Poltota plačam t gct3fM. Leto UVnL, št. 20$ Ljubljana, sreda 11. se SLOTENS 'Sluga vsa* dn BPppsnMaj tsvsenaai oertatjs to praznika. — fnseratl đo JO pet* vrst s Din 2.-, do 100 vrst a Eto 2-50. od 100 do 800 vrst a Din S.-, večji tnseratl petit /rsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Injeratni davek posebej. — >Sk>veĐ8k1 Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-. sa tnoaematvo Dto 25.-. Rokopisi se ne vračajo fJSEDBIltTVO IN CPRAVNafTVO LJUBLJANA. Knafrjm nHca iterv. 6 Telefon: 2122. 2122. 2124. 2125 te 2198 P odra talce: Maribor 8troasmayerjeva at>. — novo a£esto, Ljubljanska c, telefon' St. 26. — CELJE: ceHsko uredništvo: Stroosmaverjeva ulica 1. telefon st 6.". podružnica uprave: Koeenova ulica 2, telefon st. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101 Rafion pri postnem SOSJavnasa v LjutsjMui at_ JO NOVI ZAPLETLJAJI V GRČIJI Po nagli intervenciji generala Kondilisa je bilo preprečeno krvavo obračunavanje med nasprotnima frakcijama oficirskega zbora Atene, 11. septembra, r. General Pa-najotakie, poveljnik prve armije, je izzval pretekli ponedeljek v vojski pokret z namenom, da bi preprečil nasilno rešitev vprašanja režima. Ta pokret je bil posledica borbe dveh frakcij med grškimi oficirji. Zmagala je, kakor se je moglo pričakovati frakcija, ki ji načel ju jejo vojni minister general Kondilis, poveljnk letalstva general Repa« in mestni poveljnik v Atenah general Colokoghi. V ponedeljek zjutraj je general Pa-najotakie odredil strogo priparvlje-nost vse atenske posadke. Ta ukrep je »zzval vznemirjenje med oficirji, ki jih vodijo general Repas, general Čolak oglu in general Condilis, ker so v poslednjem času čutili, da bo general Panajotak1s poizkušal postati gospodar položaja v Atenah. V to »vrho je namreč general Pajanotakis izmenjal več poveljnikov atenskih čet, ki se niso hoteli pokoriti njegovim odredbam. Že v ponedeljek dopoldne je po povratku v Atene predsednik vlade Tsaldaris poleg drugih sprejel tudi generala Panajotakisa in Demeetiha-sa, ki sta mu poročala o položaju; v vojski v zvezi s vprašanjem režima. General Panajotakie je odredil nato splošno pripravljetiost vseh polkov, nato pa trikrat inspiciral posamezne vojašnice ter imel govore ofeirjem, ki jih je pozival, naj se ne vmešavajo v politične akcije ter se pokore sklepom vlade. Po informacijah opozicijskih listov so pogoste obiske generala Panajotakisa v vojašnicah izarvale veeti, da so nekateri ofierji, ki so odločni pristaši restavracije monarhije, razdelili med vojake velike količine municije, pozivajoč jih, naj bodo pripravljeni na prvi poziv. Ko je zvedel vojni ministar general Kondilis sa ukrepe geneerala Panajotakisa, je po kratkem posvetovanju s svojimi prijatelji sklenil, da se general Pajanotakis odstavi kot poveljnik prve armije. General Panajotakis se j* tej odredbi uprl, češ da vživa popolno zaupanje predsednika vlade Tsaldarisa in da bo izročil poveljstvo prve armije nasledniku samo po njegovi odredbi. Na seji vlade, ki je bila v ponedeljek zvečer je vojni minister getieral Kon-dilie vztrajal na zahtevi, da se mora odstraniti Panajotakis, ker se ni pokoril izdanim odredbam. K seji vlade je bil ob 20.30 pozvan nato tudi general Panajotakis. Ko je prišel Panajotakis v poslopje parlamenta, kjatr je imela vlada sejo, sta njegov brat in adjutant ostala v predsobi, kjer je bil tudi polkovnik Mavromakis, načelnik personalnega oddelka vojnega ministrstva. Med polkovnikom M a vrom aki som in polkovnikom Davakigom, adjutan-tom generala Panatojakisa je nastal prepir, ki se je pretvoril končno v pretep. Adjutant vojnega ministra poročnik Lnkides je takoj pozval stražo, češ, da je napaden vojni minister sam. V kuloarjih parlamenta je nastala tedaj prava panika. Zaradi hrupa, ki se je čnl tudi v ministrsko sobo. je prišel general Panajotakis v predsobo, da bi odredil straži, naj se odstrani, toda poročnik Lukides je z izgovorom, da se general Kondilie nahaja v nevarnosti odredil straži, naj ne posluša generala Panajotakisa, ki ga je označil kot upornika, ter ukazal vojakom, naj ga aretirajo. Hotee odstraniti vojake iz predsobe, se je general Panajotakis zadel oh ba-zonet enega izmed vojakov ter se lahko ranil na obrazu. Ko je Panajo-takisov brat, poslanec iz P'reja, videl, da je ranjen in da je v nevarnosti niegovo življenje, ker so se čuli tudi streli, je prihitel, da bi ga zaščitil, pri tem pa Te bil ranjen od krogle, ki jo je izstrelil eden izmed vojakov. Takoj za tem so oba brata Panajotakisa prepeljali na kliniko, kjer pa so ugotovili, da nista hudo ranjena. Panajotakisa >*o takoj posetili notranji minister Perikles Ralis. predsednik parlamenta Vozikis in več poslancev Medtem se je zbrala pred parlamentom večja množica ljudi, ki je manifestirala za generala Panajotakisa. Zaradi hrupa, ki je nastal vsled incidenta s Panaiotakisem. je vojni minister eeneral Kondilis prA?] iz ministrske sobe in odredil straži, naj se umakne. Soja ministrskega sveta je bila ta- koj nato prekinjena, pozno ponoči pa se je nadaljevala v hiši nekega narodnega poslanca, pristaša popnlistične stranke. Na tej seji so bili sprejeti končni sklepi. Po komunikeju, ki je bil izdan listom, je bil na seji general Panajotakis suspendiran s svojega mesta kot poveljnik prve armije v Atenah, s čemer je bilo zadovoljeno zahtevi generala Kondilisa. Zaradi teh dogodkov je'notranji minister Perikles Ralis podal* ostavko, češ, da Iz moralnih razlogov ne more ostati več v vladi Predsednik vlade Tsaldaris je sprejel njegovo ostavko in sam prevzel njegov resor. Generala Panajotakisa je takoj nadomestil general Papagos, ki je doslej poveljeval tretji armada v Solunu. Po prevzemu poveljstva prve armade je general Pajpagos odredil, naj se vsi polki, ki so po ufkazu generala Panajotakisa zasedli razne točke v mestu, takoj vrnejo v vojašnico, kar so rudi storili. Predsednik vflade Tsaldaris je po nočni izredini neji ministrskega sveta izdal včeraj dopoldne proglas grškemu narodu, v katerem pravi med drugim, da zvest tradicijam in zgodovini popu-Mstične stranke ne more postopati drugače In da ne svetuje grškemu narodu, naj glasuje za monarhistični režim. Prav tako bo zvest obljubam, ki jih je dal grškem« narodu, da se bo izvedel plebiscit v državni obliki, kakor je sklenila Narodna skupščina. Tsaldaris poziva vse Grke, naj ohranijo mir, pri čemer izjavlja, da mora kot odgovorni vodja države povedati vsakomur, da ne bo dovolil nobene kršitve javnecr* reda. Po tem proglasu predsednika vlade se pričakuje, da bo podal ostavko predsednik rep«liWne Zalaska Vlada je računala s to motnostjo m bo za začasnega vršilca dolžnosti predsednika republike imenovala sedanjega predsednika Narodne skupščine Vozfld- Po objavi proglasa Tsaldarisa grškemu narodu je bil sestavljen odbor ministrov z nalogo, da določi podrobnosti za izvedbo plebiscita, ki bo najkasneje do 15. novembra. Voditelju opozicije Sofuha, Kafamda-ris in Papanastasiu so zastopnikom tiska podali obširne izjave, v katerih izražajo svoje ogorčenje zaradi stališča, ki ga je zavzel Tsakteris, ker »dovoljo-je generalu Koodflisu, da dela, kar hoče.