilističnem ali stvarnem oziru. Zlasti je popolnoma nov § 47. »Načelo naravne sklenjene vrste«, na kaletem tako radi jezdijo današnji pristaši materijalističnega in idealističnega monizma. Kratko in krepko zavrne pisatelj teorijo sklenjene naravne vrste kot nedokazano, samovoljno, nasprotno vsakemu izkustvu in samosvesli. Zagovorniki »naTavne sklenjene vrste« se sami nc drže tega načela, seveda le takrat, kadar jim je to v prilog. Zato je bobnanje po lem načelu neiskreno, nedosledno in znanosti nedostojno. V predgovoru k drugi izdaji pravi pisatelj, da je lmicl najprej podati svojim slušateljem pregleden in sistematičen učbenik, pa tudi lahek repetilorij izobražencem, ki se ne morejo pečati podrobno s filozofijo. Tej nalogi knjiga popolnoma ustreza. V Uvodu pojasni pisatelj pomen, važnost in metode občne metafizike, nato poda kratek zgodovinski pregled te filozofske panoge, ker zgodovina metafizike je obenem nje opravičba In dokaz, da je metafizika možna in potrebna. Tvarino samo je pisatelj razdelil v pet delov: I. o pojmu bitja v cbče; II. o presežnih lastnostih bitja (enota, resnica, dobrota, lepota itd.); III. o popolnostih bitja; IV. o najvišjih vrstah ali razpolih bitja (tu je posebno važen paragraf o stvarni vrednosti pojma podstati); V. o delovanju in vzročnosti bilja (Iu je ležišče v prej omenjenem paragralu o naravni sklenjeni vrsti). Knjiga je vsekakor važen pojav na našem znanstvenem filozofskem polju. Velik nedostatek v duševnosti širših krogov našega izobraženslva je pomanjkanje solidne filozofske orientafcije, ker le premnogi, celo »akade-miini« izobraženci, zajemajo svoje »svetovno na-ziranje« brez filozofske predpriprave iz raznih p.vmfletov, polzikih romanov itd. Oprema knjige je okusna, cena razmeroma nizka. »Novn Evropa« (16. nov. 1930: Slovenija). V »Ti|>ogrufiji« sc tiska 5. zvezek (XXII. knj.) »Nove F v rope«, ki je posvečen izključno Sloveniji. Kakor jc g. urednik dr. čurčin do zdaj izdajal in misli še naprej (kot ponatis iz »N. 1\.<) serijo Naši gradovi na moril« v ubranili člankih in umetniških reprodukcijah, tako je zamislil zdaj novo serijo / naslovom: -l.etovalište i kupališto u Jugoslaviji«. Prva številka te serije bo prinesla le[x>to. svežino in pesem slovenske zemlje. Vrstijo se strokovne razprave, med njimi pu so nastlani odlomki, ki pojejo o Sloveniji. R. \ndrejka: Slovenska pokrajina. F. Prešeren: Kerst por Savici (odlomek); J. C. Oblak: Lepota planinske Slovenije: Fran Frjavec: Na Krasu (odlomek); R. Bndjura: Planina rstvo v Sloveniji: Ivan Cankar: Vrhnika: F. Seidl: Julijske Alpe: Iv. Tavčar: Pomlad nu Gorenjskem: VI A. Pintar: Jlled in okolica; A nt. Fuu-tek: Blejski zvon (pesem); F. C. Copeland: Kiklop: P. Askočevski: Ruski grobovi; VI. A. Pin-tar: Gornja Savska dolina; Cvetko Golnr: Gospa Sveta na Koroškem (pesem); Fr. ks. Moško: Romska vas: Iv. Albreht: V lložu na Koroškem (pesom): VI. A. P.: Kamnik; Al. Kraigher: Slovenske gorice: Jan. Mencinger: Bizeijeko (odlomek); Fng. Gangl: Bela Krajina (pesem); VI. Л. Pintar; Zdravilišče in letovišče v Sloveniji: I . štor: Važnost Rogaško Slatine kol zdravilišča: K. Kolterer: Zdravstveni značaj Rogaško Slatino; I. Belin: Položaj Slovenije v našem gospoda rs I vu. Beležke: Sotrudniki v tej številki. Ta zvezek bo prinesel 72 strani teksta z 12 vin jotami, ki jih je dni g. F.. Držaj, in 8 umetniških pokrajinskih prilog (Kari Kornnck). Pr.i-dejanu je mapa Slovenije, ki bo vodila turiste. List jxjve na ovitku, da bodo prihodnji zvezki te serije prinesli ostale pokrajine in tu-ristovska področja v Jugoslaviji. Zlasti bo list posvečal ljubezen umetniškim prilogam. V naslednjem zvezku se bo govorilo o Črni gori z Durmitoriem in o Južni Srbiji, kjer leže veličastne pokrajine, a jih nič nc poznamo niti mi — Jugoslovani... Kdor je videl prvo serijo (»Naši gradovi na morut). oblečeno v izredno okusno obliko, lep papir, jasne slike, sladek tisk in bogate članke in kdor je še videl plemenito misel uredniku dr. čurčinu, du pokaže našo domovino vsem, ki ne poznajo njenih krasot, ljubezni in pesmi, tn bo težko čakal 5. štev. »Nove