Leto XXI., št. 5 a
Upravništvo: guPliana, Hnatlieva d - Telefon štev. 3122. 3123. 3124, 3125. 3126. Inseratni oddelek: Ljubljana, Selen-burgovo ul - Tel 3492 in 3392 Podružnico Maribor: Grajski trg it. 7.
Telefon št 2455. Podružnico Celje Kocenova ulica 2.
Telefon št 190. Računi pri pošt ček. zavod I>» Ljubljana it 17749.
LJubljana, torek 9. Januarja 1940
Cena 1 Din
Izhaja vsak dan razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno 25 din. Za inozemstvo 40 din.
Uredniitvoi Ljubljana. Knafl|eva ulica 5, telefon 3122. 3123, 3124. 3125, 3126; Maribor, Grajski trg itev. 7. telefon štev 2455; Celje. Sfrossmayerjevo ulico itev. 1, telefon itev. 65.
Rokopisi se ne vračajo.
»Limes romanus«
Rim, 7. ianuarja
Posvetovanja med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in madžarskim zunanjim ministrom grofom Csakvjem v Benetkah so vzbudila v vsej Evropi največjo pozornost Sami po sebi taki sestanki med italijanskimi in madžarskimi državniki niso nič izrednega Odkar sta Madžarska in Italija leta 1927 sklenili prijateljski pakt. se vršijo redno in vedno znova ootrju-jejo intimna razmerje ki vlada med obema državama Madžarska je svojo politiko najožje n&slonila na Rim. in je tudi v času najtesnejšega sodelovanja med Rimom in Berlinom bila vedno bližja prvemu kakor drugemu.
Pomen tokratnega sestanka pa vendarle daleč presega okvir dosedanjih madžarsko-italijanskih državniških posvetov Vsa politična javnost ve, da sta grof Ciano in grof Csaky v Benetkah razpravljala o novi situaciji v Podunavju in na Balkanu, ki je nastala s pojavom Sovjetske unije na Karpatih in v zvezi z morebitnimi nadaljnjimi sovjetskimi načrti na evropskem jugovzhodu.
V italijanskih političnih krogih poudarjajo. da Italija nima nikakih agresivnih načrtov napram Rusiji Dokler ostane Rusija v okviru svojih sedanjih južn'h meia m ne bo skušala prodreti v italijansko interesno sfero, Italija ne želi ničesar ukreniti, kar bi izgledalo, da je naperjeno proti njej. Ako so v prvih tednih, ko se je sovjetska Rusija pojavila s svojo novo diplomatsko in vojaško aktivnostjo v evropski politiki. v Italiji resno računali z možnostmi te aktivnosti tudi na Balkanu in v Podunavju. gledajo danes na te možnosti z večjo skepso. Splošno mnenje je, da ie sovjetski neuspeh na Finskem hud moralni in politični udarec za načrte moskovskih vlastodržcev, ki so jih morda še imeli v Evrooi. Toda italijanska politika iipak računa z vsemi možnostmi in se na nie pripravl ja Ona smatra, da je opasnost sovjetskega prodiranja tu in da je treba pravočasno organizirati obrambo. Opoldanska izdaja oficioznega »Giornale d' Italia« je nedavno poudarila, da so Karpati »limes romanus«. Slično kakor je svoj čas Baldwin proglasil reko Ren za angleško meio. tako smatra Italija, da mora svoj življenjski interes braniti že na karpatski razvodnici.
Beneški sestanek je — tako je splošno prepričanje v Italiji — definitivno določil solidarnost Madžarske in Italije v obrambi te karpatske meje, ne le politično in diplomatsko, temveč tudi vojaško Ta odločitev postavlja celo vrsto problemov že z ozirom na dejstvo da Italija in Madžarska nista neposredni sosedi V svojih inozemskih komentarjih poudarjajo nekateri italijanski listi da ie med Italijo in Madžarsko pas ki ie na svojem najožjem mestu širok 230 km, in v zvezi s tem naglašajo. da bi bile v primeru napada s severa ogrožene vse podunavske in balkanske države in bi bilo torej v njihovem lastnem interesu, da v takem primeru polno sodelujejo z Italijo. V tem oziru je Italija baje izvršila že izvestna poizvedovanja. Samo po sebi se razume da se je na beneškem sestanku načelno razpravljalo tudi o konkretnih vprašanjih omenjenega obrambnega sodelovanja Številni madžarski vojaški strokovnjaki se že mudijo v Rimu in potrjuje se. da je Italija že poslals na Madžarsko nekatere svoje vojaške ehnike.