« O dogodkih je hfl objavljen nji uradni komunike: Zaradi gotovih pojavov je povrijns-štvo prvega armadnega zbora pod vzelo ukrepe, ki jih je smatralo srn potrebne. Zaradi teh ukrepov je vo^ai podal ostavko. BSa je akHeana seja nJstrskega sveta, na kateri so Ijali o položaju in na kalen 1 je s ki podpredsednik m vojni minister general Kondilis umaknil svojo ostavko, ker se ie prepričal, da so razlogi srn njo temelj* V na nesporazumu. V časa, ho se je vršila seja ministrskega sveta, je nastal v parlamentarnem poslopja prepir med osebami, ki so se nahajale v kuloarjih. Komandant prvega armadnega zbora general Panajotakis, ki je prišel, da bi interveniral, je bil ob tej prfffld ranjen. Ker je general Panajotakis ranjen, je bil na njegovo mesto Imenovan za poveljnika prvega genernlnegn zbora general Paoogos. General Panajotakis se zdravi v svojem domu. Italija ne popušča Ženevska pogajanja o abesinski aferi na mrtvi točki — Italija odklanja vse posredovalne predloge Pariz, 11. septembra. w. Zunanjepoii-tš&mk sotrudnik lista >Oeuvre« in zunanjepolitični urednik >Echo de Pariš« poročata, da se položaj v ženevi počasi, toda gotovo približuje vojni, obenem pa ostremu odporu Društva narodov proti direktni kršitvi njegovega pakta. Italija, slejkoprej ne priznava odbora petih in prav tako ne pododbora ki je poverjena proučitvi italijanske obtožbe. Italija zamka, da bi bila lcakorkoM vezana na postopek Društva narodov. Baron Aloisi je objasnit predsedniku odbora petih Mađarici, da si MussolinJ ne more misliti n°bene rešitve brez popolne zasedbe Abe-alnije- Odbor je že sklenil poveriti izdelavo končnega poročila Mađari agi. To poročilu bo samo ugotovilo, da so pogajanja prišla na mrtvo točk°. Eden »7 med petah delegatov, najbrže Hoare, je predlagaj uporabo cl. 15. odstavek 4, po katerem naj se odločitev o s p aru prepusti svetu Društva narodov, J^aval pa je zahteval, naj se napravi še zadnji poizkus, da bi Italija popustila. La/al namerava predložiti nove predloge, po katerih, bi se francosko-angleška ponudba od 15. avgusta glede italijanske zasedbe Abosinije i toda Hitler stavi sedaj nekoliko razširila. L»a-va1 sioar nima več karto. nobenega upanja, vendar pa hoče viti zaJdnji poizkus, da pomiri svojo V ženevskih krogih je včeraj velik pesimizem. Sondirajo se stališča posameznih držav glede vprašanja sam-kcij. Prevladuje mnenje, da bo po otvoritvi sovražnosti po Italiji sklican svet Društva narodov, da Izreče grajo proti Italiji, ki bi nato tvorila podlago za uporabo ČL 16. pakta DN. dele nato bi ae sestala ptanarna skupščina. O včerajšnjem razgovoru L«jvata s Hoare jem poročajo listi, da angleški zunanji minister ni pustil nobenega dvoma o volji svoje vla»de, doseči spoštovanje Društva narodov. Zahteval je, naj Lav al zavzame isto stališče ter je zagotovo francoskemu ministrskemu predsednircu, da bo Anglija, če bi se izkazal pakt t italijansfco-abeainHldin sporu za učinkovit, uporabila pakt tudi v vseh sličnih primerih v Evropi. Pertinax pravi, da bo kmalu prišla ura, ko se bo morala Francija odločiti med Anglijo in Italijo. Ta odločitev Francije se že nekoliko vidL Potrjuje se, da je italijanska vlada že poizkusila doseči razgovor z Berlinom, na angleSko Ponesrečena revolucija na Portugalskem Aretacije nraogoštevilnili oficirjev in delavcev lizbon- Lizbona, 11. septembra. AA. V zvezi, z zaroto preti režimu in vladi^ so oblasti aretirale mnogo častnikov in 50 delavcev arzen al a. Preiskava je do&nala zvezo narodnih socialistov m komunistov z zarotniki. Mornariški minister in g. Salazar^ ki stj se mudila zunaj prestoLnioe sta se včeraj popoldne vrnila v Liobono, Ministrske konference ki se je sestala na policijski prefekturi SS je udeležil tudi poveljnik pollttfcne policije. Sk^pe ministrskega sveta so sporočili policiji vse Portugalske se v teku noči. Med častniki, ki so jih popoldne aretiral^ je tudi podpolkovnik Valente^ bivši adjutant Pahiva Cuseirat ki je bil 1. 1911 eden izmed vod"* teijev monarhi-stične^a gr i banja. Do snoči ni prišlo do n!kakega novega incidenta. Lizbona. 11. septembra w. O udusitrl upora proti vladi Carmone je b*4 ob 1. peneči rbjavljeno pol službeno porčilo. po katerem je bU začetek vstaje določen sa včeraj oh 6. zjutrajt vlada pa je o tej nameri zvedela ter je aretirala več častnikov ki so v topniški vojašnivi skušali pridobiti moštvo za upor. Ob istem času Je bil admiral Diaz aretiran na ladji »Dargusc. Tudi druga revolucionarna častnika i/n en civilist ki so biii na potu k predsednikovi palači, da proglasijo revolucijo, so bil, aretirani. Poleg tega je bilo tudi v monarhisticnih, nacionalno-sindika. ilstičnih krogih in v vrstah modras ra jen L kov 'zvršenin več aretacij. Med aretiranimi je rudi več oseb na visokih mestih. Pričakujejo se še druge aretacije. V deželi vladata red in mir. Abesinski cesar za Rdeči krit Addis-Abeba( 11. septjsnbra. AA. Cesar je poiaril novo ustanovljenemu Rde&emu križu svoje posestvo v Hararu. Po krvavi žaloigri v Trbovljah Gajšek je moral bili že prej duševno fin lun — nedolžnih žrtev bo Trbovrje, 10. septembra. Strasni dogodek včerajšnjega dne, ko je orožnik Gajšek v hipnem navalu duševne amedenoetri ustrelil svojega tovariša in Francko Peoaikovo, je še vedno predmet Svih komentarjev wega prebiveJetva nase doline. Splošno prevladuje mnenje, da je moral biti pobesneli orožni-k Gajeek že dalj saaa duševno bolan, da pa je boieaen bas v tpenurtku nenadnega razburjenja pod raam-um vplivi bruhnila oa dan ter »vo dejanja — Voaraj popoldne oroznJk Gaftelc, kJ je tesal ukleojen v osaici tukajšnje oro±b<3fe» postaje, ni mnogo govoril. Kolikor pa je govoril, so bile njegove besede zmedene ki Orožniški podnarednik Ludvik Gajšek nesmiselne. Ko ga je komandir g. naredrrilc Pangersič vprašal, 6e se zaveda, kaj > «*to-rfl, ga je topo hn apatično pogledal ter zma- jal z glavo. Po izjavi komsmfti^s stanioe jm bn-l Gajšek v ob6e anoKeč in je le m*k> ger vor.id e svojimi tovarni. €ta#es^ ki je H na trooveljškj postaji šeie eno leto, vas Is čos s svojimi tovariši nj govoril toliko, kakor govore dragi oročnflci med seboj vdvefa dneh. Gajšek pa je v zadnjem ftasn kadi pogosto tmćil o giavobokv kar daje is posebej misliti, da s mf^govkn dnaosukn stanjem ie prej nekaj ni bito ▼ fedta. — T ostssem bo prefcftcava nedvomno flajpais', da-li je to Jru$9 nosnotBs ■Bsnboauoat Danes dopoMne jV sodno pati avnbwna ko-mtijć ja ođjduclrata trapfi orodkdks Stojsno-rBa m. Pe^niloove. Dognalo se je, da ki aaatk——al stsel pc^odol SlufMiuovfia v Ibsjo htUttso stnan in je iszstopll na levi u»> basni Htranri, kar ttofcaojuje, da >e Gkt^sk atro/j«! as Stok^dtocviiSem, Id je bsial k fcutilnjo po ve&fth ftonnicfth, ker je ■ada j vSje nego spredaj. StojadtoovrS Svet 4 ntre, falaf nrn torti strasvrska mogli vo8 pomagerl. kor je krogla kt tnefi glavine de, ta/ko de je umfrt rte no-teasrfl bJLrvasrilM, Poj^ržkovs pa je aeoaa neka| iiftiiul isodSrnfla, knr Ji je kvoglanvs-Mfbi glasno SSk> odvodnioo, aaTarB Sssar k« kafi na bxšm$ k4.i^aMp^a. Pogret* nedOBum zrtov bo vrtni pnpnsdns ob M. url. PefaflonvL, Id IbH doma na liti Iviašlkmu odrn, prapravrja rtbovsrjskS Sokol kot svof! pod!nfi?elriiri len pogreto, pa tadfi pokojnemn Slojanov4en, kS left v ta-fcajfcd um ftvafiiifei, bodo njegovi rtfcaoovaki tovarffi p^aaasaa dostojno spremstvo na njegovi «wlnfl poR, saj je zla usoda bolssjs, da se mu |e