1 petek, 9. avgusta 2024 Prva Ča­so­pis ob­či­ne Kamnik, 9. avgusta 2024, leto 9, šte­vil­ka 14 Začenja se Kamfest Uredili bodo štiri točke ob reki V petek, 9. avgusta, se v Kamniku začenja že 21. edicija festivala z razgledom Kamfest. Festival bo trajal dober teden dni, do 17. avgusta. Na območju reke Kamniška Bistrica bodo uredili štiri točke v okviru projekta Zelena os Kamnika, za katerega je Občina Kamnik prejela 297 tisoč evrov. Alenka Brun Aleš Senožetnik Kamnik – Občina Kamnik je lani na razpisu za sofi­ nanciranje vlaganj v javno in skupno turistično infra­ strukturo in naravne zna­ menitosti v turističnih de­ stinacijah za projekt Zelena os v Kamniku prejela nepo­ vratna sredstva v višini 297 tisoč evrov. Pred kratkim so z rokom do konca julija že objavili razpis za izvajalca del, ki bo uredil štiri pre­ Gorana Završnika s sodelavci smo »ujeli« na terenu, med tehničnimi pripravami na festival. / Foto: Alenka Brun Goran Završnik pa je naštel še nekaj dogodkov z dodano vrednostjo oziroma poudaril zanimiv t. i. DDV program Kamfesta. »Tu gre lahko za prizorišče, kot je tisto na Du­ plici, kamor se Kamfest seli le za en dan, in sicer z ustvarjal­ nimi delavnicami folklore, fri­ zerstva in impro gledališča v sodelovanju s šolsko knjižni­ co OŠ Marije Vere, predstavo in še čim. Na ta način poka­ žemo, kako je Duplica pod­ hranjeno področje, kar se tiče socialne in kulturne politike. Potem je tu Maistrova hiša, kjer gre za sodelovanje med Medobčinskim muzejem Ka­ mnik, Knjižnico Franceta Ba­ lantiča, Kamfestom ter Jav­ nim zavodom za kulturo. Tam bo ves čas festivala od­ prt Skrivni Maistrov bralni kotiček, a z nekaj dodatnimi prireditvami.« 6. stran OBČINSKE NOVICE AKTUALNO ZANIMIVOSTI ZADNJA Eno leto od katastrofalnih poplav Tuhinjski gasilci na olimpijadi Kamničan z inovacijo v tenisu Na Veliki planini ponovno Dan trniča Ob obletnici so na Občini Kamnik predstavili potek interventnih in sanacijskih del, ki so bila doslej izvedena na Kamniškem. Njihova prednostna naloga ostaja zaščita občanov. Ekipa mladincev iz PGD Zgornji Tuhinj se je julija v Italiji udeležila mladinske gasilske olimpijade, kjer se je pomerilo 60 ekip iz 22 držav. Kamniški teniški navdušenec Toni Ulčar je med epidemijo covida-19 zasnoval prvi premikajoči se teniški top, ki je danes že na voljo kupcem. V prihodnje ima z njim še precej načrtov. Pred Preskarjevim muzejem je ponovno potekal Dan trniča, znamenitega velikoplaninskega sira, ki so ga pastirji nekdaj pripravljali za hrano, kot simbol ljubezni pa podarili tudi svoji izbranki. stran 3 stran 5 stran 8 stran 16 V programu nam je v oči padel zanimiv naslov do­ godka tokratne izmenjeval­ nice oblačil Futr pa gvant: izmenjevalnica oblačil sreča disko juho, ki ga Kreativna četrt Barutana gosti že v so­ boto popoldne. Gre za traj­ nostno obarvan dan, kjer se lahko pridružite izmenje­ valnici oblačil ob juhi in pa­ lačinkah, delavnici za mla­ de, igranju družabnih iger, otroški predstavi in koncer­ tu zasedbe Ekstra domača marmelada. Anja Urankar in Eva Klobu­ čar sta pojasnili, da so tokra­ tni izmenjevalnici dodali zgoraj naštete »sestavine«, ki omogočajo lep trajnostni »žur«​. V takem, razširjenem okviru jo nameravajo pono­ viti tudi prihodnje leto, med­ tem ko so se lani na izme­ njevalnici osredotočili predvsem na pomoč priza­ detim v poplavah. Lanski Kamfest naj bi bil namreč jubilejen, dvajseti. Izpeljali so odprtje uvodne razstave, potem pa so se zgodile poplave in po razmisleku se je glavni organizator odločil, da festival odpovedo. Prostovoljci Nekaj nastopajočih iz lani predvidenega programa ter vizualna podoba najave le­ tošnje že 21. reprize Kamfe­ sta so sicer ostali, drugače pa so program sestavili gle­ de na ideje, ki so se jim utrnile in sodijo v koncept Kamfesta 2024, sta nam v nadaljevanju razložila Gašper Selko in Rok Kosec. Slednji je med drugim ome­ nil še noviteto izpred dveh let: sodelovanje Kina Šiška s Špil ligo, katere zmagovalci potem nastopijo na Kamfes­ tu. Tokrat je to metalska za­ sedba Ghastly Ashes. Adija Smolarja smo na Kamfestu že videli, ravno tako ni bilo vprašanje nastopa Ane Pu­ pedan, ki je sodelovala že na prvem Kamfestu. »Tudi le­ tošnji Kamfest poleg glavne­ ga prizorišča, kjer nastopajo malce večja imena in večje zasedbe, ponuja nekaj skri­ tih programskih viškov. Na primer koncert Nika Nova­ ka. Gre za zelo kakovostne izvajalce, vendar niso tako znani ali pa so znani le dolo­ čenemu krogu ljudi,« je opi­ sal Kosec. »Barutana pa bo letos bolj sproščen prostor, neka protiutež mestu. Pro­ gram bo zanimiv, drugačen, dostikrat obarvan mladinsko ali z neko družbeno noto.« Futr pa gvant dlagane točke ob Kamniški Bistrici. V Keršmančevem parku bodo uredili počivališče z dostopom do vode, ki bo predstavljal enega po­ membnih vidikov oživitve parka. »Načrtovana ureditev zajema izvedbo dveh dolgih lesenih ploščadi in urejene­ ga dostopa do vode preko stopničaste kaštne kon­ strukcije,« pojasnjujejo na občinski upravi. 2. stran Anej Ivanuša, Gašper Selko, Rok Kosec, Eva Klobčar in Anja Urankar / Foto: Alenka Brun Za Kamfest so izjemnega po­ mena tudi prostovoljci. Eva Klobčar je tista, ki je zadolže­ na zanje. »Vsako leto so ak­ tivni, veliko je mednarodnih, precej se jih vrača,« je pove­ dala. Za festival so prostovolj­ ci res dodana vrednost, se je z njo strinjal tudi Kosec. DDV program V okviru projekta bodo med drugim uredili tudi počivališče z dostopom do vode v Keršmančevem parku. / Foto: Aleš Senožetnik ...l ..ne vrag, e sosed bo mejak! 51. Zavod za turizem in šport Kamnik, Glavni trg 2, 1240 Kamnik Kamnik – Na vsaj osmih pri­ zoriščih po središču Kamni­ ka in v njegovi neposredni okolici se bo zvrstilo več kot šestdeset dogodkov. Glavni organizator oziroma producent Kamfesta je Kul­ turno društvo Priden možic, smo pa tokrat nekaj besed o festivalu spregovorili še z Anejem Ivanušo (izvedbena ekipa), očetom festivala Ro­ kom Koscem, vodjo pro­ gramske ekipe Goranom Završnikom, Gašperjem Selkom (programska ekipa), vodjo festivalske pisarne Anjo Urankar in Evo Klob­ čar, izvedbenico v Barutani, prostovoljko, ki je pri orga­ nizaciji festivala zraven že vrsto let – tako kot glavnina omenjenih. DNEVI NARODNIH NOŠ IN OBLAČILNE DEDIŠČINE KAMNIK, 6. - 9. sepember 2024 2 petek, 9. avgusta 2024 Občinske novice Še v fazi dogovorov Za umestitev kolesarske povezave Kamnik– Vransko v prostor se na kamniški občinski upravi še dogovarjajo z nosilci urejanja prostora. Aleš Senožetnik Kamnik – Po tem, ko so v Kamniku v minulih letih zgradili dve pomembni kolesarski povezavi do Godiča in skozi Mengeš do Ljubljane, želijo na ta način povezati tudi druge dele občine. Kot je znano, bomo v prihodnjih letih dobili tudi kolesarsko povezavo skozi Tuhinjsko dolino. Skozi to območje je namreč začrtana kolesarska povezava Kamnik–Vransko, sicer del širše povezave Ljubljana–Celje. »Ker gre za državno kolesarsko povezavo, je v vseh fazah projekta nujno sodelovanje ministrstva za infrastrukturo oz. Direkcije RS za infrastrukturo (DRSI), ki mora predlagano traso odobriti. Zavedamo se, da je kolesarska povezava skozi Tuhinjsko dolino zelo pomembna za zagotavljanje varnosti kolesarjev in vzpostavljanja pogojev za trajnostno mobilnost, zato je Občina Kamnik začela projekt,« so nam pojasnili na kamniški občinski upravi. Narejena je že zasnova umestitve v prostor, ki trenutno predvideva več različic trase in so jo že posredovali nosilcem urejanja prostora. Za vse posege morajo pridobiti pozitivna mnenja nosilcev urejanja prostora ter pridobiti pravice graditi in ustrezna upravna dovoljenja. Kot še dodajajo na kamniški občinski upravi, je zaradi dolžine trase, ki znaša 26 kilometrov, že umestitev v prostor precejšen izziv. Končno traso bodo izbrali v sodelovanju z DRSI, nato pa bo občina lahko začela ostale postopke projektiranja in pridobivanja zemljišč. Uredili bodo štiri točke ob reki 1. stran Prav tako bodo oživili tudi območje opuščenega kamnoloma kremenovega keratofirja in tufa v Kamniški Bistrici, po inženirju Josipu Dedku znanega tudi kot Dedkov pruh. Zaradi pri nas redke vrste kamenine je območje od leta 2004 sicer tudi geološka naravna vrednota lokalnega pomena. Točka bo služila kot parkirišče in počivališče za kolesarje na poti do izvira Kamniške Bistrice. Za obiskovalce bodo na delu območja uredili predstavitev kamnoloma kot nekdanjega rudarskega objekta, kamnine in pomena varstva kamnoloma. V soteski Predoselj pa načrtujejo obnovo počivališča z manjšim pokritim razstavnim prostorom in ploščadjo za skupinske igre, ki bo predstavljalo pomembno izhodišče za skupinsko vodene sprehode po gozdu in v sotesko. Tudi na izviru bodo obnovili počivališče, ki je bilo urejeno že leta 2008. Zaradi neustreznega stekanja meteorne vode je namreč terasasti dostop do izvira poškodovan. Kot pravijo na občinski upravi, želijo na ta način tako občanom kot turistom in drugim obiskovalcem ponuditi raznovrstna doživetja na urejenih točkah ob reki, hkrati pa urediti nova počivališča in jih programsko nadgraditi. Projekt poleg investicij v ureditev obvodnih površin in naravnih vrednot ter namestitve opreme zajema tudi vzpostavitev turističnih produktov in turistične ponudbe. Izvedba projekta je načrtovana v letošnjem in prihodnjem letu. OdgovornI uredniK: Aleš Senožetnik ales.senozetnik@g-glas.si NAMESTNICA OdgovornEGA uredniKA: Maša Likosar masa.likosar@g-glas.si Oglasno trženje: Mateja Žvižaj mateja.zvizaj@g-glas.si, 041/962 143 Zahvale, osmrtnice, NAROČNINE: osmrtnice@g-glas.si, 04/201 42 47 narocnine@g-glas.si, 04/201 42 41 KAMNIČAN-KA (ISSN 2463-8536), ustanovitelj Občina Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik; izdajatelj: Gorenjski glas, d. o. o., Kranj, Nazorjeva ulica 1, 4000 Kranj (sedež uredništva, tel. 04/201 42 00, info@g-glas.si) Časopis Kamničan-ka izhaja dvakrat na mesec v nakladi 14.000 izvodov, brezplačno ga prejemajo vsa gospodinjstva in drugi naslovniki v občini Kamnik in okolici. Tisk: Tiskarsko središče, d. o. o; distribucija: Pošta Slovenije, d. o. o., Maribor Nenaročenih prispevkov in pisem ne honoriramo in ne vračamo. Pisma bralcev so omejena na 3000 znakov skupaj s presledki, pošljete jih lahko na naslov: kamnican@g-glas.si. Časopis Kamničan-ka lahko naročite, naročnina za leto 2024 znaša 37,40 EUR (22 izidov po 1,70 EUR). Časopis Kamničan-ka bo naslednjič izšel predvidoma 30. avgusta 2024, prispevke lahko pošljete najkasneje do četrtka, 22. avgusta 2024. Njegovo življenje je bilo posvečeno domovini Občina Kamnik in Društvo general Maister Kamnik sta ob devetdeseti obletnici smrti Rudolfa Maistra - Vojanova pripravila slovesnost s polaganjem venca na Trgu talcev ob spomeniku generala in spominskem znamenju padlih Maistrovih borcev s Kamniškega. Maša Likosar Kamnik – Rudolf Maister se je rodil 29. marca 1874 v Kamniku, umrl pa je 26. julija 1934 na Uncu na Notranjskem. Ob 90. obletnici njegove smrti sta kamniški župan Matej Slapar in predsednik Društva general Maister Kamnik Jože Berlec položila venec ob njegovem spomeniku na Trgu talcev. Kot je v govoru poudaril župan Matej Slapar, je Rudolf Maister zapustil neprecenljivo dediščino, ki omogoča Slovencem, da živimo v svoji državi, kjer lahko samostojno odločamo, ustvarjamo in razvijamo svoje talente. »Maister je v to verjel že od samega rojstva pred 150 leti, skozi šolanje, vojaško službovanje in skozi politično delovanje. Po prvi svetovni vojni je s svojo vizijo navdušil rojake, zavedne Slovence, tudi vojake s Kamniškega in okolice, katerih imena so zapisana na spominski plošči,« je dejal župan. Jože Berlec je strnil dogodke ob dnevu Maistrove smrti, ko je tudi mesto Kamnik žalovalo za svojim rojakom in častnim meščanom. »Danes, 90 let kasneje, se tudi mi spominjamo smrti enega največjih slovenskih junakov, generala Rudolfa Maistra. S ponosom in spoštovanjem smo se zbrali, da se spomnimo človeka, ki je odločilno vplival na našo zgo- Generalu Rudolfu Maistru sta se s položitvijo venca poklonila kamniški župan Matej Slapar in predsednik Društva general Maister Kamnik Jože Berlec. / Foto: Maša Likosar dovino in pustil neizbrisno sled v srcih Slovencev,« je nagovoril zbrane. Dejal je, da generala Maistra ne cenimo le zaradi vojaških dosežkov, temveč tudi zaradi njegove vizije in predanosti slovenski kulturi in narodu. »Spominjamo se ga torej tudi kot pesnika, ki je v svojih delih izražal ljubezen do domovine, narave in človeka. Njegova poezija nas opominja, da je bil ne le vojak, temveč tudi umetnik, ki je z besedami znal pričarati globoke čustvene svetove,« je poudaril. Obenem, kot je povedal Berlec, Maistra danes častimo kot enega ključnih branilcev slovenskega ozemlja in kot simbol slovenstva. »Njegova dejanja so bila ključen korak k ohranitvi slovenske nacionalne identitete in ozemeljske celovitosti. Njegova zapuščina pa nas opominja, da je vsak posameznik lahko nosilec sprememb in da je vsako dejanje, ne glede na njegovo velikost, pomembno za skupno dobro.« Opomnil je še, da so Maistrova dejanja vplivala na celoten slovenski narod. »Njegova odločitev, da zaščiti slovensko ozemlje in prebivalstvo, je bila navdihujoča in je pokazala, kaj vse lahko dosežemo z enotnostjo in pogumom. Njegovo življenje je bilo posvečeno služenju domovini, njegov zgled pa nas uči, kako pomembno je, da se borimo za tisto, v kar verjamemo.« Kulturni program je oblikoval recitator Tone Ftičar, ki je za to priložnost izbral Maistrovi pesmi Naprej in Grobovi. Mešani pevski zbor Odmev Kamnik pod vodstvom Anice Smrtnik pa je zapel pesem Slovenec sem, himno Zveze društev general Maister, Maistrovo pesem Še zadnji zvon in slovensko narodno pesem Rož, Podjuna, Zila. Nadgradnja obdelave blata V Centralni čistilni napravi Domžale - Kamnik bodo nadgradili proces obdelave blata. Naložba je vredna 6,26 milijona evrov brez DDV, dela bo izvajala družba Riko, nadziralo pa podjetje Projekt. Maša Likosar Domžale – Kot so sporočili iz javnega podjetja Centralna čistilna naprava Domžale - Kamnik, bodo dela za nadgradnjo procesa obdelave blata predvidoma zaključena aprila leta 2026. Pojasnili so, da sodi med glavno tehnološko opremo sušilna naprava, ki bo na lokaciji centralne čistilne naprave lahko obratovala neprekinjeno 24 ur na dan, do 330 dni oziroma 8.000 ur na leto. Naprava vsebuje dvostopenjski kontejnerski tračni sušilnik s kapaciteto do 800 kilogramov na uro izparele vode in vstopne vlage od 25 do 32 odstotkov suhe snovi. Suha snov blata na izhodu bo znašala okoli 91 odstotkov, ope- rativna temperatura sušenja pa bo znašala okvirno 93 stopinj Celzija. Občine lastnice bodo celotno naložbo v višini 6,2 milijona evrov (brez DDV) financirale v letih 2024–2026 na osnovi nico na lesno biomaso, električne instalacije in opremo, zagon ter poskusno obratovanje in nadzor. Financiranje projekta bo potekalo do predvidoma aprila 2026 skladno z lastniškimi deleži Financiranje projekta bo potekalo do predvidoma aprila 2026 skladno z lastniškimi deleži občin investitoric, pri čemer bosta občini Domžale in Kamnik skupaj pokrili skoraj 69 odstotkov naložbe. izdelane investicijske, projektne in razpisne dokumentacije. Investicija poleg izvedbe projektne ter okoljske dokumentacije ter gradbenih del vključuje še strojno tehnološko opremo, kotlov- občin investitoric, pri čemer bosta občini Domžale in Kamnik skupaj pokrili skoraj 69 odstotkov naložbe. »Nadgradnja obdelave blata je za Centralno čistilno napravo Domžale - Kamnik še en zelo pomemben mejnik pri ustreznem in učinkovitem zagotavljanju obvezne občinske gospodarske javne službe čiščenja odpadne vode. Količina blata se bo zmanjšala za 70 odstotkov, kar bo znižalo stroške za oddajo blata in povečalo možnosti oddaje prevzemnikom,« je ob podpisu pogodbe z izbranima izvajalcema dejala direktorica Centralne čistilne naprave Domžale - Kamnik Marjetka Levstek. Dodala je, da se z investicijo postavljajo ob bok modernim čistilnim napravam v Nemčiji in Avstriji, kjer vse velike čistilne naprave stremijo k postavitvi sušilnih naprav in skupnih monosežigalnic z namenom pridobivanja fosforja iz pepela. 