Ko se je evropski položaj zapletel in je naposled izbruhnila nova vojna, se je mnogo govorilo o balkanskem nevtralnem bloku, ki naj bi bil tudi napram sovjetski nevarnosti močna zaščita vseh udeleženih držav V Italiji so bili m so še napram temu bloku skeptični. Notranja nasiprotstva med posameznimi balkanskimi in podunav-skimi državami se zde trenutno nepremostljiva Na Madžarskem ie v tej zvezi dobil revindikacijski program nov zagon na drugi strani pa je baš Ru-munija. ki je v revizionističnem pogledu najbolj prizadeta na usta svojega kralja v zadnjem času ob vseh mejah slovesno potrdila svojo nepristop-nost za kakršnokoli popuščanje v tem pog'edu Po vseh znakih pa je Italija, kakorkoli je simpatično razpoložena napram gotovim madžarskim zahtevam. v sedanjem trenutku mnenja, da se morajo vprašanju skupne obrambe podrediti vsi drugi interesi.
Madžarsko-rumunski odnošaji so brez dvoma bili predmet podrobnega proučevanja v Benetkah V političnih krogih velja za javno tajnost, da je grof Ciano madžarskim državnikom intenzivno priporočal poravnavo ali pa vsaj »modus vivendi« med Madžarsko in Rumuni jo. ker so medsebojni spori med obema državama spričo sovjetske nevarnosti za obe državi enako riskant-ni. Zdi se da je nagli povratek madžarskega zunanjega ministra v Budimpešto v zvezi z nuinimi in zanimivimi predlogi italijanskega zunanjega ministra baš v tem pogledu.
Kronski svet v Budimpešti
Po še nepetrien h vesteh ie bila na sestanku v Benetkah fkleniena obrambna
vojaška zveza med Italiio in Madžarsko
Budimpešta, 8. jan. s. (Associated Press). Po iniormacijah tukajšnjih političnih krogov je bil ob priliki razgovorov med italijanskim zunanjim ministrom Cianom h« madžarskim zunanjim ministrom Csaky-jem v Benetkah dosežen sporazum za skle nitev obrambne vojaške zveze med Italijo in Madžarsko. Po tem sporazumu se je baje Italija zavezala, da priskoči Madžarski na pomoč v primeru vsakega napada □a njo.
Sklenitev obrambne vojaške zveze meo Italijo in Madžarsko je na eni strani v zvezi z možnostjo sovjetskega napada na Rumunijo ali Madžarsko.
Italija je v zvezi s sklenitvijo novega pakta baje pripravljena, kasneje podpirati madžarske revizionistične zahteve Za sedaj je grof Ciano. priporočil grofu Csa-kvju, naj Madžarska preje uredi svoje odnošaje z Rumunijo. zlasti kar se tiče madžarske narodne manjšine v Romuniji.
Madžarski zunanji minister Csaky dospe v Budimpešto jutri zjutraj Takoj po njegovem prihodu se sestane kronski svet. ki mu bo predložena nova pogodba v odo britev.
London, 8. jan. s. (Reuten Tu nimajo št nobenega potrdila vesti Associated Pressa. da bi bil v Benetkah skipnjen vojaški pakt med Italijo in Madžarsko.
