Posamezna številka 10 vinarjev. Šlev. 4. v UuflSjflfli, v ceirieK, l januarja his. Leto XLIIL s Velja po pošti: s Za celo leto upre) . . K 28'— za en mezeo „ . . „ 2*20 za Nemčijo celoletno . „ 29'— za ostalo Inozemstvo . „ 35'— V Ljubljani na dom: Za celo leto naprej . . K 24'— za en mezeo ,, . . „ 2'— V opravi pteleman meseCno „ 1*70 s Sobotna Izdaja: = za celo leto . ....... 7'— za nemčljo celoletno . „ S-— a ostalo inozemstvo. „ 12'— Iuseratl: Enoatolpna poUtvrata (72 mm): za enkrat .... po 18 T za dvakrat .... „ 15 „ za trikrat .... „ 13 „ za večkrat primeren po past. PA aznaslU. zahT2le. asmrtilce ltt.1 enoztolpna petltmta po 2J Ttn. - Poslano: enoatolpna peUtvrsta po 40 Tin. Izhaja vsak dan, Izvzemil nedelje ln praznike, ob 5. nrl pop. Bedna letna prilogi Vezni rei tur Drednlitvo je t Kopitarjevi nllot štev. 6/IIL Bokoplsi se ne vračajo; netranklrana pisma se ne c= sprejemajo. — Uredniškega teletona štev. 74. = Političen list za Upravnlžtvo je v Kopitarjevi ollol št. 8. — Račun poštne hranilnice avstrijske št. 24.797, ogrske 26.511, boan.-berc. žt. 7563. — Opravnlžkega telefona št. 188. Ko bo svetovna zgodovina pisala s krvavimi črkami zgodbo velike vojske, ki je kakor nenadna nevihta zabesnela nad človeštvom, bo poleg strašnih slik razdejanja in trpljenja morala pripovedovati tudi o nepopisno lepih prizorih požrtvovalnosti, ljubezni in plemenitosti, ki jo je zbudii pogled na toliko nesrečo človeštva. Cela zarota sovražnikov se je dvignila proti naši državi. Nič manj niso pričakovali, kakor da se pod udarci sovražnih trum omaje naša država v svojih sklepih in da bodo razdelili medse častitljivo ded-ščino habsburške hiše. A varalo jih je njih brezbožno upanje. Kakor en mož so vstali vsi narodi naše države v svojo brambo. Mesto razpada smo doživeli čudovito zedinjenje. Zunanja sila, ki se je hotela opreti na notranje izdajstvo, je že izkusila, da se ta država uničiti ne da. Notranje vezi te države so tako močne, da jih ne razbije noben udarec. Ta izkušnja pomeni za ves svet, ki je bil o nasprotnem prepričan, novo dejstvo eminentne važnosti, s katerim bo morala odslej računati svetovna politika. Pa doživeli smo še nekaj drugega. Sovražniki, ki so milijone naših mož in mladeničev postavili v neposredno smrtno nevarnost, ki so prelili toliko naše nedolžne krvi, ne varčujoč s svojo lastno, so v ljudski duši zbudili skrite sile, ki so pri-klile na dan z elementarno močjo. Človeško srce se je pokazalo v vsej svoji lepoti. Človeška duša, ki je po naravi krščanska in ki tudi v blodnjah ne more nikoli pozabiti svojega večnega izvora, v očigled smrti še bolj začuti pričujočnost božanstva. Tako je tudi pri nas vojska silovito prijela ljudsko dušo. Ponos na junaške sinove naše domovine se druži z globokim sočutjem z njihovimi napori in žrtvami. Ni je hiše, ni je rodbine, ki ne bi čutila, kaj pomeni svetovna vojska. Eni objokujejo mrtve, drugi se treso za usodo ranjenih in ujetih, tretji skrbe za svojce, ki z orožjem v roki zadržujejo sovražne napade. In kakor vojak v bojni nevihti, ko žvižgajo nad njim drobci šrapnelov in padajo krogle kakor toča, seže z roko pq svetinjico na prsih in se priporoča milosti Vsevišnjega, tako tudi celi narodi povzdigujejo svoje oči tje, odkoder edino more priti sreča in rešitev iz te stiske. Mi hočemo kot sad te vojske imeti trajen in zanesljiv mir, a kdo more pogasiti ta požar, LISTEK. Božlo pismo rajonom. Južno bojišče, 24. dcctmbra 1914, Sveti večer se je približal... S kakim veseljem sem ga preživel doma v krogu domačih. A tudi letos jc skoro vsak že mislil, da bo božični večer preživel doma. A usoda zahteva drugače. Brzo je prodirala naša armada kljub neštevilnim izgubam, vendar se je morala vsled deževnega vremena in slabih cest umakniti nazaj, da se nanovo grupira. Popolnoma utrujeni od groznih naporov ter polni srbskega blata smo prišli do obmejne trdnjave. Še nekaj minut dalje in dobili smo ukaz, da sc uta-borimo. Nastanili smo se in pričakovali praznike. Sveti večer se je približal... da, res, sveti in poln miru za utrujene. Kako srečnega se danes čuti vsak, ki jc doživel sveti večer, četudi na bojišču. Topovi počivajo, tudi puške molče, vse je mirno in pričale svetega večera. Tudi oddelek, kateremu sem dodeljen, jc dostojno proslavil sveti večer. Najel sem srbsko šolsko dvorano ,0 primerno opremil, v sredo pa pojavil se precej bogato okrašeno drevesce. Ukrog in okrog dvorane so bile postavljene enostavne mize in klopi. Kmalu jc bila kdo more pomiriti te v vojsko zapletene države, kakor le Oni, ki more z enim mahom ponižati in uničiti vse, ki sc zde nepremagljivi gospodarji sveta? K Bogu se povzdigujejo vsa srca, proseč ga milosti in pomoči. In kakor je v vsem, kar je vzvišenega in plemenitega, vsekdar dal prelep zgled naš častitljivi vladar, tako nam je tudi sedaj pokazal, kam se obrnimo po tolažbo in uteho. Bilo je na praznik Brezmadežnega Spočetja, ko se je vršila v Schonbrunnu ganljiva slovesnost. Naš cesar, obdan od vse svoje rodbine, je vpričo dunajskega kardinala posvetil sebe in svojo državo presvetemu Srcu Jezusovemu, proseč Zveličarja in Rešnika človeškega rodu, da razlije žarke svoje ljubezni nad nas vse in nas reši vsega zla, v katerem nas hoče sovražna zloba vtopiti. Kakor vzvišena nadzemska prikazen stoji pred nami naš cesar, kakor očak in prerok iz davnih časov, ki deprinaša žrtve za svoje ljudstvo. Nikdar pa ni bil še lepši in častitljivejši kakor sedaj, ko je, sam s krvavečim srcem radi tolike bolesti in nesreče, svojo bol izlil v Srce božje, proseč ga za svoje ljubljene, trpeče podlož-nikc. Res —: naš cesar, nikdar bolj naš, kakor tedaj, ko jc molil za nas! Ta krasni zgled je zval k posnemanju. Avstrijski škofje so sklenili, da slede temu zgledu in to posvetitev slovesno izvrše po vsej državi. V Ljubljani sc je izvršila posvetitev na posebno slovesen način. Kranjski deželni odbor je sklenil v svoji seji dne 4. januarja, da vojvodino Kranjsko slovesno posveti presvetemu Srcu Jezusovemu. S soglasnim sklepom je poveril to nalogo deželnemu glavarju kot zakonitemu zastopniku našega ljudstva. Včeraj se jc izvršil v stolnici ta slovesni čin, ki ostane neizbrisno v spominu vsem navzočim. Bil je zgodovinski dan za našo deželo, lep, upapoin dan, ki naj nam sveti v boljšo bodočnost! XXX Ob 12IO, uri so prišli v stolnico zastopniki državnih uradov z deželnim predsednikom ekscelenco baronom S c h w a r -7. e m na čelu. Z deželnim glavarjem d r. Šusteršičem so prišli deželni odborniki, naši deželni poslanci in vsi deželni uradniki, vkolikor niso zadržani po vojski ali po službenih opravilih. Od državnih uradnikov so bili navzoči: dvorni svetnik grof Chorinsky, vitez pl, Laschan, dr. Zupane, načelnik predsedstvenega urada okrajni glavar Kresse in drugi uradniki deželne vlade; finančno ravnateljstvo je zastopal dvorni svetnik Kliment, vojaške oblasti krajni in postajni poveljnik podpolkovnik pl. Mollitsch 7. več gospodi častniki, dežel, sodišče predsednik Elsner in podpredsednik dvorni svetnik Pajk, policijsko ravnateljstvo policijski ravnatelj vladni svetnik grof Ktinigl in višji komisar dr. Skubl, šolske oblasti deželni šolski nadzornik vladni svetnik dr. Bezjak na čelu ravnateljev in profesorjev srednjih šol; nadalje poštni upravitelj Flere, predsednik trgovske in obrtne zbornice Knez, predsednik deželne banke Pollak. Poleg deželnih odbornikov dr. Lam-peta in dr. Pegana smo videli deželne poslance komerc, svetnika Fr. P o v -š e t a, D c r m a s t j a, Z u r c a, Dimnika. Z ravnateljem Zamido so prišli načelniki vseh deželnih uraclov; deželno banko je zastopal predsednik Karol P o 1 a k, obrtno-pospeševalni zavod predsednik Ivan Kregar itd. Navzočih je bilo tudi več obč. svetovalcev, magistralni ravnatelj dr, Zarnik in nekaj časa tudi župan dr, Tavčar, Pred oltarjem se je slikovito postavilo 10 društvenih zastav S. K. S. Z, Po kratki homiliji o prazničnem evangeliju svetih Treh kraljev (ki jc bila vsled cerkvenega reda nemška), je presv. knez in škof dr. Anton Bon, Jeglič v slovenskem slavnostnem govoru popisal pomen slavnosli, zahvaljujoč cesarsko vlado, vojaško oblast in deželni zastop za udeležbo pri tej pomenljivi slovesnosti, ki naj rodi obilo božjega blagoslova za našo državo in deželo. Po pontifikalni sveti maši, ki ji je dala krasen umetniški okvir skladba mojstra skladatelja Sikstinske kapele, slavnega Perosija, se je izvršila posvetitev pred izpostavljenim sv. Rešnjim Telesom. Globoko ginjeni so molili s svojim škofom vsi navzoči posvetilno molitev. Koga ne bi prijelo v srcu — bodisi še tako neobčuten — ako moli danes, v tolikih bridkostih: "Ljubeznipolni Jezus, glej, krvava vojska je izlila na nas skrbi, bolečine in žalost. Usmili se naših očetov, mož, sinov in bratov, ki stoje v boju. Daj jim hrabrost in moč, da premagajo sovražnike. Privedi jih srečne nazaj k nam, če pa niso več živi, jim daj v plačilo za njihovo žrtev večno življenje v gledanju tvojega obličja. Blagoslovi našega cesarja, cesarsko hišo in našo domovino, ki hoče v veri tebi večno zvesta ostati. Prikrajšaj dneve naše poskušnje. Čast zmage naj bo tvoja in blagoslov miru hočemo hvaležno sprejeti kot dar tvoje, dobrotnosli. Podeli vsem narodom naše države red in mir, daj, da se bo od kraja do kraja države razlegal en glas: Bodi hvala božjemu Srcu, ki nas je rešilo, slava in čast mu vekomaj! Amen.