3 petek, 9. avgusta 2024 Občinske novice Eno leto od katastrofalnih poplav V nedeljo, 4. avgusta, je minilo eno leto od katastrofalnih poplav, najhujše naravne nesreče v zgodovini samostojne Slovenije. Med najbolj prizadetimi območji je bila občina Kamnik, kjer se je sprožilo več kot 250 plazov, skoraj v celoti so bile uničene štiri doline. Ob obletnici so na Občini Kamnik predstavili potek interventnih in sanacijskih del, ki so bila doslej izvedena na Kamniškem. Njihova prednostna naloga ostajata zaščita občanov in zagotavljanje stabilnega okolja, v katerem se takšne nesreče ne bi mogle nikoli več ponoviti. Maša Likosar Kamnik – Občina Kamnik je lani doživela naravne nesreče izjemnih razsežnosti, kakršnih se ne spomnijo niti njeni najstarejši prebivalci. Neurja in poplave so močno poškodovale objekte in infrastrukturo. Najbolj opustošene so bile doline Črne, Kamniške Bistrice, Bistričice in Tunjic, ki so bile skoraj v celoti uničene. Drveča reka Kamniška Bistrica je prestopila bregove na večjem območju svojega toka, vključno z območjem Smodnišnice, mesta Kamnik in Šmarce. Hudourniki in manjši vodotoki so v dolinah zasuli ter uničili ceste in objekte, poškodovana je bila tudi komunalna infrastruktura. Prekinjena sta bila vodovodna napeljava in kanalizacijsko omrežje, poškodovani vodohrani in mostovi. Poleg tega se je sprožilo več kot 250 plazov. Učinkovita intervencija Učinkovita intervencija pristojnih služb je po navedbah Občine Kamnik preprečila še večje število žrtev in omogočila hitro interventno sanacijo kritične infrastrukture, s čimer so bili vzpostavljeni dostopi do stanovanjskih in drugih pomembnih objektov. Prav tako je bil javni vodovodni sistem, ki oskrbuje večino prebivalcev občine Kamnik, intervencijsko saniran v rekordnem času. Med intervencijo so sanirali več kilometrov lokalnih cest, javnih poti in več plazov, ki so ogrožali objekte in infrastrukturo. »S tem so bile omogočene povezave do stanovanjskih objektov, ki so bili odrezani od sveta,« so pojasnili na Občini Kamnik. V Šmarci so interventno zgradili protipoplavni nasip, ki je med večjim deževjem v oktobru preprečil razlivanje Kamniške Bistrice. »Pripravili smo dokumentacijo za sanacijo lokalne infrastrukture in plazov, ki jo usklajujemo z Državno tehnično pisarno,« so dodali. Škoda ocenjena na slabih 236 milijonov evrov Na podlagi v sistem Ajda vpisane škode, ki so jo povzročile poplave 4. avgusta 2023, skupna ocenjena škoda na infrastrukturi v občini Kamnik znaša slabih 236 milijonov evrov. »Dejanska škoda na občinski infrastrukturi in plazovih, katerih sanacija je v pristojnosti občine, bo znana šele po izvedbi vseh sanacijskih ukrepov in po izbiri najugodnejših izvajalcev na javnih razpisih za posamezna sanacijska dela. Končna vrednost teh del lahko bistveno odstopa od ocenjenih vrednosti, ki se vpisujejo v sistem Ajda,« so pojasnili na Občini Kamnik. Največji izziv so plazovi Občina Kamnik se trenutno z največjimi izzivi srečuje pri sanaciji plazov in pomoči Območje Šmarce med poplavami in po izgradnji protipoplavnega nasipa / Foto: Občina Kamnik, PGD Kamnik in Klemen Udovč razseljenim prebivalcem. Doslej je za hišami več družin občina že sanirala plazovita območja in poskrbela, da so objekti varni za bivanje, občani pa so se tako lahko vrnili na svoje domove. Še vedno pa so odseljene tri družine, saj se zanje gradi nadomestni objekt oziroma se odpravljajo posledice plazov, ki so zasuli ali porušili njihove stanovanjske objekte. »Ena družina je bila takoj po poplavah nastanjena v občinskem stanovanju v lokalnem okolju, posameznik pa se je pred kratkim preselil v občinsko neprofitno stanovanje, ko se je to sprostilo,« so dodali na kamniški občini. Na 60 plazovih in usadih še vedno potekajo različne aktivnosti. Doslej je bilo saniranih šest večjih plazov za hišami, trenutno pa poteka sanacija obsežnih območij v Košišah in Snoviku. Pripravljenih je 19 sanacijskih projektov, ki čakajo na pozitivno recenzijo Državne tehnične pisarne. Na preostalih plazovih in usadih izvajajo geološke raziskave in pripravljajo sanacijske projekte na podlagi prejetih laboratorijskih poročil. Trenutno so v teku naročila za izbiro projektantov za sanacijo dodatnih devetih plazov. Od konca intervencije je Občina Kamnik sanirala že 35 zemeljskih plazov, pri čemer so stroški sanacije skupno znašali več kot 1,9 milijona evrov. Škoda na infrastrukturi Kot so dodali na Občini Kamnik, je med poplavami velik del občine ostal brez glavnega vodovodnega sistema. V času poplav so intervencijsko uredili začasno povezavo vodovoda z Iverjem, trenutno pa poteka izgradnja novega vodovoda na relaciji Spodnje Stranje– Fužine v predvideni dolžini 2.100 metrov. Pogodbena vrednost projekta znaša nekaj več kot 1,9 milijona evrov (brez DDV). »Konec julija smo vzpostavili prenovljeni vodovodni sistem, v nadaljevanju pa nas čaka še izvedba premostitvenega objekta za povezavo čez reko,« so pojasnili. Lanske poplave so povzročile znatno škodo tudi na komunalni in kanalizacijski ter občinski cestni infrastrukturi. Doslej so obnovili 16 odsekov poškodovane kanalizacije, kar je stalo dobrih 69 tisoč evrov. Za preostale poškodovane odseke kanalizacije še čakajo na recenzijska poročila Državne tehnične pisarne. Na delu občinske cestne infrastrukture so z nujnimi deli vzpostavili pre- cije za sanacijo prizadetega območja z Državno tehnično pisarno. »Naša prioriteta je pridobivanje državnih sredstev, da bosta lahko sanacija lokalne infrastrukture in zaščita naših občanov potekali intenzivno tudi v prihodnje. Zaščita občank in občanov ostaja naša glavna skrb,« so poudarili. Prepričani so, da bosta za učinkovito sanacijo in zaščito občanov v prihodnje potrebna večja vključenost in sodelovanje države, zlasti pri sanaciji strug vodotokov, ne le za izboljšanje pretočnosti, ampak tudi za celovito obnovo prizadetih območij. »Država je prevzela urejanje plazu Blate. Nanjo pa smo naslovili tudi več zahtev za nujno ureditev in sanacijo regionalne povezave prizadetih regionalnih cest Stahovica–Črnivec in Črnivec– Kranjski Rak.« Plaz pri stanovanjski hiši v Košišah pred sanacijo in po njej / Foto: Občina Kamnik, PGD Kamnik in Klemen Udovč voznost v času intervencije. Po končani intervenciji pa je bilo do danes saniranih 38 cestnih odsekov, skupna vrednost del je bila dobrih 545 tisoč evrov. Občina Kamnik letos načrtuje sanacijo več cestnih odsekov, in sicer v okviru odprave posledic naravne nesreče ter v okviru izvajanja rednih vzdrževalnih del. Nekatera od teh del so že v teku, medtem ko so druga že zaključena. Del sanacij vrednosti prevzetih del že presegle znesek, ki nam je bil nakazan v obliki 40-odstotnega predplačila. Zato bo potrebno čimprejšnje dodatno nakazilo sredstev iz državnega proračuna, saj se v nasprotnem primeru sanacija na območju občine Kamnik lahko ustavi,« so opozorili na Občini Kamnik. Ob tem so poudarili, da se država prepočasi odziva glede izplačil oziroma načina izplačila iz rednega progra- Župan Matej Slapar: »S sodelovanjem državnih in občinskih interventnih ter razvojnih služb smo zagotovili, da se življenje kar se da hitro vrača v ustaljene tirnice, pa vendar nam ostaja veliko dela in obveznosti do prizadetih državljank in državljanov.« bo izveden bodisi na celotnih odsekih bodisi delno, poleg tega bo na določenih območjih cesta dodatno opremljena z drugo infrastrukturo. Skupno gre za 20 odsekov. »Skupna pogodbena oziroma ocenjena vrednost predvidenih sanacij cestišč v občini Kamnik za leto 2024 znaša nekaj več kot 4,3 milijona evrov.« Država se odziva prepočasi Občina Kamnik je za izvajanje ukrepov po lanskoletnih poplavah 4. avgusta prejela predplačilo v višini 8.226.800 evrov. »Sredstva, ki smo jih prejeli kot predujem na podlagi ocene škode v aplikaciji Ajda, so že porabljena, saj so pogodbene ma. »Od novembra lanskega leta pošiljamo na državo dopise s prošnjo za nakazilo preostalega dela do sto odstotkov predvidenih ali realiziranih sredstev obnove za posamezno škodo, vpisano v Ajdo, oziroma za pokritje razlike med že nakazanim predujmom in dejanskim stroškom sanacije za posamezna dela, a jasnih odzivov s strani države še ni,« so navedli na kamniški občini. Zaščita občanov ostaja glavna skrb Glavna prioriteta Občine Kamnik bosta v prihodnjih dneh, tednih in mesecih sanacija in zaščita prizadetega območja. To vključuje pripravo in usklajevanje potrebne dodatne dokumenta- Program sanacije vodne infrastrukture Za urejanje vodne infrastrukture po poplavah je vlada sprejela Program sanacije vodne infrastrukture v ustrezno funkcionalno stanje, odporno na podnebne spremembe. »Glede urejanja vodotokov je bil predstavljen program sanacije vodotokov od leta 2024 dalje,« so povedali na kamniški občini. Predstavniki ministrstva za naravne vire in prostor so februarja in marca skupaj s sodelavci ter predstavniki Direkcije Republike Slovenije za vode obiskali vsa porečja v Sloveniji. Po besedah kamniške občine so si ogledali stanje na vodotokih in se srečali z župani. Predstavili so jim izvedena vzdrževalna dela ter izredne ukrepe v letu 2023, hkrati pa tudi predlog programa del javne službe za leti 2024 in 2025 ter predlog sanacije in investicije v tem obdobju. »Občine smo bile ob tem pozvane, da podamo svoje pripombe in predloge. Tako je bila omogočena tudi večja vključenost Občine Kamnik v pripravo načrta dela na vodotokih v prihodnjih dveh letih,« so povedali. Po zaključenih izrednih ukrepih na vodotokih bo sledila sanacija, ki bo povrnila struge in brežine v prvotno ali izboljšano stanje, kot je bilo pred nesrečo. Poleg tega bodo koncesionarji izvajali vzdrževalna dela, hkrati pa se bodo načrtovale nove investicije na vodotokih za večjo odpornost proti poplavnim dogodkom. »V načrtovanje sanacij in investicij pa, kot določa zakon o obnovi, ministrstvo za naravne vire in prostor vključuje tudi občine,« so še dodali na Občini Kamnik. 4 petek, 9. avgusta 2024 Občinske novice, mnenja, pisma MKK, a. s., na razpotju – 2. del V prejšnji številki Kamničanke sem v rubriki Prejeli smo zasledil zapis g. Pollaka, člana MKK in nekdanjega člana UO, v katerem je predstavil svoj pogled na razvoj dogodkov v MKK. G. Pollak je navedel mnogo trditev, ki niso resnične. Kot pooblaščenec očeta, ki je član MKK, sem na sporne trditve primoran odgovoriti. G. Pollak trdi, da novo vodstvo MKK, ki je bilo izvoljeno 4. aprila 2024 na Izrednem občnem zboru (IOZ) in ki smo ga večinsko izbrali člani ter pooblaščenci, naj ne bi bilo legalno izvoljeno. Sam sem bil na takratnem IOZ predsednik verifikacijske komisije, zato sem dolžan javnosti predstaviti dejanski potek dogodkov. Kvorum je bil v trenutku glasovanja o novem vodstvu glede na seznam prisotnih nedvomno dosežen. Pri štetju glasov v dvorani pa naj bi bilo nekaj glasov manj. Postavlja se vprašanje, kako naj bi do tega prišlo. Seja je bila precej dolga, zato je kar nekaj članov začasno odšlo iz dvorane. Glede na dejstvo, da sem bil tisti dan delovno aktiven več kot 12 ur (dopoldne v službi, popoldne na IOZ), je človeško razumljivo, da se je lahko tudi meni pripetila napaka, saj nisem štel neopredeljenih glasov. Statut MKK pa tudi ne predvideva štetja neopredeljenih, prav tako ne zahteva ponovnega ugotavljanja sklepčnosti. Pa tudi morebitni »'izgubljeni'« glasovi ne bi spremenili ničesar, saj je bil novi upravni odbor pod vodstvom g. Berganta izvoljen z veliko večino. Če bi uporabili tako zelo stroge kriterije za pretekle občne zbore, trditev g. Pollaka, da naj bi bila vsa prejšnja vodstva legalno izvoljena, ravno zaradi tega ne drži. Naj navedem primer. Na Občnem zboru 11. maja 2023 so člani glasovali o kandidatu za novega člana UO, g. Dušanu Petku. Ko se je začelo glasovanje, je takratni predsednik g. Sadnikar poročal, da je večina za njegovo izvolitev. Na moje vprašanje, zakaj se glasovi ne štejejo, me je g. Sadnikar vehementno zavrnil, češ da štetje ni potrebno, saj da je očitna večina za g. Petka, kar naj bi bilo jasno razvidno. Tako se ni štelo glasov za in proti. Seveda tudi prisotnih glasovalnih upravičencev ne. G. Pollak takrat ni postavljal veljavnosti mandata g. Petka pod vprašaj. Toliko o objektivnosti g. Pollaka. Drago Sopčič, Groharjeva 4, Kamnik Zgrešena investicija Že približno 60 let je od takrat, ko je bila Rozmanova ulica (nasproti Aluprojekta) v Kamniku asfaltirana, potem pa le še razkopavanja, večja in manjša, ter krpanja asfalta in slaba popravila. Pred nekaj dnevi sem že mislil, da je prišla na vrsto za preplastitev, ker sem bil minula leta kar nekajkrat na občini, izvedel pa tudi, da so bili že tudi drugi sosedje. Pred nekaj dnevi sem zagledal zaporo ulice in komunalno vozilo in odleglo mi je. Kmalu pa sem uvidel, da je Komunala Kamnik naredila le še eno umetno oviro, kot da jih ni na ulici že preveč. Takrat, ko so jo uredili in asfaltirali, smo plačali še samoprispevek za to. Nekatere ulice, mnogo manj frekvenčne, pa so bile v tem času že večkrat preplastene. Ulica povezuje Kranjsko cesto preko Jenkove z Ljubljansko, poleg tega pa imajo edino pot za motorna vozila po njej ulice Kamniško-zasavskega odreda, Vavpetičeva in Vremšakova. Občino pa prosim, da evidentira Rozmanovo ulico v planu investicij za preplastitev prihodnje leto, če ni možnosti že letos. Ivo Gašperič, Kamnik Jeseni zopet Večgeneracijski center Kamnik Kamnik – Občina Kamnik je prejela obvestilo vodilnega partnerja, Javnega zavoda Cene Štupar iz Ljubljane, da je bila prijava na razpis za ponovno vzpostavitev Večgeneracijskega centra Kamnik za programsko obdobje 2024–2029 uspešna. Projekt bodo začeli izvajati v jesenskem času. M. L. Mnenje občinskega svetnika Mnenje občinskega svetnika Kolesarska infrastruktura Je res vseeno? Je tudi vam vseeno? Cene Lap, SD Aleš Lipičnik, Gibanje Svoboda Na zadnji seji občinskega sveta sem kot svetnik iz stranke SD postavil vprašanje o izgradnji kolesarskih stez in splošni kolesarski infrastrukturi v občini Kamnik. Vprašanje sem zastavil zaradi velikega zanimanja občanov za kolesarjenje in uspehov kolesarskega šampiona Tadeja Pogačarja, ki prihaja iz sosednje Komende. Poudaril sem pomembnost razvoja kolesarske infrastrukture zaradi naraščajočega števila kolesarjev vseh starosti. Opozoril sem na nevarnosti sedanjih prometnih razmer za kolesarje, ki morajo voziti po prometnih cestah ali neprimernem makadamu. Vprašal sem o načrtih občine glede izgradnje kolesarskega omrežja, črpanja sredstev EU, časovnice in finančne konstrukcije projektov. Občina Kamnik je bila v pretekli finančni perspektivi 2014–2020 zelo uspešna pri črpanju nepovratnih sredstev za trajnostno mobilnost, večinoma iz Kohezijskega sklada in Evropskega sklada za regionalni razvoj. Aktualna finančna perspektiva 2021–2027: Občina Kamnik je že pristopila k izdelavi Občinske celostne prometne strategije (OCPS), za katero bodo prejeli 30.100 evrov nepovratnih sredstev. Sofinancira- Gradili bomo novo športno dvorano. Do sem vse v redu. Pravzaprav pohvalno. Težava nastane, ker bomo zaradi tega podrli telovadnico OŠ Frana Albrehta. Prostor za novo dvorano imamo namreč tudi drugje. Celotno zemljišče na območju nekdanjega KIK-a je v OPN-ju označeno kot »turistično-rekreacijska cona«, zato prostor za novo športno dvorano v Kamniku res ne bi smel predstavljati težave. »Nova stara« športna dvorana naj bi bila nekaj centimetrov višja, da se bodo lahko igrale tekme odbojke na najvišji ravni. Sicer pa ne bistveno drugačna od stare. Navsezadnje tudi prostora za kaj večjega ni. Kar pod črto ne prinaša koristi, sploh pa ne, če vemo, da manever »staro za novo staro« stane 12 milijonov. Če lahko za enak znesek ali celo manj ohranimo telovadnico OŠ Frana Albrehta, ki namenu služi dobro, in dobimo še novo športno dvorano nekje na območju KIK-a, postane stvar smiselna. V Kamniku smo se preveč navzeli navad zavezovanja čevljev z glistami in se zato zdi marsikomu »normalno«, da je telovadnica hkrati tudi športna dvorana. Funkciji osnovnošolske telovadnice in športne dvorane za tekme na višjih ravneh sta navkljub vsemu precej različni. Jaz bi za enak denar raje čevlje z vezalkami. ni bodo tudi ukrepi iz tega dokumenta. Glavni projekti in cilji so glavna kolesarska povezava G13 Kamnik–Vransko (del kolesarske povezave Ljubljana–Celje, v sodelovanju z ministrstvom za infrastrukturo) in pogoji za sofinancirane kolesarske povezave (izboljšana navezava na urbana središča in vozlišča javnega potniškega prometa, zmanjševanje motornega prometa, sprememba potovalnih navad). Z dosedanjim delom občine pri črpanju nepovratnih sredstev in izvedenimi projekti smo lahko zadovoljni. Občinska uprava si bo še naprej prizadevala za udejanjanje ukrepov s področja trajnostne mobilnosti in se trudila pridobiti čim več nepovratnih sredstev v okviru razpoložljivih kadrovskih in finančnih zmožnosti. Ostajam optimističen glede prihodnjega razvoja, a pozivam k hitrejši realizaciji. Gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo knjižnice Kamnik – Občina Kamnik je pridobila gradbeno dovoljenje za rekonstrukcijo notranjih prostorov in energetsko sanacijo Knjižnice Franceta Balantiča. Po pridobitvi dokumentacije PZI s popisi del bo v jeseni objavljen razpis za izbor izvajalca del, začetek investicije je predviden spomladi prihodnje leto. Cilj prenove, ki bo predvidoma stala 3,3 milijona evrov, je nova razporeditev programov knjižnice. A. Se. Razumem. S politiko se večini ne da ukvarjati in samo zamahnete z roko in si mislite, da so vsi enaki in da to ni vaša stvar. Ker bodo tako ali tako naredili vse po svoje. In je zato vseeno. Morda bi se navkljub vsemu morali. Zakaj? Četudi se vi ne ukvarjate s politiko, se politika, če to hočete ali ne, z vami in vašim denarjem zelo rada ukvarja. In jim je všeč, če ste tiho, ko delajo škodo. Vaš denar pa gre, kot v našem primeru, v projekte, ki so nepremišljeni in pogosto premišljeno obremenjeni z visokimi koruptivnimi tveganji. Tak način celotni družbi povzroča veliko škodo. Ker se torej politiki ne morete izogniti, je smiselno, da preberete, premislite in poveste. Brez kritične mase aktivnih ljudi, ki hočejo in se ne bojijo povedati, je demokracija zgolj fasada in krinka za korupcijo brez odgovornosti. Ne bodite tiho. Nikjer ne vidim nikogar, ki bi to lahko storil namesto vas. Proslava v počastitev krajevnega praznika Slope – Združenje borcev za vrednote NOB Kamnik in KO Motnik - Špitalič organizirata proslavo v počastitev krajevnega praznika krajevnih skupnosti Motnik in Špitalič. Potekala bo v soboto, 10. avgusta, ob 10. uri pri spomeniku na Slopeh. M. L. Ujme so resno opozorilo za prilagoditev na podnebne spremembe Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik; svetniška skupina Gibanje svoboda Prejeli smo O trditvi g. Pollaka, da so vsa pretekla vodstva delovala v največjo možno skupno korist, pa tole. Prejšnje vodstvo v korist običajnih članov MKK zagotovo ne, saj so se sredstva korporacije trošila neracionalno, brez zbiranja različnih ponudb. Nekatere investicije so potekale brez potrebnih dovoljenj. Zato se je mnogo članov počutilo oškodovanih. Ni bilo nikakršnega prepira, pač pa je večina članov glasovala za novo vodstvo, saj si niso dovolili, da bi se z njihovimi deleži še naprej ravnalo neracionalno. Prišlo je do sklica IOZ in do zamenjave vodstva. Kot je običajno v vseh gospodarskih subjektih v tržnem gospodarstvu. Naj poudarim, da temna senca ne pade na vse člane UO (svetla izjema je bila ga. Majda Kobav). MKK ni na razpotju, pač pa na poti novega obdobja podjetniškega upravljanja premoženja. Odgovorni solastniki pa bodo pri dobrih odločitvah zagotovo podpirali novi UO, saj bo dobro vodenje prineslo