orrprl de#e? od domaHn mnogo prOTj^odtrfi grob, — Pred odločitvijo v ženevi Mir v Afriki odvisen od stališča, Id ga bo zavzela Aut* ja na zasedanju Društva narodov Pariz, 11. septembra AA. Francoski listi poudarjajo velik uspeh, ki ga je dosegel dr. Beneš z izvolitvijo za predsednika skupščine Društva narodov, v dodelitvi podpredsedniškega mesta pa vidijo naglašeno manifestacijo zaupanja v sedanjih hudih razmerah. >PetLt Parisien« piše o tem med drugim: S svojim glasovanjem so hoteli delegati Društva narodov poudarjati, kolikšno zaupanje poklanjajo Pierreju Lav a ki in njegovim pred«niicom, ki opirajo svojo Ziiunanjo polfitiko na sodelovanju z vetrni, ki so dobre volje. >Bcbo de Pariš« je mnenja, da se letošnje zasedanje skupščine Društva narodov ne pričenja ravno v praivean optinrističnem rac položen ju. List p&e nato o naiogah francoske diplomacije v sedanjih čssfh in pravi med drugim: Naša diplomacija mora porsod in pri vsaki priliki poudarjati, da imajo tudi mednarodna vprašanja sfoj vrstni red in da mora v tem vratnem reda nemSko vprašanje ostati na prvem mesta. Francoska diplomacija bo pri tem lahko n spela samo. ce jo bo podpiral tudi Mnssolini. Dosedanje zadržanje Mnssoliniia pa aam je doslej prinesle sama raioraranja. Ce se bodo stvari rasvi-jale tako dalje, bo Velika Britanija lahko i svet i skupščino Društva narodov proti Italiji. »Oeufre« piše: Vsi delegati v Ženevi soglašajo, da je nadalinn* položaj v rokah an-.deSkegfa saaaajsaa ministra Hoareja. ki bo imel svoi irovor jutri. Splošno mislijo, da ho Rim irpremenil svoje dosedanje sadrfa-n*e. re bo angleški znnanii minister zagrozil Itali?i s nririrkom Velike Britanije, namreč * pritiskom Društva narodov. Glavno tajništvo in vsj drngi organi Društva n&ro-»lov hod** stonili v a Vri io tem odloftieje. plm »Mt»e^ be Vetika Britanija pokazala, da je no no*re*; nrJpraTljena nastopiti proti Tta- To ?~vi?ar*K#» rla^iln nat« o člankih ienevskeita »Journala de Nations«, ki ob- zirno pojasnjuje predloge Matt|s Ifemeije sa zaključiiev pakta, o nens^adanja, Id naj bi bil podoben oemško-poljokemn pakSa. Usl n:i> aia v sveai s tem tudi dejstvo, da je nemško o^-sipisje prav toplo pozdrarflo as-vega italijanskega poslanika v Berlfara. Francije London, VI. septeoihra. AA >s>at7 Tei. -graph< poroča iz fceneve, da more Vaflka Britanija, če bo smatrata sa potrebno, da predlaga sankcije, računati na popolno podporo Francije, ki je ^videla, da ^ ns pas-ostaja drugega kakor da se popotooma priključi stališču VeHke Rrftalija, oa bo Mss-sohni segel po orožju. Dgxjgradt rj «apte iatol odredb s katero ec nkmja>> vaa, prejšnja dovoljenja iskiubiiMi saaaann » aaša Lesa m lepote. Ta <*te^dba sa m» tifKe adravnhikov Sorzna poro6tfa* UVBUAVSKA BORZA s vsbabo premrjo 28 5%. Amsterdam 2967.09—2971-60. Berari 1756.08 1709.95. BrusetJ 737 75—742 »5, Curfll 1424^2—1481-39, L#oodon 210.70—217.75, 2fewyorfc 4842.16—4578 ^C7, Farta 288 58 —289 97, Praga 1S0.97—182 08, Trat 356.45—tVMi. Avabrijssd ffHr« v prt-votziem kjk kojpi &45—8.95. ENOZEM8KK MM Cufih, m. aerjtembsa: Beograd 7, Pariz 30.26. London Kklft. Jfwfmk 807 3T5, Bruselj 51.85, MIlan 25.075. Madrid 41.976, .AjTWterdam 207.625, Borim 128 60, Dunaj 57.40, Pra-a mm SLOVENSKI NAROD«,Srah, TL mesten** a 1990 Ste v. 205 Tudi zelena zvezda na veleseimu Zdaj je — ■----.— . _ kor zveada, ki je privabil W iuO« v r"n-iestino, Vamka i—itn\^a privaMja dao mm dnem miKJiiee, Nafti eapeiaz*tete «o priredili pod evojo efenbolifoo satane^ avnado ram-stavo, ki bi naj vatadiia mod *^m™* manje m smiaei za niednarodai jezit Es-peraoftistti trde upravioeoo, da nam }e eape-ranio potreben, eea, majhni smo, motwmo ee učiti tuje jezike. In eapOratlto je most ae skoraj med vsemi knJbrrntai narodi ter se nam ni treba ** krodMi s udnnjem mnog* jezikov» fcjer as že tenko postkssujecno esperanta. Eaperartteko gibanje ama idejno osnovo. Esperanto naj združi naroda, jemk FJJj"? bo več ovira abiK&amja med 0*5°^^*^ bas sredstvo tega zbiižasija. afaramado ca mislil, da »e pri nas esperanfcfco gibanje ne more raarnatanJti, oes med »Ofenei >e izredno mnogo poiigsotov *er a»radi tega m-majo posebnega amfađa za umetnii mednarodni jezik. Vendar je esperantska ideja, precej možno zasidrana. Baperan«s»ov je od leta do leta vež ki slooraj i« so žeto navdušeni za esperanto. Čedalje več je eaporeniskiii tečajev. *^W> J* *£VY prodcnes^ih i» kkdustrajskih krajih. Mnogo navdušenih eaperaratistav jo zlaefei med delavstvom. Qrganaaaeij«&ega Ribama samega na aobi nam f» raastava ne ponkaauje, ker je namenjena predvsem propagandi. Največ" r* eapersotalke litoratnre, časopisov učnih pripomočkov fcdM kar naj vse dokaže kako Imhefc m prsMioan je esperanto da je v eaperaotu izfck> ie nešteto talte in iahaja mnogo eietov. Ie&k> je pa tudi ae mnogo krofe? aa slepce. Nekaj primerkov je mTStevdjenih, Toda mnogi majistvaruki se poslnžuoeio esperanta. Znanost je medna rodma in tem večjo vrednost iimatfo znanstveni spisi, ki 00 pisani v medma.rodnam ieoitk«. Med naifcni ananstvenlki se poslužuje esperanta dr. O. Rov«. Da esperanto ra.hfco postane najtrz^aaojsa vem med vsemi narodd, dotarzafre ie boč**a korespondenca med našimi ki esporsmtfsti neštetih narodov Kako upoštevan m vanon je esperanto, se je iBkaaaso po tem, da so se začeli obračati na naše esperantiste eapera-ntisti nrao-ijlh držav, ko je nas khsb tad«*l proepe-kte o naših krajnih v esperantu In ko je priredil vež predavanj v esperanta v radiu. Vsesa tfw) niso mogM predočiti dovolj jasno na razstavi, (ker jo premajima, Poforebna je kriitiika, da se na§i espera fltem kina, so srečno izbrani. Skoda bi bi* la, če bi se jab obiskovalci ne ogledali. V PAVILJONIH SE GREJRM0 Včeraj nam je začela delati leno vreme mrzla burja, ker letos ne sme deževali mod velesajmom. DopoMce jm bilo tako mrako, ? da so Jffudj vohali sneg. Toda os salasaj— I je bilo toplo ves dan. Creli smo se v na- Tadi veeraj je bil dober obisk ter je bilo v DSvUjonaH kt oa%» nmoe pnjolin. Kakor fmmV dan, Ji W najt^tt natmi aa rt-baraki ramUavi. Mater ja Me mmm| *M ob p*vM)oaJk saradt Tsmm, tolika I* ja balo vejs paviijonib. Hm JmdTanaki laarta* ta m taai mi bilo prsmoda, toliko m je mmr gnetlo ljVđt pred poatmMBtali atnimirom^ mi. Veinm amaimanje tadi tadi zgodovin* ski udd&kk, čeprav bi kdo «WU, da SO bodo iktdja boli sanimmM ta ktetrumena* aa navigacija, bi jib nedfOmMM) le nisO videli. Preveč bcioo si 0«MajmjO tudi krasna predmeta mm razstavi tolktora* Sicer pa skoraj vse prevzame »ftož ca predmekrv. km pridejo pttil na numitvo, dk si oKladnjejm vse hlafldtto« Obiukansft so ti »01 pmeati, da jft nd zeblo, rudi s kapljicam!, Irt Jih točijo pod rasnimi sladkimi Imeni v rHbrMjomi H, kakor tmmto išltv In vri DaimaMneti s nriat-no črnino in proskom. Večeri so presoj mrzli, zato ni navala, vendar pa prihaja mnogo Ijtodt, ki s) na)o poisrkari topla *a~ vasja v števikrib gostilnab. Kako so tatovi kradli Kongres Jadranske straže In VfeleMjem M znali pri|a< tel ji tuje lastnine Ljubljana, 11. septembra. VeJesejem In kongres Jadranske straže sta privabila v Ljubljano mnogo tatov. Letos jim pa pšenica ni sla iako v klasje kakor druga leta. Po trgovtaan so sicer pokradli, mnogo robe in spretno so >ribaj-ili« tudi v gneči na velesejmu, toda policija je skoraj vse polovUa. Poročali smo včeraj, da je policija aretirana že sedem tatov, a v včeraj se jim jih je pri-•iruStli še pet tako, da jih imajo zdaj na poBciJi kar 12. V četrtek sta stopila v trgovino ge* AmbrožL6eve v Zgornji Šiški dva neznan« ca in začela i shirati oiago. Mlajši je ku-pdi vesaike in plačal s kovancem ms 20 Din. Mlada vajenka je ie segla pO denarju in mu hotela vrniti 18 Oki, v tem hipu je pa neznanec denar naglo pobasal v žep in ko ga je vajenka mmeudeno pogledala, jo Je nahrulU; »Kaj pa mislite, taka nesramnost, takoj mi vrnete denar, saj sem vam vendar izročil 20 Dol.