Evrope«, ki bo govorila o Sloveniji od prve do zadnje vrstice. Lojze Golobic Dve novi knjigi .Tcronimske knjižnice. Prof. Lovre K а t i č, znani hrvatski učenjak in leposlo-vec je napisal za Jeronimsko knjižnico pod naslovom »Na vratima hrvatske povijeeti« v obliki razgovora jako mikavno knjižico o družabnih, verskih in kulturnih prilikah starih Hrvatov. Lahko čitljiva in prijetna knjižica je bogato ilustrirana ter velja broš. 15, vezana 25 Din. — Prav potrebna je že bila tudi knjiga, kakršno je izdal Ivo Juras: Naše more i Primorje. — Vestni dalmatinski geograf nam je podal v tej drobni knjižici, ki je opremljena z mnogimi slikami, poučno delce, kl bo služilo širšim slojem za spoznanje našega morja in Primerja ter bo popotniku nepogrešljiv tovariš. Tudi ta knjižica velja broširana le 15 Din, vezana pa 25. Dr. Avelin Stahuljak: Staroegipatskn priča o Hotepu i Ankhnazi. (Kluba Hrvatskih književnika i илпjetnika u Osijeku peto jnbilarno izdonje, 1930.) Pred egipčansko legendo čitamo uvod pisatelja, v katerem opisuje bridke izkušnje pri iskanju založnika. — Drobna knjižica jo polna ekstravngane. malo naduta, malo prosja-ška, malo melanholična, malo predrzna — >bezobrazna« — malo duhovita, vsekakor pa priča o nekem notranjem nezadovoljstvu, ki sc no more drugače izraziti kot v razdvojenosti in v pesimizmu, ki se jedva skriva za krinko humorja v uvodu, za krinko sentimentalnosti pa v »legendi«. Pojav je pristen — namreč pristen (io povprečnosti, ki karakterizira našo dobo v naših krajih. Ni pa moči odreči avtorju neke sposobnosti v fiogledu izgradnjo, ki sc tudi oblikovno dvig« nad mentaldtcto, katera vlada v delou. ODPRL BOM REKE... Kulturni obzornik Dr. Fran Wiodischer: Ljudska univerza za trgovce in obrtnike Trgovsko društvo Merkur« za Slovenijo v Ljublj a ni ima za seboj dob.ih 30 let stvarinega dela. Od početka svoijega mnogost anskega delovali a si ie stavilo za poglavitni cilj svo ega dela. Skrb za povzdigo splos'ne in strokovne Lzob azbe ler je vsa leta zve;lo sledilo svojemu izobraževalnemu cil u s predavanji, pub'ikaci ami, strokovnimi knjigami, časopisi, koledarji ler pcučni |i tečaji. V pravilih začitano delo je društvu v novih gospodarsko in narodno politično ugo'ne ših prilikah jako olajšano. Posebno organizacije so prevzele besedo in zagovor stanovskih potreb in gospodarskih zahtev v vsakdanjem trenju prak'.ič-nega življenia. Društvu »Merkur« sedaj preosta-jajo v prvi vrsti izobraževalne n 1 ge in d užrbne prireditve, pa bo Trgovs' o društvo »Merkur« v letošnji jesenski in zimski dobi nadal eva'o s prirejanjem pred hti zajetih družabnih večerov. Te večere zveže z rednimi predavanji iz na. razi č-ne ših strok, tako da bodo udeležniki imeli p-j-liiko slišati od odličnih strokovnjakov res zanimive in koristne stvari. Polji.dnoet in mnogost a-nost bo vodilo za ta predavanja. Lepa vrsta naših mož, ki so vidni delavci na najraz'ićne'š h pol ih, и je odzvala z vzg'edno l.ub'.zn vost o našemu vabilu in obljubila svo e drngo eno sod lovanje. Društvo »Merkur« si je izbralo lep in koristen cilj in smo prepričani, da ga doseže-mo, ker turo je zagotovi eno tako ponosno število za -imivih pre-davalnih predmetov Družabni ve'ei so prijeli oklobra meseca. Udeležba je brrzp'ačna, in so gostje iskreno dobrodošli. Niz predavanj je p st<-r in vabi iv. Grešna zam da bi bi'a na strani tis'ih naših ljudi, katelm so preda vani'a namenjena, aiko bi od te lepe prilike zamudili jemati. Predavanja so nam dos'ej obljubljena od sledečih gospodov predavale! ev: 1. Agnola Anton: SUk o in keramika v naši državi. 2. Prof. dr. Bolim Ludvik: Naša pomorska organizacija. 3. Dr. Dobrila Mario: Va?nost borze v go-ipodaistvu in n.jtna uredba. 4. Direktor drame Golia Pavel: O gledališču. Sadm oflcd v Nahtem Sad arska podružnica v Naklem pri Kranju Je priredila v nedeljo dne 9. noven bra t. 1. sadni ogled v novi šoli v Na'k'im. V sadnem okolišu N »ki o je bila letošnja sadna letina dokai dobra, zato se je udel-žilo ogleda znatno število kmc.kih sad,ar,ev iz vseh prišlo nih vasi. l udi sadjarska podružnica v Podbrežju je razstavila prece.