korist vsem. Tako lokalni skupnosti kot solastnikom. Pretekli konec tedna je alpske kraje ponovno prizadela močna nevihtna ujma. Izjemno veliko padavin je padlo v kratkem časovnem obdobju. Nevihta je prinesla številne nevšečnosti in povzročila znatno škodo v sosednjih občinah. Tudi kamniška občina se ni povsem izognila škodi. Močne padavine so v nekaj urah povzročile dvig vodotokov, meteorne vode, poplavljanje cest, škodo na infrastrukturi in premoženju. Voda je ponovno zalila hiše, kleti in poslovne prostore. Ta dogodek je še en opomnik, kako pomembno je prilagajanje na podnebne spremembe. Interventni ukrepi na vodotokih so se tokrat izkazali kot pravilna odločitev, saj so struge vodo večinoma zadržale, težave pa so nastale drugje. Očitno ekstremni vremenski dogodki niso več redkost, temveč postajajo zaradi podnebnih sprememb vse pogostejši. Zato je nujno, da v prihodnosti pri načrtovanju in izvajanju infrastrukturnih projektov to tudi upoštevamo in projekte ustrezno prilagodimo. Občina Kamnik mora slediti tej smeri in se pripraviti na vse bolj nepredvidljive vremenske razmere. Tokratni dogodek nas opominja tudi, da je treba sanacijske ukrepe voditi celovito. Če ves trud posvečamo izključno vodotokom, nas obil- ne padavine hitro spomnijo, da je težava tudi zastarela komunalna infrastruktura. Poplave se zato spet zgodijo, zgolj na drugem mestu in v nekoliko manj uničujoči obliki. Vlada je ravno zato nemudoma po poplavah avgusta 2023 ustanovila državne tehnične pisarne, ki recenzirajo in svetujejo tudi občinam. Žal pa se marsikdaj zaradi želje po hitri izvedbi projektov ta sistem zdi nepotreben. Pri projektiranju podnebno odpornih projektov bomo potrebovali ne le obilico znanja, ampak tudi potrpljenje ter predvsem zaupanje v stroko – tudi ko nam bo ta včasih povedala, da kakšen projekt ni ustrezen. V Občini Kamnik smo pravkar zaključili nujni projekt sanacije občinskega vodovoda ob Kamniški Bistrici, ki so ga lansko leto odnesle deroče vode. Upam, da je bil projekt pripravljen tako, da so bili upoštevani tudi vidiki podnebnih sprememb, in ne le najnižja cena oz. najhitrejša izvedba. V svetniški skupini Gibanja Svoboda nenehno opozarjamo na nujnost izgradnje kanalizacije v dolini Kamniške Bistrice in na Veliki planini, prav tako pa smo na sejah občinskega sveta večkrat posebej poudarili problematiko kakovosti kamniške pitne vode. Kakšno vodo bodo pili naši otroci in vnuki, če ne bo takojšnjega ukrepanja? Pretekli konec tedna nas je namreč ponovno opozoril, da podnebne spremembe niso več nekaj, kar se dogaja nekje daleč, temveč so realnost, ki vpliva na naša življenja tukaj in zdaj. Karla Urh, vodja svetniške skupine 5 petek, 9. avgusta 2024 Aktualno Na Krasu gasili tudi kamniški gasilci Pri gašenju požara, čiščenju robu požarišča in nadzoru terena na območju Krasa so pomagali tudi gasilci iz Gasilske zveze Kamnik. Luka Schnabl Škrbina – V četrtek, 18. julija, je nekaj pred 10. uro zagorelo v naravnem okolju na območju Krasa, natančneje nad Komnom v bližini naselja Škrbina, ogenj pa je nato zajel tudi hrib Trstelj in se širil proti Novi Gorici. Hitrost širjenja je bila zaradi močnega vetra, visokih temperatur in suše zelo velika, zato je poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan kmalu po začetku intervencije aktiviral državni načrt zaščite in reševanja ob požaru v naravnem okolju. Aktivacija omenjenega načrta je pomenila začetek operativnih aktivnosti vodstva Gasilske zveze Kamnik za morebiten vpoklic na pomoč gasilskih enot iz občine Kamnik v okviru napotitve gasilske regije Ljubljana III na prizadeto območje. Glede na sprejet državni načrt pomoči obalno-kraškim in severnoprimorskim gasilcem iz drugih gasilskih regij je bilo za gasilsko regijo Ljubljana III skupaj s še dvema regijama določeno 24-urno dežurstvo v dveh izmenah po 12 ur drugi in tretji dan intervencije. Prva izmena je svoje delo začela v petek zvečer ob 19. uri in ga Iz Gasilske zveze Kamnik je na Kras odšlo 34 gasilcev s šestimi gasilskimi vozili. / Foto: arhiv GZ Kamnik končala v soboto zjutraj ob 7. uri, medtem ko je druga izmena začela v soboto ob 7. uri ter končala izmeno približno na polovici načrtovanega časa dežurstva. Iz Gasilske zveze Kamnik je v petek odšlo na Kras 34 gasilcev s 6 gasilskimi vozili iz PGD Kamnik, Kamniška Bistrica, Nevlje, Špitalič, Srednja vas in Šmarca pod vodstvom poveljnika Gasilske zveze Kamnik Gašperja Baloha, celotno regijsko odpravo (135 gasilcev in 34 gasilskih vozil) pa je vodil namestnik poveljnika regije Ljubljana III Tomaž Zabavnik (PGD Špitalič). Gasilci so čez noč pogasili nekaj manjših žarišč, čistili rob požarišča ter opravljali nadzor terena. Zaradi neugodnih vremenskih razmer v domačih občinah je bil manjši del gasilcev iz prizadetih občin ponoči odpoklican in poslan domov. Kot že omenjeno, je celotna sobotna dnevna izmena gasilcev iz Gasilske zveze Kamnik pod vodstvom povelj- nika PGD Kamnik Davida Zorka svoje delo končala predčasno, saj je dopoldne na Krasu močno deževalo, zato se je vodstvo intervencije odločilo, da prispele enote iz drugih gasilskih regij domačim zgolj pomagajo pri pospravljanju opreme s terena. Po opravljeni nalogi so se enote vrnile domov, poveljnik Civilne zaščite RS pa je izdal sklep, na podlagi katerega je bil preklical državni načrt zaščite in reševanja ob požaru, ki je bil aktiviran od četrtka. V spomin na prva padla partizana Maša Likosar Kamnik – Pri Titanovi brvi so se na vsakoletni slovesnosti spomnili dogodkov, ki so se na tem območju zgodili 27. julija leta 1941. Na ta dan se je na Kamniškem začel upor proti okupatorju, pri čemer je kamniška skupina aktivistov dobila nalogo, da ponoči zažge vojaško skladi- Na slovesnosti so se spomnili prvih žrtev druge svetovne vojne na Kamniškem. / Foto: arhiv Občine Kamnik šče goriva na Zapricah, minira smodnišnico, pretrga telefonske zveze s Kranjem, blokira vse ceste, ki vodijo v Kamnik, poruši mostova čez Kamniško Bistrico na Perovem in uniči še nekatere druge objekte. Zaradi izdaje akcija ni povsem uspela, iz zasede pa sta bila ubita Dominik Miklavčič in Anton Mlakar, ki sta bila prvi žrtvi druge svetovne vojne na Kamniškem. Na slovesnosti je zbrane v imenu organizatorjev poz- Tuhinjski gasilci na olimpijadi Julija je v kraju Borgo Valsugana v pokrajini Trentino v Italiji potekala mladinska gasilska olimpijada, kjer se je pomerilo šestdeset ekip iz dvaindvajsetih držav. Iz Slovenije so se olimpijade udeležile štiri tekmovalne enote, in sicer mladinci PGD Zgornji Tuhinj in PGD Drenov Grič - Lesno Brdo ter mladinke PGD Andraž nad Polzelo in PGD Zbilje. Cvetka Slapnik Borgo Valsugana – Dne 21. aprila se je ekipa udeležila izbirnega tekmovanja v Slovenski Bistrici. Na tekmovanju je sodelovalo 11 tekmovalnih enot mladincev ter 11 tekmovalnih enot mladink in naša ekipa je dosegla prvo mesto. Sledilo je veliko treningov na gasilskem poligonu ter stadionu v Kamniku, kjer je ekipi s svojim znanjem in izkušnjami na pomoč priskočil atletski trener Damjan Zdovc. Cela ekipa skupaj z mentorjema je od aprila res trdo delala, potrebnih je bilo veliko odrekanj in prilagoditev staršev ter drugih domačih. Prvi konec tedna v juliju so se vse štiri ekipe udeležile pripravljalnega konca tedna v Vipavi. Vse štiri ekipe so dosegle visoko postavljeno Ekipa Prostovoljnega gasilskega društva Zgornji Tuhinj se je julija udeležila mladinske gasilske olimpijade v Italiji. / Foto: arhiv PGD Zgornji Tuhinj dravila predsednica Krajevnega odbora Kamnik Združenja borcev za vrednote NOB Kamnik Alenka Jevšnik, nagovoril pa jih je tudi kamniški župan Matej Slapar. Občina Kamnik je lani obnovila spomenik, in sicer so ga očistili ter obnovili črke ter uredili okolico. Slavnostni govornik je bil novinar in publicist Uroš Li- normo, ki jo določi Gasilska zveza Slovenije. Nedelja, 21. julija, je bil dan odhoda na prizorišče olimpijade. Po prostem ponedeljku je ekipa v torek in sredo opravila prosti in uradni trening. Rezultati obeh treningov so nakazali, da ekipa lahko poseže povsem po vrhu. Četrtek, 25. julija, je bil dan nastopa. Na tribuni so imeli tekmovalci glasno podporo domačih gasilcev in drugih slovenskih navijačev. Ekipa je vajo z ovirami opravila fantastično – s časom 36:41 in brez kazenskih točk. Pri štafetnem teku ni šlo vse po načrtu in sta se prikradli dve napaki. Kljub vsemu je ekipa dosegla zelo dobro 16. mesto v konkurenci 41 ekip. Ne glede na rezultat je ekipa zaključila zgodbo, ki jim je dala veliko pušček, ki je v svojem govoru poudaril pomen kamniške skupine osvobodilnega partizanskega gibanja kot prvega neposrednega upora proti nacističnemu režimu znotraj rajha in okupirane Evrope, v nadaljevanju pa je osvetlil politične razmere v svetu. V kulturnem programu so sodelovali pevci Mešanega pevskega zbora Društva upokojencev Kamnik z zborovodkinjo Karlo Urh, slovesnost je povezoval Goran Peršin. več kot pa le rezultat na listu papirja. Ogromno skupaj preživetih ur, druženja, spominov, izkušenj ter novih prijateljstev. Tekmovalke in tekmovalci so s ponosom zastopali Zg. Tuhinj, občino in Gasilsko zvezo Kamnik ter ne nazadnje celotno Slovenijo. Zavedati se je treba, da kljub vsemu omenjeni uspeh ni prišel čez noč. Mentorji in tekmovalci so za ta dosežek garali več kot šest let. Ob tem se je treba zahvaliti vsem preteklim mentorjem, predvsem pa sedanjima mentorjema Dejanu in Špeli. Zahvala velja tudi vsem staršem za podporo. Hvala vsem dosedanjim tekmovalcem in tekmovalkam ter vsem, ki so kakor koli prispevali k temu, da so sanje postale resničnost. Hvala tudi sponzorjem, ki so omogočili, da so naši gasilci prejeli le najboljše. Ekipo so sestavljali Jana Poljanšek, Ana Burja, Pika Baloh, Tjaša Zalaznik, Pika Jemec, Mark Šuštar, Jan Hribar, Anže Ropret, Žan Zajec, Blaž Slapnik, Tin Jemec ter mentorja Špela Pirš in Dejan Bajde. 6 petek, 9. avgusta 2024 Kultura Pogled v ogledalo Začenja se Kamfest Večer kamniškega stripa je prva taka prireditev, ki pa je malo drugačna in jo bo gostila Maistrova hiša. »Res je super, da smo v 21 letih Kamfesta doživeli, da se je kamniški strip iz praktično popolne anonimnosti razvil do te mere, da dobiva Več o urah, dnevih in sploh samem programu letošnjega Kamfesta najdete na spletni strani festivala kamfest.org. nagrade. To je izjemen uspeh in obenem tudi kazalnik, da se Kamnik razvija kot sodobno produkcijsko mesto. Potem so tu še pogovor z mladimi kamniškimi sodobnimi literati Ano Schnabl, Pio Prezelj in Pinom Pograjcem, predstavitev nove pesniške zbirke Trideset Maistrovih, ki je tudi samostojni dogodek, pri katerem gre za sodelovanje medobčinskega muzeja in knjižnice ter občine, za zaključek pa še koncert tria Magnolija plus z lokalno znanimi kamniškimi glasbeniki.« Završnik je omenil še posebno galerijo 40 Šutna, kjer bo »angleška« Kamničanka Louise Winter razstavila novo umetniško inštalacijo. Galerija je obenem tudi njen dom. »Pa ne smemo pozabiti še sprehoda po urbanem Kamniku,« je dodal. Nastal je v sodelovanju Medobčinskega muzeja Kamnik, kuratorja Marka Kumra in Kulturnega društva Priden možic. Pojasnil je še, da ne gre za zgodovinsko turo, ampak njen udeleženec v Kamniku spoznava stvari, ki so, niso ali bi lahko bile izpeljane v zadnjem obdobju. »Tura se zaključi z dodatnimi koncerti na posebnih prizoriščih, ena pa je nastala tudi v sodelovanju z Dobrimi novicami,« je zaključil. V juliju je potekal Gledališki laboratorij na temo telesne samopodobe, ki ga je vodila Tanita Rose, članica umetniške skupine Oksimoron iz Kamnika. Ob koncu raziskovalnega projekta so udeleženke uprizorile tudi zanimivo predstavo z naslovom Ogledalo. Katja Dolenc Kamnik – V soboto, 3. avgusta, zvečer je v Kreativni četrti Barutana na prostem potekala predstava z naslovom Ogledalo. Anže Slana, predsednik Kulturno-umetniškega društva (KUD) Oksimoron, je v uvodu pojasnil, da je nastala kot plod sodelovanja in dela udeleženk Gledališkega laboratorija, ki jih je zanimalo raziskovanje skozi uprizoritveno umetnost, skozi gib, glas in zvok, osrednja tema pa je bila telesna samopodoba ženske. Pod mentorstvom Tanite Rose, mlade umetniške ustvarjalke, so jo izvedle v okviru KUD Oksimoron, ki že od svoje ustanovitve predstavlja prostor za raziskovanje in ustvarjanje. Tanita Rose je pojasnila, da Gledališki laboratorij predstavlja ustvarjalno nadaljevanje filma Afrodita, ki ga je lani decembra premierno predstavila v Mladinskem centru Kotlovnica, obenem pa je na temo telesne samopodobe potekal tudi pogovor z dr. Lucijo Čevnik. Potekal je v mesecu juliju, sedem srečanj pa je bilo v Plesnem klubu Šinšin. »Na prvi vaji smo se najprej pogledale v ogledalo in zapisale vse asociacije. To je bila osnova za končni nastop. Glede na asociacije je nato vsaka razvila svoj delček ali duet. Vsebina je bila že v njih, skozi kreativni gledališki izraz pa smo jo dale v obliko, ki jo lahko prejmejo tudi obiskovalci,« je pojasnila Tanita Udeleženke Gledališkega laboratorija so v predstavi Ogledalo nastopile solo, v duetu ter v različnih interakcijah. / Foto: Katja Dolenc Rose in dodala: »Čeprav smo imele malo terminov in je zaradi časa dopustov vselej kakšna manjkala, nam je uspelo, da smo bile na začetku in koncu skupaj vse. V zadnjem tednu smo se skozi vaje in improvizacijo lepo povezale. Jaz sem jih samo malo usmerjala in podprla, da so lahko one na plano potegnile tisto, kar imajo že v sebi, ter na koncu povezala skupaj.« Marsikatera udeleženka je šla med procesom tudi skozi manjšo osebno katarzo. Katja Urankar Tramšek je ob koncu pojasnila: »Gledališkega laboratorija sem se udeležila zato, ker me je zanimalo nekaj novega, saj se tudi sicer ukvarjam s plesom, in zato, ker je bilo dovoljeno izhajati iz sebe in iz izkušenj ljudi okoli sebe ter to pokazati. Zato so lahko tudi čustva močnejša, saj si iskren do sebe in do občinstva. Cel proces ustvarjanja mi je dal tudi neko očiščenje, sprostitev. Zanimivo je tudi, ker je bila tema ista za različno stara dekleta in ženske, ki prihajamo iz različnega okolja. Videle smo, da si isto stvar povsem različno interpretiramo – kako se spopadamo s tem ali kako razmišljamo o samopodobi.« Poleg Tanite, ki je z govornimi in pevskimi vstopi povezovala predstavo, jo je z domiselno zvočno spremljavo podprla tudi Neže Pele, kreativna vokalistka in plesalka, ki je izvrstno interpretirala različne zvoke in glasove. Sproti jih je posnela in spretno nadgrajevala s posebno napravo, ki se imenuje looper, poleg tega pa je tudi pela in igrala na indijsko glasbilo shruti box. Tanita Rose se je na koncu zahvalila vsem, ki so na ka- kršen koli način pomagali pri izvedbi projekta: KUD Oksimoron, plesnemu klubu Šinšin, Kreativni četrti Barutana, ki jo sofinancira ministrstvo za kulturo, Mladinskemu centru Kotlovnica in Občini Kamnik, še posebej pa vsem udeleženkam laboratorija. V okviru KUD Oksimoron je bila sredi junija tudi premiera plesnega sola Preveč mene se skriva v svetu, preveč sveta se skriva v meni, avtorskega dela plesalke in koreografinje Anamarie Bagarić iz Ljubljane, ki sta jo soustvarjala kamniška umetnika Gašper Selko z avtorsko glasbo in Aljoša Rebrača s poezijo, v okviru festivala Kamfest pa bo 11. avgusta ob 18. uri v Barutani ponovna uprizoritev pripovedovalske predstave Boj med žabami in mišmi, ki jo bosta izvedla Domen Flerin in Anže Slana. Bralna priporočila iz Knjižnice Franceta Balantiča Kamnik S pravljico po Sloveniji Erika Poljanšek Poletje je tu in prav tako težko pričakovane počitnice in dopusti. Verjetno ste nekateri že prišli z dopusta, medtem ko se eni še odpravljate. Možnosti je tako veliko, eni se boste hladili v morju, drugi boste odšli v hribe, tretji k Terme snovik - Kamnik d.o.o., Molkova pot 6, Kamnik 1. stran jezerom, nekateri pa rajši uživate v udobju svojega doma. Poletje je tudi čas, ko imamo največ časa za branje, raziskovanje ter izlete. Torej, zakaj se ne bi odpravili na izlet kar s knjigo. Veliko idej, kam na izlet, lahko najdete tudi v slikanicah oz. vam lahko služijo za popes­ tritev izleta in tako otroku še bolj približate Slovenijo z njenimi kraji in znamenitostmi. Desa Muck vas bo po Sloveniji popeljala s slikanico Pravljično potepanje medveda Lovra po Sloveniji. Ste vedeli, da se v besedi Slovenija skriva kar dvanajst živali? Več si lahko preberete v slikanici Gremo po Sloveniji avtorice Mojiceje Podgoršek. O skritih kotičkih Istre si lahko preberete v pravljici 2 kozi in 3 istrske. Na posebno doživljajsko potovanje skozi oči Ljubljančank in Ljubljančanov se lahko odpravite s slikanico Skozi okna Ljubljane. V skrivnostni svet soteske Bela vas popelje slikanica Zmaj Lintvern in krotilci vode. Če vas pot zanese proti Vrhniki, se ustavite na Zaplani, o kateri pripoveduje slikanica Ajdovski zid. Homec lahko spoznate skozi slikanico Vilinski ples. V Krško boste odšli s pravljico Čarovniška šola Krškočara. Nedaleč stran je planina Krvavec, tja se lahko odpeljete s pripovedjo O pastirjih in škratih s Krvavca. O slamnikarski dediščini in o Šumberku govori knjiga Izgubljeni slamnik. Odpravite se na Kras, kjer kraljujejo burja, ruj, pršut, vino in kamnite potke. Po slikovitih kra- ških poteh se odpravite s slikanico Škratje s Krasa. Pokljuko obiščite s pravljico Zaklad pokljuških škratov. Pravljica Rogatec in zlato srce vas bo popeljala proti Bledu. Vse pravkar omenjene slikanice so delo avtorja Uroša Grilca. Avtorica Polona Šergon je napisala prikupno slikanico Štajerska kokoš na potepu, v kateri spoznate tudi različna narečja. O skritih zakladih naše dežele si preberite v slikanici Medved in miška avtorice Majde Koren. Za še več idej pa posezite po knjigah Kamniške pravljične poti in Pravljične poti Slovenije avtorice Irene Cerar. Poletje si lahko popestrite tudi z družabnimi igrami, ki si jih lahko izposodite na mladinskem oddelku. 