ZA GAR GlasHo „Nabavljalne zadruge uslužbencev drž. železnic v Slovenili** v Uubliani MU izhaja vsakega prvega v mesecu. = Naročnina letno za nečlane Din 18'—. — Posamezna številk stane Din 1-50. == Dopisi in reklamacije naj se pošiljajo na upravni odbor N. Z. U. D. Ž. Ljubljana VIL Zadružni pokret. Smoter vsake države je, čuvati red v državi, braniti svobodo državljanov, skrbeti za vzgojo in izobrazbo, sploh skrbeti za javno blaginjo naroda. Svoj smoter doseže država le s primerno organizacijo človeške družbe v svojih mejah. Človeške družbe poedinci postanejo nezadovoljni takrat, kadar občutijo, da se teptajo njihova človečanska in socijalno ekonomska prava, ki ne vodijo k cilju splošnega razvoja in'napredka. Moderne države dosegajo svoj smoter s pomočjo zakonodajstva, administracije in sodstva. Ruska komunistična struja je združila zakonodajstvo in upravo v obliko sovjetov. Sodstvo je pa izročila narodu, Id si sodnike sam voli. Ta struja je ustvarila diktaturo proletarijata, odpravila osebno lastnino, ter upeljala komumizem, to je skupno last naroda na vseh produkcijskih sredstvih. Skratka: upeljala je nov dru--žabni red. Tudi mi, kadar govorimo o novem družabnem redu, imamo v mislih novo socijalno ekonomsko stanje v človeški družbi, ki ga pa odklanjamo v oni obliki, kakor postoji in se izvršuje v sovjetski Rusiji. . To povdarjamo radi tega, da pokažemo, da je mogoče priti do boljše človeške družbe oziroma družabnega reda naravnim, to je evolucijskim potom, ako zasledujemo gotove smernice, ki vodijo do tega cilja. Med pokreti, ki hočejo dati človeški družbi novo organizacijsko obliko, se je pojavil tudi zadružni pokret. Njegov cilj je, ne samo gospodarstvo, marveč celo državo organizirati v obliki zadrug. Daleč smo še od uresničenja posplo-šenja človeške družbe in njenih dobrin, vendar pa že orjejo ledino v tem pravcu že obstoječe zadruge, ki bodo sigurno dovedle do cilja, ako bodo neizprosno do- sledne v svojem delovanju na zadružnem gospodarstvu. Zadružno delovanje nosi na čelu geslo solidaritete, v zaupanju na zmagujočo moč dobrega. Ni glavni namen zadrug, da za svoje odjemalce dosežejo čim večje dividende ali čim nižje cene, ne, njih namen je organizirati gospodarsko in socijalno življenje tako, da bodo nudile našim potomcem, bodočim generacijam boljše in človeka vredno življenje. Cilj zadružnega pokreta je, višje življenje vsega ljudstva in razširjati spoznanje, da z zadružnim delom gradimo nov družabni red in da ni treba za uresničenje zadružnih idealov iti pot revolucije. Zadružno gibanje navaja ljudstvo k zavesti samouprave, ki je temelj celemu gibanju. Ako že imamo zadružni ideal enakosti in bratstva, nam manjka še tretji, to je svoboda. Svoboda tam kjer velijo: Ako hočeš biti pravi zadrugar, okleni se izključno zadruge, odstrani vsako sebičnost, svoje blagostanje podredi interesom skupnosti. S tem lahko z zavestjo ugotavljamo, da je ravno zadružno gibanje najboljša demonstracija, za veliki pomen bodoče nove človeške družbe. Zadružni ideal vodi do svobode, soci-jalne in politične, oboje pa šele po vzpostavi gospodarske svobode. Ta ideal ima v sebi moč, da zagrabi dušo ljudi in jih prisili k izpolnjevanju dolžnosti, ter budi spoznanje, da služimo sami sebi, ako služimo drugim. Zadružni pokret nas dela