« K vajenki je stopila gospa In jO sposorila naj bo vljudna l strazikami. Vsa mi edena je vajenka neanancu res vrnila 18 Din, čeprav ji ni dal nobenega denarja. Njegov tovariš je medtem spretno iskoristil zmešnjavo ter hitel baaaiti v žepe nogavice in kair mu je pač bilo pri roki. Ko sta oba godrnjaje odhajala, je Ambroži-čeva videla, da glodajo enemu i« žepa nogacice. Planila je na cesto in začela klicati: Tatovi! Tatovi! Prav tedaj je pri voril mimo tramvaj, na katerega sta tatova jadrno skočila la s tramvaja je eden gospe pokazal dolg jezik. Kljub temu pa nista imela sreče, kajti Se čez nekaj dni je policija oba izsledila. Bila sta to 29-letni Anton Van-ček, doma iz žabjeka. in 27-letni Karel Markovic, doma iz Praprotnlka, srez Sušak. V Teokfirevićevo trgovino v (gradišču je vstopil mladenič in dejal, naj mu pokažejo blago za obleko. Izbiral je in izbiral, a ker prodajalec ni imel časa, ga. je pustil samega in bitel streči drugim strankam. Naposled je pa mladenič odšel, ne da bi kaj izbral in pripomnil, da se čez deset minut vrne z bratom. Prodajalcu se je pa zdel sumljiv in poslal je za njkn vajenca, ki le nitel do Blei-vveisove ceste in tam opozoril nanj stražnika. Neznanec je zavil v bližnjo vežo, kjer ga je stražnik aretiral. Našel je pri njem 3 m blaga., ki ga je bil spretno skril pod plašč. Na policiji so ugotovili, da je to 22-letni Vojo Nrkitovič, doma te zetske banovine, precej nevaren tuji lastnini in že od 1. 1934 za stalno izgnan iz dravske banovine. Včeraj sta prišla na starino dva Bosanca in stopila v Zajčevo trgovino, kjer sta vneto »pazarila« za star suknjič. FJden je kupoval in modi starin ar ja, drugi je pa medtem spretno izmaknil suknjič. Oba sta nato odšla. ne da bi kaj kupola, glasno zabavljajoč čez ljubljanske starinarje, čeS da 9o >pr«srtcupi<. Zaje je pa kmalu opazil tatvino in Že pol ure je obveščeni stražnik enega Bo- _ _]___gj»#»acH^S^MHggBBWBMaWB sanca prijel. 23-letni Hasib čehič iz Ca-aana Je moral v zapor, a njegovega tovariša S3-letnega Irmlća gulejmana tudi iz Cazina so prijeli popoldne. Zvonimir L&ppe m stanko Novakov«, ki so jima zaplenili zvrhan kovčeg Ukradene robe,, o čemer smo poročali včeraj, sta menda najbolj prebrisan* ftepafja, kar jih je ono te dni v Ljubljani, Oba sta bila elegantna oblečena, da sta bila podobna solidnima trgovskima potnikoma, seveda pa ni nihče opazil, da sta imela žepa pod trmnokoti prereaane in da je lahko roka neopazen o segla ispod plašča. To, kar so dosegli prsti, sta potem spustila v plašč« kjer sta imela tudi prerezano podlogo. Tako sta nemoteno kradla in zato te tudi ni čudit!, da Jima je šel posel tako od rok m da sta imela zvrhan kovčeg blaga« Spomenik na vižmarski tabor Št. Vid, 10. septembra Vaa druStva^ denarne z a vode ( občine in vae one( katerim smo poslali evojčas proglase akcijskega odbora Ln priložili položnice vljudno prostato da nakažejo vsaj malenkosten prispevek k posta vrt vi spe robnika na vižmarski tabor. Popolnoma smo trverjenl, da vsakdo, Komur smo poslali proglas s pobotnico, mre more vsaj enega kovača ki ga v ta namen prav lahko pogreši. Rasna drufltva n ob dina bi pri svojih sejab, ako je njim samim zaradi finančne kri^c in proračunske nemoinost; res nemogoče prispevati pobral od vsakega odbornika vsaj en dinar 'p. od vess-'* \ odbirn!ka v«taj gk nar in nam ta znesek 6 popisno ;oložnico v poslal i. Dvomimo da bi se našel kdo ki bi ne premogel, odnosno, ki bi aa ta veleva*, žen namen odklonil en cPinar. Prepričam* smo( da bi marsikdo prispevati tudi večf le malo dobre volje hi biio treba in akcija bi sigurno uspela. Vsak narod bi bil ponosen na tak spomenik kot je predvideni spomenik na vi ž. marski tabor. Le poglejmo naše brate Srbe, Hrvate, cehe in tudi ostade narode, kako ponosni so oni na svoje narodne spo. menke, le mi Slovenci se ne moremo ogreti za spomenik na v jamarski tabor, ki je (mejniik našega prebujenja iiz suaenj-stva. Da bo spomenik tem veličastnejšd smo združili ta 6pomenIk istočasno š spomenikom na Žalostno smrt viteškega kralja Aleksandra I. Z edin i tel ja. Naj ne bo nikogar, ki bi oc prispeval in tako pomagal zgraditi najpomembnejši da. Dovolj žalostno t>i bilo, ako bi morali in najveličastnejši spomenik našega aaro-da. Dovolj žalostno bi bilo, ako bi morali saradi nerasuanevanja naših premožnejših eHogev, naših društev in oboki to tako važno akcijo likvidirati % neuspehom. Pričakujemo da bodo vsi oni, ki so še oklevali s nakazilom, končno vendar poslali po položnici nakazali svoj prispevek Ln 6 tem pomagali do čsim prejanjega uresničenja aaipočete akcije. V aračajn da so poslano položnico zalo*m naj pišejo po drugo ah* na ssto kupijo pri poatnsm uradu im aslrašajo na poitoo oakovni račun št llOtt SokoMko dramtvo ftt VM nad Ljubljano z opasko »sa spozasmik«. v0! Akcijami Odbor. ,,SlelMffniku v Kranju Kramk 10. septembra Kakor smo ie poročali, ms naš gledališki odsek Sar. čitalnice prt? pridno pripravili na Otvoritev Jesenske sezone. Objavili smo kot otvoritveno predstavo Aehar* dovo komedijo >2ivlimnje Ja lepo«. Toda naši nad vse agilni ln požrtvovalni igrale! so omm pripravili še vse vsftja presaneos-nie ml otvoritev, V SotrtOk ■Večer bomo v Kranju prvič gledali predstavo na prostem. Ifra enem najprikupnejših prostorov našega mesta V presto km A^lednikovem parku pred Narodnim domom bo odigrana ena najlepših klasičnih dram, svetovnosna-ni ^Slehernik«. Veliki misterij Hugona v. Hofmansthala »Slehernik« (Jederman) je doživel povsod pravtako tndi v slovenskih mestih po mojstrski priradti Otona Župančiča izredne uspehe »Slehernike pa Zahteva zato odličnih Igralčev in umetniške reiije. Vsa to nam je dano. Veličastni misterij režira in tudi kreira naslovno ulopo član ljubljanskega Narodnega gledališča Uma Lev ar, prvak ljubljanske drame, najboljši interpret klasičnih dram, ki je baš v ulo^i Slehernika pokazal najvišjo igralsko umetnost in fel ogromne uspehe. %* sama njegova igra bo torej visok umetniški užitek. Kot režiser je pa Levar zbral vse najboljše moči domačega ansambla, pritegnil še nove in jih povsem prekvasil, tako da to Slehernik za Kranj in okolico res prvovrstna kulturna senzacija. — Predstava na prostem, nova odrska obleka, kostumi ix Zagreba, izvrstna režija in gostovanje Le-varja v naslovni uloeri, končno pa Slehernik sam bo prav gotovo privabilo vse, ki so željni dobre duševne hrane, spokojstva in notranjega "Zadovoljstva. — Predstava, ki se prične ob 8. uri zvečer, bo trajala le poldrugo uro. Za Četrtkovo premieroje še nekaj vstopnic prostih in se dobe v predprodajl V Hlebševi trgovini. Slehernik se ponavlja še v soboto zvečer, v nedeljo popoldne