7 petek, 9. avgusta 2024 Kultura Uspešno in dinamično prvo polletje Uslužbenci Javnega zavoda za kulturo Kamnik, ki ga sestavljajo enote Mekinjski samostan, Dom kulture Kamnik in Kreativna četrt Barutana, se na prvo polovico letošnjega leta ozirajo z veseljem in ponosom. Ni bila le izjemno uspešna, marveč tudi dinamična. Ana Schnabl Kamnik – V januar je ekipa Javnega zavoda za kulturo Kamnik (JZKK) vstopila z novim tridesetmesečnim projektom Commheritour, ki ga sofinancirata Evropska unija iz programa Interreg Podonavje in Občina Kamnik ter se osredotoča na podporo tradicionalnim rokodelskim obrtem in dejavnostim. Ker se Samostan Mekinje že ponaša z blagovno znamko Doroteja, je fokus projekta odmerjen zeliščarstvu. Hkrati s projek- tom Commheritour se je v prvem polletju letošnjega leta v Samostanu Mekinje zgledno razvijal tudi projekt Znanje preteklosti za zdravo prihodnost, posvečen pomladitvi travniškega visokodebelnega sadovnjaka; sofinancirata ga EU iz Evropskega kmetijskega sklada za razvoj podeželja in Republika Slovenija v okviru Programa razvoja podeželja 2014–2020. Dvorane Mekinjskega samostana so v prvem polletju uporabljali posamezniki in društva, aktivni na najra- Veliki oder Doma kulture Kamnik je odličen tudi za zahtevne mednarodne glasbene koprodukcije, kakršna je bila Bistro Boy and X.U.L. – sodelovanje med Frostijem Jónssnom ter Gašperjem Selkom. / Foto: Aleš Romaniuk zličnejših kulturnih področjih, pri čemer so po priljubljenosti še posebej izstopale kulinarične delavnice z Lili Mahne in zeliščarske delavnice s Sabino Grošelj, ki bodo potekale tudi v drugi polovici leta, od jeseni dalje. V dobrem spominu sta obiskovalcem prav tako ostala februarski koncert priznane nemške flavtistke Christine Fassbender in pianistke Andreje Kosmač ter projekcija dokumentarnega filma Mekinje, v katerem avtorica Andreja Humar Gruden podrobno predstavi zgodovino kraja. Podporno okolje Dom kulture Salmo Salar je zagotovo eden največjih presežkov, predvsem v smislu sodelovanja med GSŠRM, MCK in JZKK. Iskrena vsebinska prepričljivost mladih srednješolcev in njihova odrska prezenca je presenetila prav vsakogar. V prihajajoči sezoni čakamo in držimo pesti na novo, že tretjo edicijo. / Foto: Aleš Romaniuk Prvi vrhunec programa Doma kulture je bil letos nedvomno že četrti Kamniški kulturni maraton, ki je potekal na slovenski kulturni praznik. Dva moderatorja sta v Klubu Kino dom kar osem ur gostila različne kamniške akterje s področja umetnosti in kulture. Temu je sledil odmevni dogodek iz koncertno-kulinaričnega cikla Glasba z okusom, in sicer marčevski koncert folklorne skupine Marko Banda, ki ga je v živo prenašal Radio Prvi. Seveda so Kamničane že pred tem, med tem in po tem navduševale predstave, vključene v gledališke abonmaje Doma kulture. V okviru Maistrovega abonmaja, ki vsako sezono gosti pet izbranih uprizoritev profesionalnih gledališč, je tako februarja odmevala visokooktanska predstava Ljubimki Slovenskega mladinskega gledališča Ljubljana, v aprilu je bila na sporedu zadnja predstava abonmaja Kamn'ček – Z glasbo okoli sveta Boštjana Gombača in Jana Tomšiča, maja pa se je s predstavo SLG Celje Poglej me! zaključil abonma Kam'na'smeh. Ekipa DKK je v sodelovanju s Kulturnim domom Franca Bernika Domžale izvajala tudi abonma Potovalci, v prvi vrsti namenjen najstnikom zadnje osnovnošolske triade in srednješolskim prvošolcem, ki gledališče obiskujejo izven rednih šolskih obveznosti in pri tem uporabljajo javni prevoz. Kreativna četrt Barutana je za zdaj najmanj opazen, a zagotovo najrazburljivejši del Javnega zavoda za kulturo Kamnik. Območje na južnem delu nekdanje smodnišnice že nekaj let nudi podporno okolje sodobnim umetniškim praksam, mladim, tabornikom in organiziranim dogodkom. Skupaj z Mladinskim centrom Kotlovnica, KD Priden možic in drugimi nevladnimi organizacijami je ekipa JZKK skrbela za osnovno delovanje tega področja, tako logistično kot programsko, med drugim tudi za skladiščenje Tršarjevega spomenika in drugih del slovenskih umetnikov mlajše generacije. Galerija Barutanski zid gosti razstavo o Rudolfu Maistru v soorganizaciji s Foto klubom Kamnik, travnik pred Ključavničarstvom je gostil ognjeno Šolo za zmaje v okviru abonmaja Kam'nček in Potovalci, poleg tega pa še različna snemanja, vaje in predstavo sodobnega plesa. Seveda pa v kratkem prihaja na področje KČB glavni igralec – Festival Kamfest, katerega soorganizator je tudi Javni zavod za kulturo Kamnik. Kamniški gozd je v Kranju rdeč Kamnik–Kranj–Kaos–Kovačnica je pot, Error v nadaljevanju pa naslov murala, ki ga je vizualni umetnik Oliver Pilić iz Kamnika ustvaril v času umetniške rezidence v okviru letošnjega festivala sodobnega kolaža Kaos v Kranju. Ta se zaključuje jutri, mural pa ostaja naslednjih »×« let. Igor Kavčič Kranj – Festival sodobnega kolaža Kaos – v Kranju so ga bienalno letos pripravili že petič – je v Sloveniji unikaten likovni festival z mednarodno udeležbo. Prvič na njem sodeluje tudi kamniški umetnik, prepoznavni grafik Oliver Pilić. »To je moj prvi mural sploh, k sodelovanju pa me je povabila programska vodja festivala, tudi sama odlična kolažistka Maruša Štibelj,« v uvodu pove Oliver Pilić, njegova prva asociacija, ko je v Kovačnici videl dvoriščno steno, obkroženo s fasadami treh stavb, pa je bila: »Sem je treba umestiti gozd.« Za motiv je uporabil fotografijo gozda ob glavni cesti v Kamniško Bistrico. »V času, ko sem posnel fotografijo, je sonce zahajalo in so od dreves padale dolge sence, kar je motiv naredilo še nekoliko bolj abstrakten. Ko sem si od daleč ogledal zid, kjer bo mural, sem zadaj opazil cerkev in jo vključil v kontekst. V sliko sem sublimno čez celotno višino in širino umestil križ, ki je sicer komaj opazen, ampak če je gledalec pozoren, ga lahko opazi. Na cerkvi se od daleč vidijo tudi svetli in temni odtenki rdečih strešnikov, ki vibrirajo podobno, kot to velja za razmerja v gozdu na muralu,« pojasnjuje umetnik, ki je foto- grafijo najprej obdelal na računalniku, jo spremenil v linearni raster, ki ga sicer pogosto uporablja v grafiki, podobo natisnil, da bi se nato lotil njenega umeščanja na zid. Fotografijo v linearnem rastru je razdelil na kvadrate oziroma tako imenovane pi- ksle in jih natisnil na poliestrsko tkanino, ki je primerna za uporabo na prostem. Kar 192 kvadratnih plošč formata okrog 30 krat 30 centimetrov je v logičnem zaporedju lepil v nekakšno mrežo od leve zgoraj proti desni spodaj. Pri lepljenju na steno je uporabil večnamensko zelo Oliver Pilić pred 19 kvadratnih metrov velikim muralom v Kovačnici v Kranju. / Foto: Igor Kavčič obstojno lepilo. »To bo držalo naslednjih petsto let, kot že stoji cerkev v ozadju,« v duhovitem tonu pove Oliver Pilić, ki je mural zaključil v šestih dneh, saj lepljenje na zid takrat, ko je deževalo, ni prišlo v poštev. Rdeča nasproti zeleni V Pilićevem muralu ne vstopamo v pričakovano gozdno zelenje, saj nas na steni pričaka drevesna krajina v rdečem. »Rdeča je namreč komplementarna zeleni. Človeški vid deluje tako, da vidimo odbito svetlobo, in ne tiste, ki je v samem predmetu. Torej vidimo odboj rumene in modre, ki da zeleno. Dejanska barva pa je tista, ki ostane – torej rdeča. Gre za obrat,« pojasnjuje sogovornik, ki je s svojim delom zelo zadovoljen. »Glede na to, da gre za moj prvi mural, lahko rečem, da mi je zelo dobro uspel. Kolegice in kolegi iz likovnih vrst, ki že imajo nekaj izkušenj z murali, so mi stiskali roko in niso verjeli, da je to res šele moje prvo takšno delo.« S tematiko je Oliver Pilić v ospredje postavil tudi podnebne spremembe, krčenje gozdov in potrebo po zelenih površinah v urbanih okoljih. Za razliko od njegovih grafičnih del tokrat v muralu ni želel poudarjati neposredne politične izjave, a kot pove, je ideja, iz katere umetnik izhaja pri svojem delu, vedno povezana z aktualnim časom. Na vprašanje, ali bi se podobnega javnega dela lotil tudi v domačem Kamniku, je dejal, da je predvsem pomembna ideja, za katero avtor meni, da je do te mere dobra, da bi jo ohranil v javnem prostoru. »Ali je to v Kranju, Kamniku ali pa v New Yorku ali na jugu Francije, je pri tem vseeno. Je pa res, da v slednjih dveh tvoje delo nekdo vidi in je lahko globalnega pomena, medtem ko pri nas seveda ni tako,« poudarja Oliver Pilić, ki v svojih umetniških snovanjih ostaja predvsem pri konceptih, ki so vezani za grafiko in kontekst galerijskega oziroma muzejskega prostora ter delovanja. 8 petek, 9. avgusta 2024 Zanimivosti Delo gorskega reševalca je častno Kamničan Matej Bizjak je za izjemne dosežke pri opravljanju prostovoljskega dela na področju civilne zaščite, reševanja ter vzgoje in izobraževanja prejel državno priznanje za prostovoljstvo za leto 2023. Uveljavil se je kot izjemno izkušen in vrhunsko usposobljen gorski reševalec letalec, ki s svojim strokovnim ravnanjem in mirnostjo vzbuja pri ponesrečencih in ljudeh v stiski zaupanje ter občutek varnosti tudi v najzahtevnejših razmerah. Maša Likosar Kamnik – Matej Bizjak se je gorski reševalni službi pridružil leta 2001 z željo pomagati ljudem v stiski. Od tedaj je aktiven v klasičnem, kasneje še v helikopterskem reševanju. »Moja pot se je začela pri tolminskih gorskih reševalcih, kjer sem bil najprej pripravnik. Po treh letih sem uspešno opravil vse izpite za gorskega reševalca,« je pojasnil Bizjak, ki se je leta 2008 preselil v Kamnik in včlanil v tukajšnje društvo gorske reševalne službe. Leta 2012 je pridobil še licenco za gorskega reševalca letalca, skoraj desetletje je tudi inštruktor gorski reševalec in zadnja tri leta inštruktor gorski reševalec letalec. Reševal življenja Med lanskimi poplavami je bil Bizjak eden izmed prostovoljcev, ki so v najzahtevnejših urah reševali življenja, za kar si je tudi prislužil državno priznanje za prostovoljstvo za leto 2023. Prve tri dni je sodeloval kot reševalec letalec pri evakuacijah, nato pa je 14 dni kot pripadnik Slovenske vojske pomagal pri zagotavljanju osnovne oskrbe na Koroškem. »Tisti petek sem bil v službi, ven- dar sem se zaradi pomanjkanja gorskih reševalcev letalcev nemudoma odzval na klic,« se spominja. Njegova prva intervencija je bila v Mengšu, kjer so najprej pomagali starejši gospe, nato pa še več drugim ljudem. Nadaljevali so z reševanjem po celotni občini Kamnik in v Savinjski dolini. Drugi dan so iz Kamniške Bistrice na varno evakuirali skoraj sto turistov. »Pogled na opustošeno območje je bil grozljiv, še posebno ob zavedanju, kako lepo je bilo to okolje pred vodno ujmo, ki je za seboj pustila res neopisljivo razdejanje,« je dejal Bizjak, ob tem pa podaril, da je priznanje potrditev, da delaš nekaj v korist skupnosti. »In je ne nazadnje zahvala za ure, ki jih vložimo – ne zaradi denarja, temveč preprosto zato, da nudimo pomoč.« Ko prejmeš klic, preprosto greš Kamničan Matej Bizjak je prejel državno priznanje za prostovoljstvo za leto 2023. / Foto: Tina Dokl Bizjakovo povprečje opravljenih prostovoljskih ur v Gorski reševalni zvezi Slovenije je med 200 in 250 letno. V letu 2023 se je njegovo povprečje podvojilo. »Koliko reševanj imam za sabo, ne bi mogel točno povedati, saj jih je bilo preveč. Ko prejmeš klic, preprosto greš, če le lahko, saj vedno nisi na voljo. Če imam možnost, vedno grem,« je poudaril. Večino intervencij je opravil na kamniškem območju, medtem ko je pri helikopter- skih reševanjih deloval po vsej Sloveniji. »Sem član dežurne ekipe Gorske reševalne zveze Slovenije na Brniku, ki pokriva celotno državo. Reševanja potekajo praktično vsakodnevno, najtežje pa so tiste akcije, ki tra- jajo ves dan ali celo noč,« je pojasnil in dodal, da je kamniško društvo lani skupaj zabeležilo 59 intervencij, pri čemer niso všteta posredovanja med poplavami. štvih ni več pogoj. Poleg tega se je način življenja spremenil, tempo je hitrejši, prostega časa, ki bi ga namenili prostovoljstvu, pa vedno manj,« je navedel. Želja po pomoči ljudem Nimamo nadnaravnih moči Gorski reševalci so prostovoljci, ki delo opravljajo brezplačno, v svojem prostem času. »Morda bi nas lahko le nagradili z dodatnim prostim dnevom, ki bi ga namenili počitku. Sicer pa menim, da mora ta dejavnost ostati prostovoljna, saj delujemo iz lastne pobude in želje po pomoči, zahteva torej srčen pristop brez težnje po zaslužku. Poleg tega imam sam srečo, da me v službi podpirajo. Sem inštruktor tečajev gorništva in vodja helikopterske reševalne skupine v Slovenski vojski, kjer prav tako delujemo kot reševalci letalci,« je povedal Bizjak, ki opaža, da prostovoljstvo, predvsem med mladimi, nekako zamira. »Povprečna starost gorskih reševalcev se zvišuje, medtem ko je mladih reševalcev, še posebno tistih z ustreznim znanjem ob vstopu v naše vrste, vse manj. V kamniškem društvu mora biti denimo vsak nov član najprej alpinist, medtem ko to v nekaterih drugih dru- Kamničan z inovacijo v tenisu Kamniški teniški navdušenec Toni Ulčar je med epidemijo covida-19 zasnoval prvi premikajoči se teniški top, ki je danes že na voljo kupcem. V prihodnje pa ima z njim še precej načrtov. prednost. Povezan je z mobilno aplikacijo. Na mobilnem telefonu tako lahko kontroliraš vse, od hitrosti, višine in rotacije do tempa žog,« pojasnjuje. Danes sodeluje s trboveljskim Dewesoftom in njegovim Katapultom, kar je bilo ključno za preboj na trg. Dewesoft mu nudi merilno opremo, prostore in proizvodne kapacitete, medtem ko je Katapult podjetniški inkubator, specializiran za fizične produkte. Aleš Senožetnik Kamnik – Tudi v tem primeru se je izkazalo, da izzivi in omejitve predstavljajo prave pogoje za inovacije. Vse se je začelo, ko zaradi omejitev v času epidemije covida-19 ni imel partnerja za igro. Tako je Toni Ulčar, takrat še kot študent strojništva, začel preizkušati teniške tope za podajo žogic, ki so bili takrat na trgu. Sodeluje z Dewesoftom in Katapultom Kot pravi, je hitro prišel do zaključka, da so obstoječi teniški topovi precej omejeni in naprednejšim igralcem ne predstavljajo pravega izziva. »Za začetnike so koristni, a za naprednejše treninge preprosto niso dovolj prilagodljivi,« je dejal 25-letni Kamničan. Začel je razvijati napravo, ki bi omogočala bolj napredne treninge, in leta 2022, po skoraj dveh letih razvoja, je Potencial tudi za uporabo v drugih športih Toni Ulčar ob Sportbotu, napravi, ki se po velikosti in teži lahko primerja s polnim potovalnim kovčkom / Foto: Aleš Senožetnik prototip doživel prve uspehe in pozitivne odzive. »Tako sem začel razmišljati, da ima naprava potencial in da bi bila ob morebitnih nadgraditvah primerna za trg in proizvodnjo,« pravi Ulčar. Kako se Ulčarjev Sportbot, kot je poimenoval svoj teniški top, razlikuje od konkurence na trgu? Za razliko od drugih topov Sportbot omogoča napredna zaporedja udarcev, premikanje po igrišču in simulacije različnih igralnih situacij. »Prilagodljivost je njegova največja Teniški top je prilagodljiv in zato uporaben pripomoček za vse, od otrok in začetnikov do naprednih amaterjev in profesionalcev. Preizkusila sta ga že ena izmed naših najobetavnejših mladih igralk Veronika Erjavec, ki se vztrajno prebija po mednarodni teniški lestvici navzgor, in njen trener Sašo Pistotnik, ki je v lanskem Tudi gorski reševalci so izpostavljeni nevarnostim, a Bizjak se ni nikoli vprašal, zakaj sploh to počne. »Četudi so bili trenutki, ko sem bil izpostavljen neposredni nevarnosti in sem zato moral stopiti korak nazaj. Navsezadnje smo gorski reševalci le ljudje in nimamo nadnaravnih moči, da bi lahko reševali v nemogočih razmerah,« je poudaril. Obenem morajo gorski reševalci po njegovih besedah poskrbeti tudi za lastno varnost, saj brez nje ne bi mogli učinkovito pomagati ponesrečenim. »Ko sem se odločil, da postanem gorski reševalec, sem to storil z jasnim razlogom. Poleg tega nikoli ne veš, kdaj boš sam potreboval pomoč, in v takem trenutku si želiš, da ti jo nekdo ponudi. Delo gorskega reševalca je častno, hkrati pa tistim, ki radi zahajate v gore, omogoča pridobitev dodatnih izkušenj in znanj,« je povedal ob robu pogovora. letu prejel naziv trener leta. Napravo za zdaj proizvajajo v manjših serijah, in sicer ko je zbranih dovolj prednaročil. Ulčar pa ima s Sportbotom še precej načrtov. »Cilj je, da bi napravo uporabljalo milijon igralcev do leta 2030,« pravi. S pomočjo spremljajoče aplikacije si želi zgraditi tudi spletno skupnost, kjer bi uporabniki lahko izmenjavali statistike in se primerjali med seboj. Trenutno je prodaja omejena na Evropo, a največji potencial vidi v ZDA, kjer so tovrstne naprave že zdaj zelo priljubljene. »Amerika je naš največji potencialni trg. Tam imajo veliko javnih igrišč, kamor ljudje sami prinesejo top, kar je zelo drugače kot pri nas,« pojasnjuje. Z lansiranjem na trg pa Toni Ulčar še ni rekel zadnje besede. Napravo tudi v prihodnje namreč namerava izpopolnjevati. Računa, da bo kmalu tudi sama pobirala žogice, z nekaj prilagoditvami pa bi bila primerna tudi za uporabo v drugih športih, kot sta bejzbol in vse bolj priljubljen padel. »V razvoj smo vložili precej truda in energije. Zdaj je čas, da pokažemo, kaj smo ustvarili,« zaključuje mladi Kamničan. 9 petek, 9. avgusta 2024 Zanimivosti Kako se pa pri vas po domače reče Da bi hišna imena ohranili ali jih celo ponovno oživili, Občina Kamnik že tretje leto izvaja projekt raziskovanja in popisovanja starih hišnih imen. Tokrat je vanj vključeno območje krajevnih skupnosti Srednja vas, Sela in Kamnik – center, kjer pa je bilo obravnavano le območje Žal, Košiš in Fužin. Klemen Klinar Kamnik – Po vaseh se ljudje nekoč niso prepoznavali po priimkih, ker so se večkrat pri več hišah pisali enako. Ljudje so se med seboj prepoznavali po hišnih imenih. Hišno ime spremlja človeka od rojstva do smrti. Starejši otroke vedno sprašujejo »Čigav si pa ti?