sposobne, da pri urejanju svojih človeških zadev, prevladuje načelo pravičnosti in zavest, da z zadružnim delom postaja svet boljši in prijaznejši. Zato delajmo za gospodarsko osamo svojitev vseh tlačenih in izkoriščanih toliko časa, da dejansko dosežemo idejna gesla zadružništva enakost, svobodo in bratstvo! Socijalen pomen zadružništva. Proletarizirana družba posebno v industrijskih državah se deli v dva neenaka tabora: v peščico kapitalistov in milijonske mase proletarijata, ki pravijo, da nimajo ničesar zgubiti, razim veiig. Ti milijoni nemaničev strašno občutijo neenakost, sovražno gledajo bogastvo poedincev, čakajoč samo, kdaj bo prišel dan, da zvržejo jarem kapitalizma in si vzamejo, kar jim gre po božjih in človeških pravicah. Tako urejena družba je v neprestani nevarnosti, da bo uničena ob izbruhu. Dokler še nismo prišli, oziroma dozoreli do socijalizacije, moramo gojiti tide-jo gospodarske skupnosti. Gospodarska skupnost nas šele povede k popolnosti, k samoosvojitvi in končnemu cilju — socijalizaciji. Z gospodarsko skupnostjo si ustvarimo lastna podjetja, da postanemo samim sebi trgovci in ne samo to, postanemo tudi lahko lastniki proizvodnje in prometa. Tako gospodarsko skupnost smo pričeli gojiti železničarji v svoji zadrugi, za-metajoč vse teorije o revoluciji in delitvi premoženja. Brez dela ni uspehov in brez žrtev ni zmag. Ne revolucija in ne sovraštvo do kapitalizma, nas ne reši kapitalističnih spon, ako sami ne bomo delali, žrtvovali in se učili. Kako lep vzgled nam daje v tem oziru angleška konzumna zadružna organizacija, ki se je razpletla čez celi svet in v katerem trgovskem območju solnce nikdar ne zaide. Ima lastne plantaže na Ceylonu, lastne farme v Canadi, lastne parnike itd. In kar je najvažnejše je to, da si je delavstvo pridobilo komercijonelno, tehnično in moralno usposobljenost za vodstvo socijaliziranih podjetij. Tako se angleško delavstvo pripravlja za socijalizacijo in bo moglo v odločilnem trenutku s ponosom reči, da je zrelo in preizkusno za vodstvo tudi največjih podjetij. Kdor gleda resno na socijalna vprašanja, ta ne veruje v revolucijo, ampak v pot socijalnih reform- pri čemer se mora ljudstvo pripraviti tehnično in moralno, da bo nekoč kos nalogam, ki jih bo nanje stavila socijalizacija. Daleč smo sicer še za Angleži, vendar pa nas to ne sme oplašiti, da ne bi hodili po isti poti, kakor oni. Naša zadruga je sicer šele v povojih, marsikateri član vidi v njej samo en cilj, cenen nakup blaga, dolžnost nas pa veže, da članom železničarjem razložimo pravi in edini pomen zadružništva v njegovem končnem cilju in svesti si bomo enega, da smo železničarji mnogo, s pozitivnim delom pomogli bližje k cilju gospodarske osamosvojitve. In v tem leži glavni socijalni pomen zadružništva. Zadruga in železniška aprovizacija. Ker se je to vprašanje začelo že v javnem časopisju obravnavati, smo primorani povedati tudi mi, o stališču, ki ga zavzemamo v tem vprašanju. »S podržavljenjem južne železnice smo se znašli pred dvema pokrajinskima ustavama v eni direkciji in sicer avtonomno zadrugo in službeno aprovizacijo. Naša zadruga je mlajša in manjša ustanova kot službena aprovizacija, presojamo pa to razmerje le z vidika pravilnika M. S. br. 14.824 20, tozadevnih zakonov, z vidika materij elnih (ugodnosti in stališča duha današnje dobe. Propagirali smo v našem glasilu le čisto zadružno idejo glede gorenjega razmerja z ozirom na zakonitost. Druga delikatna vprašanja, ki so š tem v zvezi smo previdno opuščali, da stvari sami ne škodimo. Izražali pa smo svoje pomisleke, ter bi bila dolžnost onih za čigar interese se gre, da bodo te pomisleke proučili in našli pot, ki bi vodila k odpravi sedanjega stanja. Trdimo pa lahko, da prizadeti krogi tega vprašanja niso dovolj proučili. Našo ‘zadrugo tuja zadeva ne briga, nihče nam do danes ni storil žalega, nasprotno, direkcija nam je bila naklonjena, do danes nam ni bila odbita še nobena prošnja in nismo imeli povoda do pritožb. Prepričani smo, da je naša dolžnost, da kot ljudje in zadrugarji, svetujemo in opozarjamo, ako vidimo, da visi nad tem vprašanjem Damoklejev meč. Dolžnost naša je poskrbeti in delati na to. da se zainteresirani železničarji pri- jateljsko posvetujemo, kako naj se to vprašanje opravi zadovoljivo z dnevnega reda, in da se ugotovi, če ni nobene nevarnosti za nje. Ni to samo naša fiksna ideja, nismo samo mi, ki izražamo to bojazen, tudi višji gospodje si belijo lase, kako bi končno rešili to zadevo. Z naše strani smo že svetovali, izdelali kompromisni predlog, naše člane pa na ta kompromis pripravljali tako na sestankih, kakor v našem glasilu (št. 4 in 7 1924 in št. 3 1925). Tudi napram tovarišem bivše južne železnice, ki so nas vpraševali za mnenje, smo zastopali zmerno in kompromisno stališče. Nevarno in neokusno je v gospodarskih zadevah uganjati demagogijo in nismo nikdar zamolčali težav, s katerimi se bori vsaka druga zadruga. Tako daleč smo šli in ne več. Nikakor pa nočemo prevzeti odgovornosti, da smo mi z nasiljem in intrigami upeljali gospodarsko poslovalnico na ulico. Če bi se prizadeti železničarji pred štirimi meseci tako odločno izjavili za jasnost v tem vprašanju kakor so se danes, bi bilo gotovo že vse rešeno in direkciji ne bi bilo treba pošiljati predloga v Beograd v taki obliki kakor ga je. Ako se sedaj vlači celo to vprašanje še po časopisih nismo temu krivi mi. Ko ni bilo nikakega pritiska, ko direkcija morda niti vedela ni za mnenje in želje železničarjev, je padla odločitev, da poskusi direkcija ustanoviti odsek za izbrano. Želeli smo fuziji obeh ustanov, na zadružni podlagi, šlo se je preko teh želja. Kakor čujemo predlog direkcije za ustanovitev odseka za ishrano, v Beogradu še ni odobren, ter je še vprašanje ali bo ali ne bo odobren. Mi se ne interesiramo nič več, naj pade odločitev kakor hoče. Gospod direktor nam je rekel dne 18. februarja, da če ministrstvo načrta direkcije ne odobri, da pride na vrsto morda zopet naš predlog — fuzija. Tudi danes ne odklanjamo dogovorov, naše stališče je znano, vsiljevati naših idej pa nočemo nikomur. Enkrat se bo že z katere strani sprožil kamen, ki bo tiral celo vprašanje do rešitve. Zadovoljni pa smo, da nispio danes več mi v ospredju, naj se le tepejo oni, za čijih interes se gre. Mi imamo svojo zadrugo in vemo pri čem da smo. Delati za interes skupnosti smo pa pripravljni biti vedno na razpolago. Glavna skupščina Šaveza nabavljalnili zadrug v Beogradu. V dnevih 24. in 25. aprila se je vršila v Splitu glavna skupština Saveza nabav-Ijalnih zadrug, katerega član je tudi naša zadruga, ki je bila na tej skupščini zastopana po dveh delegatih. Skupščino je otvoril v gledališki dvorani predsednik Štibler Miloš, ki je proglasil sklepčnost, ker je bilo po delegatih zastopanih 123 nabavljalnili zadrug. Pozdravil je navzoče osebnosti državnih civilnih in vojaške oblasti in du-, hovščine, ki so s svojo navzočnostjo dali velik povdarek k pokretu zadružništva v naši državi. Iz poročila upravnika smo posneli, da je imel Savez koncem 1. 