« Ko je odmolil knezoškof, pa je vstal deželni glavar dr. Ivan Šuster-š i č ter je izrekel, obdan od deželnih odbornikov, poslancev in uradnikov, z odločnim in krepkim glasom, ki se mu je poznala globoka ginjenost, sledeče posve-čenje: Posvetitevvojvofline Kronske presvetemu Srcu Jezusovemu. Molitev deželnega glavarja, Presveto Srce, ki si ljubezen in usmiljenje, dovoli v Svoji neskončni do-brotljivosti, da se Ti ponižno približa zastopstvo Kranjske vojvodine. Božji Zveličar človeškega rodu, v globoki ponižnosti Te molimo in hočemo biti s Tabo trdno sklenjeni vse čase a vdano ljubeznijo. Očitno izpoznamo vero svojih očetov, vero v včlovečenega Sina Božjega, ki je prelil Svojo srčno kri za naše odrešenje. Zvesti tej sveti veri naših očetov, k{ jih je v najtežjih bojih rešila pogube, hočemo vztrajati v borbi proti vsemu hudemu, da se Tvoje kraljestvo razširi jo utrdi med nami. V hudi preskušnji strašne vojske, ki po Božji previdnosti prišla nad državo, doprinašajo sinovi naše dežele najtežje žrtve za blagor skupne domovine, zvesti Bogu in cesarju, ki nam vlada po Božji milosti. Tvoje usmiljeno Srce, o dobrotljivi Jezus, naj sprejme vse trpljenje, vse solze napolnjena srbska dvorana avstrijskih junakov. Naravnost otroško so žarele oči na darilce, katero je dobil vsak posameznik. Ob bajni razsvetljavi božičnega drevesca smo se veselili prvič po petih mesecih. Komandant telegraf, oddelka pri divizij-skem poveljstvu, mlad navdušen nadpo-ročnik, je v kratkih, jedrnatih besedah orisal sveti večer na bojišču, nas navduševal k nadaljnjemu pogumu in napil našemu sivolasemu vladarju. Živio-klici niso hoteli utihniti. Z veseljem ie vsak posegel po skodelici vročega čaja ter se lotil darilca. Vsi smo bili z dušo in s telesom zbrani pri božičnici. Krasno darilce je vsak dobil od vojaških oblastev. Najel sem tudi godbo na lok, petorico pomadžarjenih Srbo-Hrvatov. Igrali so dovršeno, Vrstili so se patriotični in narodni kosi, drug za drugim, S cesarsko pesmijo, katero so peli vsi, se je končala ta redka slavnost na bojišču. Marsikateri si je nato še privoščil kapljico vina ter tako pričakoval pol-nočnice. Že so vabili zvonovi krasne gotične farne cerkve vernike k polnočnici. Vojak za vojakom in verni farani so mirno hiteli v hram božji se poklonit Zveličarju, Pridiga modrega in učenega gospoda župnika je izvabila solze v očeh vseh vojakov. Kako iskrena pa je bila videti molitev posameznega vojaka! Saj se jc marsikateri čuli! srečnega, ko sc jc po dolgih petih mesccih zopet zatekel v hram božji. Rečem vam, marsikateri sc je veselil doma na ta večer^ a srečnejše smo se čutili mi. In k ali o tudi ne. Saj so to edini dnevi po celem času svetovne voiue, ko lahko 2 nekoliko mirnejšim srcem gledamo v življenje, nc da bi pred nami, za nami in poleg nas udarjale srbske granate in šrapneli. —• Božični prazniki bodo že daleč, ko dobite to pismo. Vsem predstojnikom, prijateljem in sploh rojakom želim veselo in srečno novo leto. Želim, da bi v novem letu dokončali to krvavo igro in se vrnili k svojim domačim, V to pomozi Bog! Vdani Ciril Prc-stor, vojni telegrafist in rac. podčastnik pri 9, div. telegraf, oddelku. Kako je 15 volov ujele ruski peroi slad. Budimpešta, 5, januarja. Posebni poročevalec lista Pesti Napi o ■■ poroča s severovzhodnega bojišča: Na lupkovskein bojišču je že nekaj dni divjal boj, Sovražnik je trdovratno držal svoje postojanke in vstrajnost ni na nobeni strani odnehala, lopovi so neprestano rjoveli strojne puške razlivale svoj ogenj in kakor hitro se jc kje izza jarka pokazala glava, jc počila cela salva. Vojne kuhinje so bile precej daleč zadaj in le po noči jc bilo mogoče v sprednjo črto vtihotapiti hrano. Ta okol-nost pa honvedov ni spravila iz dobre volje. V mokroopolskih mrzlih duplinah vlada veselo življeje in vrvenje. Sinovi puste niso izgubili poguma. Niso se jim tresle roke in noge jim niso omagale, le dolgčas jim je bilo za umreti. Moštva skoro ni bilo mogoče več držati. Njihov polkovnik, 54 leten osivel častnik, jim ja v vsem dajal dober zgled. Ves svoj čas je prebil pri svojih vojakih v strelskih jarkih, jim delil tobak. živila, tu vzpodbujal, ondi miril, ko so ga prosili, da smejo prostovoljno nad sovražnika. Peti dan je polkovnik dobjl važno obvestilo o moči sovražnika. Bilo ie popoldne. Megla je zakrivala obzor. Med vojaki je vladala skrajna nepotrpež-ljivost. Tedaj stopi polkovnik pred svoje vojake in jim pravi: Kdo hoče ogrski zastavi v novem letu pridobiti nove slave?« »Jaz!« so kakor en mož zavpili vojaki. Polkovnik je izbral 15 mož in jim poveril nalogo, da poizvedo sovražne artilerijske postojanke. Že se je mračilo. 15 honvedov se odpravi na negotovo pol. Počasi sc pomika palrola skozi blokovski pragozd. Ko pridejo na neko planoto, opozori eden vojakov svoje tovariše na šum avtomobila. Ležejo po t'eh in prisluškujejo, od kodi prihaja šum. Nato se razvrste v polkrog in čakajo. Kolikor bolj se je bližal avto, toliko tesnejši jc postajal polkrog. Avtomobil jc tu. Honvcdi skočijo naprej, in žrtve Tebi vdanega ljudstva kot dar pokore in zadoščenja za premnoge žalitve. V tem težkem času posvetimo Tvojemu Srcu našo deželo in naše ljudstvo. Tebi, o Jezus, ki si Kralj kraljev in Gospod gospodovalcev, izročamo sebe in svojo domovino. Ti vkleni Kranjsko deželo v Svoje ljubezni polno Srce, Ti jo vodi v miru in v vojski po poti večne previdnosti do prave sreče vseh njenih prebivalcev. Ti, o Jezus, večni Kralj nebes in zemlje, Knez mira, Oče bodočega veka, vladaj s Svojo milostjo vse čase v naši domovini. Amen. X X X Globok vtis je naredilo posvečenjc na vse navzoče. Vsi smo se razšli v zavesti, da smo prisostvovali zgodovinskemu, velepomembnemu dejanju, vrednemu velikega in resnega časa, v katerem živimo. Nad domovino pa je včeraj prekrasno sijalo solnce .., Bog usliši molitve v blagor naše domovine, posvečene presvetemu Srcu božjega Zveličarja od sedaj naprej za vse večne čase! Zakaj se Francija izpreoHa. (Iz katoliških krogov v Parizu,) Dobro poučeni katoliški krogi potrjujejo, da si francoska vlada tačas krčevito prizadeva, da bi izboljšala svoje razmerje do katoliške hierarhije in vodilnih vatikanskih političnih krogov. Nov dokaz za to podaja neki dogodek v zadnji predbožični zbornični seji, ki je sicer sam na sebi neznaten, a simptomati-čen in značilen. Najpriljubljenejša zabava radikalne parlamentarne večine v zadnjih dobah je bila, delati čim večje težave verifikaciji katoliških mandatov. Prostozidarji, ki stoje za večino, so dali navodilo, da se katoličani z vsemi sredstvi izrivajo iz francoskega parlamentarizma in se jim politično sodelovanje na republikanskih tleh enostavno ognusi, V to svrho so proglasili za brezpravne katoliške volilce in kandidate pred volitvijo, po volitvi pa izvoljene poslance ter so v tem smislu tudi z njimi ravnali. Niti pristojne zbornične instance, niti vlada niso ničesar ukrenile v njihovo varstvo. Na katoliškem programu? izvoljeni poslanci so morali enostavno položiti glavo pod puillotino radikalne republikanske omnipotence, ki jo je navdihovalo prostozidarstvo. Sedaj se je pa zgodilo, da je dotični odsek dva izrečno katoliško-konzervativ-na mandata priporočil v verifikacijo in je zbornica tudi v resnici brez vsake debate v tem smislu odločila. Treba pa vedeti, da je šlo za dva pristna »radikalca«, poslanca Grousseu in Castelneau! Da se je stvar tako gladko iztekla, se pripisuje direktnemu vladnemu vplivu, ki je z ozirom na vladajoče »višje ozire« prisilila večino k nemi pokorščini, O globljih vzrokih tega stezoiskatelj-stva v smeri proti Kanosi se v poučenih katoliških krogih izražajo različne domneve. Eni menijo, da hoče francoska vlada z željenim izboljšanjem svoiih odnošajev do- katoliškega Rima pozavarovati gotove koristi v Orijentu, ki so ogrožene, odkar se je vojna razširila tudi na Turčiio. Drugi so pa mnenja, da gre za veliko bližje domače skrbi republike. Vojna stiska neizmerno teži Francija in je prava preizkušnja o tem, koliko čiste vsebine obsegajo na- rodne čednosti v različnih plasteh narodne celote. Krepko vkoreriinejena premožna srednja plast francoskega naroda je skozi vse izpremembe v notranji politiki vedno ostala dobro katoliška in konservativna, vrhu tega pa razpolaga s solidnim zakladom konservativno - zanesljivega, v urah sile za odpor sposobnega patriotizma. Bistveno drugačna je pa stvar s sviš-čevimi plastmi političnih srečolovcev, ki so se Sčasoma razvili v posebno kategorijo v republikanski Franciji in preplavili celokupno površino političnega pridobitnega življenja. Za te velja beseda: prob-kovina plava; niso pa ustvarjeni tako, da bi v težki usodni uri nudili domovini trdnejšo oporo. V resnici j s slišati, da obhajajo sedaj ravno te paladine cerkvi sovražnega radi-kalizma, ki so desetletja vzdržavali svoj politični obstanek z nadrobno razprodajo revanšne misli in rimskega sovraštva, — neke čudne slabosti. Trdi se, da so različna rovarenja sindikalistov, ki so zlasti v glavnem mestu privedla že do prav neprijetnih nastopov, dobivala vso izpodbu-do ravno iz krogov teh stebrov republike. Možje, ki stoje za radikalno-socialnimi osrečevalci ljudstva, so pač po večini podjetni agitatorji, ki jim daljše zapretje njihovih političnih pridobitnih virov nikakor ni po godu. Ni jim mogoče daljšo dobo prenašati položaja, ki sam stavi zahteve, ne da bi komu njegove zadovoljaval. Odtod njihova slabost, omahljivost in nezanesljivost, ki jo bolj in bolj čuti vlada, ki s svoje strani čuti potrebo, da si pravočasno zagotovi solidnejšo oporo. To pa'skuša dobiti v katoliško-kon-servativni praplasti francoskega ljudstva, v zanemarjenem in zapostavljenem francoskem klerikalizmu in pot v to smer naj ■utre upostava navideznega mirU z Vatikanom .-.. Kot dodatek k zgornji informaciji izvemo: Iz Rima prihaja ravnokar zanimivo poročilo: Kakor je slišati, si vlada francoske republike prizadeva za dopustitev bivšega predsednika Loubeta za francoskega poslanika pri Vatikanu; da hoče Francija ravno sedaj zopet zasesti to dolgo izpraznjeno mesto, potrjuje stari rek: »Sila uči moliti.« Vojska z Rasi. NAŠE URADNO POROČILO. Dunaj, 5. januarja. Uradno se razglaša: Na sfevernem bojišču se ni nič pomembnega zgodilo. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. BOJI V KARPATIH. Dunaj, 6. januarja. Uradno se poroča: Boji v karpatskem gozdnatem gorovju, ki se vrše že več mesecev z menjajočim se uspehom, še trajajo. Kažejo se kot podjetja manjšega obsega v pogosto daleč ločenih samotnih dolinah. Zadnje dni je skušal ojačeni sovražnik pri posameznih gornjih rekah z napadi pridobiti prostor. Zahodno od prelaza Uzsok in v vzhodnih Beskidih vlada mir. Na fronti severno in južno od Visle se je včeraj vršil artiljerijski boj. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, fml. TARNOW ZOPET V AVSTRIJSKI POSESTI. Krakov, 5. januarja. »Nowa Reforma« poroča: Avstrijci so v soboto po zelo silo- poveljujejo Stoj!« in namerijo puške. V avtomobilu so sedeli možje v kožuhih. Honvedi so spoznali, da so to ruski gene-ralštabni častniki: major, stotnik in poboč-nik. Ruski častniki so pograbili orožje, a so takoj uvideli, da bi bil vsak upor zaman. Honvedi so sedli na avtomobil,, dva izmed njih k šoferju, kateremu sta s puškami kazala, kod ima voziti. Bila je noč, ko so se vrnili. Naše straže na fronti so ustavile avtomobil, iz katerega se je oglasi! mažarski odgovor. Polkovnik Sladler.v prvem hipu niti pojmiti ni mogel, kaj naj bi to pomenilo ter je z napeto pozornostjo čakal, kdo se pokaže iz avtomobila. 'I edaj jc pa že skočil preden} vodja patrole in mu javil: »Gospod polkovnik, pokorno javljam, da smo medpotoma vjeli ruske častnike —. tu so!« Ko so ujete častnike preiskali, so našli pri njih škice sovražnih ar-tiljerijskih postojank. Naslednji dan je vodil polkovnik svoje čete k naskoku; naša artiljerija je otvorila uničujoč ogenj na sovražne baterije in po izredno ljutem bajo-netnem boju se je našim posrečilo pognati sovražnika v beg. V tem boju je bil ranjen tudi polkovnik. Na lupkovskem bojišču je ležalo na stotine mrtvih Rusov. Petnajsteri honvedi so predloženi v odlikovanje. Življenje na francoski Rivieri. Az Est« poroča: Ob izbruhu vojne se je poročalo, da so porušeni vsi nemški hoteli na francoski Rivieri, Nihče bi tedaj ne bil mislil, da bi moglo življenje v Nizzi in Montecarlu tako kmalo zopet vzcvesti, ternmanj ker so v neporušenih hotelih namestili ranjence. Prišlo je pa drugače. Koncem decembra so namreč v angleških, amerijskih in francoskih listih izšli ogromni oglasi, ki so naznanjali, da se je sezija na Rivieri začela in da najdejo tujci ondi ista razvedrila kakor v mirnih časih. V Figaru« izišli oglas naznanja, da bo od 1. januarja naprej vozil med Ameriko in Sredozemskim morjem po en parnik Cu-nard črte. Na drugi strani bo tudi zopet začel voziti slavni ekspres, zavidani vlak bogatinov, istotako bodo zopet vozili eks-presi Calais-Mediterranee, a ne iz Calaisa kakor običajno, marveč iz Boulogne. Carinska revizija bo znatno milejša.nego drugače, strožje pa se bodo pregledavali potni listi. — Oglas v »Journalu« se glasi: Najboljše podnebje na svetu je na Cote d' Azur Season 1914/15. Triple-Ententi pripadajoči hoteli so se otvorili: v Can-nesu, Nizzi, Monacu, Montecarlu, Beau-soleilu in Mentoni. Vsi športi, zaliv, ten-nis itd. Umetniške atrakcije, velika vodna zdravilišča v Montecarlu, brzovozne zveze, salonski, spalni in jedilni vozovi.« Neki oglas v angleških listih vabi Angleže tudi s tem, češ, da se bodo mogli topot tem prijetneje zabavati na rivieri, ker izosla-nojn NJgmf.i. vitem boju zopet zasedli Tarnow. Ruske izgube so bile silovite. V KARPATIH. Budimpešta, 5. januarja. »Esti Uj-sag« poroča iz Ungvara: Ruska karpat-ska armada je z rezervami in z ojače-nji pričela zopet prodirati. Poizkušala je napasti čez Kiesvolgy in Uzsok; naše čete so se pa izognile napadu in se umaknile v izvrstne postojanke. V Be-regu stoje Rusi na črti Vezerszallas— Voloe. Ukrenilo se je vse, da jili preže-no. Na severu, v stolici Ung, otežuje močno sneženje sovražnikove prelaze. Pri Fenyvesvolyju stoji boj. Ruska ofenziva se lomi na hrabrem zadržanju naših čet. Naš položaj je dober. Budimpešta, 5. januarja. Iz vojnega tiskovnega urada se sporazumno z vojaško oblastjo poroča: Dolgo časa so je ugibalo, kaj da Rusi s svojim močnim pritiskom na Karpate prav za prav nameravajo. Pri nas se je sodilo, da so hoteli skozi Novi Sandec obiti naše čete, ki stoje pri Dunajcu in pri Biali. Zadnje čase se je pokazalo, da so nameravali Rusi s svojimi akcijami v Karpatih zavarovati svoje pomikanje proti Krakovu čez Tarnov in Bochnijo. Sreča je bila, da se je zlomila njih ofenziva tam ob odporu našil sil ob Dunajcu. Jasno je, da je akcija v Karpatih postranskega pomena. BOJI V GALICIJI. »Gaz. Krakowska« piše dne 5. t. m.: Včerajšnji in današnji boji okrog Tarnowa so postali odločilni in vsak trenutek je pričakovati končne zmage naših čet. Včeraj se je celi dan vršil krvav boj na črti BogumiloVice - Wierzchoslawie, ki se danes razširil do kraja Krzyž na eni in do Radlowa na drugi strani. Včerajšnje in današnje ruske izgube v teh krajih so zopet velike. Boji okrog Gorlic in zavzetje višin Wala so začetek velike ofenzive naše vojske na tem terenu vojne, ki čilo napreduje. Že včeraj so naše čete zavzele dve važni mesti: Lipinke in Wojtowo. Ker je zavzeto Skalno na črti Also-komarnok-Barwinek, smemo upati, da bo dukelski prelaz kmalu v naših rokah. V naši posesti so Radoszice, odkoder je lahko vladati nad Lupkowom in ki so ključ ceste do Komancze. Začasna prepustitev nekaterih krajev nima nobenega pomena. V ZAHODNI GALICIJI MIR, Vojni poročevalec lista »Grazer Tag-blatt« poroča: Ko so se izjalovili ruski napadi proti fronti ob Dunajcu in proti Gor-licam, je na celi fronti nastal popolen mir. Deloma je temu krivo deževno vreme, ko otežuje napredovanje po ravnini in dovoz municije in živil, deloma so pa tudi Rusi prišli do spoznanja, da napadi na izborno in močno utrjene postojanke naših čet zahtevajo le obilo žrtev, ne da bi dosegli kak pomemben uspeh. Poleg tega pa potrebujejo Rusi po velikih naporih zadnjih tednov nekoliko miru. V zahodni Galiciji se tedaj v bližnjih dneh situacija najbrže ne bo izpremenila. IZPOD TARNOWA IN OKOLICE. ;>Gazeta Poniedzalkovva« piše 4. januarja: Boji okrog Tarnowa, Gorlic, v Dukelskem prelazu in ob rečici Oslawi, ki tvorijo bojno črto na prostoru Lupkow— Zagorz—Lisko—Baligrod, so včeraj celi dan trajali. Boji južno od Tarnovva Še niso privedli do končnega rezultata. Griči krog Tarnovva, ki, kot znano, dominirajo nad celo vrsto krajev, še niso v naših rokah. Z dosedanjimi operacijami v tej okolici smo morali vsled neprestanega slabega vremena in ker so dovozna pota preplavljena, prenehati, dasi smo se že bližali koncu. Boji okrog Gorlic in zlasti okrog višin Wala so trajali celi včerajšnji dan. Silen ogenj naše artiljerije ob bregovih Rope in napad naših čet na S?rymbark, Wapienne in Rozdziele sta trajala do večera. Že v temi so naši dobili višine okrog Wata, ki so oporna točka za daljše operacije v tej okolici. Naša kavalerija je vzela Komar-nik, kraj, ki vodi k dukelskemu prelazu. Pri Sanoku na črti Lupkow—Zagorz— Lisko—Baligrod se ni zgodilo nič nenadnega. KAKŠNO VREME JE V GALICIJI. Ponedeljkova »Nowa Reforma« piše: Po solčnem dnevu Novega leta, okrašenim s tenko belo sneženo odejo in malo mrzlim, je nastopilo vlažno vreme in včerajšnja nedelja je bila že karakteristična za letošnjo zimo, deževna, meglena, temna. Dosedanja zima še ni imela mnogo zimskega značaja. Dež, blato, megla, primerno visoka temperatura, to je bilo vreme cele druge polovice decembra. Novo leto nam jc dalo upanje na izpremembo te neprijetne atmosfere, upanje je po enem dnevu izginilo. IZPRED KRAKOVA. Krakov, 5. januarja. »Novva Reforma« piše, ua izgleda okolica južnovzhodno od Krakova žalostno, Roznovvo, Jankovvka, Dziekanowice so veliko trpele; kraji so kakor izmrti, V mestu Dobczyce ni nobenega človeka. Vse hiše in trgovine so ople-njene. Rusi so opustošili v okolici Falko-wice, Stadniki, Winiary, Krzyworzyko, Grodzisko, Kedzierzynko in druge kraje. Kakor v grobu tiho je v Raciechowicu, Komorniku, Zegartowicu, Gruszoweku, Dabieu, Isti list poroča, da so Rusi izpraznili z velikimi izgubami mesto Tarnow. KRAKOVSKI KNEZOŠKOF SAPIEHA je zadnje dni izdal v gorečih besedah sestavljen poziv za pomožno akcijo za poljsko ljudstvo, vsled vojne tako težko prizadeto. Poziv predstavlja plastično vojne grozovitosti na Poljskem in se obrača na vse kristjane, brez ozira na narodnost, da bi pohiteli Poljakom na pomoč. BUKOVINA V RAZVALINAH. Laški listi so pisali, da se je vsa Bu-kovina izpremenila v kup razvalin. Med Židi in Rumunci vlada strašna panika, ker jih smatrajo Rusi za Avstriji prijazne in jih sistematično preganjajo. Judovske hiše zažigajo iz želje po uničenju. V černovi-cah so Rusi okradli vse trgovine z urami. V LVOVU. Lvovska »Gazeta wieczorna« poroča, da so imenovali Rusi za ravnatelja galiških železnic inženirja kavkaških železnic Poljaka Januszkievvicza. V Lvovu ordinira 30 zdravnikov. Iz Varšave so poslali ruske stražnike, ki vrše policijsko službo. Podrejeni so policijskemu mojstru Tauerju, nekdanjemu komisarju lvovskega policijskega ravnateljstva. Rimskokatoliški škof dr. Bilczevvski biva nemoten v mestu. Rusija namerava uvesti v vzhodni Galiciji rusko civilno in kazensko pravo, POSOJILO LVOVA. Peterburg, 6. januarja. Ruska vlada je pooblastila mesto Lvov v Galiciji, da sme najeti en milijon rubljev posojila. XXX RUSKO URADNO POROČILO. Rusko uradno poročilo z dne 2. januarja se glasi: V vzhodni Prusiji in pri MIa\vi so se izjalovili poizkusi Nemcev, da bi zopet pričeli z ofenzivo. Ob Visli pri otoku Jaroslaw nasproti Višogrodu naši oboroženi čolni uspešno obstreljujejo sovražno artiljerijo. Med spodnjo Vislo in Pilico so napravili Nemci ce-lo vrsto napadov, katere je podpii^ala njihova težka artiljerija. Naše čete, ki operirajo na levem bregu Bzure pri Witkowici, so odbile dva sovražila napada. Ob Rawki smo odbili napade pri Dolecku. Dne 31. decembra je razvil sovražnik izredno delavnost na prostoru med Ravvko in izlivom Bjalake in Ryike. Boj še traja. Južno ob Pilici so se vršili boji proti našim postojankam, ki krijejo ceste Volčevo—< Kjelcc proti Lupušnem, Mihajli gori in VVotmino—Poliho. V Galiciji smo živahno napadli sovražne postojanke pri Gorlicah in se polastili kljub izredno silnemu sovražnikovemu odporu Ma-šanke in Ropitche. Po ljutih bojih smo napadli utrdbe in vas Mašanko. Boji še trajajo. Ljute sovražne napade, katere so podpirali oklopni avtomobili, smo odbili z artiljerijskim ognjem, z bajoneti in z ročnimi granatamL X X X 1400 NEMCI PROTI VARŠAVI. RUSOV UJETIH. Berlin, 6. januarja. Veliki glavni stan poroča: Na vzhodni meji irt na severnem Poljskem tudi včeraj' ni .bilo nobene izpremembe. ' / . . * ' ".".". Na Poljskem zahodno od' Visle so naše čete prodrle do reke Suha, potem ko so vzele več sovražnih opirališč. 