«, ob smrti pa na nagrobnikih velikokrat najdemo hišno ime. Čeprav so ravno v Sloveniji hišna imena v primerjavi z okoliškimi deželami še najbolj ohranjena, tudi pri nas to izročilo počasi izginja. Da bi hišna Da so nekateri na svoje ime ponosni, se v zadnjem času opazi na traktorjih, ko si kmetje na steklo kabine nalepijo hišno ime. / Foto: Klemen Klinar imena ohranili ali jih celo ponovno oživili, Občina Kamnik že tretje leto izvaja projekt raziskovanja in popisovanja starih hišnih imen. Tokrat je vanj vključeno območje krajevnih skupnosti Srednja vas, Sela in Kamnik – center, kjer pa je bilo obravnavano le območje Žal, Košiš in Fužin. Raba hišnih imen je vpisana v državni Register nesnovne kulturne dediščine pri ministrstvu za kulturo. Poleg tega, da predstavljajo del našega ljudskega izročila in pričajo o zgodovini hiš, so pomembna tudi z vidika krepitve identitete človeka, ki se s hišnim imenom čuti pripadnega svoji hiši, rodbini in rodnemu kraju. Hišna imena so pomembna tudi z vidika ohranjanja lokalnih narečij, saj se v njih narečni izgovor izrazito bolj ohranja kot v splošnih pogovornih besedah. Zato so hišna imena na tablah na hišah, ki jih lahko že opazite v kamniških vaseh in po celotnem Gorenjskem, zapisana v pristnem narečnem izgovoru. Pri tem zapisu je uporabljen tudi znak za polglasnik Ə, ki ga preberemo kot e v besedi »pes«. OBČINA KAMNIK IN PUBLIKUS D. O. O. STA PODPISALA NOVO KONCESIJSKO POGODBO V mesecu juliju sta Občina Kamnik in Publikus d. o. o. po uspešno izvedenem postopku javnega naročila za izbiro novega koncesionarja za izvajanje obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov podpisala novo koncesijsko pogodbo za naslednjih 10 let. S podpisom nove koncesijske pogodbe nadaljujemo uspešno zgodbo ločenega zbiranja odpadkov na območju občine Kamnik. V preteklem koncesijskem obdobju nam je predvsem uspelo preoblikovati košarico storitev na način, da smo obvladali pritiske naraščajočih stroškov izvajanja dejavnosti, hkrati pa ohranili obseg storitev, ki je prijazen do uporabnika oziroma mu omogoča kontrolirano oddajo slehernega odpadka, ki nastane v njegovem gospodinjstvu. Med večjimi spremembami bi poudarili uvedbo nove storitve ločenega zbiranja papirja in kartona po sistemu »od vrat do vrat« in zmanjšanje pogostosti praznjenja črne posode za mešane komunalne odpadke ter uvedbo super ekoloških otokov, na katerih lahko uporabniki poleg steklene embalaže oddajo tudi drobno odpadno električno in elektronsko opremo, odpadna oblačila in tekstil ter odpadno jedilno olje. Pri vseh spremembah smo tudi zasledovali cilj poenotenja košarice storitev s tisto, ki jo nudimo občanom Na obravnavanem območju so lastniki hiš v preteklem mesecu prejeli pozive k podaji soglasja za namestitev table s hišnim imenom na njihovo hišo. Z željo, da se čim več starih hišnih imen ohrani, zato pozivamo lastnike, da se za popis imena odločijo in s tem prispevajo delček k ohranjanju naše dediščine. Table so za lastnike brezplačne, soglasje pa zaradi časa dopustov lahko oddate tudi po izteku roka. Za več informacij o projektu se lahko obrnete na Klemena Klinarja (031 337 202 ali klemen. klinar@hisnaimena.si). TERENSKA AKCIJA ZBIRANJA občine Komenda. Posledice poenotenja so bile, da sta občini sprejeli skupen Odlok o izvajanju obvezne občinske gospodarske javne službe zbiranja določenih vrst komunalnih odpadkov na območju občine Kamnik in občine Komenda, izvedba skupnega javnega naročila za izbiro novega koncesionarja in skupno koncesijsko območje, ki neposredno vpliva na prerazporeditev stroškov za izvajanje storitev med občane obeh občin. V občini Kamnik z novim koncesijskim obdobjem uvajamo še drugačno razdelitev stroškov za ravnanje s komunalnimi odpadki med uporabnike storitev, kot je veljala do sedaj. Določen je strošek, ki velja za 1 osebo, ki se v enaki vrednosti povečuje glede na število oseb v gospodinjstvu. Zaradi vsega navedenega se bo nekaterim gospodinjstvom položnica znižala, nekaterim pa zvišala. Na tem mestu bi še omenili, da smo se s sklenitvijo nove koncesijske pogodbe obvezali, da bo višina položnice ostala nespremenjena najmanj prvi 2 leti novega koncesijskega obdobja. Nove cene bodo začele veljati s 1. 8. 2024 in bodo vplivale tudi na stroške ravnanja s komunalnimi odpadki za pravne osebe. V podjetju Publikus d. o. o. smo hvaležni za izkazano zaupanje z obljubo, da se bomo še naprej trudili, da bomo zanesljivi poslovni partner tako Občini Kamnik kot vam občanom. ODPADNE ELEKTRIČNE IN ELEKTRONSKE OPREME 7. SEPTEMBER 2024 V soboto, 7. septembra 2024, vas vabimo na akcijo zbiranja odpadne električne in elektronske opreme iz gospodinjstev na območju občine Kamnik. Akcija je namenjena prebivalcem Tuhinjske doline in naselij v zgornjem porečju Kamniške Bistrice. Odpadno električno in elektronsko opremo boste lahko oddali naši ekipi, ki vas bo pričakovala na spodnjih lokacijah. URA LOKACIJA 8.00–8.45 MOTNIK pri pošti KATERI ODPADKI SO E-ODPADKI? VELIKI GOSPODINJSKI APARATI pralni stroji, sušilni stroji, električne pečice MALI GOSPODINJSKI APARATI GOLICE mešalniki, likalniki, sesalniki, pri Petrolu V soboto, 2. septembra 2023, vas vabimo Strošek košarice storitev ravnanja s komunalnimi Strošek košarice storitev ravnanja s komunalnimi opekači, tehtnice, kuhalniki vode, na akcijo zbiranja o V soboto, iz2. gospodinjstev septembra 2023,na vasobmočju vabimo naobčine akcijo zbiranja odpadki z rjavo posodo odpadki brez rjave posode elektronske opreme Kamnik brivniki elektronske opreme iz gospodinjstev na območju občine Kamnik (Poleg stroškov celotne košarice storitev, ki so zajeti v (Stroški celotne košarice storitev so zajeti v velikosti prebivalcem ŠMARTNOTuhinjske doline in naselij v zgornjem porečju Kamn prebivalcem Tuhinjske doline in naselij v zgornjem porečju Kamn 10.00–10.45 HLADILNO-ZAMRZOVALNI velikosti nameščene črne posode, so dodatno obračunani še nameščene črne posode.) pri OŠ Šmartno električno in električno elektronsko opremo opremo boste lahko oddali našinašiekipi, in elektronsko boste lahko oddali ekipi, ki ki stroški velikosti nameščene rjave posode.) APARATI spodnjih lokacijah. spodnjih lokacijah. hladilniki, zamrzovalne skrinje, V soboto, 2. septembra 2023, vas vabimo na akcijo zbiranja odpadne e Št. Velikost Prejšnji Novi Št. Velikost Velikost Prejšnji Novi SREDNJA VAS iz klimatske naprave elektronske opreme Kamnik. AkcijaSO je 11.00–11.45 oseb črne posode strošek strošek oseb črne posode rjave posode strošek strošek URA gospodinjstev LOKACIJAna območju občine KATERI ODPADKI pri marketu Tuš URA LOKACIJA KATERIKamniške ODPADKI SO prebivalcem Tuhinjske doline in naselij v zgornjem porečju Bistri v litrih v EUR z DDV* v EUR z DDV* v litrih v litrih v EUR z DDV* v EUR z DDV* TELEVIZORJI IN MONITORJI MOTNIK ��.�� – ��.�� električno in elektronsko opremo boste lahko oddali našiVELIKI ekipi,GOSPODINJSKI ki vas bo pr A MOTNIK pri pošti zasloni, televizijski sprejemniki, 1 10,84 5,92 1 15,33 8,68 ��.�� – ��.�� Pralni stroji, sušilni stroji,AP e VELIKI GOSPODINJSKI spodnjih lokacijah. pri pošti STAHOVICA monitorji, prenosni računalniki GOLICE 2 10,84 11,86 2 15,33 17,39 ��.�� – ��.�� Pralni stroji, sušilni stroji, el 12.15–13.00 na parkirišču GOLICE pri Petrolu 80 80 HLADILNO ZAMRZOVAL 3 21,51 17,77 3 30,49 26,04 V soboto, 2. septembra 2023, vas IT-OPREMA vabimo na akcijo zbiranja električne in ��.�� ��.�� URA LOKACIJA KATERIodpadne ODPADKI E�ODPAD pri – Calcitu ŠMARTNO Hladilniki,SO zamrzovalne skr pri Petrolu ��.�� –mobilni ��.�� telefoni, kalkulatorji, elektronske opreme iz gospodinjstev na območju občine Kamnik. Akcija je namenjena 4 21,51 23,67 4 30,49 34,70 pri OŠ Šmartno HLADILNO ZAMRZOVALN MOTNIK 80 GPS-i, osebni računalniki, tiskalniki ŠMARTNO ��.�� – ��.�� prebivalcem Tuhinjske doline in naselij v zgornjem porečju Kamniške Bistrice. Odpadno Hladilniki, zamrzovalne skri VELIKI GOSPODINJSKI APARATI SREDNJA VAS MOTNIK TELEVIZORJI IN MONITO 5 32,25 29,61 5 41,23 43,40 pri pošti – ��.�� ��.�� – ��.�� ZGORNJE pri OŠ Šmartno 120 120 ��.�� – električno ��.�� in elektronsko opremo��.�� boste lahko oddali naši ekipi, ki vas bo pričakovala na Pralni stroji, sušilni stroji, električne peč pri marketu Tuš Zasloni osebnih in prenosn VELIKI GOSPODINJSKI APAR 6 32,25 35,53 6 41,23 52,09 GOLICE SIJALKE pri pošti spodnjih 13.15–14.00 lokacijah. ��.�� –STRANJE ��.�� STAHOVICA SREDNJA VAS TELEVIZORJI IN MONITO različne vrste stroji, pri ��.�� Petrolu Pralni sušilni stroji, elektr –LED-sijalke, ��.�� pri – OŠ��.�� Stranje ��.�� 7 48,38 41,46 7 57,36 60,78 na parkirišču pri �alcitu ZAMRZOVALNI MALI GOSPODINJSKI AP pri marketu Tuš Zasloni osebnih in APARATI prenosni fluorescentnih sijalk HLADILNO GOLICE ŠMARTNO Mikserji, skrinje, likalniki, klimatsk sesalniki Hladilniki, zamrzovalne 8 180 48,38 47,38 8 180 57,36 69,43– ��.�� ZGORNJE STRANJE ��.�� ��.�� – ��.�� URA LOKACIJA KATERI ODPADKI SO E�ODPADKI? – ��.�� STAHOVICA pri ��.�� OŠ Šmartno pri Petrolu pri OŠ Stranje ��.�� – ��.�� TUNJICE 9 48,38 53,32 9 61,86 78,13 MOTNIK HLADILNO ZAMRZOVALNI A na parkirišču pri �alcitu MALI GOSPODINJSKI AP SREDNJA VAS TELEVIZORJI INSIJALKE MONITORJI ��.�� – ��.�� 14.15–15.00 parkirišču��.�� – ��.�� TUNJICE VELIKI GOSPODINJSKI APARATI ��.�� –na��.�� pri pošti 10 64,51 59,22 10 77,99 86,80 Sijalke LED, različne vrste ŠMARTNO pri marketu TušSTRANJE Zasloni in prenosnih računalnik Mikserji, likalniki, sesalniki,f Hladilniki, zamrzovalne na parkirišču pri cerkvi ZGORNJE Pralni stroji, sušilni stroji,osebnih električne pečice. skrinje, 120 pri – cerkvi ��.�� – ��.�� ��.�� ��.�� GOLICE 11 240 64,51 65,15 11 240 77,99 95,49 pri OŠ Šmartno STAHOVICA pri OŠ Stranje ��.�� – ��.�� ��.�� – ��.�� pri Petrolu na parkirišču pri �alcitu 12 64,51 71,07 12 77,99 104,15 MALI GOSPODINJSKI SIJALKE ZAMRZOVALNI APARATIAPARATI TUNJICE HLADILNOTELEVIZORJI SREDNJA VAS IN MONITORJI ŠMARTNO Mikserji, likalniki, sesalniki, opekači, ��.�� – ��.�� Sijalke LED, različne vrstemo fl Hladilniki, zamrzovalne skrinje, klimatske naprave. ZGORNJE STRANJE ��.�� – ��.�� ��.�� – ��.�� ��.�� – ��.�� na parkirišču pri cerkvi pri OŠ Šmartno pri marketu Tušpri OŠ Stranje Zasloni osebnih in prenosnih ra * Zaradi zaokroževanja lahko prihaja do minimalnega odstopanja med zgoraj navedenim in dejanskim zneskom na položnici. SREDNJA VAS TUNJICE TELEVIZORJI INSIJALKE MONITORJI ��.�� – ��.�� ��.�� – ��.�� LED, različne vrste fluorescentnih STAHOVICA pri marketu Tuš na parkirišču pri cerkvi Zasloni osebnih inSijalke prenosnih računalnikov, televizije. 9.00–9.45 V soboto, 2. septembra 2023, vas vabimo na akcijo zbiranja odp elektronske opreme iz gospodinjstev na območju občine Kamnik. A prebivalcem Tuhinjske doline in naselij v zgornjem porečju Kamniške električno in elektronsko opremo boste lahko oddali naši ekipi, ki va spodnjih lokacijah. LOKACIJA KATERI ODPADKI SO E�O Publikus d.o.o., Vodovodna cesta 97, Ljubljana URA ��.�� – ��.�� na parkirišču STAHOVICA pri �alcitu ��.�� – ��.�� na parkirišču pri �alcitu ZGORNJE STRANJE ZGORNJE STRANJE ��.�� – ��.�� ��.�� – ��.�� pri OŠ Stranje pri OŠ Stranje ��.�� – TUNJICE ��.�� – ��.�� TUNJICE na parkirišču pri cerkvi ��.�� na parkirišču pri cerkvi MALI GOSPODINJSKI APARA MALI GOSPODINJSKI APARATI sesalniki, Mikserji, likalniki, ope Mikserji, likalniki, sesalniki, opekači, mobilni telefoni. SIJALKE SIJALKE Sijalke LED, različne vrste fluorescentnih sijalk. Sijalke LED, različne vrste fluore 10 petek, 9. avgusta 2024 Šport Šinšinovi uspehi na Osvojili štiri majice državnem prvenstvu državnih prvakov Plesno sezono smo šinšinovci zaključili z državnim prvenstvom v modernih tekmovalnih plesih, ki je bilo tudi letos izredno uspešno. Plesali smo v različnih plesnih disciplinah in kategorijah. Ana Medvešček Kamnik – V disciplinah ART je blestela otroška show dance formacija (do 24 plesalcev) z naslovom Pobegli starčki, ki so pod vodstvom plesne pedagoginje Simone Kočar osvojili 3. mesto. Uspešni so bili tudi vsi otroški show dance dueti (4., 6. in 8. mesto) in otroška show mala skupina Žarnice (5. mesto). Lili Godec je v otroški kategoriji modern solo osvojila 6. mesto. Nina Oblak in Teja Svetic sta med show mladinskimi pari dosegli 4. mesto in prav tako v pokalnem seštevku. Med starejšimi mladinkami v show danceu je Živa Babnik dosegla 4. me- Manca Andrić je s 3. mestom med članicami v show danceu solo in odličnim 2. mestom v skupnem pokalnem seštevku poleg uvrstitev na mednarodna prvenstva dosegla še kategorizacijo. Vsi omenjeni plesalci so se uvrstili na evropsko prvenstvo, svetovnega pa se bodo udeležili uvrščeni med najboljše tri. V disciplinah STREET je navdušila mladinska street formacija z naslovom Wall street in 80's in se uvrstila na odlično 2. mesto. Uspešni so bili tudi street dance solisti in dueti: naslov državnih prvakov sta med starejšimi mladinci osvojila Taja Žerjav in Aleksander Blejc, Aleksander Blejc je s soli- uspešni Neja Žerjav in Zoja Jezernik, ki sta osvojili 6. mesto, prav tako tudi v skupnem seštevku. Lara Pirc in Zala Vrankar sta s 14. mestom na državnem prvenstvu dosegli odlično 7. mesto v skupnem seštevku in si tako zagotovili nastope na mednarodnih tekmah. Teja Zore je kot edina članska hip hop solistka dosegla več kot odlično 6. mesto in 9. mesto v skupnem seštevku. V breakingu je na evropskem prvenstvu Gašper Dimnik dosegel odlično 2. mesto v članski kategoriji, medtem ko je na državnem prvenstvu izpadel iz polfinala in dosegel 5. mesto. Uspešen je bil tudi Miha Tancer, ki je s svojim prvim nastopom v kate- Sezono smo plesalci Plesnega kluba Šinšin zaključili z državnim prvenstvom, ki je bilo tudi letos izredno uspešno. / Foto: arhiv kluba sto in odlično 3. mesto v pokalnem seštevku. Živa je tekmovala tudi v disciplini​ modern solo, kjer je dosegla 5. mesto na državnem prvenstvu in v skupnem seštevku. V težki disciplini modern malih skupin (do sedem plesalcev) so odlično 2. mesto zasedli člani s točko Like dust I may rise koreografinje Ane Medvešček. Grega Golob je v članski kategoriji v disciplini modern solo ​tako na državnem prvenstvu kot v skupnem seštevku zasedel 2. mesto. stičnim nastopom osvojil 2. mesto, Erik Latić pa je med mlajšimi mladinci osvojil 1. mesto. Tretje mesto so dosegle plesalke street male skupine Black widow. Vse koreografije so avtorske in jih je pripravila trenerka Sandra Rožič. V disciplinah HIP HOP je bila s 3. mestom v težki konkurenci uspešna mladinska mala skupina Barabe. Na 3. mesto se je povzpel Noel Mikuš, ki je bil 3. tudi v pokalnem seštevku. Z otroškim hip hop duetom sta bili goriji starejših mladincev dosegel 5. mesto. Bine Sitar je v otroški kategoriji dosegel 9. mesto. Vsi omenjeni plesalci so se uvrstili na mednarodna tekmovanja. Izredno ponosni smo prav na vse plesalce, tudi tiste, ki uvrstitve niso dosegli. Čeprav z neuspehom najprej pridejo solze, ta prinaša še močnejšo voljo do dela in s tem napredovanja. Čestitke plesalcem, koreografom in trenerjem za uspešno sezono ter velika zahvala staršem za podporo v plesu. Rok Naglič si je na državnem prvenstvu v olimpijskem krosu za gorske kolesarje v Trbovljah prikolesaril peti naslov med člani elite, skupaj so člani kamniškega Calcit Bike Teama osvojili štiri majice slovenskih prvakov, v vseh kategorijah pa šest zmag. Kristijan Erjavec Trbovlje – Naglič je s peto zmago zdaj na večni lestvici izenačen s Primožem Štrancarjem. Družbo na zmagovalnih stopničkah sta mu v Športnem parku Kipe, na razmočeni in blatni progi, delala Mihael Štajnar in klubski kolega Matic Kranjec Žagar, ki je ob tem postal državni prvak med mlajšimi člani. »V zadnjih desetih dneh sem se skušal čim bolje navaditi na vročino, kar mi ni najbolj uspevalo, zato sem zadovoljen, ker na dirki ni bilo prevroče. Proga je bila odlično pripravljena, težava pa je bila v tem, da nismo zaradi blata nič videli. V pr- Rok Naglič si je prikolesaril peti naslov med člani elite. / Foto: Prijavim.se Vsi državni prvaki / Foto: Prijavim.se vih treh krogih sem 'potipal', kje so ostali, in ko sem videl, da sem najmočnejši, sem se na varen način odpeljal naprej v svojem ritmu,« je povedal Naglič. »Mislim, da smo vsi šli bolj 'na blef' zaradi blata. Poskušal sem ostati v ospredju, kar mi je kar uspevalo, ampak na progi s toliko klanca mi je zmanjkalo za drugo mesto. Vseeno je naslov prvaka v kategoriji U23 lep rezultat,« je dejal Kranjec Žagar. Med članicami elite se je zmage veselila Vita Movrin pred Tanjo Žakelj, calcitovka Maruša Naglič je bila bronasta. »Varno sem pripeljala tretje mesto. Razmere so bile kar zahtevne, skozi očala nisem videla nič, ko pa sem jih dala dol, so se mi oči napolnile s peskom (za lečami) in nisem videla na spustu praktično nič. Vesela sem, da sem cela v cilju, je pa to daleč najslabša dirka Kolesarili po klancih italijanskih Dolomitov Miro Kregar Kamnik – Tradicionalni kolesarski izlet Triatlonskega kluba Trisport Lelosi Kamnik je bil tokrat usmerjen v italijanske Dolomite, kjer so en dan v začetku sezone kolesarjem namenjene in zanje zaprte ceste v dolžini 51 kilometrov s 1350 višinskimi metri. Kar 40 udeležencev se je podalo na klance okoli Corvare in Arabbe – Passo Campolongo, Falzarego, Valparola. Nekateri pa so si izbrali poho- letos,« je misli strnila Maruša. V konkurenci do 17 let je do bronaste medalje prikolesarila Kaja Krapež. Med veterani 1 je bil najboljši Boštjan Hribovšek, med amaterji pa Sebastjan Deržič. Med veterani 2 je bil srebrn Aljoša Martinjaš. Za naslove slovenskih prvakov so se pomerili tudi v kategorijah do 15 let, vendar te kategorije še ne prejmejo majic državnih prvakov. Med dekleti je tako zmagala Tajda Šoštarko, družbo na zmagovalnih stopničkah ji je s tretjim mestom delala Ula Ravnikar Bolčina. Med fanti v isti starostni kategoriji je bil tretji Jakob Krapež. V kategoriji U13 je bil tretji Lamar Škrijel, med dekleti se je zmage veselila Anamarija Kosec. V U11 je bila druga Zara Toff in tretja Hana Bele Grkman. Neža Šekoranja je bila tretja med gorskimi kolesarkami do devet let. dniško varianto