1924 1441 zadrug včlanjenih z 43.023 zadrugarji v celi državi in da na eno zadrugo odpade povprečno 305- članov zadrugarjev. Celokupna kreditna sposobnost zadrug je znašala koncem leta 1924 29,408.098.88 Din. Rezervni fondi znašajo 2,649.244.88 Din. Savez je dovolil poedinim zadrugam v 1. 1924 skupno 20,186.194.45 Din kredita v blagu in denarju. Iz detaljnega poročila posnemamo jako lep napredek zadrugarstva v naši državi, ki nam daje pogum započeto delo nadaljevati do končnega cilja. Radi premalo odmerjenega prostora, se hočemo o detajlih pogovoriti v prihodnjih številkah našega lista, da dobe člani točen statističen upogled v celokupnen zadružni pokret. Na dnevnem redu skupščine so bile poleg običajnih točk, tudi točke o povišanju kredita poedinim zadrugam, sprememba pravil »Saveza« in razne druge zahteve in želje poedinih članic (zadrug), ki so se sukale po večini o težkočah v trgovini, radi nesrečnih naših valutarnih razmer, ki ubijajo trgovino in otežkočajo vršiti konkurenco napram privatni trgovini. Dvodnevno zborovanje nam je nudilo obilo poučnega na polju zadružništva, ter so .se vstvarili sklepi in napravile smernice za bodoče delo, ki bodo ako se bodo dosledno izvajali prinesli obilo zaželjene-ga uspeha. Izvolil oziroma dopolnil se je nov upravni odbor »Saveza« iz mož poštenjakov, ki so nam porok za agilno in uspešno delo v bodočemi poslovnem letu. Ker je dosedanji predsednik »Saveza«« gospod Miloš Štibler prostovoljno odstopil predsedstvo, je bil kakor nam javljajo iz Beograda na prvi seji upravnega odbora Saveza izvoljen predsednikom g. pomočnik ministrstva saobračaja inž. Branislav Av-rampvic. > v A Pri tej priliki, se čutimo dolžni pojasniti, da so bili vsi delegati na skupščini gostje Nabavljalne zadruge v Splitu, ki je s svojim razkošnim gostoljubjem, ki je lastno samo Slovanom, omogočila, kar najugodnejše bivanje v Splitu. Tem potom naša iskrena zahvala vsem, ki so s požrtvovalnostjo skrbeli, da smo se čutili res med brati in v lastni hiši. Naša zadruga je lahko ponosna, da je članica tako velike in važne zadrugarske institucije, od katere črpa vso moralno in zadružno vzgojno pomoč, ter se z njeno gospodarsko močjo uspešno brani proti vsem naskokom nenasitnega kapitalizma. V samopomoči je spas vsili, ki nočejo biti izkoriščani in gorenja skupščina se je s svojimi sklepi zopt približala za korak k popolni osamosvojitvi. Naj živi zadružništvo! Vprašanja in odgovori. R. S. Ljubljana: Zakaj se je letošnji ,občni zbor vršil po delegatih in ne po članih? Odgovor: Ker stanuje večina članov izven Ljubljane, ter ne morejo radi službe in drugih neprilik vsi na občni zbor, so se pritoževali, da so na občnem zboru od ljubljanskih članov majorizirani. Da pride dežela do pravičnega zastopstva na občnem zboru, je upravni odbor, upoštevajoč upravičenost zunanjih