in zvečer* na kar opozarjamo zlasti zunanje posetnike. Veja ga je ubila Krško, 10. septembra. Spričo bližajoče se jeseni so pričeli naši kmetovalci pospravljali poljske pridelke in pripravljati drva Za *imo. V Lepi vasi pri Krškem je imel posestnik ivmti Arhar gozd, kjer je hotel posekati nekaj hrastov. Delo je šlo nekaj časa gladko od rok. Ko so delavci naleteli na posebno močan hra»t, ee je isti zaradi teže premaknil proti zemlji, kjer je stala košata bukva. Z vso silo se je hrast naslonil na vejo in jo močno upognil, nakar se je sprožila m z neznansko silo oplazila po tleh. kjer je v usodnem trenutku stal sam posestnik Arh. Nesrečni Arh je obležal pri priči mrtev. Veja mu je dvakra* prelomila levo roko in nogo in vrh tega zdrobila lobanjo. Vsaka pomoč je bila zaman. Pokopali so ga te dni na domačem pokopaliSČn. Pokojni je bil splošno priljubljen med domačini. Z njegovo težko prizadeto družino sočuv6tvuiejo mnogi znanci in prijatelji. Naj v miru počiva, preostalim naše iskreno sožalje! Ugotovitev Razni jugoslavenski listi so v zadnjem času objavHl ukaz SO. Dr. 7W4 od 30. januarja 1020 v katerem «e odpušča kazen zapora med drugimi tudi kapetanu II. klase Bogoljubu Je vtiču obsojenemu radi po~ bega s fronte. V nekaterih listSh je bilo izrecno rečeno, da gre za bivšega predsed- j nika kr. vlade' S. Bogoljuba Jevtiča. Ttnft »Slovenski Narod * jvojo pot Dežurne lekarne Danes: Dr. Picoli, TVrSeva cesta 6, Hočevar, Celovška cesta 62, uartus, Moste-Za-ložka cesta. Iz Maribora Pestra fflod.ilUk.-i *p*o«a. Mariborsko Narodno gledaJišoe nam je letos pripnavtilo Zelo pestro gledeli$ko sesano. Tako so že sklenjena gostovanja predvsem ljubljanskih režiserjev i«n iflvaloev, kakor |g\ Milana Mkrbinska, Cirila l>ebevr*t Petra Malin, Slavka Jo*ia, J. Povheta i*i Ferda De laka. Seveda pa bodo gostovali še mnogi drugi igralci im igraike, ta&0 da bo letos rsper toa»r kakor tudi zasedba zelo pestra in zanimiva. *■ Kolesar porozil starko. Vcoraj je po-Htala 76-!ertfia *e v tem trerjutleu z v«o silo treščil v njo kolesar ter >o podrl na tla. Starka je pri padcu zadobil« lažje poškodbe. — Vori rasilei se sprejemajo. PtonIovo^ ne pasi taka čera v Maribor« začne v r*ao-ktajftetn tesiu s fce&ajom «a mvpirante. Pri-jkfve se sprejemak> pri poveljatvu do nenJe-\fp 15. t m. SOKOL Sokolska irrireditev N«*e sokolsko gledaliiič« >e postno pr& ooj agilno, Odh'kn)e se posebno godheni odsek. Na praznik, 8. t. m. )e priredT tamboTa^ki »bor zabavni večer s pwtrir. sporedom. Sokolski rnnci|onar je nemioAe-vai Članstvo za sokolsko ktoio, nakar j tamburaški orkester odigral nekaj razno vrstnih skladb pod taktirko g. Koc^una. V svrbo razvedrila 90 ^okoLdd Urralei igrati igro •Trije HŽk>c, ki je napela v režiji br Jurja*eviča nad ^se zadovoljivo. Igra Je v polni meti dosagia svoj namen ln je ma? sakomn midila dovoli užitka. FVjseboo dr4>-ro je odigral svojo vlogo gostUnlčor; smt samo, da so bili igralci prealano maskirani kar bodo prihodnjič gotovo popraviti Želeli M Se vee prireditev, slasti seda] v jesenskem Smo. Prošnja železniški opravi Jesenic«, 9. se^jicuiUra. Odkar Je lemutidoa usmerila so^o tarif no politiko na nova pota, se na na* postaji ra.anecrjk«u stopoki>e pornSOti pao met. Ze arxxnasdanako enJizoJe potrdit tarife je prtnesmo novo ž>W)er»|e na naV postajo. Uvedba nedeljskih veraovnie pa )c prekosflz vse pzHakovank*. Z aaclovofj 9tvom smo v nedeljo opazovali toliko li-vahnoet ki vrvenje na nnšem kntodvorn kakor ga že mnogo let ni Mk>. NI m k-, njft prtljago, dajat) na hfrro roko razne irrfor maci je, raerati pa Se obvladati rek) fzjft domač promet Tu )e rneba prav akraJTK pozornosti ln rutine. Kako je to dek> trtrod ljiov in naporno, ziasči ker traja skoro nepretrgoma ves dan, se potnik ne zaveda, spoznati pa bi rnorala žcnezni%a uprav: dodoflti potnt*l Ma^ajni Se ono stalno in pred vsem verzirano tnoč. Ker so nedeljske vosovnioe obenem povratne, so se zelo razbremenile namembne postaje, obenem pa prevalik > delo na odbodne. Jeseniška Je pred vtem močna odhodna, ki nna vrhn re^a 5e ob mejni in tranzitni osebni promet, kar tmfl tem bolj govori m Se eno mod. Zadnjo nedeljo se je prav občutno pokazala ta potreba. Velike težave prt M, Wagajn; povzročajo oni ljudje, ki pridejo zadnn trenutek, pa hočejo dobiti prvi listke -ia ri^iko on Si, ki 90 preje prtili. PV>tTcbe'i bi brl reditelj, ki bi vse uvrstil., da Ki odpadlo grdo prerivanje in prerekanje, tr )t pri nas pri takih navaliti že običaj. Kakor je pozdraviti uvedbo nedeljskih kart. tako )t nje tehnična stran nedovoli no izvedena. Lepljenje znamk na kartonske karte silno zadržuje ekspeditivm>ezadovolistv'> potnikov, ki morajo r>ri povratku pla-ča* celo voznino ha morda 1^ kazen. § tem odpade vsalc popust na voznini ln nasta nejo prerekanja s sprevodniki in vse ku temu sledi Zato smatramo /a umestne1 se. da uvede železniška uprava čim prev posebne kartonske vozovnice s primer^n označbo za nedel'e. kar bo VoHsMlo ne «' mo ekspedivnosti vseh odhodnih post-' ♦<-mvcč tudi potnikom. Prosimo ?e!ern'?Vo upravo, da upoStevfl I naše predloge in jih čam preje uresniči. - Stev. 205 ♦STOVSHSlCT l»A«06«S»I«, Tt septembra 18» MS DNEVNE VESTI — timski semester nt naši univerzi. Zrmaki semester m UWJ*nsfci univerai bo trajal 04 *6. eopbeanbma 1Š35. do 15. februarja 1936. In&kripcdia traja za elušatolie ki stopajo prvikrat nk uniterSo Od 26. septembra do 5. oktobra, sa otie, ki so bili še vpisani pa od 25. septembra do 10. okt. Naknadna ka&kripcija sa bo dovoljevala it aa motivirane prošnje opremljene s potrebnimi dokazili in eioar le do 20. novembra. V poletnem sem«s4ru 1935-36 je bilo na na^i univerzi 1630 dijakov ki sioer na fUoaof&Zi fakulteti 408 (401 rodnih ta 1 karadnd, med njimi 19« rednih srošateljic !ft 1 Izredna), na juridicni 581 (med njimi 4* redom amtšatcljtte) na medicinski 111 (med njloni 30 rednih' elusatoijic), na teb. niški 3*6i (med nJim: l£ rednih slušateljic) ki na teološki 166 (161 m 4 lsroAni slušatelji). ^ Odvetniška vest Odvetnik v Uublja. al d*. Miha Krek ae * • !• eeptenibrum odpovedal levrševanju advokature. Za nje-(pZfeaaja 7^.ravakem polju ee je po akte p u izrednega občnega ibora prostovoljno razšla. — Zelo poceni so nekateri prc»imeti v gospodarskem delu veieeejma. Mnogi obiskovalci prihajajo na veleeejem že zaradi tega. da nakupijo nekatere predmete, zlasti razne ruovosti Za gospodinjstvo in splošno Uporabo. Tudi letos bodo prišli Vel na svoj račun. Nimamo v mislih le Ifmtajateev pn*| deairilti, tonnvec predvsem prodajajalce v paviljonu H, kjer je izredno bogata Izbira najrazlrSneJšega blap-a. Mjimo bižuterije ne moreš zlepa, da bi se ne ustavil in ne začel povpraševati po cenah. Mnogo občudovalcev pa ima tu»1i bolgarska keramika, ki je 25Pk> poceni. Ljudje precej kupujejo lepe vaze. Nenarv-adno poceni so v tem parviljonu tu<£ krarvabe. Nerusko perik> Itd Menda še ni nihče kupil nlk>* dr\l*je kraiVate za 2 Din. Nikjer ne cvete bolj kupčijo kakor tu. Čudno pa je, da letos ni tako hudega navala pri trapi stih. Letos je pač taksna gneča v paviljonih, da se ljudje ne morejo nikjer usrtaivl ja.ti in ae menda saradi bega ne gnetejo tako v bližim to-eimlc. — Rdeči križ in njegov Podmladek. O tem predmetu bo kot uvod v letošnji »Teden Rdečega