s Falzarega po skalnih tunelih na 2750 metrov visoki Lagazuoi. Kolesarskemu navdušenju je botrovalo še izredno lepo vreme. Kar polovica je tako ostala še nadaljnje tri dni in ti so prekolesarili več kot 8000 višinskih metrov čez prelaze Gardena, Sella, Fedaia, Giau, Pordoi …​Pošteno utrujenih nog, ampak veselih src so prišli domov in si obljubili, da gredo prihodnje leto spet. DOBRA OGRAJA, DOBRI SOSEDJE. Na tradicionalnem kolesarskem izletu v italijanskih Dolomitih / Foto: arhiv kluba 11 petek, 9. avgusta 2024 Šport Spet pred težko nalogo Odbojkarice Calcita Volleyja bodo tudi v novi sezoni igrale v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju. Žreb jim je namenil skupino C, v kateri sta Vero Volley Milano in VakifBank Istanbul, četrta ekipa pa bo zmagovalec kvalifikacijske tekme med ekipama Gran Canario in Porto. Kamniški odbojkarji bodo v prvem krogu pokala CEV prosti, za drugega pa še čakajo nasprotnika. Plavalci blesteli na državnem prvenstvu V olimpijskem bazenu v mariborskem Pristanu je od 19. do 21. julija potekalo moštveno in posamično prvenstvo Slovenije za dečke in deklice ter mlajše dečke in mlajše deklice 2024. Miha Štamcar Matjaž Spruk Kamnik – Petkratne zaporedne slovenske državne prvakinje, ki so bile pred tem še trikrat najboljše v Sloveniji, bodo v novi sezoni še četrtič igrale med najboljšimi evropskimi klubi. Lani so prvič v tem tekmovanju osvojile točko, ki so jo v ljubljanski dvorani Tivoli, kjer bodo tudi v novi sezoni gostile svoje nasprotnice, osvojile proti nemški ekipi Potsdam. Svoj krstni nastop v ligi prvakinj so sicer imele leta 2016, drugič pa so v njej igrale pred štirimi leti. »Italijanke in Turkinje so tako močne, da realno nimamo veliko možnosti za zmago, toda vseeno bomo dali vse od sebe, da pustimo čim boljši vtis na igrišču. Naša želja je, da skušamo premagati ali špansko ekipo Gran Canaria ali portugalski Porto ter na ta način osvojiti tretje mesto v skupini, kar nam omogočilo nadaljevanje tekmovanja v pokalu CEV,« je žreb v ligi prvakinj komentiral Bruno Najdič, trener Kamničank, ki bo svoje varovanke prvič zbral v ponedeljek, 12. avgusta. Da je pred kamniško ekipo v ligi prvakinj resnično zahtevna naloga, govori že podatek, da se bodo v prvem krogu v gosteh pomerile z ekipo VakifBank Istanbul, v drugem pa bodo gostile Vero Volley Milano. S Turkinjami so Kamničanke že igrale pred Maribor – Za uvrstitev na nastop je treba na predhodnih tekmovanjih doseči določene norme za posamezno disciplino. Takšnih tekmovalcev je bilo na tokratnem prvenstvu 452 iz 25 slovenskih plavalnih klubov. Za plavalni klub Calcit Kamnik jih je nastopilo 16 pod vodstvom trenerjev Emila Tahirovića in trenerke Lare Seretin. Nastopili so: Kaja Hočevar, Neža Hren, Taja Klemen, Tina Klemen, Anna Losieva, Tymur Beshlyk, Lucas Dornik, Urban Klemenc, Žiga Kugler, Peter Lackovič, Lan Mojsilović, Jakob Prelc, Maj Prosen, Jaka Serko, Justin Zule in Pavlin Zule. Tekmovanje je potekalo v dveh delih. V dopoldanskem delu so potekala predtekmovanja, v popoldanskem pa finali. Bruno Najdič bo svoje varovanke prvič zbral v ponedeljek, 12. avgusta. / Foto: Klemen Brumec osmimi leti, lani pa so v ligi prvakinj izpadle v četrtfinalu. Premagal jih je Conegliano, ki je bil v finalu boljši od drugega kamniškega nasprotnika v novi sezoni, ekipe Vero Volley Milano. Predvsem ekipa iz Istanbula se lahko pohvali s številnimi lovorikami, med drugim tudi s šestimi naslovi evropskih prvakinj. Že vse od leta 2008 jih vodi italijanski trener Giovani Guidetti, ki je od lani tudi selektor srbske reprezentance. V njihovi ekipi igra tudi Američanka Ali Frantti, ki je v sezoni 2017/18 igrala za Calcit Volley, ki je bil njen prvi evropski klub po prihodu s študija v ZDA. V domačem prvenstvu so bile Turkinje lani tretje, tako kot tudi odbojkarice iz Milana, ki pa so v ligi prvakinj izgubile proti Coneglianu. S kakšno odmevnejšo lovoriko se Italijanke še ne morejo pohvaliti, toda v svojih vrstah imajo eno najboljših odbojkaric na svetu, Paolo Egonu. V novi sezoni jih vodil Stefano Lavarini, ki smo ga lani spoznali na klopi Fenerbahčeja. Čez tri dni bodo priprave na novo sezono začeli tudi kamniški odbojkarji, ki jih bo po nekaj letih spet vodil Gašper Ribič. Medtem ko Kamničanke že vedo, s kom bodo igrale v Evropi, aktualni slovenski pokalni zmagovalci na svojega nasprotnika še čakajo. V prvem krogu pokala CEV bodo prosti, v drugem pa bo njihov nasprotnik ali belgijska ekipa Leuven ali poraženec kvalifikacij lige prvakov med ekipama Benfica Lizbona in Guaguas Las Palmas, s katerim so Kamničani igrali že pred tremi leti. »Odločili smo se, da v letošnji sezoni ne bomo igrali v srednjeevropski ligi, prav pa je, da vseeno igramo v evropskem pokalu. Ne glede na to, s kom bomo igrali v drugem krogu, bo šlo za kakovostno ekipo in bo to dobra preizkušnja za našo pomlajeno ekipo, ki je že bolj ali manj sestavljena. Čakamo le še na korektorja, ki bo tujec,« pa je o žrebu kamniških odbojkarjev dejal Ribič. Dobitnici odličij med mlajšimi dečki oz. mlajšimi deklicami sta Neža Hren, ki je postala šestkratna državna prvakinja, in Tina Klemen, ki je osvojila bronasto medaljo. Dobitnika odličij med dečki oz. deklicami pa sta Taja Klemen in Žiga Kugler, oba sta osvojila srebrno medaljo. Za prva tri mesta v mlajšem letniku se plavalcem podeli diploma glede na uvrstitev v predtekmovanju. Dobili so jo Tina Klemen, Anna Losieva, Taja Klemen, Žiga Kugler in Tymur Beshlyk. Glede na moštveno točkovanje so se plavalke in plavalci plavalnega kluba Calcit Kamnik v kategoriji dečkov in deklic med vsemi klubi uvrstili na 11. mesto, v kategoriji mlajših dečkov in mlajših deklic pa na odlično 7. mesto. Mladi Calcitovi plavalci so blesteli na državnem prvenstvu v Mariboru. / Foto: člani PKK Peterlin potrdil normo v Maja Bertoncelj Kranj – Kamničan Nik Peterlin je obetavni mladi slovenski plavalec, član Plavalnega kluba Calcit Kamnik. Za leto 2023 je prejel kar tri nazive Plavalne zveze Slovenije. Pred njim je novo veliko tekmovanje. V začetku septembra bo nastopil na mladinskem svetovnem prvenstvu v daljinskem plavanju, ki bo na Sardiniji. Daljšega počitka tako zanj ne bo, čeprav se je pretekli ko- Nik Peterlin / Foto: Tina Dokl nec tedna v Kranju z letnim odprtim združenim prvenstvom Slovenije končal poletni del sezone. Na njem je Peterlin, ki je še mladinec, v absolutni konkurenci dosegel dve zmagi in eno drugo mesto. Najboljši je bil na 800 in 1500 m prosto. »Uspehi so pričakovani. Lahko sem zadovoljen z rezultati, sploh glede na zdravstvene težave, s katerimi sem se soočal v letošnji sezoni. Na 1500 m prosto sem potrdil normo za mladinsko svetovno prvenstvo v daljinskem plavanju. Konkurenca bo močna,« je po nastopih v Kranju povedal plavalec, ki bo v kratkem dopolnil 18 let. Za vsemi rezultati je ogromno treninga in odrekanj. »Trdo treniramo, je naporno. Na teden imam dvanajst treningov, od tega v devet v vodi, tri v fitnesu, vsak dan vstajam ob 4.20,« je pojasnil varovanec trenerja Mihe Potočnika. NOVI 3008 HIBRID • • • • Do 20 % prihranka pri gorivu 50 % mestne vožnje na električni pogon Novi i-Cockpit z 21-inčnim panoramskim zaslonom Obvezno in kasko zavarovanje za 1 € ELEKTRIČNI avto leta peugeot.si Poraba v kombiniranem načinu vožnje po WLTP ciklu: od 0 do 7,6 l/100 km. Izpuh CO2: od 0 do 173 g/km. Emisijska stopnja: EURO 6. Vrednost specifične emisije dušikovih oksidov NOx: od 0 do 0,0282 g/km. Emisije trdnih delcev: od 0 do 0,00031 g/km. Število delcev: od 0 do 0,04. Ogljikov dioksid (CO2) je najpomembnejši toplogredni plin, ki povzroča globalno segrevanje. Emisije onesnaževal zunanjega zraka iz prometa pomembno prispevajo k poslabšanju kakovosti zunanjega zraka. Prispevajo zlasti k čezmerno povišanim koncentracijam prizemnega ozona, delcev PM10 in PM2,5 ter dušikovih oksidov. PRIPOROČA Primer informativnega izračuna finančnega leasinga Peugeot Financiranje za vozilo Peugeot 3008 ALLURE 1.2 HIBRID 136 €6.4 100 / 136 6 st. samodejni e-DCT - mesečno odplačevanje; maloprodajna cena z DDV in vključenim bonusom (v ceni je obračunanih 1.000 EUR popusta v primeru financiranja Peugeot – pod pogojem vsaj 24 mesečne dobe financiranja) je 32.650 EUR; mesečni obrok je 329 EUR pri pologu v višini 10.050 EUR in ročnosti 96 mesecev; višina pologa je pri akciji omejena od 10 % do 50 %, doba financiranja je vezana na ročnost od 24 mesecev do 96 mesecev; DDV je obračunan v obrokih; EOM na dan 09. 05. 2024 znaša 9,22 % in se spremeni, če se spremenijo elementi izračuna; izračun temelji na osnovi fiksne obrestne mere s skupno letno obrestno mero 8,1 %; financirana vrednost 22.600 EUR; skupni znesek za plačilo 41.056 EUR; stranka (fizična oseba) v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi obvezno in avtomobilsko kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto pri Zavarovalnici Sava; stranka (pravna oseba) v primeru Peugeot Financiranja prejme tudi kasko zavarovanje za 1 EUR za prvo leto, kjer pa si Peugeot Financiranje pridržuje pravico do izbire zavarovalnice. Za podrobnosti o ponudbi se obrnite na vašega prodajalca vozil Peugeot. RODEX d.o.o., Rova, Rovska cesta 2, 1235 Radomlje, tel. 01 729 92 00, www.rodex.si 12 petek, 9. avgusta 2024 Zanimivosti Pri podkvi so se vrata zaprla Na taboru v Loški dolini Člani Društva Sožitje Kamnik so se udeležili tabora vseživljenjskega učenja v Zavodu Ars Viva. Alenka Brun Kamnik – Mestna Gostilnica in kavarnica Pri podkvi je z zadnjim dnem v letošnjem juliju zaprla svoja vrata. Darja Pirš z ekipo je tako v njej zaključila svojo zgodbo. Zaupala nam je, da bo najprej od- stvu, predstaviti ljudem svojo ljubezen do kuhanja. Sledila je uspešna nadgradnja v kamniški okrepčevalnici Vratarnica, potem pa še nadaljevanje v gostilni Pri podkvi. Prvega avgusta se je torej zgodba dokončno zaključila, z ekipo pa je Pirševa po do- Darja Pirš in njena ekipa Gostilnice in kavarnice Pri podkvi / Foto: Alenka Brun šla na zaslužen dopust, potem pa se v gostinstvo najverjetneje ne bo vračala. Kamničanom se je pred leti najprej predstavila v drugi kulinarični zgodbi, predvsem pa se je želela preizkusiti v gostin- brih dveh letih pripravila poslovilno zabavo, tako da je bilo nekaj dni pred zaprtjem pred znano Gostilnico in kavarnico Pri podkvi veselo in okusno. Ni manjkala tudi glasbena podlaga. Irena Bizjak Podcerkev – Društvo Sožitje Kamnik, društvo za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju, se že več kot dvajset let vključuje v programe vseživljenjskega učenja, ki jih vsako leto razpisuje krovna organizacija Zveza Sožitje. V letu 2024 je bilo za odrasle osebe z motnjami v duševnem razvoju razpisanih 25 vsebinsko različnih podprogramov, ki trajajo od pet do sedem dni na različnih lokacijah po Sloveniji, nekaj pa tudi na Hrvaškem. Na programe odhajajo osebe brez staršev ali skrbnikov. Spremljajo jih društveni prostovoljci, starši pa si v tem času lahko vzamejo čas zase. Programi so namenjeni učenju kakovostnega življenja, krepitvi skrbi zase, samostojnosti, učenja socialnih spretnosti in samozagovorništva udeležencev. Skupina, ki se zbere na lokaciji programa, naj si bo to obmorsko mesto, kmetija, Kranjska Gora, Pohorje, Češča vas, tabor ob Kolpi, skupaj z udeleženci, spremljevalci in vodjem programa šteje približno od dvajset do petindvajset oseb. V takšnih malih skupinah je mogoče vzpostaviti pogoje za medsebojno zaupanje, varnost, sodelovanje, povezanost, pa tudi individualno delo pri Kamniška ekipa pred gradom Snežnik / Foto: arhiv društva pridobivanju novih znanj in veščin, krepitvi lastne vrednosti, samoodločanju in vplivu na lastno življenje. Dekleta in fante z motnjami v duševnem razvoju iz občine Kamnik na te programe spremljam že 23 let. To so tako zame kot za udeležence energijsko in čustveno bogata doživetja, za marsikoga od njih pa tudi edina možnost preživljanja prostega časa izven domačega okolja. Letošnja izkušnja na umetniškoustvarjalnem taboru v Zavodu Ars Viva v Podcerkvi v bližini Starega trga pri Ložu je bila še posebej lepa, vsi smo si bili edini v tem, da tabor, če bi le bilo mogoče, podaljšamo. Že samo poslanstvo Zavoda Ars Viva, ki ga je kot kulturni center zasnoval tetraplegik Benjamin Žnidaršič, pesnik, pisatelj, slikar in kulturni delavec, je povezano z enakimi možnostmi ter neodvisnostjo družbenih skupin, še posebej tistih, ki pri svojem vključevanju v družbo potrebujejo podporo in pomoč. Na taboru, polnem dogodivščin, smo se Kamničani Miha, Roman, Drago in Marinka s spremljevalko Ireno pridružili udeležencem iz drugih krajev Slovenije in vodji Luki Ovscu med 10. in 17. julijem. Raziskovali smo naravne lepote in kulturno dediščino Loške doline. Domačini so nas popeljali do vhoda podzemne jame Golobina, spoznali smo ostrnice, način sušenja sena, se družili z lastnikom kmetije, kjer ohranjajo stare običaje in predmete, kot na primer bloške sani, kočijo, lupilnik viter za izdelavo košev, obiskali grad Snežnik, se ustavljali pred številnimi cerkvicami in kapelami, Hacetovo domačijo in poslušali zgodbe in legende, ki jih je kot iz rokava stresal vodja tabora, sicer tudi domačin, ki sta mu jih kot radovednemu dečku predajala dedek in oče. Udeleženci so v glasbenih delavnicah igrali na različne inštrumente od igranja na glavnik, bas mandoline, bobne in druge ritmične inštrumente in z ustvarjanjem v likovnih delavnicah izražali svojo kreativnost, domišljijo in talente. Imeli so možnost pevskih in plesnih nastopov, v katerih so se resnično sprostili in ustvarili nepozabne spomine. Prav vse je navdušil obisk Vlada Kreslina, ki nam je priredil mali koncert v živo in se družil z nami. Ob koncu tabora so udeleženci pripravili razstavo čudovitih likovnih del. Udeleženci pa so se domov vrnili z novimi spretnostmi, znanji, novimi poznanstvi in novimi spomini, ki jih bodo greli vse do naslednjega poletja, ko si bodo na nekem novem taboru nabirali nove izkušnje. Bilo je nekoč v Kamniku (21) Slikar Anton Koželj (1874–1954) – ob 150. obletnici rojstva Saša Bučan, Medobčinski muzej Kamnik Na Šutni v Kamniku na številki 9 opazimo spominsko ploščo z imeni vseh treh članov slikarske družine Koželj. Družina Koželj je bila znana kamniška slikarska družina. Sledimo ji lahko od 19. stoletja do srede 20. stoletja, najprej z očetom Matijo Koželjem, nazarenskim slikarjem, in nato s sinovoma Antonom in Maksom Koželjem. Medtem ko sta Matija in Maks Koželj že doživela svojo predstavitev, je življenje in delo Antona Koželja še precejšnja neznanka, ki čaka na raziskavo. Ljubezen do slikarstva je Anton podedoval po očetu Matiji (1842–1917), znanem cerkvenem slikarju. Leta 1865 se je Matija Koželj naselil v Kamniku in tega leta naslikal svoj prvi križev pot. Bili so mojstrova specialnost – v svojem življenju jih je dokončal okoli dvajset. Ustvaril je tudi številne oltarne slike in freske po številnih cerkvah ljubljanske škofije. Iz slikarske rodbine Koželj je akademsko stopnjo dosegel le Anton. Po ljudski šoli Anton Koželj, naslovni list knjige Anton Medved: Slovenske legende, 1910 / Foto: povzeto po DLIB v Kamniku je v Ljubljani končal šest razredov gimnazije. Nato je odšel na Dunaj, kjer je na Umetnostni akademiji zaključil osem študijskih semestrov pri profesorju Rumplerju in dva pri profesorju Griepenkerlu – posvetil se je predvsem risanju in kompoziciji. Po odsluženem vojaškem roku leta 1900 se je naselil v Domžalah, kjer je za bližnji grad Krumperk obnovil okoli petdeset starih slik. Leta 1903 je kot pripravnik začel poučevati risanje na ljubljanski realki, po opravljenem strokovnem izpitu leta 1905 na Dunaju je postal redni profesor risanja na tej šoli. Svoj poklic je opravljal vse do upokojitve leta 1938, po upokojitvi je do leta 1948 honorarno poučeval na šesti gimnaziji v Ljubljani. Slikar Anton Koželj je najbolj znan po knjižni ilustraciji. Največ je ustvarjal za Družbo sv. Mohorja, ko je imela svoj sedež še v Celov- cu. Opremljal je naslovnice koledarjev in zaglavja mesecev s prikupnimi risbami, ki ponazarjajo glavna opravila posameznih mesecev. Leta 1908 je z risbami okrasil izdajo Gregorčičevih Poezij, ki jih je izbral pesnik Anton Medved. Leta 1910 je opremil in ilustriral zbirko Slovenske legende, dve leti kasneje pa Balade in romance. Omenjene tri knjige so se ljudem priljubile prav zaradi Koželjevih risb. Poleg omenjenega se spomnimo tudi Koželjevih ilustracij v knjigi Podobe iz narave profesorja Franca Pengova. V Galeriji Miha Maleš, v zbirki Kamnik in s Kamnikom povezani umetniki, hranimo eno redkih del Antona Koželja. Slika ima dvojno vrednost. V umetnikovem opusu je rariteta, saj je bolj znan po religioznih podobah in knjižnih ilustracijah. Druga vrednost dela je motiv, ki predstavlja kamniško meščanko v narodni Anton Koželj, Portret žene z otrokoma v narodni noši, o. pl., 1920 / Foto: Brut Carniollus, hrani Medobčinski muzej Kamnik. noši z otrokoma. Vsi so kostumirani v nekoliko predelano narodno nošo, taka je zlasti fantovska noša z irhastimi hlačami, naramnicami in rutko. Umetnostni zgodovinar in umetnikov rojak, profesor Emilijan Cevc, je zapisal: »Če je Koželj pripomogel do priljubljenosti mohorskim knjigam, so te po drugi strani svojega ilustratorja po vsej domovini udomačile, tako da ga moramo poleg Ivana Vavpotiča, Maksima Gasparija, Gvida Birolla in Hinka Smrekarja šteti med klasike in začetnike slovenske knjižne ilustracije.