1400 ujetnikov in 9 strojnih pušk je ostalo v naših rokah. . ' 'i■'■■'■' ' -v-~ Na vzhodnem bregu reke Pilice je položaj neizpremenjen. Najvišje armadno Vodstvo. NEMCI PRED VARŠAVO. Berlin, 6. januarja. »Tageblatt« poroča iz Rima: Po peterburških brzojavnih poročilih so Nemci le še 25 km oddaljeni od Varšave in so že pričeli z obleganjem mesta. (Ta vest je vsekako še prezgodnja.) Rotterdam, 5. januarja. Reuterju brzojavljajo iz Peterburga, da so včeraj baje Nemci poizkušali priti na desni breg Visle. Genf, 5. januarja. Po nekem poročilu poteka bitka ob Bzuri in Rawki z največjo silovitostjo. Poroča se o strašnih napadih, katere podvzemajo Nemci, ki imajo za svoj cilj Varšavo. Z enako silovitostjo se vrše boji vzhodno od Loviča. Povsod se opaža, da Nemci vporabljajo velikanske sile, da bi prodrli rusko fronto. Krakov, 6. januarja. O bojnem položaju piše »Czas«: Nemci so že zasedli Rudaguzovvsko, postajo ob železnici Varšava — Skierniewice, ki ne leži (la-leč od glavnega mesta. Ker so se polastili Nemci tudi Borzymova in se So-chaczewa., ki je v razvalinah, kmalu polaste, je položaj Rusov pred Varšavo Potopljena angleška linijska ladja »Formidable«. NOVO RUSKO POSOJILO. >; Rusko Slovo« napoveduje, da najame Rusija zopet 500 milijonov rub-ljev. RUSIJA PROTI KRUPPU. »Az Ujsag« poroča, da je prepovedala Rusija izvažati mangan, ki ga je naročal edini Krupp, ker ga je rabil pri izdelovanju topov. Rusija hoče tako preprečiti, da bi dobili redko rudo sovražniki v roko. X X X RUSI POBILI ŽUPNIKA. Dunaj, 6. jan. (Kor. ur.) Iz vojnega tiskovnega urada. Ruski vojaki, ki so zavzeli Spodnji Wiko\v v Bukovini, so s tamkajšnjim župnikom grško-orientalnhn nadškofijskim exarhom Popovici nesramno ravnali in ga do krvi pobili. Župnik je sin rumunskega generalnega vikarja in arhi-mandrita dvornega svetnika Popovici, ki izhaja iz ene izmed prvih in najodličnejših rumunskih rodbin v deželi. X X X NOVE RUSKE REZERVE. Basel, 5. januarja. (Kor. urad.) Ba-seler Nachricliten poročajo: Ruski gardni zbor se je umaknil od Bzure in od Ra\vke, cla počiva čez božične praznike. Iz cele Rusije pošiljajo nove polke. v okolico Varšave. Reduo vpoklicu-jčjo pod orožje letnik 1915. XXX DOBA VOJSKE. Bern, 5. januarja. Ruski proračun za leto 1915 preračunava dobo vojske le za (3 mesecev. Vstajo v fllfiaoiii. DOGODKI V DRAČU. Rim, 5. januarja. (Kor. ur.) Agcnzia Štefani poroča iz Drača dne 4. t. m.: O dogodkih minule noči so sc zvedele naslednje podrobnosti: V prvih popoldanskih urah so vstaši napadli mesto. Mestni guverner je naznanil italjanskemu poslaništvu, da je nevarnost velika in da je potrebna uporaba artiljerije, da se ukrcanjc kolonije zavaruje in vstaši razprše. Takoj se je potrebno ukranilo. Ko so ladje oddale nekaj strelov, se je celokupna kolonija umaknila na ladje, kamor sc je podalo tudi osobje francoskega in srbskega poslaništva. Artiljerijski ogenj je imel željeni vspeh in vstaši so začeli v neredu bežati. Italjanska naselbina v Draču je štela približno 60 oseb, avstroogrska 20, grška 7, francoska, bolgarska in srbska pa skupaj kakih 20 oseb. Rim, b, januaria. (Kor. ur.) ;-Agenzia Štefani« poroča iz Drača 5. t. m.: Današnji dan jc bil miren. Italijanska kolonija, ki se jc nahajala na parniku >Re Umberto«, sc jc podala podnevi v mesto. Vstaši stoje blizu Kroje, kjer se bojujejo s četami Es-sad paše. Milan, 6. januarja. > Corriere della Sera; poroča iz Valone: Po nevspehu Es-sad paše in ko se jc proglasila nagla sodba v Draču, so odpadli elbassanski vstaši od vlade Essad paše. Proglasili so lastno vlado in pozvali sosedna mesta, naj jim slede. Prebivalstvo v Beratu se je že pridružilo pozivu Elbassančanov. Drač, 6, januarja. »Albanska korespondenca' poroča: Essad paši so odposlali iz Italije veliko orožja in streliva. Albansko prebivalstvo je vznemirjeno, ker se govori, da namerava Essad paša pozvati Srbe na pomoč, katerih zaupnik je vedno bil. močno omajan, osobito še, ker so Nemci prekoračili že Bzuro in Rawko. Dejstvo, da so Rusi. opustili napade na Inovvlodz, dopušča domnevo, da so od tu potisnili svoje sile proti Varšavi, da ojačijo svoje tamošnje postojanke. »Na-przol« poroča, da čujejo v Varšavi že gromenje topov. Ognjeni žar razsvetljuje celo okolico. V vrstah Nemcev sc nahajajo čisto nove rezer c. Nemci pridobivajo vedno več i,enim\ Nečuvena in nepopisljiva je 1 drznost nemških 5et. ;01. '3 JUŽNO VREME PRED VARŠAVO. Berlin, 6. januarja. Times« in milanski list ;>Sera« poro,očita iz Varšave: Nemška ofenziva od časa do časa poneha. Nemci grade utrdbe ob Bzuri. Operacije so se zdaj zato ur avile, ker je napočilo južno vreme,1 y sled katerega so pota tako slaba, da more c ftiljerija le težko napredovati. BEG IZ VARŠAVE. Krakov, 6. januarja. Beg prebivalstva k Varšave traja dalje in ga podpirajo tudi vojaške oblasti, v nasprotju s prejšnjim tednom, ko sti z letaki pozvale prebivalstvo, naj ostane, ker ni nobene nevarnosti, Posebni vlaki prevažajo begunce v Vilno, Peterburg in Moskvo. Vse civilne oblasti so že pred dnevi zapustile mesto. iJOJI PRI SOHAČEVU. Kristijanija, 5. januarja. Poročevalec ruskega lista »Rječ« piše iz Varšave: Boji pri Sohačevu, okoli i milje zahodno od Varšave, so bili po izpovedi očividcev izredno siloviti. Nemci so se razvili pri Ribnu, šli s pravo srditostjo k napadu in so postavljali vedno nove •J ^ strelske črte v boj. Skozi štiri dni je 1 noč in dan trajal artiljerijski ogenj. Granate so padale v mesto in porušile strehe na hišah, ki so padle na tla in ubile mnogo ljudi. Skoro nemogoče je popisati nesrečo, ki je prišla nad Soha-čev. Prebi-^lci so trumoma bežali v Varšavo. SKUPEN SUNEK ZAVEZNIKOV IZ KIELCA, Milan, 6. januarja. »Secolo« poroča iz Petrograda, da poizkušajo južno od Pilice prodirati avstrijske in nemške čete iz Kielc. X X X NEMŠKO NAPREDOVANJE VZHODNO OD BZURE. Berlin, 5. januarja. Iz velikega glavnega stana se poroča: Na vzhodnem Pruskem in severnem Poljskem je položaj nespremenjen. Naši napadi vzhodno od Bzure, pri Kozlow-Biskupi in južno od tu napredujejo. Tudi severovzhodno od Bolimowa so grodrle naše čete vzhodno od Rawke čez [umin in čez višine severno od tega kraja. Dalje južno od Pilice, kakor tudi na Hesnem bregu Pilice se ni nič izpremenilo. Slaba pota in neugodno vreme ovirajo naše premikanje. Najvišje armadno vodstvo, XXX BOJI ZA PRELAZ USZOK. Budimpešta, 5, januarja. Umikanje naših čet pri Uszoku se jc izvedlo, dasi so se odločno branile, ker so vdrle močne ruske sile na gorske steze in grozile, da obkolijo naše čete. Naše čete so lahko zasedle Fenyvesvolgy, Csontos in Avaskolz. Pred Csontosom smo zopet s primernimi silami pričeli boj. Mestna slika je neizpre-menjena, prebivalstvo je mirno. V boju za prelaz Uszok je padel polkovnik Csermak. XXX NOVI NEMŠKI TOPOVL Berolin, 6. januarja. »Vossische Zeitung« poroča iz Amsterdama: Rusi so oborožili parne čolne, ki na Visli izbora o delujejo, ker ovirajo Nemce, da se ne morejo v gnezditi na otoku pri izlivu Bzure v Vislo. Nemci so poizkušali te čolne obstreljevati iz zraka, toda brez uspeha. Ob Ra\vki kažejo Nemci živahno delavnost. Nad 30 do 35 metrov široko reko se vrši neprestan artiljerijski dvoboj. Zelo velike granate so padle v ruske strelske jarke, tako da so mislili, da imajo pred seboj znane 42 cm topove. Tudi neko novo vrsto krogelj izstreljujejo Nemci iz svojih jarkov. Častniki imenujejo te projekti-le »zračne torpede«. To so bombe z vži-galno vrvico, ki se izstrele na podlagi neznanega mehanizma v daljavo lc nekaj metrov, torej v daljavi, ki loči sovražne Postojanke to- in onstran reke. Rusi vporabljajo ročne granate. XXX GENERAL PAU V VARŠAVI. Curih, 6. januarja. Pariški dopisnik lista »Neue Zurichcr Ztg.« izve, da .ie bil francoski general Pau v tlrugi polovici decembra res v Varšavi, da sr .1© y- ruskim voj. vodstvom dogovoril o enotnejšem vodstvu nadalinih opera-C1J; General Pau je radi bolezni moral odložiti poveljstvo v Vogezih, zato mu je pa bila poverjena misija na Rusko. IX' C* X' RESEN POLOŽAJ V ALBANIJI. Bar, 4. januarja. Iz Drača se poroča: Položaj je tudi v notranji Albaniji zelo resen. Vstaši so gospodarji najvažnejših točk v notranji deželi. Prekinjene so vse brzojavne zveze. Položaj Essad paše postaja kritičen. Kalmakan Hamdy je sestavil začasno vlado s sedežem v Šiaku. Hamdy jc vodil tudi zaroto proti nekdanjemu albanskemu knezu. Prejšnji šiakški kajmakan je pobegnil s svojimi pristaši k Essad pa-ševim pristašem. V Cavaji je tudi izbruhnila vstaja. Vstaši korakajo proti Draču. Rim, 5. januarja. Poročila iz Albanije so precej zmedena Corriere d' Italia« poroča, da korakajo vstaši ali vsaj velik clel v Berat, od tu nameravajo prodreti v Va-lono. Messagero« graja gorečnost, s katero zasleduje Italija dogodke v Valoni in se zavaruje odločno proti kaki vojaški ak-fiji Italije v Albaniji, da celo proti obrambi Valone, ki bi zahtevala 50.000 mož, ki so v sedanjem kritičnem trenutku potrebni drugod. Dunaj, 5. januarja -Albanska kores-jiondenca« poroča iz Drača: Essad paša in njegovi ljudje postopajo samolastno. Essad zapleni lastnino vsem, ld mu niso ršeč. Stanovanje finančnega ministra No-gata jc ukazal zapleniti z vso opravo, obleko in perilom. Demonstracije v Benetkah. »Berliner Tageblatt« poročat Po nekem shodu društva »Dante Alighie-ri« so se spopadli nacionalisti in socialisti. Nacionalisti so bili v večini. Podali so fce pred belgijski konzulat, kjer so manifestirali. Ko so se podali pred nemški konzulat, so jih razkropili vojaki. PreKucija v Parapyn. Iz Buenos Airesa se poroča: Para-guayski predsednik je izpuščen na svobodo, voditelje revolucije so zaprli. Ni res, da bi polkovnik Escobar vodil revolucijo. Ulllmal Združen!!] držav Mehiki. Frankobrod ob Meni, 6. januarja. »Frankf. Ztg.