članov sklenil, občni zbor sklicati po delegatih, kakor predpisujejo zadružna pravila. N. Ž. Ljubljana: Zakaj so se na občnem zboru odobrili delegati, ki so bili določeni samo od par oseb. Odgovor: Upravni odbor je razpisal pravočasno volitve, ki so bile v »Zadru-garju« in na uradni deski razglašene. Ako nekateri člani pri sklicanem sestanku in volitvi delegatov niso bili navzoči, je njihova krivda. Če bi se za stvar zanimali in prišli na sestanek, bi s svojimi glasovi lahko preprečili izvolitev te ali one nepriljubljene osebe. Upravni odbor pa ni mogel ali smel razveljaviti izvolitev delegata samo zato, ker je veliko število članov razglašene volitve ignoriralo. Vse izvolitve so bile potrjene, ako je bil priložen tozadevni zapisnik o volitvah. To se je tudi v vseh slučajih zgodilo. (L M. Ljubljana: Zakaj se ni članom kurilnice Ljubljana II priznala pravica do glasovanja na občnem zboru? Odgovor: Proti razpisu volitev dele- gatov za občni zbor, upravni odbor ni prijel nikake pritožbe. Ako člani kurilnice Ljubljana II vzlic razpisu niso volili delegatov, ter so šele na občnem zboru zahte- vali člansko glasovanje in zastopstvo, se tej želji ni moglo ugoditi, ker je bil sklican občni zbor po delegatih in kot tak tudi oblastim javljen in drugič, ker ni dopustno vršiti občni zbor z mešanim glasovanjem, marveč samo na tak način, kakor je bil sklican. Občni zbor je v smislu zadružnih pravil postopal pravilno. Zadružni vestnik. Vse člane zadrugarje ponovno pozivamo, da se strogo drže nakupovalnih terminov, da se preprečijo navali pri blagajni v začetku meseca. Posebno opozarjamo na to, ljubljanske člane. V zadnji številki smo objavili nove nakupovalne termine edino zato, da ustrežemo splošni želji članstva izven Ljubljane. Ako se ta apel ne bo dovoljno upošteval, bo upravni odbor primoran upeljati zopet procente od zamudnikov izven termina. Kdor se ne drži terminov, škoduje samemu sebi, ker mora dolgo čakati, da pride na vrsto, pomaga pa obenem tudi ustvarjati nered, ki gre na, škodo upravičencem po terminu in zadrugi. V bodoče ne bo nihče, ki pride izven termina nakupovati preje postrežen, dokler ne bodo opravljeni vsi, ki imajo po terminu: določen nakup. Še enkrat, držite se terminov! Vse ljubljanske člane, ki kupujejo proti gotovini in ki se jim dostavljajo živila na dom,' obveščamo, da si lahko nabavijo živila že od 25. vsakega meseca naprej in znesek vplačajo prihodnjega prvega pri blagajni sami. Gorenjski progi na znanje. Na zahtevo članov gorenjske proge se je trgovina in blagajna zadruge odpirala predčasno, da smo postregli one, ki so hoteli na jutranji vlak. Ker veljajo predpisi o odpiranju in zapiranju trgovin v Ljubljani, tudi za našo zadrugo, naznanjamo vsem prizadetim, da bo odslej naprej trgovina in blagajna odprta od 8. do 12. ure in od 14. do 18. ure. Vsi prizadeti naj si svoje nakupe pri-lagode drugim ugodnim železniškim zvezam. POZOR. Večkrat se je že ugotovilo, da nekateri člani nakupujejo večje množino živil, ki niso v skladu z številom družinskih članov dotičnega, ter da potem oddajajo blago ostalim železničarjem, ki niso člani zadruge. Taka vljudnost napram nečlanom je v nasprotju z zadružnim principom, ter mora veljati brezpogojno parola, kdor ni član zadruge naj nima tudi nikake koristi od