šnje število sadnih vzorcev. Predpriprave za ogled so bile bile dokaj obširne in trmi lite, zato je ogled v celotnem obsegu dosegel svoj poučni namen. Pri aranžiran u in pomo oški m do.očevan u sort so sodelovali kmet. ref. J. Suslič, strok. pmnoČ. A. Zdolšek ter g. Viktor Omerza iz K anja. Ogled je otvoril s primeinm n govorom g. J. Su»tič že v soboto ob 4 popoldne. V ne.lelo, ob času na. večjega obiska razstave popo dne je predaval o sadjarstvu g. A. Zdošek, nalo je vzpodbu al šolski upravitelj J Jerše zbrane sad ar,e k umnemu sadjarstvu in podpiran u s?.djarso iz zdravih, rodovitnih dreves Go enjske. Ker pridejo drevesa i* neugodnega kraija in za rast ter usoevanie mani 5. Ing. Gulič Gvido: Izraba prirodnih energij in napredek človeštva. 6. Podžupan prol. Jarc Evgen: Nova Ljubljana. 7. Predsednik Zveze trgovskih gremijev Kavčič Josip J.: Psihotebnika v gospodarstvu. 8. Koče Jure: Trgovina in trgovinska politika. 9. 9. Dr. Lilleg Milan: Zakonska stabilizacija dinarja. 10. Ravnatelj Lovšin: Evgen: Kovine Ln kovinarska obrlnost v naši doTovini. 11. Načelnik dr. Marn Rudolf: Tujski promet In naše delo za pospeševale tu 1„SK<, kakor smo poročali v Slovencu od 12. t. m. SK Korotan: Jutri ob pol 8 zvečer rednu odborova saa. Po seji kratek sestanek prvega in rezervnega moštva. V nedeljo se igra v Kranju. Postava je objavljana v sporinr-m lokalu — Ustanovljen je tudi šahovski odsek, v katerega imajo dostop, vsi člani kluba. Tajnik. A. K. Primorje, lahkoatletska sekcija, dane* dne 14. nov. seja novoizvoljenega odbora ob 18.16 pri Kačiču. — NaproSeni so vsi novoizvoljeni odborniki, da sigurno prisostvujejo. — Predsednik. Prejeli smo; Dne 9. t. m. je igral naS mladi klub v Tržiču. Z ozirom na notico SK škofje Loke v časnikih, smo pričakovali od SK Tržiča zelo ostro igro. Toda bilo je ravno nasprotno. Prijetno smo bili iznenaileni nad lepo idovršeno igro ŠK Tržiča. Tekma je končala z že objavljenim rezultatom. Nogomet v tujini Velika kriza v moštvu italijanskega prvaka. Anibrosiana, ki si je v pretekli prvenstveni sezoni s silnim naskokom in zavidanja vredne eleganco osvojila časten naslov italijanskega nogometnega prvaka, se nahnja v občutni krizi. Komaj par mesecnv je tega, kar smo občudovali mladostni in sveži polet tega odličnega moštva, toda dane« vsega tega ni več. Moštvo napravlja vtis, kakor da potrebuje počitka in miru. Igravcem manjka borbenosti in navdušenja. Ni čudno torej, dn zavzema danes Anibrosiana 14. mesto v italijanskem prvenstvu in ni čudno, da je to moStvo od sedem odigranih tekem doseglo le eno zmaga t'* lastnem igrišču je v zadnji tekmi propadajoča iimbrosiana komaj rešila neodločen rezultat 0:0 v borbi z Modeno. Zaenkrat je težko pričakovati izboljšanja forme državnega prvaka. Odlično mesto pa zavzema v prvenstvu slavni Juventus, kt letos ni izgubil še nobene točke in zmagovito vodi na čelu prvenstvene tabele. Dobro se drii tudi Bologna, ki zavzema drugo mesto v prvenstvu, ftrorla le. da je v zadnji tekmi v borbi z Romo izgubila eno ločko (izid 3:3). Slednja je letoe v sjjnjni formi, saj stoji na tretjem mestu tabele. — Na-.adovanje izkazuje Genova, ki smo jo vedno našli med prvimi, kajti sedaj zavzema 10. mesto. — V splošnem lahko trdimo, da napredujejo v teke Ji sezoni bol j •južnoitabjanskl klubi, dočim eo zaostali nekdaj zanesljivi Torino, Genova, Alee-sandria, Milano itd. — V evrho lažjega pregleda podaji;mo vrstni red današnjih prvih mofitev Italije: 1. Juventus (11 točk); '2. Bologna (11 točk); 3. Roma (9 točk); 4. Napoli (9 točk)... 12. Trie-stina \fi točk);... 14. Anibrosiana (G točk) itd. B mrnejnmi so že zopet pričeli. Dunajski, Anstria je odšla v Švico in Francijo, kjer bo v več mestih odigral« prijateljske tekme. V Zli-ricbu je Austria prvikrat nastopila in dosegla lepo zmago v razmerju 4 : I (I : 0). Njen nasprotnik je bil Bine Star. Od dunajskih igralcev je najbolj ugajal znani Sindelar, mojster nogometne tehnike, ki je sam zabil tri gole. bila pra so najlažji pot. po katerem prihajajo bolezenske ! klice v naše lelo. flkalica bolnikova se izo-ne bo-I leznim vratu in grla ako vporalja okusne Anaoot-I pastilje dr.Wanderja. - Dobivalo se v vseh lekarnah. Radio Programi Kadio-LiiihPt*nat Potok. 