>2nlh novih
obveznosti
Rim. 8. jan. s. (Associated Press) Virgi-nio Gaida piše v »Giornale d' Italia« da nista Madžarska in Italija v Benetkah prevzeli nobenih novih obveznosti Ta vesi očitno nasprotuje poročilu iz Budimpešte, po katerem je bila ob priliki razgovorov zunanjih ministrov Ciana in Csakvia sklenjena med Italijo in Madžarsko obrambna voj^čks pogodba
Csaky odšteval
impsšfc
Benetke, 8 jan o. Po dvodnevnih posvetovanjih z madžarskim zunanjim ministrom Csakyjem je zunanji minister Ciano snoči ob 23.38 odpotoval z brzim vlakom v Rim da poroča Mussoliniju o rezultatu sestan ka v Benetkah. Na kolodvor ga je spremil madžarski zunanji minister Csaky, ki sf je od njega prisrčno poslovil, nakar se je vrnil v hotel, od koder se je davi ob 10.40 odpeljal na tukajšnje letališče Ob 11 10 je napravil Csaky polet z letalom S 83. ki mu ga je dal na razpolago italijanski zunanji minister. Z letališča se ie madžarski zuna-nanji minister odpeljal proti Gardskemu jezeru ter se je ob 13 30 vrnil v Benetke, odkoder je odpotoval ob 18. v Budimpešto
Kaj je hštela Pešta
kaj želi Italija
Bern, 8. jan. j. (Havas). Budimpeštan ski korespondent lista »Corriere del Ticl-no«, ki se v daljšem članku Izčrpno Davi z vsebino razgovorov med Italijanskim in madžarskim zunanjim ministrom, pravi med drugim, da je grof Csakv prišel v Benetke z maksimalnim programom, ki ga ima Madžarska glede revizij svojih mej Madžarska vlada je izrazila teljo. da naj bi se njene zahteve napram Rumuni ji ta koj Izpolnile in Madžarski priključile madžarske narodne manjšine v Rumunijl. Tc da je osnovna zahteva Madžarske, preden naj se prične delati na sbližanju med Budimpešto in Bukarešto. Avtor eh Informacij pripominja, da je italijanski : unanji minister grof Ciano sicer ponosno zag-ot« vil na beneški konferenci, da bo Italija podpirala madžarske zahteve, doda) ">a je. rta v sedanjem trenotku Italija ne more pristati da bi se že sedaj razpravljalo o tej madžarski zahtevi, češ da bodo madžaiske zahteve popolnoma upoštevane v gen^ral-nem načrtu za preureditev "Svrnoe. ki i»o prišel na razpravo, ko bo sedanja vojna končana.
Dopisnik »Corrlera del Tirino« pravi na koncu, da v italijanskih političnih krofih zatrjujejo, da je bila beneška konferenca prva v vrsti nadaljnjih takih konferenc, v katerih se bodo med prizadetimi držnvaml Izmenjavale misli in pretresali načrti, ki jih bo predložila italijanska vlada z namenom, da se ohrani 3edanii -ed ln mir na
Balkanu ln v Podunavju, ter da se postavi močan branik proti razširjenju vojnega požara v jugovzhodno Evropo.
Odmevi beneškega sestanka
v Italiji
Rim, 8. januarja. AA (Štefani) Italijanski listi obširno komentirajo rezultate sestanka italijanskega zunanjega, ministra grof Ciana z madžarskim zunanjim ministrom grofom Csakyjem Listi se strinjajo v tem, da sta oba državnika razpravljala o važnih evropskih vprašanjih »Tribuna« pravi, da bodo ti razgovori pripomogli, da se bodo gotova vprašanja, ki so ostala doslej nerešena lahko pravilno rešila. To se tiče v glavnem gotovih vprašanj, ki zanimajo Madžarsko m gotovo njene sosednje države. List posebno naglaša solidarnost in enakost gledanja Italije in Madžarske ter njun skupni sklep, da se upreta vsakemu tujemu vplivu v tem delu Evrope »Lavoro Fascista« naglaša enakost stališč in soglasnost glede vseh vprašanj o katerih sta oba državnika na sestanku razpravljala.