nje. Vsak, ki bi rad svojemu stanovskemu tovarišu nečlanu pomagal, mu pomaga edino s tem, da ga vpiše v zadrugo. Če člani skrbno zbirajo premoženje, kakor čebelice, ni niti moralno niti koristno, da bi podpirali trote, ki nič ne žrtvujejo za zadružništvo. Vsi kot en mož v zadrugo! bodi klic vseh članov. Ako ta apel ne bo imel zaže-Ijenega uspeha, bo upravni odbor primoran živila racijpnirati po številu družinskih članov. Neprizadete člane zadrugarje pa vljudno pozivamo, da gredo upravnemu odboru na roko in mu naznanijo vsak znan slučaj zlorabe z živili. Pritožna knjiga. Za vse nedoštatke pri poslovanju zadruge je upravni odbor upeljal »pritožno knjigo«, ki se nahaja v zadružni prodajalni. Ugotavljati moramo, da ima članstvo mnogo pritožb, da pa se pritožne knjige, razun dveh slučajev, ni posluževalo. Ker ima upravni odbor resno voljo odpraviti vse nedoštatke in preprečiti vsako kritiziranje na nepravem mestu, se vljudno pozivajo vsi zadrugarji, da se v vsakem slučaju iposlužijo pritožne knjige, ki jo mora poslovodja zadruge brezpogojno predložiti v uporabo. Ako se pritožbe nanašajo na slabo ali netočno postrežbo ali na nevljudno ponašanje nastavljenega osobja napram kupujočim zadrugarjem se je poslužiti le pritožne knjige ter preprečiti radi reda in miru vsak oseben izpad bodisi proti komur koli. Ako se v takem slučaju nahaja v prodajalni, kak član upravnega ali nadzornega odbora, obrnite se takoj do njega, ki bi gotovo pripomogel k zadovoljstvu. V interesu reda, miru in ugleda se pa zahteva vljudnost ne samo od osebja zadruge, marveč tudi od zadrugarjev samih. Če bodemo vsi sodelovali pri redu in točnosti, bodo prenehale vse upravičene ali neupravičene pritožbe. Cenik glavnih predmetov živil za mesec junij 1925. vrsta blaga enota Din Hlevski izdelki: Moka pecivna Ogg kg 7'20 „ mehka it 7 — „ krušna 5-50 „ ajdova it 650 ,, ržena it 6'25 „ koruzna Ji 3 — „ krmilna a 2-50 Zdrob pšenični a 8 — „ koruzni 4 — Otrobi pšenični it 2’30 „ koruzni a 125 Testenine: Makaroni italijanski a 15 — „ domači a 11 — Polži italijanski a 15 — Rezanci za juho a 11 — Spagetti a ir— Fidelini Zrnje: it n — Riž I vrste i9 10 — „ 11 „ a 8 — Koruza v zrnu a 230 Fižol koks a 4 — Sladkor: Sladkor kocke >> 16 — „ sipa >> 14-50 Limonadni prašek zav. 1 — Kava: Kava I vrste kg 56-— „ H „ ti 46 — „ žgana it 60 — Kavni primesi: Kava Kneip a 15 — ,, družinska a 12'50 „ kolinska ti 23 — Cikorija Frank )t 2-30 Drugi predmeti: Mast domača •> 31 — „ amerikanska a 29'— Sol debela a 4 — „ nemška drobna a 450 Delikatese: Slanina prekajena n 35 — Krače prekajene a 24-— Svinjska glava in parklji a 12'— Polenovka suha tt 25 — Sadje: Češple domače a 10 — ,, bosanske a 17 — Rozine i* 26 — Mandelni tt 58 — Tekočine: Olje namizno Olje olivno a 23 — 11 25 — Kis dvojno močan it 4 — Mineralna voda 1 ii 7-50 Vrsta blaga enota Din Potrebščine za perilo: Milo »Schicht« kg 17 — „ »Zlatorog« >» 15'— „ »Gazela« 14-50 ,, terpentinovo V 18 50 Milo toaletno kom 4, 7 Manufaktura: Platno za rjuhe m 32 — „ rujavo 11 30 — ,, Wassertuch 36 — Kotenina ža predpasnike 11 15"— Nankin za perje modro 11 19 — „ „ „ rudeče 11 19"— Madapolan amerikan. 