14. novembra: 12.15 Plošče. — 12 45 Dnevne ve3li. — 13.00 ploSče. borza. — 17 30 Radio orkesler. — 18.30 Drago Ulaga: Gimnastič-ne vajo. — 19 00 Dr. Lovro Sušni k: Francoščini« — 19.30 Gospodinjska ura, gdč. Cilka Krekova, i — 20 00 Koncert delavske godbe »Zarjac. — 21.00 Radio orkesler. — 22.00 Casovua napoved in po-1 ročila. Sobota, 15. novembra: 12.15 Plošče (mešan program). 12.45 Dnevne vesti, 13 Čas, plošče, borza. 17.30 Plošče. 18 Viktor Pi nat: V dolini g adov (Kartuzija, Plelerje, III. del). 18,30 Radio orkester. 19.30 Ga. Oi tliaber: Ang eščina. 20 B Hrovat: Nemo, zvočni in barvni flrn. 20.30 G. Jug poje samospeve. 21 Jugoslovanska glasba, izva a radio orkesler. 22 Časovna napoved in poročila. 22.15 Hawai jazz. Drugi programi t Sobota, 15. novembra; 1 Zegrcb: 17 Radio orkester. 20 Prenos iz Pel-gradn: opera. — Budapest: 12.05 Ruske balala ke. 21.15 Orkestr. koncert. — Dunaj: 20 30 »Jese.iski manever«, opereta v 3 dej., E. Kalman. — Milan: 19.30 Lahka glasba. 21 Prenos operete, nato Jazz orkester. — Praga: 19.20 Kvartet. 20.30 »Komi na debata« (Svejk in Kropal, prenos iz Brna). 22 25 Mor. Ostrava. — Langcnbe-g: 20.40 Ple na glasba. 00.30 »Zabava pri g. Gevinler«, opereta, Offen-bach. — Rim: 17 Vokalni in instrumentalni kon-I cert. 21.05 Veliki pestri kon ert. — Berlin: 20 Koncert orkestra. 21.10 Veseli ve er, ples. — Ka-tovlce: 23 Plesna glasba. — Toulouse: 19.45 Na-pevi ki pesmi 21 Koncert. 22 45 Ar««filin ki ot-kester. — London: 21 Komorna gla'ba. 22 Kvintet. 22.30 P!e«r.a jla-ba. — Mo.-. Ostrarai 16 30 Koncert v Brnu. 18.30 Ljudska gla?ba. 20 30 «Ko. mična debata«, prenos U Brna (Svejk bi Kropal), 22.25 Koncert. — LelpzHi 16 Mladinska ura. 16.30 19.30 Pleaoa glasba. 20.30 Kabaretni večer,' Težka zmaga češkegn prvaka. V Pragi je i odigrana važna prvenstvena tekma med ško Slavijo ter Viktorijo-žižkov. Prnv s težavo je Slavij« zmagala z 1 : 0, kajti nasprot-j nik je nudil nepričakovan odpor. Nu tekmi jc ' bilo navzočih 12.000 gledalcev. Ostra borbn zn ogrsko prvenstvo. Morda najbolj privlnčnn in željno pričn.kovami tekma v Budimpešti je bila nedeljska prvenstvena borba med ogrskim prvakom Ujpestom in njegovim dolgoletnim rivaloin Ferencvarosom. — 24.000 gledalcev je prisostvovalo temu odločilnemu boju. Rezultat tekme ie I : 1, torej si delita oba kluba točke. Vsekakor pa jc imel Ferencvaros več od igre. — Tudi drugo tekme so bile velikega pomena. Tako je Ilunraria, ki se letos tako sijajno držii, na tujih tleli pred 7000 gledalci odpravila s 3 : I nevarno .Snbario. Potem je tudi s 3 : 2 zmagal nam pognani III. okraj nad Pccs-Baranyn. — Stanje ogrske pr-venstvene tabele po zadnjih tekmah sc. jc lz-preineniilo in nudi sledečo sliko: na prvem mestu sta z 12 točkami Hungaria in Ujpest: П1. okraj (10 točk); nato slede Ferencvaros Bocs-kay, Sabaria (po 8 točk); Bastya (7); Vasas (6): Nemzeti (5); Pccs Вагапуа (4); Kispest (3). Ni še padla odločitev. Na Dunaju sta se od igrali preteklo nedeljo oz. soboto le dve važni prvenstveni tekmi: Avstrijski prvak Rapid je na svojem igrišču tekmoval z Nicholsonom. Sicer ni bilo dvoma o Rapidovi zinapi, vendar so bili mnogi mnenja, da bi bilo boljše, ko bi Rapid to nedeljo ne sodeloval v domačem prvenstvu. Avstrijski prvak odigra namreč Ia teden drugo finalno tekmo za srednjeevropski pokal s praško Sparto in bi potreboval zato nekaj več počitka. Rapid pa je kljub temu svarilu igral z Nicholsonom in zmagal v razmerju 5:1 (4:0). Gledalcev je bilo 80C0. — V drugi tekmi pa je nastopil Wacker napram Wie-ner Sportklubu. V tej igri je že jako slabo kazalo za Wackera, kajti U iencr Sportklub je vodil že s 4:0. V drugem polčasu šele so se znašli posamezni, sicer dobri, napadalci Wackera v lepi skupni igri iii dosegli so celo zmago s 5 :6. Zmagonos-ni gol je padel po llorvathu 6 minut pred koncem te čudne tekine, ki ji tudi na Dunaju ni para. — Prvenstvena tabela izkazuje zanimivo sliko, kajti Admira in Rapid sta med seboj