... na Madžarskem
Budimpešta 8 jan s (Havas) Vsi današnji madžarski listi se obširno bavijo t razgovori v Benetkah Listi naglašajo važ no vlogo Beograda v madžarsko-rumun skih odnošajih in izražajo upanje da b<. Jugoslavija pripomogla k zboljšanju teh ^dnošajev. Listi tudi naglašajo. da bodo
pripomogli beneški razgovori k nadaljnjemu izboljšanju odnošajev med Madžarsko in Jugoslavijo.
... v Nemčiji
Basel, 8. jan. a »Baseler Nachrichten« poročajo iz Berlina, da v nemških diplomatskih krogih k razgovorom v Benetkah pripominjajo samo. da bodo ti razgovori preprečili razširjenje vojne na jugovzhod Evrope, izogibajo pa se v Berlinu vsakih aluzij glede italijanskega načrta, da prepreči sovjetski prodor v Podunavje.
... in Rumuni;!
Bukarešta. 8. januarja. AA (Štefani) Vsi rumunski politični krogi naglašajo pomet, sestanka Ciano - Csaky in poudarjajo, da je ta sestanek velikega političnega pomena za mednarodni politični položaj in seveda tudi za Rumunijo. Ti krogi tudi izjavljajo, da želi Rumunija zboljšati svoje razmerje do Madžarske.
GaSancu pojde v Rim
Basel. 8 jan z Kakor poročajo »Basler PJachrichten« iz Rima pričakujeio že za prihodnje dni obisk rvmunskpea zunaoiega ministra Gafenca ki bo na DnvabPo italijanske vlade razprav1.!*! i itali;anck'm zunanjim ministrom o italU^nskih nre^toirh <rlode ared'tve m'm«*ea so*'tj« m«d Rumu nijo in Madžarsko Po infnrmaHiah istega vira so «e Madžari izjavili pripravljene 'a dosego rppa pjlia oai1^ li no pustit1 v svoiih rahtpvah nanram Ruttui-niji Tudi budimopštansk- dopisnik lista iavlja da so 'mpli razeovo*-' <?rofa Ciana
z grofom Csakyjem v Benetkah pozitivne rezultate, ki bodo velike važnosti za vso južnovzhodno Evropo. Politični krogi v Budimpešti so mnenja, da se bodo ti pozitivni rezultati v najkrajšem času pokazali v konkretnih dogodkih V zvezi s tem opozarjajo na to da sta imela grof Csaky in grof Ciano po objavi uradnega komunikeja. za katerega ie dobil grof Ciano pred objavo odobritev Mussolinija, še četrti razgovor, o katerem pa ni bilo izdano ni-kako uradno poročilo Ta razgovor ni bil predviden v prvotnem programu beneškega sestanka.
London, 8. Jan. z. Dopisnik »Basler Nationalzeitung« javlja svojemu listu, da spravljajo v londonskih krogih beneški sestanek italijanskega in madžarskega zunanjega mnistra v zvezo s finsko-sovjet-sko vojno Kar se tiče Rumunije. zatrjujejo v poučenih londonskih krogih, da Je bil kralj Karel pred izbruhom finske vojne pripravljen skleniti v Sovjetsko Rusijo nekak kompromis, da bi se mogel tem uspešneje upreti madžarskim in bolgarskim revizionističnim zahtevam. Ko pa se je sedaj v finski vojni izkazalo, da rdeča armada ni tako sposobna, kakor se ie prej domnevalo, je Rumunija odločena upreti se sleherni revizionistični zahtevi To stališče je odobril tudi Mussolini. ki vidi glavno nalogo balkanskih držav v složnem od-ooru proti prodiranju komunizma na Balkan in Podunavje Zato je grof Ciano tudi zavrnil madžarske revizionistične težnje napram Rumuniji in nujno nasvetoval Madžarom naj v sed^nj^m času ormste vse revizionistične načrte, ker so druga vprašanja mnoeo bolj pereča.