« 13 petek, 9. avgusta 2024 Zanimivosti Dan kamniških planin Kamniški sudoku sudoku_LAZJI_22_kam_06 NALOGA LAŽJI SUDOKU Planinsko društvo Kamnik že od svoje ustanovitve leta 1987 prireja Dan kamniških planin, ki je sprva izmenično potekal pri njihovih kočah – Kamniški in Cojzovi koči. 5 2 6 3 8 9 7 4 1 REŠITEV 8 1 3 7 4 2 6 9 5 2 6 9 4 7 5 8 1 3 4 7 8 9 3 1 2 5 6 1 3 5 6 2 8 4 7 9 3 4 1 2 5 7 9 6 8 6 5 2 8 9 4 1 3 7 9 8 7 1 6 3 5 2 4 NALOGA sudoku_LAZJI_22_kam_06 TEŽJI sudoku_LAZJI_22_kam_06 SUDOKU 2 3 7 3 4 9 4 6 2 3 2 5 8 4 9 1 5 5 9 7 4 5 6 2 9 3 7 5 8 2 4 1 3 6 9 7 3 2 9 2 1 4 6 7 3 2 4 5 8 5 4 1 6 3 9 8 5 1 2 7 7 5 3 6 7 4 9 1 6 2 8 1 3 1 8 4 7 3 3 2 4 5 9 6 2 6 9 1 2 5 1 5 8 9 7 4 3 3 7 6 8 2 6 4 8 9 1 5 5 8 4 9 1 5 7 6 3 2 Navodilo za reševanje: v kvadrate vpišite števila od 1 do 9 tako, da sudoku_TEZJI_22_Kam_06 se ne bo nobeno število 2 1ponovilo 5 ne3v vrstici 6 ne9v koloni 8 ne7v enem 4 izmed odebeljenih devetih kvadratov. Pripravil B. F. 7 5 9 8 sudoku_LAZJI_22_kam_06 NALOGA Rešitev: 2 5 9 8 7 4 1 6 3 7 3 1 2 6 5 4 9 8 7 REŠITEV 1 8 7 5 4 9 6 3 2 9 4 6 3 1 2 5 8 7 5 2 3 7 8 6 9 1 4 6 9 5 4 3 8 7 2 1 8 1 2 6 5 7 3 4 9 3 7 4 9 2 1 8 5 6 4 6 8 1 9 3 2 7 5 REŠITEV sudoku_TEZJI_22_Kam_06 3 6 1 7 5 1 9 5 8 4 2 7 6 3 5 3 7 s tradicijo in okusom 4 1 8 9 2 6 6 5 9 3 8 1 2 7 4 1 5 6 2 9 3 2 4 1 4 5 9 6 8 5 3 2 2 ŠPANSKA PRESTOLNICA 1 odprtje po obnovi,« je pove- nove gradbene podvige. Kljub temu smo zelo aktivni,« je dal Petek. Kamniška koča je sicer že v povedal Petek in še dodal, da letih 2021 in 2022 doživela dela na koči nikoli ne zmanjučinkovito energetsko obno- ka. »V prihodnje bomo izvevo, ki je vključevala tudi ob- dli manjše delovne akcije, venovo zunanjosti, čemur so v zane na zadeve, ki so se društvu kljub sofinanciranju pokazale med obnovo ali že ministrstva za gospodarski dolgo čakajo na izvedbo. Narazvoj in tehnologijo nameni- črtujemo tudi izboljšave pri li veliko lastnih sredstev. »Za žičnicah ter delih, ki so poveREKA V sezoAMERIŠKIin nameček z varovanjem okolja RDEČAje lansko DOMINIKzana MIRNO SESTAVIL: nam GRAFIČNA TURČIJI, IGRALEC POLJSKA KOZARIČboljšim SOŽITJE TEHNIKAizkoriščanjem noKALAN zapečatilo neurje in v letu enerARAKS (MATT) CVETLICA 2024 previdno vstopamo v gije,« je strnil Petek. 12 REŠITEV 4 6 3 8 Leta 2022 so dogodek združili z Dnevom slovenskih planincev in Planinsko zvezo Slovenije. Potem ko ga je za nekaj časa preprečila epidemija, so lani z Dnevom kamniških planin proslavili 130 let društva. »Letos smo želeli nekoliko razbremeniti člane, saj priprava zahteva veliko dela. Prireditev smo FR.pri SKLAkonec junija organizirali MERSKA DATELJ ENOJKA LITIJ Kamniški kočiKOLIČINA in ob (MAURICE) tem uradno zaznamovali njeno 1 6 1 9 4 1 5 Ob letošnjem Dnevu kamniških planin / Foto: arhiv društva 8 2 3 sudoku_TEZJI_22_Kam_06 NALOGA SVOJINA VAS PRI SOCERBU ŽIVAL, KI LETA PO ZRAKU ENOJKA LITIJ MERSKA KOLIČINA FR.LOK SKLANAD SESTAVIL: DATELJ STEBROMA KALAN (MAURICE) HRAST, GRADEN 12 ELISA OVCA, OVČICA 10 HLADETINA NAKIT (STAR.) HLADETINA PREMAZ ZA LES PISATELJ FLEMING 13 GRANIT Z AVALE IGRALEC PIETIZMA AALEN PAKRA TIKARAM KRAJ NA OBROBJU BRKINOV KRAJ NA OBROBJU BRKINOV IGOR ORAČ ANTIČNA LADJA, TROVESLAČA 18 LESEN OKVIR V PANJU ANTIČNA LADJA, TROVESLAČA KEM. ELEMENT (Cm) IGRALEC RENO 6 IZDELOVALEC ROLET LASTNIK BANKE ODDIH, PREDAH MERA ZA 11 RITEM 11 TKANINA ZA BLAZINE IN PERNICE PERNATA ŽIVAL PEVEC RUDAN EDEN IN DRUGI SIMBOL ZA NEON REKA V RUSIJI PEVEC RUDAN REKA V RUSIJI SLAB AVTO (ŽARG.) 29 Trda vezava,162 strani, cena knjige je PISATELJ FLISAR BARVILO ZA LASE, KANA SOBNA RASTLINA TRENING, VADBA 4 7 2 št ni n a CLAPTON PREDEL OB S. TEČAJU BOŽJEPOTNIK 7 BOŽJEPOTNIK KRŠJE IGRALEC KRŠJE RANER IGRALEC RANER POVEČAN TOK VODE + po Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. PREDEL OB S. TEČAJU ERIC NEKD. AVST. SMUČAR (HANS) ORAČ, ORATAR EUR Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04/201 42 41 ali na narocnine@g-glas.si. 2 ERIC CLAPTON SKUPINA PTIC V LETU NEKD. AVST. SMUČAR SKUPINA (HANS) PTIC V LETU 16 EDEN IN DRUGI KAD (MANJŠ.) TRENING, VADBA PISATELJ FLISAR DATELJ (JACQUES) je namenjen zorjenemu mesu. POJAV V OZRAČJU SOBNA RASTLINA 16 jena oln dop daja iz 3 7 2 4 7 3je na 5 6 Knjiga poglavja, ki 4 1 govedino, 9 8 pokrivajo teletino, svinjino, 9 2 8 1 drobnico in perutnino, 2 6 ter7 9 ponuja širok spekter 1 5 receptov 4 3 preprostih za vsak dan in 8 4 receptov 1 2 posebnih za praznične 5 9 6 7 priložnosti. Poseben 6 8 poudarek 3 5 BARVILO ZA 4 REKA NA HRVAŠKEM KAD (MANJŠ.) govedina MESO 8 1 2 6 5 7 3 4 9 14 LASE, KANA SHAKESPEFR. SKLA- AROV KRALJ DATELJ (JACQUES) ORAČ, SHAKESPEFR.ORATAR SKLA- AROV KRALJ KOSILO (KNJIŽNO) SLAB AVTO (ŽARG.) 5 6 9 5 4 3 8 7 2 1 meso Dušan Belšak 8 TKANINA ZA BLAZINE IN PERNICE ODDIH, PREDAH LASTNIK BANKE 1 18 REKA NA HRVAŠKEM PERNATA ŽIVAL 1 JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (DAIKI) 14 GOSTA REBRASTA TKANINA IGRALKA ILIN KRILATI DEČKI PRIMORSKO VINO POJAV PRI GORENJU LASTNIK RIMSKA LJUBLJANA KRILATI DEČKI ŠPANSKA PRINCESA LESEN OKVIR V PANJU 5 LITURGIČNO OBLAČILO ŠPANSKA PRINCESA JAPONSKI SMUČARSKI SKAKALEC (DAIKI) GLASBENO TOLKALO V OBLIKI KOTLA AMERIŠKI IGRALEC (MATT) MIRNO SOŽITJE GRAFIČNA TEHNIKA 8 MODEL VOZILA FIAT POJAV V OZRAČJU BLAGOVNICA V LJUBLJANI BRITANSKI OTOK LASTNIK KEM. ELEMENT (Cm) KOSILO (KNJIŽNO) IGOR ORAČ PRIMORSKO VINO LITURGIČNO OBLAČILO RIMSKA LJUBLJANA PRISTAŠ PIETIZMA LOK NAD STEBROMA MERA ZA RITEM GLASBENO 6 IZDELOVALEC ROLET POJAV PRI GORENJU BRITANSKI OTOK IGRALKA ILIN OTOČJERENO V PRISTAŠ ALEUTIH DOMINIK KOZARIČ GOSTA TOLKALO POMOR REBRASTA V OBLIKI TKANINA KOTLA 19 POLDRAG KAMEN OTOČJE V ALEUTIH POMOR EVROPSKA DRŽAVA 19 ANGLEŠKA PEVKA (TANITA) POLDRAG KAMEN MESTO V NEMČIJI REKA V TURČIJI, ARAKS ŠPANSKA PRESTOLNICA OBROK PLAČILA NAKIT (STAR.) 13 ANGLEŠKA PEVKA (TANITA) AALEN PAKRA TIKARAM MESTO V NEMČIJI PREMAZ LETALSKI ZA LESLET EVROPSKA DRŽAVA GORAN KARAN GRANIT Z AVALE OVCA, OVČICA 10 RDEČA POLJSKA CVETLICA MODEL VOHRAST, ZILA FIAT GRADEN BLAGOV15 NICA V LJUBLJANI LETALSKI LET GORAN KARAN PISATELJ FLEMING 15 OBROK PLAČILA SVOJINA 9 8 Rešitev: ELISA GORENJSKI PONAREJE- RASKAVA GLAS VALEC POVRŠINA 3 7 3 4 7 9 4 5 1 6 3 8 2 GORENJSKI GLAS 2 4 6 9 3 4 6 2 1 8 3 9 6 2 5 8 4 4 1 5 8 9 1 5 2 5 9 7 4 sudoku_TEZJI_22_Kam_06 Maša Likosar Kamniško sedlo – Prireditev je bila zasnovana kot kulturni dogodek, namenjen planincem, s katerim so želeli v Planinskem društvu Kamnik spodbuditi obisk koč in planinstvo nasploh. »Ta namen ostaja enak tudi danes,« je povedal predsednik društva Marko Petek. Leta 2019 so prireditev preselili v Kamniško Bistrico, da bi jo približali širšemu krogu planincev, vključno s tistimi, ki ne morejo več v gore, in tistimi, ki bodo planinci še postali. »S tem smo razširili obseg prireditve in omogočili, da se na njej predstavijo vsi odseki društva, ki so tako prispevali k programu,« je pojasnil Petek. Nadgrajen je bil tudi kulturni program, obdržali pa so tradicionalne elemente, kot je pevski zbor Lira, ki spremlja dogodek že od začetka. Poleg ŽIVAL, na KI PONAREJERASKAVA VAS PRI tega PO VALECnjem POVRŠINA SOCERBU sodelujejo tudi LETA gorski ZRAKU reševalci in druga društva. 7 5 POVEČAN OUT TOK VODE 9 9 IZDELEK IZMETNE KVALITETE IZDELEK IZMETNE KVALITETE 1. nagrada: darilni bon v vrednosti 20 EUR za trgovino Obi 2. in 3. nagrada: blok in kemični svinčnik Gorenjski glas Rešitev križanke – geslo na kuponu – lahko pošljete po pošti na naslov Gorenjski glas, Nazorjeva ulica 1, Kranj, ali jo oddate v nabiralnik na tem naslovu. Rešitve pa lahko pošljete tudi po e-pošti. To storite tako, da z mobilnim telefonom slikate kupon z geslom in ga pošljete na naslov krizanke@g-glas.si. V elektronsko sporočilo ne pozabite napisati svojih osebnih podatkov. Rok za oddajo je petek, 16. avgust 2024. (SL. ZAPIS) 17 17 OUT GL. MESTO (SL. ZAPIS) PERUJA GL. MESTO PERUJA 1 1 2 2 3 3 4 4 5 5 6 6 7 7 SIMBOL ZA NATRIJ SIMBOL ZA SIMBOL ZA NEON NATRIJ SL. LOKOSTRELEC (ŽIGA) 3 SL. LOKOSTRELEC (ŽIGA) VINORODNA VINORODNA RASTLINA RASTLINA 3 ARTHUR ARTHUR 8 9 8 9 15 15 1616 10 10 17 17 11 11 18 18 12 12 19 19 13 13 14 14 14 petek, 9. avgusta 2024 Prireditve, zahvale Prireditve od 9. do 30. avgusta Koledar prireditev pripravlja Zavod za turizem in šport Kamnik. Če želite, da je vaša prireditev omenjena na tem mestu ali v elektronskem mesečniku Kam? V Kamnik!, izpolnite elektronski obrazec www.domkulture.org/vpisdogodka Številne druge prireditve v občini Kamnik najdete na uradni spletni strani Občine Kamnik www.kamnik.si pod rubriko Koledar dogodkov ter tudi v elektronskem mesečniku. Prijave preko obrazca Ostanimo v kontaktu na dnu spletne strani www.visitkamnik.com. Petek, 9. avgust Ob 17. uri, center Kamnika Kamfest 2024: Ana Pupedan in Počeni Škafi Vstop prost Ob 20.30, Arboretum Volčji Potok Do 31. oktobra, Arboretum Volčji Potok Vstopnina: 7 evrov Plača se vstopnina v park. Sobota, 17. avgust Do 10. septembra, Knjižnica Franceta Balantiča Kamnik Filmski večer – Kakšno življenje! Ob 17. uri, center Kamnika Kamfest 2024: Masayah in Astrid & The Scandals Vstop prost Vstopnina: 7 evrov Plača se vstopnina v park. Od 19. do 23. avgusta Do 15. septembra, Arboretum Volčji Potok Filmski večer – Anselm Poletni jezikovni tabori v Arboretumu Volčji Potok Razstava del študentov kiparstva Akademije za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani Cena: 231 evrov Plača se vstopnina v park. Četrtek, 22. avgust Do 18. avgusta, vsako nedeljo, Arboretum Volčji Potok Dnevi zdravega in dobrega počutja za vse generacije Vstop prost Plača se vstopnina v park. Ob 21. uri, Arboretum Volčji Potok Ob 20.30, Arboretum Volčji Potok Vstopnina: 7 evrov Vstopnina: 7 evrov Sobota, 10. avgust Petek, 23. avgust Filmski večer – Odrešitev za začetnike Ob 15. uri, KČ Barutana Ob 18. uri, Park Evropa, Kamnik Vstop prost Vstop prost Ob 17. uri, center Kamnika Ob 20. uri, Samostan Mekinje Vstop prost Vstopnina: 19 evrov, na dan dogodka 22 evrov Ob 21. uri, Arboretum Volčji Potok Ob 20.30, Arboretum Volčji Potok Vstopnina: 7 evrov Vstopnina: 7 evrov Nedelja, 11. avgust Sobota, 24. avgust Filmski večer – Jaz, baraba, 4 KUL petek: Angel's Ex Manca Špik – veliki koncert z gosti Filmski večer – Severnjaška uteha Ob 12. uri, center Kamnika Ob 11. uri, Arboretum Volčji Potok Vstop prost Cena delavnice je 10 evrov na otroka, poleg tega se plača vstopnina v park. Ponedeljek, 12. avgust Ob 20.30, Arboretum Volčji Potok Kamfest 2024: Adi Smolar Ob 17. uri, center Kamnika Otroška delavnica Izdelava loka Filmski večer – Jaz, baraba, 4 Kamfest 2024: Celjski Dixieland ansambel Vstopnina: 7 evrov Vstop prost Od 25. do 31. avgusta Torek, 13. avgust Samostan Mekinje Konvencija Alexandrove tehnike Cena: 50 evrov dopoldanske delavnice, 50 evrov individualne lekcije, brezplačna popoldanska predavanja Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Preventivna delavnica Zdravstvenega doma Domžale Plača se vstopnina v park. Ob 17. uri, center Kamnika Kamfest 2024: Zajtrk in Noreia Vstop prost Ob 21. uri, Terme Snovik – na prostem Kino večer na prostem Vstopnina: 7 evrov na osebo Sreda, 14. avgust Ob 17. uri, Center Kamnika Kamfest 2024: Clockwork Psycho in Loose Cannon & The Ordinary Maniacs Vstop prost Četrtek, 15. avgust Nedelja, 25. avgust Ob 7. uri, Domžalski planinski dom na Veliki planini Tradicionalno 30. srečanje domžalskih planincev Vstop prost Ob 11. uri, Arboretum Volčji Potok Lutkovna predstava Sapramiška Ob 19. uri, Terme Snovik – terasa Glasbeni poletni večeri v Termah Snovik Vstop prost Ob 20.30, Arboretum Volčji Potok Filmski večer – Klub čudežev Vstopnina: 7 evrov Petek, 16. avgust Plača se vstopnina v park. Poletno opazovanje nočnega neba Kamnik – RAK – Raziskovalno-astronomski krožek Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra skupaj s kamniškimi astronomi prireja poletno opazovanje nočnega neba, ki bo potekalo v okviru festivala Kamfest. Obiskovalci bodo lahko opazovali Sončeve pege, si ogledali kakšno meglico, zvezdno kopico ali galaksijo, morda bodo tik nad obzorjem ugledali Venero. Glavni objekt opazovanja bo Luna, vztrajnejši pa bodo lahko počakali na Saturn. Opazovanje bo v primeru lepega vremena potekalo na travniku pri muzejskih kaščah ob gradu Zaprice v soboto, 10. avgusta, od 19. ure dalje. Če bo vreme neugodno, bo dogodek prestavljen na naslednji večer, 11. avgusta. Ker je prostor v bližini omejen, organizatorji prosijo obiskovalce, da na opazovanje pridejo peš. Parkirišča so na voljo pri Osnovni šoli Toma Brejca, športni dvorani in še kje. M. L. Mednarodna konvencija Alexandrove tehnike Mekinje – Med 25. in 31. avgustom bo v Samostanu Mekinje potekala mednarodna konvencija Alexandrove tehnike. Dvanajst svetovno znanih učiteljev Alexandrove tehnike bo delilo svoje znanje in izkušnje na delavnicah in predavanjih. V dopoldanskem delu bodo vsak dan potekale praktične delavnice, kjer boste raziskovali načine, kako zmanjšati bolečino, in kako stanje optimalnega mišičnega tonusa kasneje prenašati v različne gibalne naloge. V popoldanskem delu pa boste lahko izkusili moč Alexandrove tehnike na individualnih lekcijah. Če bi radi najprej le izkusili dogajanje na konvenciji, izkoristite možnost brezplačne udeležbe na poznopopoldanskih predavanjih, ki so odprta za javnost. M. L. Vstop prost Kogar imaš rad, nikoli ne umre. Le daleč, daleč je ... Dinozavri v Arboretumu Volčji Potok Razstava sobnih rastlin, ananasovk in orhidej Cvetoča pot Marije Auersperg Attems Plača se vstopnina v park. Do 30. novembra, Arboretum Volčji Potok Souvani in njihov park v Volčjem Potoku Ciril Jeglič, prvi vodja Arboretuma Volčji Potok Plača se vstopnina v park. Do 3. novembra, Arboretum Volčji Potok Razstava kaktusov Plača se vstopnina v park. Od 10. do 23. ure, center Kamnika Do 22. septembra, Arboretum Volčji Potok Vstop prost Plača se vstopnina v park. Ob 18. uri, Park Evropa, Kamnik Do 29. septembra, Arboretum Volčji Potok KUL petek: Kamfest in Mat na kvadrat Razstava tropskih metuljev Vstop prost Plača se vstopnina v park. Kamfest 2024: Koala Voice in Mat na Kvadrat Dalije v Arboretumu Zahvala KUL petek in Zlata ptička: Soul, jazz in jaz Do 31. decembra, Arboretum Volčji Potok Cena: 44 evrov (popust ob prijavi 2 ali 3 oseb: 39/33 evrov) Do 15. oktobra, Arboretum Volčji Potok Ob 18. uri, Park Evropa, Kamnik Vstop prost Delavnica v ženskem krogu: Utelešanje božanske energije in zvočno popotovanje Plača se vstopnina v park. Petek, 30. avgust Dogodki v teku Ob 18. uri, Samostan Mekinje – mansarda Joga v parku Cena ogleda lutkovne predstave je 3 evre na osebo (od vključno 3. leta starosti dalje), poleg tega se plača vstopnina v park. Od 10. do 23. ure, center Kamnika Kamfest 2024: Morost in Ghastly Ashes Poletni festival cvetov Od 8. do 16. ure, Arboretum Volčji Potok KUL petek: Kamfest in Ana Pupedan Kamfest 2024: Đoko in Leopold I. in Drügi Brezplačno Do 30. septembra, Arboretum Volčji Potok Ob 9. uri, Arboretum Volčji Potok Futr pa gvant: izmenjevalnica oblačil sreča disko juho Poletavci in NajPoletavci Ob 20.30, Arboretum Volčji Potok Ob 18. uri, Park Evropa, Kamnik Filmski večer – Konča se z nama Poletje v vrtnicah Mednarodni umetniški projekt: Dobre novice! V 80. letu starosti se je od nas poslovila naša draga Vera Grilc z Gmajnice pri Komendi Iskreno bi se radi zahvalili za vsa izrečena sožalja in vsem, ki ste nam ob težkih trenutkih stali ob strani ter ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala Urgentni službi Kamnik in paliativni službi Onkološkega inštituta za pomoč pri oskrbi v zadnjih dneh maminega življenja. Hvala tudi mašniku Petru Steletu za lepo opravljen obred in sv. mašo ter kvartetu Dominika Krta za ubrano petje. Zahvalili bi se radi tudi PVD Sever Kamnik - Komenda, vsem molivcem in darovalcem za sv. maše, sveče in darovano cvetje. Hvala pogrebni službi Pogrebnik in cvetličarni Flere. Še posebej se želimo zahvaliti Krekovim in Orehkovim, ki so nam izkazali veliko pomoč ob slovesu naše mami. Vsi njeni 15 petek, 9. avgusta 2024 Zahvale Časopis Zahvala januarja 2021, leto 6, šte vilka 1 Oglašujte Zgodovin sk vaterpoli i uspeh stov v časopisu Kamničan-ka! Sredi dec em slovenske bra je iz Kamnika v železnice zato, ker prihajajo Ljubljano pripelja so jeseni l do konca per leta 2022. nov Stadlerjev vla vozi tudi k, prv ob sobota on na končni pos Kamnik so h. taji temelji za prvo vož i od dvainpetdese to prenov Jasna Pal ili. Vlak na njo na ministrstv tih, ki na adin u izb relaciji Kam nik–Ljubl rali tudi Kamnik – jana odslej Min frastrukturo istrstvo za in- Kamniški vat prvič v zgo erpolisti kluba Cal dovini pos cit Waterp Slovenije, olo so tali saj so v veli članski pokaln i prvaki premagal kem fina i več lu suvere no rezultatom ne tekmece AV K Triglav 10 : 5 (5 : Kranj z 1, 2 : 1, 2 : 2, 1 : 1) Aleksa nder Sok pos taja lišč se je prenove ler ben, kjer a Kam nik Gra najb oljš i Kamnik so – makadamsk bili peroni prej Aleš Kom slov ens ki tren er ber 2020 Dvajseti decembo lani in jo i, lotilo oktobra ekipo še elj. V bazenu je mi zap isan z zlatimi črka dod novembra. zaključilo konec v zgo dov - prekaljeni atno usmerjal kamnišk Obn 41-letni ino Mat ega kluba. ovili tira v dolž veteran ej Nas na ekipa Pre ini 350 metso dva kluba Cal kalje- rimi goli tran, ki je bil s štizgradili rov in terpolo je 5,5 cit Watudi najb z ron, ki je metra širok peoljši stre lec ekip konkurenc zmago v članski e. V vrat mn i uresnič upo rab nik ogo prijaznejši ih je vse presene goletne sanje po ila dol- je z odlitil Gašper Žurbi, star ejši m om , pre dvs em članskeg ki čnimi obr a naslova osvojitvi načel Opremljen in inv alid om ambami . mo Kam . ralo nas niški stre šnic o je tudi z nad pro Gole so začeli silo igralci so tekmo prispevali tnika. ter z zvo vito svetlobn Briški tri, čno in še Blaž 1 : 1 so nare . Po začetnih o signalizacijsignalizacijo ter Stele dva kapetan Martin 4 : 0 in takodili delni rezultat in četk u leto o za slepe, v zavak enega. Sebastjan Nože po prvi tini vodili Za Trig s 5 : 1. V nad četr- trik rat bodo v signšnje ga leta pa nju so tekm nat anč en lav je bil alje še približn alizacijo vložili o nadzira va- Pušavec, mladim po enkrat And raž li in ko kran kov, tako o šeststo tisočapa MarGostič in listom niso jskim vaterpoda bo pos Jan Justin. mnik Gra dila sta taja Sose razigral dopustili, da bi Bor ben daljinsk Kai dena s pos Matjaž Hom is Margeta in o vov svojo kori in tekmo obrnili nova per taje Kamnik. Pre me d dru ovec. Tekmo je Na finalni st. ona je sice dober mil tudi TV Tržgim i pre naš ala no odli čnotekmi je kot ved ijon evro r stala Nov Stadlerje ič. v. pu druge delo opr v vlak, s faze pren V sklo- odstotkov avlj al katerim bo namestili ove bodo kraj poto ši, na prenovlj valn tudi urbano mo in eni železniš i čas po navedb 410. stran oprepod ah Slovens ki postaji skladišče. rli ods luž eno kih železnic Kamnik Gra do deset ben / Foto: Vlaki v letu A prenovlj Jasna Palad eni peron in časa sam je nekaj spremenj 2021 v Kamniku eval voz ene Ljubljana tniški pro , saj je javni polani na Slo m voznem redu. ijo po met zara in obratno kon mije zast di epide. Ob ven ca »Do leto čina je nam ske železn al, prvi dan pobudo, slovenskihšnjega leta bo po ga znova ice več reč da delno spro , ko so vlakov, do tirih vozilo 25 decembr stili – 15. tudi ob sob bi vlak iz Kamnik krat podala a– a v Lju ota pa jih bo konca leta 2022 ljeno kon pa je na prenov- žel sku eznice so h in v večernih ura bljano vozil 21 na dize pno 52, od tega mnik Gra čno postajo Kah. Sloven letom 202 pobudi prisluhni ske elek trič ni lski pogon, 21 na nov Sta ben pripeljal še le in tako 1 uvajajo dler jev pog on nov odh z vlak pre dvonadstro in des et poznavno e ure pri odov. Vla hodov in ki bodo elek trič ni pnih vlakov na katerega modre barve, na v soboto, so ob delavn po novem vozili tud najsodobne pog on. Gre za znic dolg uporabniki žele ikih pa uva - v večern o i em gionalne jše vlake za reTega vese nestrpno čakali. jajo dodatn lega in celo Kamniški (Ljubljana– času, in sicer ob e linije namo proge, kot jih poz vinskega zgodovaterpolisti 21.1 v tem delu trenutka so postali (Kamnik– Kamnik) ter ob 22. 