zopet enaka po točkah in nadvse interesanlno bo srečanje teh dveh enakovrednih si nasprolnikov. Ta tekma bo šele prinesla nekoliko več jasnosti v dunajsko prven stvo. Vrstni red klubov je sedaj sledeči: 1. Admira (14 točk); 2. Rapid (14); 3. Vienna (12); 4. Austria (10); 5. Wacker (9); 0. W. A. C. (6); 7. Slovan (6); 3. Wiencr Sportklub (6); 9. Nicholson (5); 10 F. A. C. (4 točke) Anglija—Škotska 7 : 3. Nad 30.000 ljudi jo prisostvovalo v Londonu reprezentančni nogometni tekmi med angleško in škotsko lieo. Angleži so zasluženo zmagali, čeprav je rezultat zelo visok. Njih igra, posebno krilcev, je -bila tako dovršena in popolna, da je zadovoljila najostrejše kritike. Z» vse pa so pripravili ftkolje razočaranje, kajti njih igra. je trpela posebno na kombinaciji. Pridobivajte novih naročnikovi \vtomoblllstl I Motociklistll Prva celotna izdaja I Doktorje Franceta Prežema Sofcr In somovozat Zbrano delo Spisal inž. Josip Stolfa.--Cena vezani knjigi Din 140 — (ugoslovanska knjigarna v Ljubljani Cena Din 40'—, eleg vezana Din 55*— Jugoslovanska knjigarna v Ljublj/ nI. Te dni |e izlla Družinsko pratika 1931 Segajte po njejl Zahtevajte jo povsorf ^СШВаНВгВВВВНЕШЕШМЕШСБВВ Uredništvo tvrdke Peter Majdič »Merkur«, veletrgovine žclezninc v Celju in Kranju, Šamotne tovarne in Tovarne volnenih izdelkov v Celfu naznanja pretužno vest, da je njihov predobri in spoštovani šef, blagorodni gospod Peter Majdič veletrgovec, industrijalec itd. danes ponoči po dolgotrajni in mučni bolezni mirno v Gospodu zaspal. Zemeljski ostanki blagopokojnika se bodo v petek, dne 14. novembra 1930 ob pol 4 popoldne v hiši žalosti slovesno blagoslovili in prepeljali na tukajšnje okoliško pokopališče k večnemu počitku. Prerano umrlemu šefu, kateri nar: je bil vzor delavnosti in vztrajnosti, ohranimo trajen in časten spomini Svetila mu večna luči V Celju, dne 12. listopada 1930. Naš predragi, nadvse ljubljeni soprog, brat, oče, tast in stari oče, gospod PETER veleindustrijalec in veleposestnik nas je danes, dne 12. novembra ob 21. nri, po delu in trudapolnem življenju, vsled dolge in mučne bolezni zapustil za vedno. Pogreb se bo vršil v petek, dne 14. novembra 1930 ob pol 16. uri iz hiše žalosti na okoliško pokopališče. Sveta maša zadušnica se bo brala v soboto, dne 15. novembra ob 8. uri v celjski župni cerkvi. Celje-Sp. Hudinja, dne 12. novembra 1930. Ana Majdičeva, soproga. — Franc Majdič, brat. Anica dr. Robičeva, Petka Jokšičeva, Ruša Kunejeva, Milena Juvančičeva in Deša Majdičeva, hčerke. Dr. Hugon Robie, Žarko Jokšič, Ljudevit Juvančič, zeti. Degmar, Peter, Jasna Kunej, Smilja, Jasna Robič, Milena Jokšič, vnuki in vnukinje in ostali sorodniki. ' t \ Kako novem Vozači novega Forda pravijo: „Navdušen sem od svojega novega Forda, boljši je, kakor vsak drug voz, katerega sem dosedaj imel." „Mojim gostom in meni nudi izvrstni komfort, krmiljenje je lahko in prijetno, dostikrat imam veselje, tako na ravnici, kakor tudi na vzponih, premagati večje in dražje vozove. Vrhutega pa ne porabim več kot 12 litrov bencina na 100kilometrov." „Navdušen sem od lepote in linije svojega novega Forda in ne zavidam lastnikom dražjih voz. Moj novi Ford napravi z svojo vitko linijo in dobro kombiniranimi barvami, najboljši vtis." „Zaljubil sem se v svoj novi Ford, zelo poceni je in kot meni znano, ni noben drug voz bolj ekonomičen v uporabi in vzdrževanju, kakor novi Ford. Potem je pa tudi „Ford service" izvrsten." To je, kar v splošnem povedo vsi lastniki novega Forda. Oglejte si ta novi, izvrstni vo2 pri najbližjem Ford zastopniku ir zahtevajte brezobvezne predvedbo istega. Potem sodite samic / / 12 litrov na 100 km, zelo mehak tek, bliskovita akceleracija čez 100km na uro, zelo hiter na vzponih, številni standard in luksuzni modeli, bogata izbira barv. LINCOLN Fordsoiv Ford cene: Phacton , . ... Din 51 500'— n • i Roadster Sport-Coupe . -Standard-Coupa Tudor ...... Standard-Sedan. . . Fown-Sedan . - . . Cabriolet...... * . • . II M » II II II II 50.500*— 56.000*— 55.000*— 54.500*— 64.000*— 68.750*— 67.000*— Gornje cene se razumejo za plačilo v gotovini, iz-prememba istih brez prednaznanila pridržana, franko skladisče vsakega zastopnika v Jugoslaviji, vključno oetega rezervnega kolesa s pnevmatiko in zračnico ter odbijači. FORD MOTOR C 9 M P A N Y gospodje, pred nakupom si oglejte našo jalcgo brezobvesno( « VW W # V« WWW кгаш'iepntb robuv m шр 1 * ^ .