Vaika imk& zmaga mi Rasi!
rlnd uničil! 44. sovjetsko divizijo ter napravili izredna bgat vojni plen — Na ostalih bojiščih skoro popolno zatišje
Oslo, S. jan. j. (Norske Telegrambj-ro). V vzhodni Kareliji se je Finccm posnčlio vzhodno od Suomusalmija pri mest« cu Raate izvojevati veliko zmago nad sovjetskimi četami. Pritisk sovjetske vojske ki je bil od vsega početka sovražnosti na frontnem odseku pri Suomusalmiju izredne močan in ki je stremel za tem, da s prodorom proti Uleaborgu preseka Finsko, ki je na tem mestu, najožja, na dvoje, je sedaj dokončno odbit. 2e minuli teden so Finci z močno protiofenzivo potisnili sovjetske čete daleč nazaj, kjer so se poskušale izuuva utrditi, finske čete pa so jih pri tem z neprestanimi napadi ovirale, tako da se je sovjetska koncentracija lahko tzvršila šele pri mestecu Raate, ki leži 36 km vzhodno od Suomusalmija Dočim so se ves minuli teden vrstili manjši boji med sovjetskimi četami, ki so se umikale največ vzdolž ceste, ki drži iz Suomusalmija preko Raate dalje do sovjetske meie. pa je prišlo včeraj tik prea mestecem Raate do odločilnega spopada. Sovjeti so vrgli Fincem nasproti svoj" 44. divizijo, ki Je po zatrdilu vojaSUlh opazovalcev dobro oborožena In oskiheva na. Razvila se Je ogorčena bitka, ki je tra tala včeraj ves dan in se je šele dane* zju traj končala s popolno zrnato finske vojske. Finci so popolnoma nn'čili 44. sovjpt -ik«» di\i7iio ter Hm je padlo v roke ia«» 1000 vojnih ujetnikov in vel-kanska mnofci na vojnega plena. Preostali deli razbit* «"»v jetske armade so se v paničnem lR*gu umaknili v neprodlrne gordove. ki se rnz-prostirajo desno in levo od ceste Raate — soviotska meja in Hh se^aj tam znsii-d -|e-Jo finske smučarske črte z namenom, dn dokončno očistijo ta frontni sektor.
Po dosedanjih podatkih je v vojnem ple nu. ki je po zmagi pri Pa.°te nadpl v roke Fincem, med dru^rim tudi 102 topova raznih tipov ln kalibra. 42 tankov, 10 oklop-nih avtomobilov. 20 traktorjev. 278 laz-ličnlh transportnih avtomobilov. onremHe-nih s strojnicami. 46 avtomatičnih pušk 170 konj in 47 voi*>«'nh kuhinj, število ujetnikov znaša nad 1000. koliko pa so imele sovjetske čete pri porazu mrtvih in ranjenih. še ni ugoto\'lieno Volaški .strokovnjaki pripisujejo finski zmarl pri Ran*e šf večji pomen, kakor jo je Imela zadnja finska zmn<ra pri Salli. ker ie s tem vrrjcfn« 7,a dalje časa, Izvzemši n'Wka ori Ppfengl, onemogočena vspkn večja ruska ifenziva na severnem boiifičn.
Na skrajnem severu prt Pečengi so bili J tekom včerajšnjega dnpva samo -uaajs; spopadi, ki v ničemei niso spremenili položaja.
Na karelski ožini so sovletskl napadi za radi silnega mraza - do 30 stopenj pod ničlo skoraj popolnoma prenehali Sovjetski motorizirani odredi zaradi globokega snega ne morejo oppTirpti v^k ^Ikn -i^tjvmi je bila samo sovjetska artilerija. ki je obstreljevala posamezne utrdbe Mautierhei-movp črte. vendar pa nikjer niso Blodili napadi pehote Prav tako ni illo včoruj večiih bojev severno od Ladoškega jezera Nrpadi sovjetske pehote na posamezne utijene finske pozicije so bili z lahkoto odbiti. Letalstvo se je moralo zaradi slabega vrprne-na omejiti samo na nekatere Izvidniške polete.