11 15 — Molinos zelen za srajce 11 15"— Flanela zelena za skaute 11 18 — Obrisače kom. 14*— Pletenine: Nogavice ženske par 15-42 » moške 10-20 » otroške 11 13-50-28 Obutev: Čevlji moški 11 280 » ženski visoki 11 290 » „ nizki 11 180-220 Razno blago: Sukanac bel in črn 10-12 cev 5'— ii *i ii a 16-30 11 3 75 40 a a v a ^w 11 3 — Vrvice za čevlje par 1 25—2 Varnostne igle ducat 1'2D-1‘50 Cene so neobvezne. Zadruga kupuje steklenice prazne: 1 1 in 1 Va 1 od 1'50 do 2'50 Din. Sukno na metre si elani lahko nabavijo pri tvrdki ;>Texti]iana« v Kočevju proti nakaznici. Zadruga ima sedaj na novo v zalogi: Malinovec, drožnik, 3 leta star, boljši in cenejši kot konjak. Limonadni prašek. V zalogi imamo tudi solidno izdelane sandale, šivane in zbite, vseh velikosti. Dalje sukanec (angleški). Amerikanske masti ne bomo imeli nekaj časa v zalogi, ker je po svoji kakovosti napram domači masti predraga. Priporočamo gospodinjam, da poskusijo s kolinsko cikorijo. Je nekaj cenejša, nekaterim celo bolje ugaja, kot frankova cikorija. Je to stvar okusa, samo opozarjamo na to naše gospodinje. Ta mesec prodajamo samo amerikan-sko moko, ker je v primeri z banaško moko precej cenejša. In ni sigurno, da ne pride iz Banata tudi amerikanska moka ali pšenica, ker so baje domače zaloge razprodane in je v Banatu sedaj dosti ameri- kanske pšenice, ki se morda melje in prodaja kot banatska. Pri moki delamo sedaj skoro brez dobička, da pomagamo v tem času neznosnih cen. Pri nakupovanju želimo, da nas gospodinje obveste, kako so zadovoljne s zadnjim sladkorjem — sipo. Prejšnji sladkor je iz državne sladkorne tovarne v Be-Iju, sedanji je iz Osijeka in stane 75 para pri kilogramu več. Po našem mnenju se splača preje kupovati sladkor iz Osijeka kot onega iz Belja. Ceno moki smo morali za 20 para zvišati, da se preveč ne veriži z njo. Slaniki se dobe, dokler traja stara zaloga po 1 Din za komad. Listnica uredništva. Člane zadrugarje opozarjamo, da bomo v listu otvoril stalno rubliko za vprašanja in odgovore. Poslužujte se te ugodnosti, ki bo pripomogla, k razčiščenju dvomljivih slučajev. Veselilo nas bode, če se bodo zadrii-garji v čim večjem številu udeleževali pri vprašanjih, ki se tičejo trgovine, zadružništva in gospodinjstva. Odgovarjali bomo točno in jasno. Pričakujemo, da s tem dosežem® mnogo uspehov k idejno zadružni propagandi. List je nadalje prost za dopisovanje vsem članom. Kdor čuti v sebi zmožnosti naj sodeluje. Članki se bodo sprejemali, tudi če niso povsem dobro slovnično ali tehnično napisani, ker bo uredištvo take članke samo predelalo, da bodo sposobni za tisk. Edino, kar želimo je, pišite samo na eno stran papirja. Članki, ki bi imeli politično vsebino, ali ki bi bili osebnega značaja, bodo romali brezpogojno v uredniški koš, ker za tako navlako v našem listu ne sme biti prostora. Kdor hoče toraj, da ne bo pisal za kos, naj piše take stvari v politične dnevnike. Program lista je le vzgojnega in informativnega značaja, namenjen je pa v prvi vrsti idejni poglobitvi na gospodarsko zadružnem polju. Tega načela se hoče uredništvo tudi dosledno držati, ker hoče z vzgojnim delom ustvariti eno dušo in eno telo iz vseh članov, ker le kot taka enota bomo zmožni uspešno odbijati naskoke iz-žemalcev povojne dobe. — Uredništvo. Izdajatelj: >Nabavijalna zadruga uslužbencev državnih železnic v Sloveniji«. Glavni in odgovorni urednik Fr. Rupnik. Tisk tiskarne Makso Hrovatin v LjubljanL