« objavlja poročiio »Daily Telegrapha«, da so Združeno države odposlale Mehiki ultimat, ki izvaja, da bodo otvorilc Združene države sovražnosti ob prvem spopadu, ki bi se zgodil onkraj okolice Naca in Douglasa. Boli na zahoda. Nemci razstrelili 200 m dolg strelski jarek, Odbiti francoski napadi v Argonih. Berlin, 5. januarja. Iz velikega glavnega stana se poroča; Severno od Arrasa so razstrelile naše čete 200 m dolg strelski jarek in so pri tem ujele nekaj sovražnikov. Poznejši protinapadi sovražnika so sc izjalovili. V Argonih je bilo več francoskih napadov odbitih. Neki francoski napad med Steinbachom in Uffholzem je bil z bajonet« nim bojem odbit. Najvišje armadno vodstvo, Francozi obstreljujejo lastne kraje. —^ Nemci se polastili več francoskih strelskih jarkov. Berlin, 6, januarja. Veliki glavni stan poroča: Francozi so včeraj nadaljevali z obstreljevanjem krajev za našo fronto. Čft so vslcd tega njihovi lastni vojaki brez strehe ali ubiti, se zdi, da jim je to vseeno; nam obstreljevanje malo škoduje. Pri Souainu in v argon&kem gozdu smo se polastili več sovražnikovih strelskih jarkov, odbili različne sovražne napade in ujeli 2 francoska častnika in nad 200 mož. Važne višine zahodno od Sennheima so se Francozi včeraj zjutraj vnovič polastili, pa so bili z bajonetnim napadom vrženi zopet z višine, nakar se niso upali zopet napasti. 50 alpskih lovcev smo ujeli. Najvišje armadno vodstvo. Francosko uradno poročilo. Geni, 6. januarja. Dne 3. t. m. je bilo v Parizu izdano naslednje uradno poročilo: Severno od Lyse prejšnji dan pridobljene postojanke smo obdržali. Sovražnik je živahno deloval pri kraju Zonnebeke, katerega je silno obstreljeval. Od Lyse do Arrasa je vladal skoro popolen mir. Artiljerijski boji se vrše pri Albertu in Roye. Naša infanterija jc prišla, pri La Boiselle 500 metrov, naprej. Od Oise do reke Maas je naša težka artiljerija razstrelila več utrdb, iz katerih je sovražnik nadlegoval naše strelsko jarke. Vzhodno in zahodno od Craonne se vrše živahni artiljerijski boji. Pri Verdunu in na višinah ob reki Maas se vrše artiljerijski dvoboji. Pridobili smo še nekaj prostora v gozdu Le Boucliet severovzhodno od. Troyena in v gozdu Le Pretro severozahodno od Point-aMousson. V Vogezih smo vzeli en sovražnikov strelski jarek. V gornji Alzaciji smo obdržali prejšnje uspehe pri Thannu. Streljali smo na nek vlak, na kolodvor v Alt-kirchu in razrušili progo med Aspa-chom in Diesbachoin jugozahodno od Altkircha. V splošnem pa je popušča« nje naše ofenzive pripisovati neprestanemu deževju, ki poplavlja tla in povsod skoro onemogoča operacije. Uradno poročilo dne 3. t. m. ob 11. uri ponoči: Položaj se ni izpremenil, Vreme je skoro na celi fronti trajno zelo neugodno. > Boji pri Ypernu. Berolin, tj. januarja. »Tijd« poroča! iz Sluisa: Premikanje nemških čet je nejasno. Med tem ko pritiskajo zavezniki ob Tseri in pribore male uspehe, zbirajo Nemci velike sile vzhodno od Vperna, kjer so danes otvorili na sovražnikove postojanke, tak artiljerijski ogenj, da še ni nikdar bil tako silovit. Mogoče, da uvajajo nov protinapad, cla prodro črto zaveznikov pri Ypernu iu jih prisilijo opustiti pritisk ob Yseri. Nemški uspehi pri Arrasu, Albertu is Royeju. Genf, 5. januarja.. Vsled spretno zvezanih, trdovratno izvedenih po-dnevnih in ponočnih napadov so dosegli Nemci izdatne uspehe pri Arrasu, Albertu in Royeju. Znatno so izboljšali svoje postojanke v ozemlju Woewre in na višinah ob Maasi. Proti nemškim težkim topovom v okolici Reims se bi-jejo ljuti boji. V gozdu Gruerie, v Argonih, kjer so Nemci zopet močno napredovali, se napredovanje nadaljuje, Strašno obstreljevanje Reimsa. Milan, 5. januarja. Iz Pariza se poroča: Nemci silovito nadaljujejo obstreljevanje Reimsa. Ponoči je razpoči-lo v mestu 150 bomb. Ubitih je bilo veliko ljudi in povzročeno veliko materialne škode. Nemci napadajo Bethune in Amiens. Berlin, 6. januarja. > Lokalanzeigcr* poroča iz Havra: Nemci zopet napadajo Bethune. Tudi iz Amiensa prihajajo begunci v Havre. Pričakuje se, da Nemci dru-gič zasedejo Amiens. Arzenal v Dunkirchnu uničen. Kotterdam, 6 januarja. »Eclair*: v Havre poroča, da vsleJ obstreljevanja Dun-kirehna od strani nemških letalcev zgorel večji del velikanskih zalog v arzenalu trdnjave Diinkirchen. Od ranjenih oseb jili Kako nosijo municiio na fronto. jc v bolnišnici zopet umrlo osem. Skupno število mrtvih znaša tedaj 23, ranjenih 45, med temi je 28 težko ranjenih. Siloviti boji v Alzaciji. Curih, 4. januarja. Včeraj so sc bili v zgornji Alzaciji cel dan siloviti boji. Gro-menje topov sc je culo v Curihu precej razločno; razločili so se streli. Danes se poroča s švicarskc me:e, da so Francozi minulo noč izpraznili celo vrsto postojank v Larg- in v Illdolini blizu švicarske meje. Umaknili so sc proti Belfortu. Obstreljevanje Soissona. Lion, 7. januarja. »Le Nouveliste« poroča iz Soissona: Obstreljejvanje Soissona se je dne 4. t. m. zopet pričelo. Mestni del ob Aisni je hudo trpel, enako tudi severozahodni del. Izgubljene francoske utrdbe. Rotterdam, 6. januarja. Po uradnih poročilih iz Pariza so Francozi izgubili obrambne utrdbe zahodno od iVermedy, kjer se niso mogli vzdržati proti Nemcem. Nova francoska armada. Iz Curiha poročajo »Lokalanzei-gerju«: Pariški dopisnik »Zuricher Zeitung« poroča, da dela francoski vojni minister Millerancl z uspehom na sestavo nove velike armade, ki bo koncem februarja sposobna za boj. Pred vsem love tiste, ki se izkušajo izogniti vojski in ki po protekciji delujejo kot avtomobilisti ali pa v pred kroglami varnih raznih pisarnah, dasi so telesno sposobni za vojsko. Koncem februarja izurijo 250.000 novih vojakov. V januarju vpokličejo pod orožje letnik 1916. Drugi Garibaldijev sin padel v Franciji. Rim, 6. januarja. Zopet je padel en Garibaldijev sin. Ni še znano, kateri petih Garibaldijevih sinov, ki se vsi vojskujejo v Franciji, je padel. Mille-rand je brzojavno izrazil sožalje očetu. Danes je bil pokonan Bruno Garibal-di, ki so ga pripeljali zjutraj. Mrliča sta spremljala dva njegova brata v francoskih uniformah. Francosko - angleško brodovje ob belgijskem obrežju. Rotterdam, 6. januarja. »Couranl« j poroča: Francosko - angleško brodovje sc jc zbralo blizu belgijske meje. (Sodi se, da krije brodovje transport novih angleških čet ali pa da namerava napasti Antvverpen.) Berolin, 6. januarja. Mornariški strokovnjak »Timesa« poroča: Brodovje ob belgijskem obrežju tvorita dve ' bojni ladji, trije monitorii, ena križar-ka, več topničark in nekaj francoskih 1 torpednih rušilcev. Štiri angleške vojne ladje težko poškodovane. Rotterdam, 6. januarja. Iz Londona poročajo, da so bile pri ponesrečenem napadu na Kuxhafen težko poškodovane štiri angleške vojne ladje, katere so prepeljali v ladjedelnico v Portsmouth. Londončani beže v kleti. Budimpešta, 5. januarja. »Pesti iJirlap« poroča: Iz oglasov v londonskem Timesu« jc razvidno, kak strah imajo Londončani pred nemškimi Zeppelini. V zadnji številki navedenega lista je izšel naslednji oglas: »Za vsako ceno se išče stanovanje v kleti s sedmimi sobami. Naslov: London, \Vestminstor Bank Lld. Torej že tudi banke beže v kleti. Maroko francoska naselbina. Herald•< poroča: Maroko je proglašen za francosko kolonijo. Belgijska armada malone popolnoma uničena. Curih, 6. januarja. Pariški sotrudnik lista Neue Ziiricher Zeitung« potrjuje, da je belgijska armada tako strašno trpela, da jo smatrajo za uničeno, Ostanki belgijske armade, ki so ušli iz Antwerpna, se vojskujejo na malem belgijskem zemeljskem pasu ob morju, ki ga Nemci niso mogli zasesti. Pravo stanje belgijske armade skrbno prikrivajo, a more šteti komaj 30.000 mož. Angleška armada v Franciji ni nikdar štela nad 200.000 mož. Neka dobro poučena osebnost trdi, da ni bilo nikdar nad 60.000 Angležev v vojni črti, ki so jih vedno s svežimi četami zamenjavali, Prvega znatnega oddelka Kitchener-jeve armade do 200.000 mož, ne pričakujejo pred marcem. Amerikanci hočejo še vedno dobavljati vojni material. Kodanj. 6. januarja. -Reuter« poroča h Vašingtona: Reprezentantna zbornica je dobila iz trgovskih krogov proteste proti vsaki postavi, ki bi nameravala prepovedati izvoz municije in drugega vojnega Tiateriala v Evropo. Na Angleškem molijo. Rotterdam, 7. januarja. Nadškof v Canterbury je dal razdeliti pet milijonov Nemška fron a na Flanderskem. molitvic, kjer sc kliče na pomoč Bog proti nemški invaziji. Joiire — protialkoholist. Genf, 6. januarja. Francoski vojni minister Millerand se nahaja v zadregi, ker vrhovni poveljnik Joffre graja razdelitev vina, ki so ga južni departementi darovali zavezniškim četam, ker ga niso mogli spraviti v denar. Iz dveh departementov je došlo nad 100.000 hektolitrov vina. Francoske izgube. Geni, 7. januarja. Skupne francoske izgube od 4. avgusta do 20 decembra znašajo skoro 1,000.000 mož. iz Srbije. Dunaj, 5. januarja. Uradno se poroča: Na južnem bojišču sc ni nič pomembnega pripetilo. Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml. X X X Ako ne bi kdo dobil vesti o svojem sorodniku ali prijatelju iz srbskega ujetništva, so temu krive pogostokrat nemogoče poštne zveze, a mnogo pisem se izgubi tudi na poti. Vesti o lakoti ne odgovarjajo resnici, ker je v Srbiji dovolj hrane. V Nišu se nahaja zelo veliko ranjencev, mesto je napolnjeno z okoličanskim prebivalstvom; draginja je velika, drugače se pa živi po stari navadi. V Vaijevu sc nahaja bolnica v popolnoma modernem gimnazijskem poslopju. Ruski Rdeči križ« je poslal svoje zdravnike, ki delujejo skupno s srbskimi zdravniki. POMOČ ANGLEŠKEGA RDEČEGA KRIŽA SRBIJI. Solun, 4. januarja. (Kor. ur.) Včeraj je odpotoval v Srbijo nov oddelek angleškega Rdečega križa z dvema zdravnikoma in 34 strežniki. Popoln uspeti papeževe akcije za izmenjavo vojnih ujetnikov. Rim, 5. januarja. (Kor. urad.) »Os-servatore Romano« poroča: Papež je v smislu svoje napovedi pred sv. kolegijem o priliki slavnostnega novoletnega sprejema poprijel iniciativo in vojujo-čim se narodom predlagal, da med seboj zamenjajo vojne ujetnike, ki so za nadaljno vojno službo nesposobni; ko je uvedel primerne diplomatične korake, je poslal vsem vladarjem in državnim glavarjem gori omenjenih narodov posebne brzojavke. — »Osservato-re Romano« objavlja nato posamezne odgovore, med njimi znani odgovor Njegovega Veličanstva cesarja in kralja Franca Jožefa in nemškega cesarja. Angleški kralj jc odgovoril: »Jaz in moja vlada sva predlog Vaše Svetosti, ki jc podkrepil ono, kar smo že sprožili pri nemški vladi, najbolje sprejela. Nemška vlada je ravnokar naznanila svojo pritrditev. — Bavarski ministrski predsednik naznanja, da je kraljeva bavarska vlada papežev predlog z največjo simpatijo sprejela. — Srbski kralj zagotavlja, da se Srbija ne bo obotavljala storiti onega, kar bodo storile druge vojujoče se države. — Oto-manska vlada izjavlja, da privoli v zamenjavo, če sovražne vlade isto store. — Ruski zunanji minister naznanja, da je car iz spoštovanja do velikodušne papeževe iniciative privolil v to, da se zamenjajo tisti vojni ujetniki, katere dotična. država, v katere ujetništvu se nahajajo, spozna kot nesposobne za redno vojno službo. FRANCIJA IN BELGIJA UGODNO ODGOVORILA PAPEŽU. Rim, 6, januarja. (Kor. urad.) »Osser-vatore Romano« objavlja sedaj tudi odgovora predsednika Poincare in belgijskega kralja Alberta na papeževo brzojavko glede izmenjave za vojsko nesposobnih vojnih ujetnikov, Tako predsednik Poincare kakor tudi kralj Albert sta ugodno odgovorila. RUSKI CAR PAPEŽU. Rim, 7. januarja. »Osservatorc Romano« objavlja brzojavko ruskega carja Nikolaja papežu, v kateri častita sv. očetu, da je sprožil to tako plemenito misel in izjavlja, da se rad pridružuje človekoljubnemu predlogu, da se izmenjajo za vojsko nesposobni vojni ujetniki. Car Nikolaj končno zagotavlja papeža svojega velikega spoštovanja in simpatije. PREDSEDNIK WiLSON NAMERAVA ODFOSLATI V VATIKAN POSEBNEGA POSLANIKA. Rim, o. januarja. Neka tukajšnja korespondenca poroča: Amerikanski kardinali Gibbons, Farley in 0'Connel so po temeljitem razmotrivanju vprašanja, da bi Združene države skupno z apostolsko stolico podpirale stremljenja sv. očeta za dosego miru in da bi se omilile posledice, predlagali primerne nasvete predsedniku Wilsonu. Predsednik Združenih držav je predlog zelo ugodno sprejel in odpošlje najbrže izrednega poslanika v Rim, da častita papežu ob zaseden ju prestola ter se z njim sporazume o bistvenem postopanju glede na pomirjenje duhov in na hitro rešitev evropskega spora. 120.000 DO 150.000 VOJNIH UJETNIKOV SE VRNE DOMOV. Po iniciativi sv. očeta se bo vrnilo domov 120.000 do 150.000 vojnih ujetnikov. Približno 10% vseh vojnih ujetnikov. SV. OČE NAMERAVA PO ODLOČILNEM DOGODKU NASVETOVATI DOLOČEN MIROVNI PREDLOG. »Giornale d' Italia« poroča: V vatikanskih krogih se trdi, da namerava sv. oče počakati kakega odločilnega dogodka, da stavi na to določen mirovni predlog. Vladarje vojskujočih se držav namerava nato pozvati, naj naznanijo pogoje, pod katerimi bi sklenili mir. NOVA ZASTOPSTVA PRI VATIKANU. Carigrad, 7. januarja. Ustanovitev turškega zastopništva pri Vatikanu je sklenjena stvar. Tokio, 7. januarja. Japonska namerava obnovili diplomatično zastopstvo pri Vatikanu. ;• , Zmede v Mehiki. Veracruz, 7. januarja. (Reuter.) Pristaši Carrranze so vzeli Pueblo in zadali četam Viljasa težke izgube. Turčija v vojski. TURŠKA VOJNA POROČILA. Carigrad, 6. januarja. Turški generalni štab objavlja: Včera j sta se pri Sinope na Črnem morju spopadli dve otomanski križarki z ruskim brodov-jem, ki je štelo 17 enot. Podrobnosti še niso znane. Kljub veliki premoči sovražnik ni mogel škodovati našim ladjam. Po danes došlih poročilih so naše čete skupno z zavezniškimi rodovi poleg uspehov pri Miandoabu dosegle love uspehe v Aserbeidžanu. Ko so se Rusi umikali, so pustili dva topa in veliko ujetnikov. Južno od Mian.loaba je porazila sovražnika neka drugi turška kolona, ki je zaplenila sovražniku veliko množino orožja in municije. Carigrad, 6. januarja. Turški poročevalski urad objavlja o zadnjih bojih v Aserbeidžanu poročila, da so perzijski rodovi ojačene turško čete dne 28. m. m. v okolici Miandoaba zadele na rusko četo 4000 pešcev, 300 kozakov in artiljerijo, ojačeno s pristaši Sedjn-ud-Doulelisa, ki je plenila vasi. Rusi so bili popolnoma poraženi. Izgubili so nad 200 mrtvih. Turki in Pcrzi so izgubili 6 mrtvih in nekaj ranjenceo. V nekem drugem boju v okolici Urmije so ujeli dva pristaša Sedje-ud-Daulehsa, 100 ruskih jezdecev so usmrtili. Morala ruskih čet je radi teh porazov zlomljena. Carigrad, 6. januarja. (Kor. urad). Iz glavnega stana se je naznanilo: Naše čete, prodirajoče od krajev Samai in Baškirgi, so zavzele tudi važno rusko opirališče Ur-mio. Po včerajšnji pomorski bitki med rusko in turško mornarico, ki je bila brez posledic, jc ruska mornarica potopila laško trgovsko ladjo, dasi je bilo videti njene barve. Milan, 6. januarja. Carigrajski list »Tanin« poroča: Do zdaj so odvedli Turki 15.400 ruskih ujetih vojakov kavkaške armade v Turčijo. Carigrad, 6. januarja. V objavi iz glavnega stana, natisnjeni v listih, se je razglasilo, da bo radi vohunstva postavljen pred vojno sodišče vsaki, ki bi zapustil Turčijo in bi pri sebi imel pisma ali notice o premikanju turške armade in mornarice, kakor tudi tisti, ki bi to pisali. ANGLEŽI OBSTRELJEVALI DAR ES SALAM. London, 5. januarja, (Kor. ur.) Reuter-jev urad poroča iz Nairobija: Britanski vojni ladji »Fox« in »Goliat« sta 15. decembra obstreljevali Dar es Salam. Mesto je zelo poškodovano. Vse sovražnikove ladje so se napravile nerabne. 14 Evropejcev in 20 domačinov je bilo uejtih. Angleži so izgubili 1 mrtvega in 12 ranjencev, XXX Dar es Salam je glavno mesto v Nem« ški Vzhodni Afriki; ima krasno, naravno zavarovano luko in prelepo lego. DŽEMAL PAŠA UMORJEN. Berlin, 6. januarja. »Lokalanzeiger« je prejel iz Kodanja naslednjo vest: Iz Kaira brzojavljajo, da so prejšnjega turškega mornariškega ministra Džernal pašo, ki je bil poveljnik vojske v Siriji in ki je zadnji petek došel v Jeruzalem, našli v njegovem stanovanju mrtvega, Skoro gotovo je bil izvršen atentat. RAZRUŠENA BAGDADSKA ŽELEZNICA. Bukarsiit, 5. januarja. Neko iz Kaira došlo poročilo pravi, da so angleške čete razrušile velike dele bagdadske železnice. Revolucionarno Me v ruski mornarici. Carigrad, 6. januarja. (Ogr. kor. urad.) K obtoženim revolucionarnim mornarjem, proti katerim se v raznih ruskih mestih vrše tajni procesi, spada moštvo ladij »Car«, »Carica«, »Naaažda«, »Kometa<', »Imperator Nikolaj II.«, »Imperator Aleksander II.«; tudi pomorski častniki in ladijski zdravniki se nahajajo med obtoženimi. Govori se o novejših pomembnih aretacijah v mornariških krogih in pri prostovoljnem brodovju. Dunaj, 7, januarja. Iz Italije prihajajo poročila, da so bile v Sebastopolju radi upora razorožene štiri velike ruske bojne ladje. Amerika se pripravlja na vojno z japonsko. Praga, 5. januarja. »Grazer Tag-blatt« priobčuje naslednjo dopisnico nekega nemškega dijaka, ki študira zgodovino na vseučilišču v Cambridge (Massachussets): »Zame kot zgodovinarja jc sedanji svetovni položaj zelo zanimiv. V Ameriki se sedaj pripravljajo na vojno z Japonsko. Na moji univerzi se je že ustanovila dijaška stot« nija s strojnimi puškami. Bolgarija in Rumunijo. ZBOLJŠANJE ODNOŠAJEV MED RUMUNIJO IN BOLGARIJO. Solija, 6, januarja. Rumunski poslanilt Derussi, ki je obolel, je po svojem namestniku izjavil: Odnošaji med Rumunijo in Bolgarijo po mojem dohodu v Sofijo postajajo v resnici čczdalje bolj prijateljski. Tudi zadnja sporna točka glede prevoza transportov čez Rumunijo se je prijateljsko rešila. BOLGARSKA ARMADA. Solija, 7. januarja. Vojni minister je i t* javil, ua je bolgarska armada danes veliko boljša, kot je bila pred prvo balkansko vojsko. RUMUNSKA ZBORNICA Se skliče zopet v četrtek, dne 28. januarja. K BOLEZNI BOLGARSKEGA MINISTRSKEGA PREDSEDNIKA. Sofija, 5. januarja. Zdravstveno stanje ministrskega predsednika dr. Radoslavova se je zopet toliko izboljšalo, da je zapustil posteljo. Diplomatičnih poslov pa še ne more nadaljevati. flvslaraiiia Id Japonsko. Rotterdam, 7. januarja. V avstralskem parlamentu je bila vložena interpelacija proti japonskemu zasedcnju avstralskega interesnega ozemlja. Viharna seja erškega ministrskega sveta. Atene, 5. januarja. Zadnja seja grškega min. sveta je bila skrajno viharna. Ve-nizelosa so njegovi ministrski tovarši zelo ojstro napadli, tako da je brez slovesa zapustil ministrski svet. Politični krogi sodijo, da bo sledila ministrska kriza . Razna poročila. OBSTRELJEVANJE GLAVNEGA KRAJA NEMŠKE VZHODNE AFRIKE. London, 6, januarja. Reuter poroča iz Nairobi: Angleški ladji »Fox« in »Goliat« sta 15. decembra obstreljevali Dar-es-Salaam. Mesto je trpelo veliko škodo. Vse sovražne ladje so bile v toliko poškodovane, da so neporabne. 14 Evropejcev in 20 domačinov je bilo ujetih. Angleži so izgubili enega mrtvega in 12 ranjenih. Dnevne novice. 