križa* predajal v Ijub-ljivnskem radiu danes ob 19~5 uri tajnik ■đravskeg-a banovlnskega odbora Josrp Skalar, višji rač. svetnik v pok.. ki bo pri tej priliki poročal UicM o stanju Organizacije Rdečega križa y dravski banovini. Lastniki zvočnikov, osobito na deželi, se naprošajo, da jfh postavijo na okna, tako da bodo efcn Širše plasti naroda poučene o plemenitih nalogah Rdečega. nataV — Izredno velik tujski promet. Letos je bil tujski promet v Dalmaciji tako Živahen, kakor še nobeno leto po prevratu, v nekaterm letoviščih čez poletje sploh ni bik) prostora, gostov je bOo mnogo več, kakor bi j&i mogli v normalnih razmerah aprsjeti. živahen tujMd promet se pozna na splitskem kolodvoru, kjer so imeli zadnja ova meseca dnevno nf»i 2.000 potnikov. — Jubilejna skupščina Oruihe sv. Cirila in Metoda bo v nedeljo *5. septembra ob 10. uri dopoldne v Ljubljani v Trgovskem domu. Gregorčičeva nI. 27. Na predvečer, v soboto, se vrši ob 20. uri ietotam zaupni shod. Vodstvo CMD .uljudno vabi V3e p. n. delegate v?eh podružnic, kakor tudi vse pokrovitelje in obrambne skladarje, da se udeleže zaupnega shoda. Udeležite se vsi velepomemnnetja jubileja polstoletnega dela za ohramr.o našega naroda. KL.rTVI KINO MATICA Tel. 21—24 Samo Se danee ob 4. 7^. in 9*U. Magda Sfhneider v veseli opereti Maček v žaklju To ie delo, ki mor« vsakega razveseliti —Uspeh naših fotoamater je t na racata vi v Osijeku. Podružnica Hrvatskega planinskega društva >Jankovae« v Osijeku je priredil« v proslavo 10 letnice svojega obstoja fotoamatersko razstavo, na kateri so bila tudi odlikovana dela slovenskih foto-amaterjev. Zlato plaketo ie dobil Ante Kor-nič za »Smučarski paradiž«, srebrno plaketo Peter Kocjančič sa »Poletni dane, bronasto plaketo pa Marijan Pfajfer za fotografijo »Ob Savi«. — Valno za slaščičarne in mlekarne. Na temelju § 460 obrtnega zakona je izdalo trgovinsko ministrstvo nova dopolnilna navodila o mlekarnah in slaščičarnah. Po novih navodilih lastniki mlekarn, zajtrkoval-nic in slaščičarn niso dolžni biti včlanjeni v ugostiteljskih društvih, če so obenem ohrtniki in že včlanjeni v obrtniških društvih. — Volitev v delavsko zavarovanje ne bo. Vedno tolj se čuti potrebi, da se postavi vse naše socijalno zavarovanje na nove temelje, da se izloči iz njega vsaj v glavnem birokratizem. Govorilo se je, da bodo v decembru nove volitve, zdaj se je pa baje spremenil položaj tako da volitev sploh ne bo, temveč da bodo nova ravnateljstva v kratkem imenovana. Predlog je le poslan ministru socijalne politike. — Prvo veliko razstavo vseh malih Šivali priredi društvo »Gorenjski Rejec malih šivali v Kranju«, skupno z Obrtniško razstavo, ki se bo vrtala v Mijdice-vem ml mu. cd 28.8 do 7.10. Delokrog društva se raze t s za na rzo Gorenjsko Rejci-prijateljl malih Šivali, pri-stopite kot Crani, prijavite za razstanro svoje najboljše čistokrvne živali Prijave uO SO. IX L 1» kjer m dot* ven pojaenthi Rejec malih živali v Kfaaju-l£uje 13. — Vozne orajšave za iumartki kongres. Za letošnjo glavno šknpšAmo JugoSioven-akezn sumarakafš iRtraaenja, ki bo 1«, 16 in 17 septembra v 6pl.uit je itrmnljoza *6ia-nom udruženja drsava kn uradnikom četr-tinaka, vsem dragan članom in rorjbroakton članom pa polovična voznica. -Egipuki prinesel v Šalita. V »pilta se mudita egipteki princesi Nt vila Deofil« in Hadižda Abas Hal in. — Iz >Siužbenefla lista«. »Službeni liat kr. banske Uprav* dravske banovine« št. 73 z dne 11. t m. objavlja sodno razveljavitev dršavnih vrednostni« papirjev po aakonu o sodnem nepravdnem poato^ka, navodila o sodnem overavljanju podpisov na listinah ka o taksah Sanj spremembo uredbe o finančni kontroli, odločbo o ia-pla^ilu podpore ueJuŽbencem finančne kon trm« za nabavo sLuZben« obleke, objave bane-ke uprave o pobiranju občmakih dav. šČin in razne objave iz »Sluieniii 5J0vtn«. — Planinski tabor na Kremzarjevema vrhu. v nedeljo 15. tm. bo planinski tabor pri koči na Kr emžarj e v emu vrhu. Ljubitelje zelenega Ponorja vljudno vabi S. P. £>. Slovanjgradec. — Vreme. Vremenska napove« pravi da bo stalno čez dan le po in toplo vreme. Včeraj je nekoliko deieraio samo v Za-enebu. Najvišja temperatura Je znašala v Skoplju 27, v Splitu 22 v Beogradu 2« v Rogaški Slatini 191 v Mariboru in Sarajevu l$t v Ljubljani' In Zagrebu lš. Davi je kaaad barometer v LJubljani 7T0.4 temperatura je anaeala 2. — Frančiška Grošelj umrla. Včeraj amo poročali o eksploziji v kemični tovarni v Zagrebu, kjer je raanealo parni kotel In je bila delavka Frančiška Gro-šeAjeva težko ranjena, Prapeljati so Jo takoj v bolnico, kjer so si zdravniki na vse načine prizadevali rešiti ji zevlje-nje, toda nearečnica je včeraj zjutraj težkim poškodbam podlegla. — Da se osveti očetu je ubil njegovega spečega sinčka. V vazi Severovcu pri Petrinji je bii t eoboto umorjen 14 letni LiujboaoMT Slepčerrt6t eden naj bolj*In nčen-Cev ljudske šole. Deček Je pasel konje pa je na pašniku zaspal in spečega je ubil Mik> Mirilovie, ki sc je hotel tako osvetiti njegovemu c*četu. Nesrečnega dečka je udaril s kolom po grlavi^ da. se je OBesve-Stil, potem je pa odvezal konje in Jih po. snaJ čeronj. da s© ga raemeearLli s kopiti. Tako je hotel zabrisati evoj zločin Iz Ljubljane —lj Žalna seja uprave Zvese industrij eev. Jutri ob 15 bo v posvetovalnici v Zbornici za TOI v Ljubljani žalna seja uprave Zveze industrijcev povodom smrti častnega člana in častnega predsednika Zveze industrijcev g. Dragotina Hribarja. Na to sejo so vabljeni poleg članov uprave vsi člani Zveze industrijcev oziroma zastopniki včlanjenih industrijskih podjetij -41 Westfalski Slovenci v Ljubljani. Danes okrog 17 ure prispe t avtobusi ▼ Ljubljano večja skupina westfalskih Slovencev. Gostje odidejo najprej na svoje domove, potem pa se odpeljejo na Ople-nac, da-se poklonijo manom blagopokojnoga vladarja Aleksandra I Zedinitelja Sprejem pred nebotičnikom Oblastni odbor Narodne Odbrane Ljubljana. Jutri premiera velefilma francoske revolucije de ći cvet —lj Več vagonov sadja na trgu. Zivil-aki trg je ie nekaj časa izredno dobro zatožen s sadjem. Mnogo sadja prihaja iz južnih krajev, precej pa ga tudi dovajajo Hrvati od belokrajnske strani, prodajalci s saKiJem se vrate tudd vzdoiž stol-ndoe v dolgi vrsti od Vodnikovega trga. Posebnih razlik med cenami v prodaji na tdebelo in drobno nI Pač pa so bosanake ccspije, ki jih prodajajo na debelo na Pogačarjevem trgu po 3 do 3.50 t>ui kg pirecej Lepše od domačih Na drobrno dobiš Cešrpije celo po 2.90 Din. torej Še ceneje kaJoor na debelo. Tudi grozdje je na drobno poceni Na debelo prodajajo le-pega ameeterevakegš po 4 Din. na drobno Je pa (tamaoe po 4 Din naprej. Najlepše Je po 7 Dan. Grozdje je torej letos zefto poceni v primeri s prejšnjimi leti. še bolj poceni oo Jabolka. Danes so jih prodajali na kmečkem sadnem trgu celo po 2A0 Din žeto lepa. Za takojšnjo porabo so pa po 1.50 Dto kg. Ves sadni trg je bil tesno mmmm Qot> je malo. Letne jih aa apioh ni bilo mnogo in jih najbrž ne bo, ker ae je že začel občuten mraz. Na Barju Je bfia davi pred solčnim vzhodom že alatna. Sočšvje je zdaj na trgu najcenejše. Krompir, ki je bil nekaj ftaza precej jdrag, se je pocenil na dinar kg. Stroe-Jega fiSia je še mnogo pO 2 ~5£l Paradižniki so v splošnem po 2.50 Din kg. — Jajca so pa