Л' ^ ^ J- Jp^* .j? p SV 4V ШШШЖ^ШУМ? tKorniČfllk, emana. Stari trg и i*'?.«. i oo ШН5 Vsaka beseda 50 par ali prostor drobne vrstice 1500in. Najmanjii znesek5Din.Oglasi nad 9 vrstic se računajo višje Zaoqla*e strogo litovskega in reklamnega značaja vsaka vrstica 2 Dih. NaimanpizneieklOOm.Prislojbina za šifro EOtn V»akoqia> treba plačati pri naročilu.Na pismena vprašanja odqovar|amo le.čejepriloženaznamka.Cek račun Ljubljana 10.349Jel.^l E5-2S iBffljai Philipsov jubilejni pianino s petletnim lamstvom do-| bite edinole pri Minki i Modic, Cojzova cesta 9. Obrt i m I m Prodajalka želi službo v trgovini z mešanim blagom, najraje na deželL Je zmožna položiti kavcijo. - Naslov v upravi lista štev. 12.971. »ишии Učenko ca (trojno pletenje se (prejme. - Cegnarjeva 4. 1—2 manipnlanta t strokovno izobrazbo za skladišče hlodov in s tem združena strugarska dela išče večja strugama. Re-flektira se samo na prvovrstne močL - Ponudbe z jasnimi podatki o dosedanjem službovanju naj se do 30. novembra 1930 pošljejo na naslov: Jugo-slovensko Rudolf Mosse i d. Beograd, poštni predal 409 — pod »256«. Učenca s potrebno šolsko izobrazbo sprejmem v trgo-no mešanega blaga. Vsa oskrba v hiši. — Franc Perko, trgovec, Sv. Benedikt v Slov. gor. ЈМШЗД 4 do 5000 Din mesečnega zaslužka dosežejo zastopniki s prodajo naših oblastv. odobrenih predmetov. Javiti se je z znamko za odgovor: Ekspozitura, Ko-larčeva 3/1, Beograd. Izprehajati se in denar zaslužiti! Dober svet za večer življenja. Vseh sto odstotkov naših uspehov je plod naših vedno novih idej. Topot je na vrsti p/edmet, ki ga zahteva vse ljudstvo in ki vleče, kot magnet. Za agente pomeni to glavni dobitek pri zaslužku. Oglasite se ustmeno ali pismeno pri uvozni tvrdki Šapira, Ljubljana, Miklošičeva c. 14. I šoferska šola prva oblast konc., Ča-mernik, Liubliana Dunajska c. 36 (Jugoautol — Tel. 2236 Pouk in praktične vožnie. Stanovanja Sobo v sredini mesta, solnčna, s posebnim vhodom, oddam takoj solidnemu gospodu. - Naslov v upravi Slovenca pod št. 12.9J5. Stanovanje 2 sobi, kuhinja, predsoba, na solnčni legi, oddam takoj boljši stranki. J Naslov se izve v upravi Slovenca pod št. 12.986. išče tehnično industrijsko podjetje. -Lastnoročno pisane ponudbe s točnim životopisom in dosedanjim delovanjem •>od šifro »TEHNIČNA - INDUSTRIJA« na Pablicitas d. d., oglasni zavod, Zagreb, Ilica 9. 12.984 Stavbna parcela v izmeri 7000 m', se proda v bližini kolodvora Št. Vid - Vižmarje. Parcela ie pripravna za tovarniško podjetje ali 5—6 manjših stavbišč. - Poizve se- Št. Vid - Vižmarje št. 100 Mlin ki se nahaja v mestu, zamenjam za mlin in žago na deželi. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod štev, 12.879. 1DB933F Gostilna na prometnem kraju, dobro idoča, se da v najem s celokupnim inventarjem ter s štirimi opremljenimi sobami za tujce. Proti kavciji, takoj ali pa z novim letom. - Naslov v oglasnem oddelku »Slov.« pod štev. 12.982. II Kupimo Dolg črn kožuh dobro ohranjen, se proda. - Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 12.978. Okvire za fotografije in razglednice — nudi v vsaki množini Lindič, Ljubljana. Komenskega 36. Premog trboveljski, llezijski, angleški in koks dostavlja na dom »Ilirija« d z o. z.. Dunajska cesta 46. Miklošičeva cesta 6. - Telefon 28-20. 25-95. Vrednostne papirje srečke, obligacije, delnice kupuje upravništvo »Merkur«. Lmbljana Šelenbur-gova ulica 6/U, tel. 30-52 Hrastove doge izdelane pred enim letom za lastno trgovino, dolge 60—110 cm, močne Zl/j do 4'A cm, želim zamenjati za izgotovljene sode. Naslov pove uprava »Slov.