5 in 22.15 so se ude ki dosega ležili tudi Evrope, članski pok jo žup Lju 18 hitr an Mat bljana). in ob 23. osti do alni prva kilo met rov par, min 07 ki. ister za infr ej Slana uro . 140 ponujajo turo Jern astruk- ni Vla ki ej vse čakali vrst bje, so pril potrebno udo raln i dire Vrtovec in geneo let. ago je železnic »Ka jeni za de in ima železnic ktor Slov ens kih o dobil leta mnik ško pos Dušan Mes jo dovolj invaliko tajo jo 189 je ,« 1, za sem se z novim pro je deja , ki so tnik kolesa,« prip in se zah je ob tem stora valil min l župan lem Alojz Pra eljal podjepeljali prot vlakom tudi povese dog istrs Slov šnik odk tvu ens osemdes ar. Kot je najpi Ljubljani. etih let smo Sredi milijon kim železnicam ter tor Slovens u povedal direkvlake, kih železnic rej poudari za šan sko dob pan, gre Mes l žu- Sara ki so bili prepelja ili niško prog naložbo v kam Du- V Kam za - struktur , minister za infr jeva, to dan ni iz niku bo bitev, na zelo veliko pridoVeč sto o. a- tes es pa je nov o Jernej katero so mejnik, mil Vrtovec pa Kamniča ga je dop tiranje na vsaj še danes mo žava vlož ijonov pa je dr- vlak in saj smo dobili nov olni ila tudi prenovljeno še nadalje l, da bo država kamniškem okužbo z novim goče hitro novih vlak v nakup vala inve železnikoronaviru ov, zdravstve žele stic ki bodo voz zniško infr ije tud i na som. nem AKTUALN ili astrukturo. v tudi na začete rela ciji k množične domu se priprav V Kam nik – O ljajo ga cepljen Aleš Sen KULTURA Sezono bo ja. ožetnik 45. stran treba razširiti na MLADI ment in kart Coprnije celo leto Kam nik – zaž ga zavarova ico zdravstvene Družba Veli ilustracijah ivele v nih drugihTako kot v številZA nja. Na ka DN O rezultati planina š Kamnik JA bodo ude kon ca je tudi v krajih po državi h , prostor leženci sep tem bra ima od Miha Kam mn obv test Han vodstvo. niku ogi ešče iranj čič nov o brezplačno Vsako leto h obrazo ni možno Nad mi opremil je z ilustracijav odvzema v dveh urah od znova vršilca dolž zorniki so za mi antigentestiranje s hitriV avli brisa. Kot navdušijo ti Coprijan monografijo Sve skimi test jajo v Zdr opo imenovali nosti direktorja - ogled Občine Kamnik je okužbo z avstvenem zarMarka Anž cij, ki so . Razstava ilustrarazs na Vsa novim koro i na dr. Juli kušenega domu ka vas, som. Hitr ja Polc naviruNaš Kam tava z naslovom poslovneža,urja, iz- kamnišk jo nedavno odprli nik, prostor gativen izvi a Kamnik, nekakšnega kraj pri nas ima od tork o testiranje pote ga glavna v i kate knji zov režnic d jasličarja, naloga je obraavtorja ka da a dalje v i, pa je še do konca net i z strategijo trenutno testa pomeni, pri ki preseDomu kuljanuarja ture Kam 25-letneg Urha Wiegeleta, razs razvoja druž praviti tudi na v brisu viru na ogled nik, a zaznav tančnostjo, ežn ostj o, naspletu. be. s ni no opravit test pa je mož arhitekture.magistra inženirja - občutkaen, kar naj ne jaslic. Jasl tematiko svojih daje tek, med i še danes, v pelažne varn ičarji so svoj 8. lahko do osti umetniki, evrstni meru inte in 14. uro, v priokužbe prid , saj ki resa pa bod že kmalu lja ne zma jim idej in vese tni termini o dodapo testirane tudi njka. Tud na prim volj niškem ni i na Kamju. V eru o prihodnjih tudi še v poz nič drugače. pa sta potr itivnega izvida Na odvzem dneh. ebn a takojšnja mo izol acij sapredhodno brisa se ni treba osebnem a in obv esti lo žiti pa je naročati, predlou zdravnik treba oseb u. ni doku42. stran Janez Hribar Časopis Kamničan-ka brezplačno prejmejo vsa gospodinjstva s Sel pri Kamniku, upokojenec tovarne Dom Titan stran 5 Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. Zapustila nas je draga mama, babica in prababica zd Kavči Foto: Gora v občini Kamnik. Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom in znancem za izrečene besede sožalja. Posebna zahvala osebju Doma starejših občanov v Gornjem Gradu ter vsem, ki ste se ji pomagali spopadati z boleznijo v zadnjih mesecih. Hvala tudi vsem, ki ste našo drago Milko pospremili na njeni zadnji poti. Vsi njeni stran 7 stran 9 stran 16 Zahvala Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. (T. Pavček) Valentin Pestotnik 14. 2. 1927 – 10. 7. 2024 Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga dostojanstveno pospremili na njegovi zadnji poti, za izrečena sožalja, besede tolažbe in spodbude ter darovane sveče. Posebej se zahvaljujemo kvartetu Grm za sočutno zapete pesmi v cerkvi in ob grobu, g. župniku Francu Urbaniji za opravljen pogrebni obred, gasilcem PGD Kamnik in govorniku g. Maticu Mačku, praporščaku Društva upokojencev Kamnik, sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste nam stali ob strani v teh težkih trenutkih. Zahvaljujemo se tudi osebju DEOS Centra starejših Gornji Grad za njihovo skrb v zadnjem letu. Žalujoči vsi njegovi Kamnik, julij 2024 Nagrajenke križanke Nagrajenke križanke iz časopisa Kamničan-ka št. 13 so: Erika Klemenc iz Kamnika, Tatjana Repanšek Cerar iz Domžal in Maša Poličnik iz Kamnika. Geslo je bilo Prisrčno nagovarja sledilce. Čestitke! Zahvala V 63. letu starosti se je od nas poslovila draga žena, sestra, mami in babica Marija Košir Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom in prijateljem za izrečeno sožalje, sočuten stisk roke, cvetje in sveče. Zahvaljujemo se pogrebni službi Jerič ter g. župniku Cristianu Balintu za lepo opravljen pogreb. Zahvala Zapustil nas je naš dragi oče, dedek in pradedek 041 634 948 Pokličite 041/962 143, Mateja Žvižaj Žalujoči vsi: sestra Lidija, mož Matjaž ter hčeri Tamara in Petra z družinama Oj, bratje, ko se to zgodi, tedaj končana pot bo moja in konec bo težav in boja, tedaj potihne za vsekdar srca mi in sveta vihar! (S. Gregorčič) Kamnik - Komenda - Cerklje Testiranje v Kamnikutudi Emilija Slapnik iz Šmarce 24 urna dežurna služba č Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem, PGD Sela, gospodu župniku Ediju Strouhalu in sosedom, posebej družini Leskovec, ki so nam stali ob strani, izrekli sožalje, darovali cvetje, sveče, maše ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Hvala vsem, ki se ga boste spominjali. Zahvala mnik, 8. Prenovlje postaja inna končna nov vlak V 62. letu nas je zapustil sin, brat in stric Vsi njegovi občine Ka Zahvala Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. V 94. letu se je poslovil naš dragi ata, dedi, pradedi, tast, brat, svak in stric Vincencij Kokole iz Kamnika Iskrena hvala vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za izrečeno sožalje, besede tolažbe in podarjene sveče. Hvala g. župniku Luki Demšarju za lepo opravljen obred, pevcem kvarteta Grm za zapete pesmi, trobentaču za lepo zaigrano melodijo in pogrebni službi. Hvala osebju DSO Kamnik za skrb in nego ter atovim sostanovalcem za prijetna druženja v DSO. Še enkrat hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu. Vsi njegovi Zahvale, osmrtnice Za objavo osmrtnice ali zahvale v Kamničan-ki pokličite 04 201 42 47 ali pišite na e-naslov: osmrtnice@g-glas.si. www.gorenjskiglas.si V 58. letu nas je nenadoma zapustil dragi mož, ati in dedi Janko Drolc po domače Šuštarjev Janez iz Češnjic v Tuhinju Zahvaljujemo se vaščanom, še posebej Martinovim, gasilcem PGD Zg. Tuhinj in urgentni službi ZD Kamnik za hitro posredovanje. Najlepša hvala tudi Marinki Mošnik za prebran govor in pogrebni službi Pogrebnik. Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena Marjetka, sin Robi, hči Damjana z Blažem ter vnukinji Taja in Neža Julij 2024 Zahvala Brez pozdrava in slovesa si nenadoma odšel, nisi nežno me poljubil in me zadnjikrat objel. (I. Malavašič) V 71. letu starosti nas je zapustil Rudi Poljanšek iz Srednje vasi pri Kamniku Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izrečena sožalja, tolažilne besede, cvetje, sveče, svete maše in denarne prispevke. Zahvaljujemo se osebju bolnišnice Golnik in osebju ZD Kamnik. Še posebej se zahvaljujemo vsem, ki ste atija pospremili na zadnji poti, bratoma Janezu in Jožetu Poljanšku za lepo opravljen pogrebni obred, Majdi Mali za molitev, družini Vrhovec za pogrebne storitve, kvartetu Grm ter Krimskim lisjakom za lepo zapete pesmi, Manji Žebaljec in Nini Cestnik Pavlič za besede slovesa, Simonu Golobiču za pomoč pri pogrebu, vsem muzikantom, ki ste kakorkoli sodelovali pri pogrebu, gasilcem PGD Sela, PGD Srednja vas, PGD Šmartno ter Občini Kamnik za ureditev prometa in prevoze ter hvala sosedoma Vandi in Petru za pomoč po pogrebu. Žalujoči sin Sandi z družino 16 petek, 9. avgusta 2024 Zadnja Košnja po starem Čeprav gre za primarno etnološko prireditev s prikazom starih običajev in načinov dela, pa je imela tokratna prireditev Turističnega društva Tuhinjska dolina tudi dodaten ekološki pridih. Egist Zagoričnik Snovik – Da stari običaji niso zanimivi le za turiste, dokazuje rekordna udeležba na letošnjem dogodku, čeprav ni bilo prisotnih gostov iz apartmajev v Snoviku. Košnje po starem se je udeleži- zacija, a so brez porabe fosilnih goriv mnogo bolj ekološke, in prej ali slej se bomo morali vrniti k tem starodavnim metodam. Dogodek je bil zares lep, druščina pa vesela. Škoda le, da se je dogajal tako zgodaj zjutraj (naravi pač ne more- Da so prehiteli dnevno vročino, so se dobili že tako zgodaj zjutraj, da je fotoaparat komajda ujel dovolj svetlobe v objektiv. / Foto: arhiv TD Tuhinjska dolina lo 23 koscev, ki so začeli kositi že ob 5. uri zjutraj, da so prehiteli poletno vročino. Ekološko ravnanje Vračanje k starim načinom dela pomeni tudi vračanje k bolj ekološkemu ravnanju v harmoniji z naravo. Skupaj z uspešnim Rokodelskim taborom je to še en prikaz, kako so bili naši predniki pogosto učinkovitejši od današnje plastične civilizacije. To je lekcija iz preteklosti, ki je pomembna za našo prihodnost. Če želimo ohraniti planet za zanamce, moramo ohraniti te stare tradicije pri življenju. Morda niso tako hitre kot moderna mehani- mo narekovati ritma), da gostje iz apartmajev še niso vstali in prisostvovali pri košnji ali celo preizkusili svojih spretnosti. Razmislili Vračanje k starim načinom dela pomeni tudi vračanje k bolj ekološkemu ravnanju v harmoniji z naravo. bomo, kako prihodnje leto organizirati dogodek, da bodo tudi gostje dovolj motivirani, da »za trenutek odložijo svoj dopust«, vstanejo ob petih zjutraj in se pridružijo koscem. Obsežna knjiga predstavlja širok nabor zdravilnih rastlin v naravi ali na domačem vrtu. Naveden je opis in rastišče, kako se nabira in pripravi, kako učinkuje na naše zdravje, njeno uporabo v ljudskem zdravilstvu, ne manjkajo niti nasveti, opozorila in zanimivosti. V rubriki Čaj in še kaj, pa vas čakajo uporabni recepti za naravno pomoč pri lajšanju različnih bolezni in tegob. 21 x 26 cm, 212 strani, trda vezava Knjigo lahko kupite na Gorenjskem glasu, Nazorjeva ulica 1 v Kranju, jo naročite po tel. št.: 04 201 42 41 ali na: narocnine@g-glas.si. Če želite, da vam jo pošljemo po pošti, se poštnina zaračuna po ceniku Pošte Slovenije. Na Veliki planini ponovno Dan trniča Pred Preskarjevim muzejem je ponovno potekal Dan trniča, znamenitega velikoplaninskega sira, ki so ga pastirji nekdaj pripravljali za hrano, kot simbol ljubezni pa podarili tudi svoji izbranki. Obiskovalci so lahko sami naredili trnič, si ogledali Preskarjev muzej, se udeležili vodenega ogleda po Veliki planini ter pri gostinskih ponudnikih pokusili značilne jedi s trničem. Katja Dolenc Velika planina – V nedeljo, 4. avgusta, je potekala tradicionalna prireditev Dan trniča, ki jo je pred Preskarjevim muzejem v pastirskem naselju pripravilo podjetje Velika planina. Vodja marketinga Taja Brinovec je pojasnila, da je potekal točno leto dni po katastrofalnih poplavah, prvi pa je bil izveden leta 2014 v okviru projekta Okusi Kamnika in v organizaciji Zavoda za turizem Kamnik. Nekaj let kasneje so z organizacijo nadaljevali sami. Trnič je vrsta trdega sira značilne hruškaste oblike, ki so ga pastirji izdelovali predvsem v 19. in v začetku 20. stoletja na območju Velike, Male in Gojške planine v Kamniško-Savinjskih Alpah. Tako so koristno porabili kravje mleko, ki so ga dnevno namolzli. Časi so se spremenili, življenje na planinah tudi in pastirji so trnič nehali izdelovati. Znanje se je ohranilo zgolj pri redkih posameznikih – ali bolje – posameznicah. Pripravila šest kilogramov mase Ena od njih je Sonja Koprivšek s kmetije pr' Gabršk v Češnjicah v Tuhinjski dolini, kjer delajo trnič zadnjih deset let. Že tradicionalno jo povabijo na prireditev, ki običajno poteka prvo nedeljo v avgustu, če je vreme lepo. Znanje je dobila od zdaj že pokojne pastirice na planini Rezke Mali, tako se tradicija k sreči nadaljuje. Za letošnjo delavnico je pripravila šest kilogramov mase, iz katere so naredili okrog 40 trničev, s seboj jih je nekaj prinesla za prestavitev, in sicer starih tudi štiri leta. Ob delovni mizi je bilo že ob začetku prireditve polno otrok, domačih in tujih, ki so z veseljem prijeli v roke Karin Trdin in Katja Cerar sta obiskovalcem z veseljem predstavili Preskarjevo hiško in muzej. / Foto: Katja Dolenc kepo skute in jo začeli oblikovati po navodilih: »Takole jo primete, fino skupaj zgnetete v kroglo in čim bolj stisnete. Lahko tudi ob prt na mizi, da se oblikuje res trdna krogla, sicer bo sir razpadel. Nato na vrhu naredite izboklino,« jih je vodila Sonja in sproti odgovarjala na vprašanja radovednih staršev in drugih obiskovalcev. »Zdaj si pa izberite eno od pisav,« je pokazala na lesene deščice, ki imajo vrezane različne ornamente, »in ga takole okrasite. Kar fino pritisnite, da se bo poznalo.« Dokaz ljubezni in zvestobe Pisave oz. vzorce so pastirji v preteklosti rezljali med pašo in vsak je imel svoje. Po izročilu so trnič jeseni, ob koncu paše, kot dokaz ljubezni in zvestobe, lahko tudi obljube zakona, podarjali svojim izbrankam, ženam in dekletom. Izdelani so bili vedno v paru. Enega so obdržali pastirji, drugega so podarili izvoljenkam. Če ga je obdarovanka sprejela, je s tem privolila v pastirjevo dvorjenje. Ivo Leskovšek, velik ljubitelj Velike planine, je ob tem povedal: »Danes bi morali priti tudi tisti, ki so se zaljubili v neko dekle, da bi kupili trnič in bi ji ga prinesli ter tako izkazali ljubezen. Med njima bi se simbolično vzpostavil nekakšen most za prihodnost. Danes so pa tu večinoma tisti, ki so že oženjeni. Upam, da bodo naslednje leto prišli.« Življenje pastirjev na planini Kako je nekdaj potekalo življenje pastirjev na planini, so si obiskovalci lahko ogledali v Preskarjevem muzeju, ki sta ga z veseljem razkazali Karin Trdin in Katja Cerar, ter marsikaj zanimivega pojasnili. »To je v bistvu tradicionalna hiška, v kakršni so živeli pastirji. V času 2. svetovne vojne je bila vas požgana. Ob obnovi je edino Andrej Preskar, lastnik te hiške, s pomočjo arhitekta Vlasta Kopača obnovil hiško tako, da je bila takšna kot prej. Druge hiše so večje, bolj ovalne oz. pravokotne oblike in bolj moderne, saj imajo elektriko in lažje dostopno vodo. Ta hiška pa je okrogla in prav ta je tradicionalna. Notri je vse tako kot včasih, ko so v njej živeli pastirji.« Organizatorji ocenjujejo, da si je muzej in predstavitev trniča ogledalo skupaj med 200 in 250 obiskovalcev. Uporabljali za prehrano Trnič so uporabljali predvsem za prehrano in temu namenu služi še danes. Lahko ga naribamo in z njim izboljšamo številne jedi ali pa ga uporabimo kot dodatek pri pripravi mesnih in ribjih jedi. V Sladkem kotu in Gostilni Zeleni rob so zato v okviru Okusov Velike planine pripravili jedi, ki so vsebovale trnič. Številni obiskovalci so se pridružili tudi vodenim ogledom Velike planine, do katere se zdaj z nihalko in novo šestsedežnico pride zelo hitro in zlahka. Obiskovalcev je bilo veliko, predvsem tujih, saj je bilo slišati različne jezike, videti pa navdušene obraze. 33 EUR + po št ni n a Sonja Koprivšek je ena redkih posameznic, ki ohranja znanje izdelave trniča. Otroci so ji z zanimanjem sledili, odrasli pa poslušali. / Foto: Katja Dolenc Veliko pozornosti je v pastirski opravi pritegnil Andrej Prešeren, ki je kot nekdanji pastir obiskovalcem namenil marsikatero nagajivo in modro misel. / Foto: Katja Dolenc