čedalje dražja. Danes jih Je btk> mašo. Prodajali so jih po 75 par komad in po 1.75 Dm par. —tj Po aiml Je zadišalo. Ae t ponedeljek je bilo toplo ki soparno, da ni mnoe misni na avršnike afi celo na zimske suknje. Včeraj je pa naenkrat postalo občutno hladno, še bolj ae je pa ozračja ohladilo ponoči, da smo Imeli davi v LJubljana samo 2 stopinji nad ničlo. To Js za prvo polovico septembra pač redek pojav. Snoči Js bilo tako hladno, da brezi suknje ni bilo prijetno sedeti na prostem. Zato amo pa dobili zopet krasno vrezne, —lj Očala, daljnogledi, barometri, fotoaparati Itd. najugodnejši nakup pri Pr. P. Zajcu, isprasaaam optiku, Ljubljana, Stari trg 0. — Ceniki hretplačno! —lj Dnevni gospod i n jsko-koharski tečaj. Nabavijatae zadruge uatuJbaiiotw drt. železnic v Ljubljani ae pridne z rednim poukom v ponedeljek 16. t. m. ot> 8 uri ln pol. Vpisovanje v ta tečaj bo 13., 16 in 14. tm. ob 10. uri v ptearnl šefegntčar-ske menze v Ljubljanskem dvtam (Fra- gojaok v va-tant |wspndlrQško-kJUhjtfzKara JsgcoJovamM proizvod upanje, da jim bo Rdeči icrtž tudi letos «tsš pomoč, ne v denarju, marveč V oblačilih to obutvi, v kurivu ln morda tudi v živilih- — Da bo mogel lJuMjanski Rdeči krift ta pričakovanja uresničiti, na-ššavja na Vse Ljubljančane proseča poziv: Siromašnim Ljubljančanom na pomoči Odberite se danes aimske plašta, vrhnje suknje, suknjiče, jopiče, jope, jopice, tauze, azila, srajce, razno perilo, čevlje, gašose, copate, nogavice, ZapeatniAce, rokavice, klobuke, rute, šale, čepice, odeje, koce. rjuhe, sploh vse. karkoli Vam ali Vašim otrokom prihodnjo zimo ne bo več rabaso! Ne završite nobenega komada, ki Je še rabe«, marveč povesite vse, kar ete nabrali ia vaših omar, v sveženj, da ga oddaste pobiralcu Rdečega lcriAa. ko pride v »Tednu Rdečega kriza« ponj. 8&L pa ga pošljite v pisarno Rdečega križa, ki Je v Delavski zbornici, Oopova cesta št 1, pritličje na tiesno. —U Izobraževalni in učni tečaji Trgovskega društva >Merkur« v LJubljani. Trgovsko društvo »Merkur« priredi po-čensi z oktobrom večerne izobraževalne tečajo ob delavnik'h v času od 19. do 21. ure zvečer. Predv>i3nl so uoCaJi za računstvo, slovensko stenografijo ter začetni in nadaljevalni tečaj za lašClno ln nemščino. Računski tečaj bo združen z razlago najvažnejših gospodarskih vprašanj, kakor carine, valutnih vprašanj, kEringov. Prijave v društveni pisarni. Trgovski dom, pritličje, od 8. do 2. ure. Opozarjamo na korisnost teh tečajev, ki so poceni vsem irttereseiitocn na razpolago. u— Pomočniški sbor združenja trgovcev v Ljubljani sporoča članstvu, da je 2 oairom na prireditve, ki so se vršile 7. t. preložil redni občni zbor ne četrtek 19. t. m. ob 10. v mali dvorani Trgovskega doma v Simon Gregorčičevi ulici. Dnevni red običajen. Posebna valila se ne bodo razpošiljala. Članstvo naj se občnega zbora udeleži v Čim večjem Številu. — Odbor. Strokovni tečaj sa pletarstvo (kolarstvo). Na Dri. tehniški srednji šoli v Ljubljani bo pri zadostnem Številu prijav-ljencev otvorjen strokovni tečaj za pletarstvo (košarstvo) za učence, ki so dovršili štiii razrede srednje ali tej enake Šote. Tečaj bo trajal od 1. oktobra do i. nmja s oelodnevnlm teoretičnim in praktičnim poukom. Potrdilo o uspešno dovršenem tečaju velja kot dokaz predpisno dovrSene učne dobe in ima »načai pomočniškega izprioevala za pletarski (košarski) obrt. Prijave sprejema direktor drž. Tehniške srednje Sole v Ljubljani od 16. do 26. septembra vsako dopoldne. —lj Za 50 letni jubilej svojega deSova-nja bo otvorila Družba sv. Cirila m Metoda razstavo narodno obrambnega dela. Vse udeležence velike skupščine vabimo da si zanimivosti razstave ogledajo. Raz-tava J v mestnem muzeja (Auerspergo-va palača) nasproti križevntSke cerkva. Spominjajte se CMD ^_aa, asš>teckbr« ia 00 VsJčkova ura. lo^e)i — 12.45: Vreme' poročila; — 13.00: Cas, obvestila; — 13 16: Mto^tri iz davurh dni matOSf« — 14.00: Vresae borau; — 18.0»: Po 9fiei-nszn avetu radi^ak?; orketster; — IMti a^vsnsčana aa Sšuvsnce H,u^x k0^z-r*o); —. 1S.00: Oas vreme, Po«"^^, ^l^red «>bvestUa; — 1^J30: š*a*. ura; — 20.00: Pre dob a Beograda; — 2Si»: Ca*, vivim, poročila, spored; — Zft P*** 5n Kra" tek čas' ranlfljBki ja«z> vrne« noše nrazto Petek, 13. septembra. U 00: Glasbene allkc na pk^ćah; — ia.4o: Vreme punočLla; — 13ik>: Oa*f obvestila; — Trinajsti auirnfts aaS lOanemoe vnadem dogodi, ki vkljiiib sivoji tragiki vaiMlarle komično izzvani j, iavajajo člani rautjslLe drajnske družine; Vreme, borza; — 18.00: itatnđue pesmi na pJoščan; — 1S.40: Po bal-saa-skih pJaminah (.tajnik); _ 19.00: 0a6t poročila, spored, obvesUla; 19.30: Nac 'ura; — 20.00; 2Voki ia dobe sončnega kralki (š*a-noc c rna^hHratnoga dvorišča; bouciuje/^: G>t izvaja rajdoo^ki orke&tsr; — 2>2.0i>: čas, vreme poročala, spored. Sobota 14. septembra 12.0D: Plošče; — 1ŠM; Vreme^ poročila, — 1Z.OO: Čxmt obvestila; 13.1*': Plošče; — 14.00: Vreme, spored; _ 18.00: Na de-tapust — vesolih lic radijski onko^ter; — Zunanja po^titrui pmglod ^ir Kuliar) Ji^.\>u: C«*-, vreme poruoaA* «por«d o4jv»WOo.; _ lŠ^Sb: W. ikra, —' 20.00: Tam pod Tivoli.. . (o^ter v<* v.r s eude. sovanjeni ra4ijakega jaoaa, članov radij-ake OiTameke «šru&ine( peskega kvartota( ha-rnionlke in veoh mmžnMi v,.:«»-•.-im^K •.». zvokov); 52.00: ča« vreme poročila spored; — 12.16: Lsnkfn n©*? na esMaf ra-dajHkl jac*. kz Celja — Is Celjskega Sokola. Vpisovanje ntra-ddne k tek>vadbi pri ookolekem douŠWu v Celju se je pričedo danes ob 16. v mestni te-k>vaxlnici ter se Ui nadsifavaJo vvnko sr do in soboto, toda satno od tft. osotobra. Poznejše prajave ae v nobenem primeru ne bodo upostevaae. Vpisovamje obrtnega m sr-^vskega naraščaja bo pri telovadbi v w 6orn"iih urah. Tetovadna vseh oddelkov se bo začela v ponedeljek 16. t. m Urnik bo pravočasno objarvljen. —r Sezona kopanja v Savinji se te na^*r be h koncu. Hladno vreme je aseo otifadfto Savinjo, pa tudi soksee ne zge več, da bi privajb^ajo mnogo kopalcev kakor v kako hJtro protekUh poietaili dneh. Dobro srne — Tega, kar se mi je pri petiVo da-n*t bi ne privoSčii svojemu sov radniku. Potrti globoke žalosti iumiAn}aim, da |e satlmll trodfle oeH po kratkem iMlehOatio v 1%. lota itaroiti, prerUleai m tolaflll svete vere, ljza- dobri oifSf stari oče, taet i. t, d.. DRAGOTIN HRIBAR VEIsEINlHIataTBIJAf ilCCf ČASTNI PBEDSKDN1K LJUBLJANSKE BORZE, ČASTNI PREDSEDNIK ZVKZE INDUSTRIJCEV ITD. ITD. Bepozalmega pokojidka bo v četrtek, ob 16. tiri popoldne ki eeata 14t aa pofcopaUKe k .„______-, roj. »UMI, — soproga; DKAGICA, por. PUT> tm. BOBI8, ZORAN, BADO, DR. MIRKO, NADA, por. _ -mCA, por. CANKAJI) »VSTOBAB, FT-"™ i mudju^ otroci; SLAVKO PUTJfELIDB. 