« pod štev. 12.970 Prodamo Bukovih drv V Proda se glasovir, dobro ohranjen (Konzertflugel) - znamke »Reinhold«, dalje velika kredenca z marmornato ploščo z jedilnico, in moško kolo, do 20. novembra t. I. - Poizve se v Ljubljani, Miklošičeva cesta št. 28/1, levo. Polenovka namočena, se dobi vsak petek pri: I. Buzzolini. Ljubljana, Lingarjeva ul. Puhasto perje čisto čohano po 48 Din kg. druga vrsta po 38 Din kg, čisto belo gosie po 130 Din kg in čisti puh po 250 Din kg Razpoši-liam po poštnem povzetiu L. BROZOV1C - Zagreb, Ilica 82 Kemična čistilnica peria - Medenih rožičev Krožno moko in rasen«' тока vedno i*fto. kupite telo (Kodno prt A VOLK, LJUBLJANA Resljeta cesta 24. ii" surovino ge pred izdelo-' vanjem meleuia kem čno analizira JspsSi v 4 rtner m mi U4HIC0 ,Smrl žHtfenr odpravlja žulje, bradavice, Irdo kožo. Siguren učinek ijrez bolečin. No ovira pri hoji. Dobi se povsod. L A MI C O drogerija BEOGRAD Knez Mihajlova ulica 14 (klaftre) prima, večja ko- se prodaja vsaka količina ličina, sc po ugodni cen« od 50 kg naprej po Din proda. Poizve se: Mino- {3.75. — Trogirska klet. ritski samostan — Ptuj. Ljublj., Sv. Petra nas. 43. Autotaksi ^ .Hočevar Novo mesto- KnndHa letel on št. Elektrotehnično velepodjetje išče trgovca-potniho Jugoslovana s strokovno prakso in znanjem srbsko-hrvatskega in nemškega jezika. Lastnoročno pisane ponudbe z životopisom na Pu-blicitas d. d., oglasni zavod, Zagreb, Ilica 9, pod šifro »Elektro IV«. Županstvo občine Zagorje ob Savi razpisuje službeno mesto občinskega uradnika z nastopom službe 1. januarja 1931. Pogoji: Prosilec mora biti jugosiov. državljan, vojaščine prost, ne nad 32 let star, trezen in ne-omadeževane preteklosti. — Naobrazba: Najmanj štiri razrede srednje ali meščanske šole. Prosilci, ki so službovali v drugih službah, naj predložc svoji »curiculum vitae«. Začetna plača 1200 Din mesečno, prosto stanovanje z električno razsvetljavo in del kurjave. Starostno zavarovanje in davek plača občina. Napredovanje po posebni pogodbi. — Le resni prosilci naj vlože prošnie najkasneje do 1. dec. 1930 na podpisano županstvo. Županstvo Zagorja ob Savi^ dne 11. novembra 1930. Narotaite .SEovsnca'! Фате, naše cene so najugodnejše! ❖ % vO \ .s? * \ A V & <$> ❖ tf1 & V» jj «/*/ v/«/ .o -o N O* // O* чЈ^ / О^ // d- O45 A ,Q~ • > i> o o- v • N? V -<*> Velika tjDita pletenin, torb c, dein.Kov in тодет ђ biu^i Sferk nosi. iKarničmk, £јиМ)Ш, Šteti Ug њ JuJ o - M ^ O "a S^oS ee V) 1/5 => •š 'f iz -a oŠ BtOO j E 0£ •ag«ŠsS e ii o E « »> n _ « S t » 11 1'1'st »QJa 2 vi N OD A) i -3» 35 »i » J c « I? vas > •Sixl° д<л a ау^jJutranji izpreliod vas ]e gotovo utrudil, draga Jana. Ležite na divan in počivajte do predjužine. Jedla jo bova skupno v utici ob potoku in potem si I bom pripravil za odhod. Ali vam bo žal, ako zopet i odidem?« >0 zelo, gospod doktor! Žalostna bom, ko bom I zopet sama ... brez vas.* Glosin je prikimal, trpek smehljaj se mu je pojavil okrog ust. Stopil je k divanu, na katerega se je bila ulegla Jana z zaprtimi očmi, in se usedel na rob. Čutil je njen topli dih. Vonj njenih bujnih las, njenega mladostnega lepega telesa ga je obdajal. Njene napol odprte ustnice je bilo videti, ko da hlepijo po poljubih. Razprostrl je roki, kakor bi jo hotel objeti. Vendar je zmagal razum. Obrnil je obraz proč in hitel ven, ne da bi se ozrl. Stisnil je svoje ustnice, kakor da je pogoltnil nekaj grenkega. » * * Ze dve uri so sedeli skupaj ministrski predsedniki Nemčije, Francije in Rusije v zunanjem ministrstvu na Viljemovi cesti. Sešli so se tu, da se sporazumejo o enotnem zadržanju v pričakovanem angle-ško-ameriškem sporu. Doktor Bauer, zastopnik Nemčije, je še enkrat povzel na kratko uspeh dolgega razpravljanja. >Simpatije — ali morda rečem bolje antipatija — za oba nasprotnika so v deželah, ki jih zastopamo, malone enake. Nobenega povoda nimamo, da bi se pustili zapeljati od enega ali drugega. Ameriki smo dolžni in Anglija nam bo najbrže obljubila črtanje naših ameriških dolgov kot plačilo za pomoč. Na jasnem smo si o tem, da ta obljuba, čeprav zveni še tako dobičkanosna, ne pomeni nobene ugodnosti za naše države. Morali bi odpreti svoje dežele angleškim gospodom za prehod in skoro gotovo Iudi mnogo žrtvovati imetja in krvi za stvar, ki se ne tiče nobene izmed naših držav ... Baltski baron Fuchs, zastopnik Rusije je molče prikimaval z ogromno betico. Mislil je na cas pred štiridesetimi leti, ko je njegova domovina izkrvavela kot prva evropska država za angleške interese. Živahnejši Francoz ga je prekinil in izgovoril. >C'est fa ... mi krvavimo in Anglija žanje.