4- Cesar pohvalil neaktivne častnike. Cesar je izdal sledeče lastnoročno pismo: Izborno zadržanje neaktivnih častnikov v sedanji vojski me je napotilo, da ukazujem: Vsi tisti neaktivni častniki, vojaški, de-želnobrambni in mornariški duhovniki in uradniki, ki so bili že 2. decembra 1908 imenovani za častnike (uradnike) in ki se udeležujejo sedanje vojske, se odlikujejo z vojaškim jubilejskim križem, -j- Zadeva župnika Svatona, Divizij-sko sodišče v Gradcu je vojaško sodno postopanje proti župniku Svatonu ustavilo brez razpisa nove razprave ter vsled tega odredilo, da se župnika Svatona izpusti na prosto. -f Konferenca poljskih delegatov na Dunaju. V dneh 7. in 8. januarja bo na Dunaju v samostanu oo. Zmartwychwstan-cow (od mrtvih vstali) za ljudstvo, ki se je izselilo, konferenca duhovnikov-delegatov iz vseh dežel Avstrije pod vodstvom krakovskega knezoškofa dr. Adama Štefana Sapiehe. K tej konferenci je odšel tudi delegat za Kranjsko, g. Kazimir Lagosz. -j- Za rusinske begunce. Danes smo rusinski božični letak razposlali v vse župnije, iz katerih se nam je naznanilo število tam bivajočih Rusinov. Ostalo nam je še precejšnje število letakov. Naj se kmalu oglasijo še druge župnije, kjer hivajo Ru-sini, na naslov: Apostolstvo, Ljubljana, Semenišče. — Ta letak je okrajšana izdaja nabožnega časopisa »Misijonar«, ki so ga bazilianci prej izdajali v Žolkvi pri Lvovu; sedaj ga pa hočejo v zmanjšanem obsegu izdajati v Zagrebu. — Konferenca Sodalilatis Ssi. Cordis Jesu za dekanijo Žužemberk bo v ponedeljek 11. t. m. ob pol 11. uri dopoldne v Žužemberku. + Prestolonaslednik nadvojvoda Karel Franc Jožef je došel 6. t. m. na Dunaj. Izstopil je v Schonbrunnu. — Polkovnik Plivelič — poveljnik brigade. Kakor izvemo, je imenovan dosedanji poveljnik 78. pešpolka Gerba, g. Anton Plivelič poveljnikom brigade na južnem bojišču, — Izkaznice za znižano vozno ceno na železnicah za obiskovanje bolnih ali ranjenih vojakov. Korespondenčni urad naznanja 5. t. m.: Opozarja se, da smejo izdajati izkaznice, ki svojcem bolnih ali ranjenih vojakov zagotavljajo dovoljeno znižano vožno ceno na progah: avstrijskih državnih železnic, železniške družbe Ustje n. L.-Teplice, buštjehrajske železnice, železnic Dunaj-Aspang in Košice-Oderberg, nižjeavstrijskih deželnih železnic in južne železnice, — edinoie politične okrajne in kr. policijske oblasti. — Prememba posestva. Mokriška graščina je prodana. Kupil je polovico grof Economo, vsak četrtino pa brata Nikolaj in Ivo barona Gagern, vsi za znesek 517.420 kron. — Hišo bivšega trgovca na Veliki Dolini Mijo Dolinar je pa kupil trgovec Bratanič Franc za 4800 kron. — V vojni službi povišani, Deželno-sodni nadsvetnik dr- Jožef Kronvogel iz Št. Lenarta v Slovenskih Goricah je bil povišan za stotnika avditorja, odvetnik dr. Jožef Leskovar v Mariboru in profesor dr. Ljudevit Pivko v Mariboru sta povišana za rezervna nadporočnika. LluDiianske novice. lj Zahvala c. kr. črnovojniškega okrajnega poveljstva št. 27 v Ljubljani. Da se je hožičnica, prirejena četam in oddelkom, ki so podrejeni podpisanemu poveljstvu, tako častno završila in da je bil vsak vojak s primeroma bogatimi in primernimi darovi obdarovan, se imamo zahvaliti podpori in sodelovanju slavnih oblasti in kor-poracij, pa tudi darežljivosti domoljubnih društev in krožkov. Izmed ravnokar imenovanih naj omenimo posebno sledeče: visoko c. kr. dež. predsedništvo, slavni kranjski deželni odbor, slavno kranjsko hranilnico, cenjene komiteje dam v Kranju in Tržiču, cenjeni komitej dam nemškega »Kazina« v Ljubljani, slavna »Krščanska socijalna zveza v Ljubljani«, pa tudi cenjeni komitej za oskrbo ranjencev v Ljubljani pod patronanco ljubljanskih dam. Vsem imenovanim izrekamo tem potom najprisrčnejšo zahvalo. — C. kr. črnovoj-niško okrajno poveljstvo št. 27 v Ljubljani, Poveljnik: Napoleon, stotnik. lj Izredno krasno, uprav nomla-dansko vreme smo imeli včeraj. Soln-ce je sijalo toplo in oživljajoče, kakor bi bili meseca januarja doli na solnč- nem jugu. Ljubljanska okolica je bila polna izletnikov. lj Mehanik Ernest Speli mrtev. Znani ljubljanski mehanik Ernst Speil je od začetka vojske služil pri avto-mobilni koloni. Preden je avtomobilna kolona odšla iz Ljubljane, jc poveljstvo g. Speila oprostilo, g. Speil se je pa prostovoljno javil za nadaljno službo. Včeraj je došlo g. Speilovi sestri poročilo, da je bil mehanik Ernst Speil pri Tešinu nevarno ranjen, da je umrl in tudi cele družine, dobe delo kot tkalke ali pa sukalke v tkalnici za jadrovino Thon-dorf, p. Liebenau pri Gradcu. Stanovanje v delavskih hišah. Tužnim srcem naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm žalostno vest, da je naša ljubljena soproga ozir. mati, stara mati, gospa JVIarija f^akovee roj. Štembal po kratki, mučni bolezni, previdena s svetimi zakramenti, v 60. letu starosti dne 7. t. m. ob 4. uri zjutraj mirno v Gospodu zaspala. Pogreb drage rajnice bode v soboto 9. t. m. ob 3. uri popoldne iz hiše žalosti, pred Prulami 15 na pokopališče k Sv. Križu. Sv. maše zadušnice se bodo brale v cerkvi Marijinega Oznanenja. Ljubljana, 7. januarja 1915. Žalujoči ostali. Potrta najgloblje žalosti naznanjam v svojem in v imenu svojega sinčka vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest, da je moj iskreno ljubljeni nepozabni soprog, oziroma oče, brat, stric, gospod mag. ph. Ernest Koželj lekarnar in hišni posestnik danes ob pol 4. uri zjutraj v 48. letu starosti po kratki mučni bolezni, mirno v Gospodu zaspal. Truplo predragega rajnika se bode v soboto, dne 9. t. m. ob 3. uri popoldne položilo na tukajšnjem pokopališču k zadnjemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v ponedeljek ob 8. uri zjutraj v župni cerkvi na Jesenicah. Priporočam predragega vsem v blag spomin. Jesenice na Gorenj., dne 7. januarja 1915. Žalujoči ostali. a«=s n 3 GS CSSHaBSSBg f8 iKJC Cenjene odjemalce se piosi, naj prenehajo z naročili, ker so zaloge civilnih čevljev popolnoma pošle. Zadruga dela namreč že 5 mesecev izključno le vojaške čevlje. Prosimo cenj. odjemalce oproščenja, ker vsled velikega dela ne zmoremo več odgovarjati na naročila. Cenjenim odjemalcem javimo tudi, da smo tudi v bodoče obloženi z vojaškimi naročili. 41 ji da se njegov pogreb vrši danes popoldne. Skoro gotovo se je ponesrečil 2 avtomobilom. lj Zdravniški sestanek se vrši vsak petek ob pol 8. uri zvečer v Plzenski restavraciji pri »Roži«. lj 30 letnico svojega službovanja v pešpolku št. 27 je praznoval na novega leta dan zaslužni in priljubljeni polkovni lambour g. A n t o n D o r f 1 e r. lj Umrli so v Ljubljani: Moric Ha* riseh, skladiščnik alpinske stavbne družbe, 45 let. — Edvard Bodensteiner, pešec domobranskega pešpelka št. 6. — Adolf Kumpf, pešec 42. pešpolka. — Mato Petek, četovodja domobranskega pešpolka št. 25. — Fran Štrukelj, poštni podurad-nik v pok., 62 let. — Marija Rakovec, žena magistratnega oficijanta, 61 let. — Marija Hribar, modistinja, 19 let. — Anton Perko, bivši premogar-hiralec, 28 let. lj V srbskem ujetništvu je skladiščnik Kranjske stavbinske družbe, narednik g. F. Dolenc. Srbi so ga dobili v ujetništvo ranjenega. tee slvari. Prorokovanja madame da Thebes za 1. 1915. Kakor poroča dunajska »Zeit«, je znana francoska vedeževalka madame de Thebes imela glasom pariških listov s svojimi lanskimi prorokovanji veliko vzpeha, Prorokovala je bila sedanjo vojno, umor avstrijskega prestolonaslednika in soproge ter vstajo na Poljskem. Povodom novega leta 1915. se je več listov obrnilo na madame de Thebes s prošnjo, da bi prorokovala o dogodkih, ki se bodo vršili v novem letu. Vedeževalka te prošnje seveda ni odbila, in da se je v svojih prorokovanjih močno ozirala na želje Francozov — kdo bi ji to zameril! To-Ie je »povedala« so-trudniku. lista »Petit Parisien«: »Prijatelj, strašni boj, ki se ga udeležuje tudi naša dežela, se zavija v oblake ognja in dima, tako da v tem letu vse manj jasno vidim nego sicer. Kljub temu vam rada podam nekaj prorokovani, a prosim, da svoje či-tatelje opozorite, da se astralno leto razlikuje od Gregorijanskega koledarskega leta. Koledarsko leto se prične 1. januarja, astralno leto pa 21. marca 1915 in se konča 20. marca 1916 — Leto 1914. je bilo napolnjeno z viharjem in bliskom, kakor sem bila prorokovala. Leto 1915. bo leto megle. Novo leto stoji v znamenju planeta Marsa, toda ne v zvezi s skrivnostnogroz-nim Saturnom, marveč z Jupitrom. To bo veliko leto, polno borbe in zmag in porazov; toda manjkalo tudi ne bo lepih in vzvišenih dogodkov. Vojna mora biti kmalo končana. Mir se sklene v prvi tretjini astralnega leta, torej med marcem in julijem. Italija bo v drami igrala veliko vlogo. Ta dežela sme pričakovali veliko in lepo bodočnost, če bo svojo usodo združila z usodo latinskih narodov. Ni več daleč ura, ko Italija ne bo več poslušala onih, ki pravijo, da mora dežela čakati, da se v zadnji uri pridruži zmagovalcu. Italija bo brez strahu potegnila svoj meč. To giban:e bo izšlo iz južne Italije in bo o kresu doseglo svoj višek. Kar se tiče bodočnosti Nemčije, vidim pred svojimi očmi dve strašni razodetji. Vidim Nemčijo, ki sama sebe trga v boju. Jug se je dvigni! proti severu, sever proti samemu sebi. Vidim revolucionarna gibanja, divji srd proti barbarstvu selskih olemičev. Vidim strašen odpor proti tem puntom, v katerih se ponavljajo razmere velike francoske revolucije; v pisani zmedi vidim po-kolja, smrtne obsodbe, šafote, in istočasno koraka sovražnik čez mejo. Vidim pa tudi dvigati se novo, če mogoče še močnejšo Nemčijo, ki dobi časa, da se zbere in nove čete iztspta iz tal — toda dnevi Hohen-zollerncev so šteti, prestolonaslednik ne bo nikdar prišel do vlade. — Turke bodo slovanske legije pognale iz Evrope. Njihovi sosedi, Bolgari, Romuni, Srbi in Črnogorci si bodo delili plen. To s« pa ne bo zgodilo brez krvi in ognja. — V Srbiji bo vojna divjala dlje, nego kjerkoli drugje. — Hiša Romanov gre nasproti veliki bodočnosti. Rusija postane po vojni vodilna država. Slovani vladajo svet. — Poljska bo vstala iz pepela in Anglija bo hvaležna za to, da je zbog vojne ušla notranjim konfliktom. Zveza med Francijo in Anglijo bo tesnejša nego je bila kdaj prej. — N^.d Belgijo se oblaki ne bodo popolnoma razkropili. Belgijsko liudstvo in belgijski kralj bosta prelila še veliko solza. Toda bodočnost belgijskega ljudstva je dovolj zagotovljena. Vojna je zedinila Valone in Flam-ce in to bo pomeni'o, da se bo Belgija iz strašnih nesreč polagoma dvignila k novemu življenju in novi moči.