1VI0A MANCER, amši; JTaVINA, roj. BROatDL, VIDA, roL ----- — snahe; LUCUA, MARKO, DaVMOTlN, ANKA, roi. SLADONJA, — snahe; L VnCONTKA sem 4 iStOVENSKI NARO D« Sreda, 11. soptssJbra zm 26 Ztd SSss Karel Aleksander ae je posmehoval: Lep mague, ta moj stric ! Prestolonaslednik je srečen mož, stari vojvoda spravlja na svet drugega dediča. Dobro si me potegnil s tem svojim čarovni-šJrim stricem. Marija Avgusta še nikoli ni videla živega Žida tako od blizu. Vprašala je s piano radovednostjo: Ali ubijajo tudi otroke ? — Da, toda zelo redko, — jo je potolažil tajni svetnik Fichtel — navadno ae raje obešajo na visoke gospode. Zvest svoji prebrisani taktiki Siiss nikakor ni silil v njeno bližino, zadovoljil se je s tem, da jo je občudoval s svojimi žarecimi očmi iz spoštljive razdalje. Po operi se nru je dala predstaviti. Njegova neskončna udanost ji je laskala, — Saj je povsem kakor človek — je dejala začudeno očetu, Karel Aleksander je bil pa-kk>brl v njenih očeh s svojim čednim, galantnim, vljudnim in postavnim Židom. Da, smejala se je se v ognju njegovega prvega poljuba, gladeč si z roko obleko, dočim je bil princ Se poln toplote njenih majhnih, drobnih usten. — Ne, Vaša Milost ima pa res zanimivega dvornega Žida. — Po teh besedah sta se vrnila iz kabineta v glavno dvorano. Ne da bi se dobro zavedal tega, je imel princ nejasen občutek, da ta divji strokovnjaški poljub ni bil njen prvi. 16 Enajstčlanski parlamentarni odbor je bil slabe volje. Izkazalo se je, da je vojvodinjina nosečnost pomota. A temu se je pridružila še vest o bližajoči se poroki Karla Aleksandra s katoličanko in o njegovem prestopu — jezuiti so to predrzno nazivali povratek — v naročje katoliške cerkve. Če so hoteli biti iskreni, so si morali priznati, da niso povsem brez krivde na tej zelo neprijetni izpremembi vere pri najpopularnejšem možu v vojvodini. V odboru so najprej obsirli princa z-najhujšimi psovkami in kletvicami. Jo-hann Henrik Sturm, predsednik h, prvi tajnik, resen, dostojanstven in miren mož, je napravil slednjič konec temu nesmiselnemu in brezpomembnemu ogorčenju in pozval je gospode, naj pridejo na dan s predlogi. Robustni župan iz Bradkenheima je kar naravnost izjavil, da je vsega kriv prav za prav Weis-sensee in da je njegova sveta dolžnost popraviti, kar je pokvaril. Nasmejani, zgovorni Weissensee je menil, da ni mnogo pokvarjenega. Ce je bil princ kar tako mimogrede pripravljen presedlati v drugo vero, gotovo prava vera z njim ne bo mnogo izgubila. Toda debehihasti brackenheimski župan je vztrajal na svojem: čeprav je vojvodski par hvala bogu še pori močeh, da še ni izgubil upanja na potomstvo, in čeprav je tudi prestolonaslednik živ in zdrav, je treba pravočasno ukreniti vse potrebno, če že gleda Rim a svojo politiko tako daleč v bodočnost. —Zakaj pa ne ? — je dejal VVeissen-see malomarno. — Saj bi se vendar lahko, seveda povsem neobvezno in tajno, sporazumeli s prinčevim bratom Frie-drichom Henrikom. Samo tako za vsak slučaj, bolj akademicno. Od tega pobožnega mirnega gospoda gotovo ne preti niti evangeljski, niti stanovski svobodi najmanjša nevarnost. Zadrega, molk, zbeganost. Ali ni to zadišalo malo po veleizdaji ? Samo akademicno, seveda, za vsak slučaj, povsem neobvezno. Toda vendar... Uglajeni Weissensee je pojasnjeval dalje z istim počasnim, brezbrižnim glasom: — Beograd je daleč, gre samo za nekaj čisto teoretičnega, za zavarovanje hrbta za primer, ki najbrž sploh ne bo nastopil. Nič pisanega bi se kakopak ne smelo dati iz rok. Corpus evan-gelicorum imajo pa na svoji strani. Glave so se zamajale, polne težkih, mučnih misli. Že najoddaljenejša možnost katoliškega vojvode se jim je zdela nerazumljiva, neznosna, moreča Katoliškega kneza si niso mogli misliti drugače kot despota kot tirana. In celo ta z njegovimi zvezami na dunajskem dvoru, na tem sovražniku vsake verske svobode, vsake parlamentarne samostojnosti. Lepa svoboda ! Oni, enajst članov odbora, ki so tu sedeli, so se posvetovali in ugibali, oni so bili ta svoboda. Njih je ogražal katoliški princ, njih same in osebno. Sklenili so, da se bo VVeissensee pogajal s feldmarsalovim bratom, zmernim, protestantovskim, pohlevnim Prie-drichom Henrikom. Pogajal se bo povsem zasebno, neobvezno :n v n« trenji tajnosti. 17 V regensburškem domu na svatbi Karla Aleksandra veliko zvonenje. oblaki kadilnega dima. sijajen zbor. Cesar je poslal odposlanca, papeški nuncij Pas-sionei je bil tam z lastnoročnim pismom Svetega očeta, tam je bil tudi knezoškof vvurzburski in najodličnejši predstavniki cesarske armade. med njimi intimni orijatelj Karla Aleksandra general Franz Josef Remohingen, gojenec jezuitov z nabreklim, tiranskm obrazom, razvnetim od vina pod belo lasuljo. Zakaj še niste član V->"l«!frevr drtsčbe'*' MALI OGLASI Za pismene odgovore glede malih oglasov je treba priložiti znamko — Popustov za male oglase ne priznamo. RAzno Grafelog In hirosof N. Sadlucki v Ljubljani. č*ta: Karakter, preteklost, se" danjost m bodočnost. Sprejema: Vsak dan od 9.—12. in od 2.—7.. Naslov: Ljubljana, Hotel aSlon« II. nad. soba 64— ' 2566. PRODAM ZOPET SMO CENEJŠI. Prima športni suknjiči Din 95.-. Trencbouth Din 430.— Specialna i rb ura pump modne hlač« Perilo itd. Preaker Sv Patra 17 4./L PREMOG drva — kar bo parketi SLOVSA Kolezijska ulica 19 telefon 39-34 67/L Proda se Wertheim blagajno 68—©8—106, »opalograph*. -sraimofon^ koncertne citre, kl.* taro, metre in d.ru»g?o. Kdo, pove uprava Slov. Naroda. 2660, GLASBA Beseda 50 par. davek 3.- Din Najmanjši znesek 8 Din t Eb TROMPETE normalne uglasitve v dobrem stanju zamenja za krivolovke B ali kupi Slavka Repe Bled ?s2" POUK Tečaji nemščine ▼ Delavski »bornio;: za&etai- ski, nadaljevalni in kon-verzacijeki; vpisovanje mladine ob 2. (vbod iz Čopove uli. ce zadnja vrata levo) odraslih ob */47. («iavtti' vhod desno). 2«««! večletnem trpljenju zatisnil , da je po trudne oči v 73. ANTON HAFNER POSESTNIK Df MESAJL ■ aS septembra nepozabnega pokojnika bo v četrtek ob 17. mi iz Hie Žalosti na Glav župno pokopališče. SKOPJA LOKA, Us septembra 1995* ŽALUJOČI OSTALI. Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani naznanja tužno vest, da je preminul njen zaslužni dolgoletni podpredsednik in predsednik industrijskega odseka, gospod DRAGOTIN HRIBAR INDUSTRIJALEC Blagopokojnik si je v neumornem požrtvovalnem delu v zbornici pridobil za napredek industrije in pospeševanje našega gospodarstva nevenljivih zaslug in ostane njegovo ime zapisano z zlatimi črkami v zgodovini ft»*^ga Slava spominu in delu blagopokojnika! I ramaiami Hipotekama banka jugoslovanskih hranilnic v Ljubljani javlja tužno vest, da je preminil njen soustanovitelj in dolgoletni predsednik, gospod Dragotin Hribar veleindustrijalec v Ljubljani Pogreb pokojnika bo v četrtek, dne 12. t. m. ob 16. uri izpred hiše žalosti, Zaloška cesta 14« Velezaslužnega pokojnika bomo ohranili v trajnem in spominu« UPRAVNI SVET. Zveza industrijcev za dravsko banovino sporoča tužno vest, da je danes predpoldne, preminil njen dolgoletni predsednik, gospod DRAGOTIN HRIBAR častni predsednik Zveze industrijcev za dravsko banovino, častni predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednote, podpredsednik Zbornice za trgovino, obrt in industrijo, industrijalec, itd. itd. Blagega pokojnika, ki se je z brezprimerno vztrajnostjo in požrtvovalnostjo posvetil delu za splošni napredek našega gospodarstva, ohranimo v najčastnejšem spominu. Večna mu slava! LJUBLJANA, dne 10. septembra 1935. Javljamo žalostno vest, da je soustanovitelj, dolgoletni predsednik in častni predsednik Ljubljanske borze za blago in vrednote, gospod DRAGOTIN HRIBAR VELEINDUSTRIJALEC L T. D. danes nenadoma preminul« Blagega pokojnika, ki si je za ustanovitev, razvoj in napredek naše institucije pridobil nevenljivih zaslug, ohranimo v častnem spornimi* UPRAVA LJUBLJANSKE BORZE ZA BLAGC IN VREDNOTE.