« s Nemec je nadaljeval: >Ponavl'am dalje. Za nas je tudi gospodarsko bolje, da ohranimo brezpogojno nevtralnost Ln da z vsemi močmi vršimo dobave za obe vojskujoči se stranki. Industrijska skupnost, ki veže francosko in nemško industrijo že skoro en človeški rod, bo olajšala pogodbe o cenah za vojni materijal vsake vrste. Da osiguramo tudi enotnost z rusko industrijo, bomo čim prej osnovali industrijski odbor vseh treh dežel. Obe vojskujoči se državi nam morate priznati vsako ceno. Določili bomo cene tako, da se iznebimo dolgov in da vrhu tega še zaslužimo. To bi bile, gospoda moja, obe prvi točki naših sklepov. Brezpogojna nevtralnost in dobave na obe strani po sporazumnih cenah. Razpravljalo se je tretjič o možnosti, da eden ali drugih obeh nasprotnikov ne spoštuje iiaše nevtralnosti. Potem je dan casus foe-derie. Naše tri dežele bodo vsako kršitev nevtralnosti po enem od vojskujočih se nasprotnikov zabranile z združenimi močmi.« »To so naši sklepi.« Baron Fuchs je izgovoril to počasi in premišljeno. To je bilo jedro: »Os'ali nevtralni, zaslužiti in biti edini.« Tako je označil to markiz de Villaret še enkrat v treh besedah. >Potem bom, gospoda moja, ako se strinjata, pustil izdati poročilo za večerne liste. Brzojavno poročilo bo prišlo še pravočasno v Moskvo in Pariz. Poročilo bo vsebovalo samo sklep nevtralnosti in trdno odločnost, da ohranimo to z vsemi sredstvi. Gospodarski zaključki ostanejo za sedaj še tajni.« Baron Fuchs in markiz de Villaret sta vstopila v avtomobila, ki sta ju čakala pred poslopjem. Raznovrstni ljudje so se bili zbrali pred uradom Stari veterani iz svetovne vojne, ki so nosili še na prsih spominske znake boja, ki je zvenel mlajšemu rodu kakor pravljica iz starega bajnega sveta. Cvetoča mladina, ki ni ničesar več vedela o letih la- kote in bede v Nemčiji. Med njimi možje v najboljših lotih. Zastopniki industrije in trgovine. Preds avniki velikih tovarn in trgovin. Tu ob cesti pred železno ograjo so zapravljali svoje ure, ki so si jih sicer pustili plačevati po minutah z zla'om. Vest o konferenci treh ministrskih predsednikov je vznemiri'a ves Berlin, vso Nemčijo in vso Evropo. Dr. Bauer je spremil svoja zunanja tovariša do vrat avtomobila in medtem ko jima je za slovo stisnil še enkrat roko. je izgovoril: »Brezpogojna nevtralnost.« Izrekel je tako glasno, da so v bližini stoječi lahko točno razumeli. Kot blisk je šinila beseda po .cesti. Šla je ob lipah in se širila od ust do ust po Lipski cesti. »Brezpogojna nevtralnost!«... »Ostanemo nevtralni!... »Ne pusMmo se od nikogar zapeljati!«... »Bratje naj uredijo svojo stvar sami!«... Tako so frčale besede med ljudmi po cestah sem in tja. »Edino pametno kar je mogla storiti naša vlnda.« »Se razume, edino pravilno, štedimo svoje kosli in služimo svoj donar.« Trgovec je zaklical to na vogalu Behrenove in Viljemove ceste drugemu. »Ali ste že slišali, gospod lajni svetnik, mi osla-nemo na vsak način nevtralni.« Eančni ravnatelj je dejal to višjemu uradniku iz ministrstva. »Sem slišal. Toda jaz mislim na prihodnost. Eden od obeh mora zmagati. Zmagovalcu pripada potem ves svet. Mi tudi, govspod ravnatelj.« »Ne bodite lako črnogledi, gospod tajni svetnik. Vojskujoči se bodo silno oslabili. Kakor oba leva v Sahari, ki sta se požrla prav do repa. Svet pripada potem nam. gospod tajni svetnik.« »Bog daj.« Tajni svetnik je odšel dalie. Bil je malone edini, ki je imel pomisleke. Že so izšle prve posebne izdaje in javljale vladin sklep. Pri telefonih so stali zastopniki zunanjih listov in industrijskih podjetij in naznanjali skiep Porenju, Westfalski, Šleziji in Danzigu. Industrija je čakalo že tedne na odločilno besedo, po kateri naj nastopa. Sedaj je padla. Za JuuoalovaiiKko tiskarno « Ljubljani: Karel Ce«. Izdajatelj: Ivan Rakovee. Urednik Franc Kretužar.