* Tako madame de Thebes; fantazije ji nihče ne more odrekati. — Dva milijona in pol vrednega bla» ga ukradeno na budimpeštenskih kolodvorih. Zadnje mesece je bilo na več kolodvorih v Budimpešti ukradenega veliko blaga iz tovornih voz. Bili so dnevi, ko je bilo ukradenega do 10.000 kron iz železniških voz. Policijska preiskava je dognala, da je tatove ščitil polic, kontrol. Albert Kalmar Kadar so se pojavili detektivi, je Kalmar tatove posvaril. Policija jc aretirala do-zdaj približno 60 oseb, večinoma kočijaši, dninarji in skladiščni delavci. Aretiran je bil tudi neki železniški kontrolor, nadalje železniški uradnik Ferdinand Schwarz, skladiščar zahodnega kolodvora Jcžcf Ka-rolyi i njegova žena. Končno so zaprli tudi policijskega kontrolorja Alberta Kalmar-ja. Ob neki hišni preiskavi pri Jožefu Ka-rolyju je našla policija hranilne knjižice vredne nad 100.000 K. V stanovanju poli-ciskega kontrolorja sc našli hranilno knjižico vredno 48.OO0 K. Policijski kontrolor Kalmar je bil tudi lastnik neke hiše, ki jo je kupil pred pol leta najbrže iz iskupila ukradenega blaga. Tatovi so ukradli državnim železnicam v poldrugem letu blaga \ v vrednosti dva in pol milijona kron. Sedanja vojska in abstinenca. Lahko rečemo: Sedanja svetovna vojska je zmagoslavje abstinence. Vojskujoče se države spregledujejo in s svojimi odredbami dokazujejo, da alkohol ni kaj prida, abstinenca pa da je rešilna, zmagovalna. Prvi jc — takoj na začetku mobilizacije — prepovedal alkohol dajali svojemu vojaštvu nemški cesar, ki je že dolgo časa vc-lik zagovornik in pospeševalec abstinence. Takoj za njim je isto zaukazal car ruski. In potem — po dveh mesecih vojske — je tudi avstrijsko vojaško poveljstvo orepovedalo vojaštvu alkohol na bojišču. Zdaj se sliši;o glasovi s Francoskega, da sta predsednik republike in mestni prefekt v Parizu prepovedala prodajo absinta. In zopet se sliši z Ruskega, da je prodaja žganja — ki je državni monopol — popolnoma ustavljena in odpravljena. Abstinentska organizacija pa je to priliko porabila in vložila prošnjo, naj ta prepoved velja za vedno. In car je menda obljubil, da se bo to zgodilo. Nemški cesar se pa v času vojske, kakor tudi že prej, zopet in zopet oglaša zoper alkohol. Pa recite, da to ni zmagoslavje abstinence, ki si osvaja državo za državo ali vsaj armado za armado vojskujočih se držav! Kaj so te prepovedi drugega kakor dokaz, in sicer silen dokaz, kako malo-vreden da je alkohol in kako neprecenljive vrednosti je abstinenca. Vojska stavi na človeka najvišje zahteve glede telesa in duha vojakov. V vojski je treba zbrati vse telesne in dušne moči, da se obvlada nasprotnik. Moč in pogum, previdnost in vztrajnost, to so lastnosti, v vojski nad vse potrebne. Časih so mislili, da te potrebne lastnosti vojniku pomnoži in poostri alkohol, in zato so jim dajali ali vsaj dovoljevali pred bitko piti. To je bilo takrat, ko je veljala in vladala še stara vera o alkoholu in o njega čudotvornih močeh. Zdaj so prišli do prepričanja, da je ravno narobe res. Ne pijača, ampak zdržnost od pijače dela taka čuda. In kako so prišli do tega prepričanja? Najbrž ce samo iz knjig, ampak tudi po lastnih skušnjah. Videli so, daj dela pi;ača in kaj dela zdržnost, in za-ukazali so: Proč z alkoholom! To je dragocena pridobitev te vojske. In na tej pridobitvi se mora delati dalje, da se osvobodi ljudstvo, oziroma človeštvo tega modernega trinoga. Napačen major. V Berolinu so razkrinkali nekega Rossmannu, ki je bil preje dalj časa natakar v Berolinu, zadnji čas se je pa vrinil med odlične, zlasti vojaške kroge kot »major Kurt pl. Oertzen«. Sleparja so razkrinkali, ko mu je nekega večera neki gost pri stalni mizi vrgel v obraz največje žalitve, ne da bi bil gospod ^major« v stvari kaj ukrenil. Rossmann je nato brez sledi izginil. Dognalo se je, da je bil na policiji naznanjen pod pravim imenom kot agent, katerega poklica pa nikoli ' izvrševal ni. — Obnovljena železniška zveza. »Nowa Reforma« poroča, da je bil 1. januarja obnovljen noštni in osebni promet na progi Krakov-Kozmyzsow. — Praški »Narodni Listy«, ki so bili v začetku decembra za 8 dni od vlade ustavljeni, izhajajo zopet. Kot novost imajo zdaj poljsko kroniko. V vsaki številki je ena kolona popisana v poljskem jeziku, ' kjer se na Češkem bivajoči Poljaki ne morejo pomeniti o svojih zadevah. Hindenhurg krstno ime. Iz Budimpešte se poroča; V Aranyosmarothu se je nekemu posestniku rodil sin. Oče se je odločil dati svojemu novorojenčku ime Hindenburg, kot krstno ime. Isti čas je dobil tudi njegov zet sina — tudi ta mu je hotel dati ime Hindenburg. Kmalu bi bilo prišlo med njima do prepira. Končno je zet kot mlajši odjenjal s svojo zahtevo in tako je zdaj na Ogrskem samo en majhen patriot z imenom Hindenburg. Obed za dva feniga. V dokaz, kako sc je dvignila vsa Nemčija, da odpo-more bedi potrebnih ljudi, naj služi sledeča primera. V Berolinu so pred dnevi otvorili ljudsko kuhinjo, v kateri velja obed samo dva feniga. .Razume se, da to ni obed kakor si ga mi mislimo, temveč krožnik juhe od kakaoa in kos kruha z maslom. A tudi s tem je mnogo pomagano, obenem pa dokazuje, da se spričo rodoljubne požrtvovalnosti nemškega naroda niti najsiromašnej-šim ni treba bali lakote. Na nemškem otoku Janu, enem izmed karolinških otokov v Velikem oceanu, ki so jih zdaj zasedli Angleži, plačujejo prebivalci namesto z novci s kameni, ki so po svo;i velikosti podobni mlinskim kamenom. Ti novci se seveda ne hranijo v mošnjicj, ampak leže zunaj pred hišami, tako da se že zunaj lahko vidi, kako trden je dotični gospodar. Te kamne rabi ljudstvo namesto denarja, ker so mu jako priljubljeni. Na imenovanem otoku ni soloh nobenega kamenja, ampak ga dovažajo z drugih otokov. Kurs kamenom pada in raste prav tako kakor vrednost našega papirnatega denarja na borzi. Poleg kame-nov pa rabiio ondotni prebivalci tudi kokosov oreh namesto denarja. NOVI EGIPTOVSKI SULTAN (s sliko) Angleži so imenovali za egiptovskega sultana Hussein Kamela. Šejk-ul-islam je izdal fetvo, ki označuje novega egiptovskega sultana za izdajalca lzlama in kali-fata. Vsak mohamedanec, ki mu sledi, je sokriv izdajalstva. Hussein Kamel se lahko usmrti, ker se ne ozira na kalifove ukaze. Iz vojne. Polkovni pes. »Az Ujsag« poroča iz Szabadke: Neki vseučiliščnik, ki se je kot enoletni prostovoljec udeležil bojev na črnogorski meji in se ranjen vrnil semkaj, pripoveduje o svojih doživljajih med drugim to-le: Dobili smo povelje prodirati proti bosensko-hercegovinski meji, kjer so Črnogorci pod- vzemali male praske. Hitro smo prodirali naprej, da bi sovražniku padli v bok. Začel sc je 1 jut boj, v katerem se Črnogorci niso hoteli umakniti, ker so pričakovali ojačenj. Ko so ojačenja dospela, smo mi skočili v okope in z anami je čuval vse, kar smo imeli z municijo vred, edini pol-kovni pes. To je bila neprecenljiva žival. Vedno je hodil s prednjimi stražami in takoj začutil sovražnika, kar je naznanjal z renčanjem. Če smo patruljirali ali zasledovali četaše, je bil vedno z nami in marsi-kakega četaša je privlekel izza grmovja. V nekem boju je zadelo psa šest krogel. Izkopali smo mu jamo in v resnici žalovali nad njegovo izgubo. Odločen narednik. Ko je solnce zahajalo, je dobil narednik povelje, da prevzame stražo ob bližnjem gozdiču, tam, kjer začenja gozd prehajati v grmovje. Daleč naokrog ni bilo zapaziti nobenega sovražnika. Žc več dni nismo zadeli nanj; stvar torej ni mela druge neprijetnosti, nego to, da je bilo moštvo ob svoj nočni počitek. Noč je bila sicer temna, a mila, ozračje prijetno gorko, miroljubne miline. Par vojakov je korakalo počasi naprej, narednik precej daleč pred njimi. Ko je moštvo šlo še kakih petdeset korakov za njim čez lesen mostič, je bil narednik že na mestu svoje na-meinbe. Z nezaupnim pogledom je bliskoma preiskal gozdič. Nič se ni ganilo. Ko se je zopet obrnil k svojim možem, pa je zapazi' >eposredno pred seboj dva druga vc i .a, tako blizu, da bi lahko roko položil nanjo. Mislil je, da je to kakšna druga patrulja in jo je hotel pozdraviti z domačim »Servus«! Tedaj pa so se mu zazdele uniforme nekako tuje, in tisti hip je razumel, da sta Rusa, ki imata ravno tako nalogo kakor on: da stražita odprtino pred gozdičem. Ni imel časa, da bi o tem čudnem naključju dalje razmišljal, kajti en Rus je bil že zagrabil za bodalo. Toda narednik je bil urnejši ter je sovražniku orožje s kratko, nepričakovano potezo iztrgal. Mož sam pa se mu je izmuznil in jc hotel steči za tovarišem, ki je bil korak dalje, v gozd. Narednik mu je za klical, naj obstoji, ker bo sicer streljal. Čeprav Rus menda besed ni razumel, je vendar razumel njihov smisel. Kajti avtomatično je pomolil roki kvišku in nepremično je obstal. Avstrijec se mu počasi približa, ga zagrabi in potisne skoro prijazno tako predse, da mu je Rus kaza hrbet. Pokorno je jetnik korakal proti mostu, čez katerega so ravnokar prihajali ostali vojaki, ki niso bili od celega dogodka ničesar zapazili. A sedaj so stali vsi izven gozdne sence, in naenkrat so priletele nad nje iz gozda krogle. Ni jih bilo baš mnogo. Drugi Rus, ki je bil ušel, je menda hotel na ta način izraziti svoje veselje, da se mu je beg posrečil. Kakor blisk je skočil narednik v jarek pod mostom, jetnik pa za njim, čeprav ga ni držal. Od-sedaj so bili Rusi, ki bi utegnili i njega zadeti, tudi njegovi sovražniki. Ubogljivo je sledil vsakemu gibljaju narednika. Ko je njegov prejšnji tovariš kakor v slovo še enkrat ustrelil, je zaklel prav po rusko kakor narednik po naše. Bil je tako goreč, da je začel iskati puško, da bi še on streljal, in šele tedaj se je spomnil, da mu jo je bil njegov novi prijatelj, ki je poleg njega ležal v temnem jarku, ravnokar vzel. Postreljkovanje je prenehalo in sedaj so se vsi zbrali. Avstrijci so bedeli in stražili, Rus pa je uvidel, da znajo Avstrijci to nalogo, ki jo je on preje imel, izborno vršiti, in da sme nocoj počivati. Spočetka so malo pokramlja-li in se prav dobro razumeli, na kar mu je narednik vrgel svoj plašč, da se z njim pokrije. Zagodrnjal je zadovoljno, kakor mops, ki mu je ugodno, zavil se v plašč in zaspal. Šele drugo jutro se je zbudil in bil zadovoljen, da je to noč tako nepričakovano dobro prebil. Zlate svetinje: Berlin, Pariz, Bim iti na/bel/, hoam. zobo• ilstli trtJ- 0 Jt* V Lzdelovatel| (5.