Msshovsko noročifo
Moskva, 8 ]an br Stab len-nflrajskega vojnega okrožja je snoči obiavil naslednje noročilo
Dne 7 <anuaria se na fronti ni nič posebnega zgodilo Na frontnih odsekih pred Uhto in Rebolijem sc. bile na delu «zvidm-ke čete Na <>dseku pred Petrozavodskom je izvidn""k' addelek sovietske vojske uničil četo nasonitnih 'zvidn kov Na karelski ožini so bile na delu -zviomce in je prišlo tud' do tonni'keea strelianja
Zaradi slabega vremena je letalstvo zclo •mejilo svoie delovanje.
Proglas finske vlade
Helsinki. 8 jan br Finska vlada je snoči izda'a prog'as na narod, v katerem ga i poziva, naj stavi vse svoje sile za uspešno '
borbo proti »»»vietsk- Rusiji Finska bo morda premagana zarad' številčne premoči sovražn ka a dejansko nikoli ne bo uničena Vsi Finci se poz v*;< da se z vso požrtvovalnostjo m vdanostjo posvetijo službi za domovino da »<?■ ne plašijo žrtev v podporo borcem na frontah Ves ftnsk narod ve da se s posvečenimi sre.is*vi bon za sveto stvar Naš narod bo nazadnje izšel iz te vojne velik m neodvisen m nekoč bodo naši pesniki opevali naš čis kot do-l-c naše siave
Finski športniki na fronti
Helsinki, 8 januarja. AA. (Reuter) Semkaj so prisoele vesti, da sta padla na bojišču slovita tinska sp<»itnika Vasenius m Alhasan. Nikanen pa je bil hudo ranjen.
Angleški prostovoljci
London, t,, jan. br. Prihodnje dni odpotuje iz Londor a prvi večji oddelek angl*-šk'b pr« slovoljcev na Finsko. Oddelek je sestav icr iz bolničarjev in zdravnikov.
Nemčija zaustavila italijanska letala za Finsko
Berlin, 8. jan. s. (Associated Press). Potrjujejo, da je nemška vlada zadržala več italijanskih letal, ki so bila preko Nemčije poslana na Finsko. Letala so bila odprem-ljena po železnici. V luki Sassnitz, odkoder gre prevoz na Švedsko, so opazili večje število italijanskih vagonov, ki so pripeljali letala. Nemška vlada se je za ta korak odločila očitno na pritisk sovjetske vlade.
ne odstopi niti pedi svoje zemlje
Bukarešta. 8 ian r. O pril:k; svoiega inšpekcijskega potovanja imel krali Ka-rol pri pregledu neke vojašnice v Cerno-vicah govor, v katerem se je dotaknil mednarodnega prloža^a in znova Dodčrtal miroljubnost Rumunije. ki pa je pri vsem
Nedvomno sta oba mm^stra razmo-trivala tudi jugoslovensko-madžarske odnošaie. ki so od blejskega res^anka leta 1938 sem vse bolii, a navrlic temu niso še privedli do sklenitve že večkrat napovedanega prijateljskega pakta Razlog za to ne leži v pomanjkanju dobre volje na tej in oni strani. Tudi med obema državama ni nobenega vprašanja, ki bi delalo nepremostljive težkoče. Madžarski revizionizem se je. tako je bilo ponovno poudarjeno. ustavil pred jugoslovenskimi mejami.
Nesumljlvo je italijanska diplomacija živo na delu ne samo v Bukarešti, temveč tudi v Sofiji, da se nesoglasja med posameznimi državami evropskega jugovzhoda zagla-dijo in da povsod prodre naziranje, da je obramba proti preteči opasnosti s
severa prva in najvažnejša naloga vseh prizadeti držav
Ali je b'lo v Benetkah govora tudi o možnostih ki bi nastale, če bi prišlo do nemško-sovjetske vojaške pogodbe. ki bi ne ostala brez daljnosežnih posledic tudi na jugovzhodu Evrope in bi prizadela v veliki meri tudi italijanske interese, se ne da reci V Rimu vsekakor upajo, da 3erl'nu ni na tem. da bi pokvaril svoje odnošaje s svojim italijanskim zaveznikom Možnost. da bi zapadni zavezniki ali Nemčija spričo Doziciiske vojne na zapadu iskali izhoda za odločitev na Balkanu ali na bližnjem vzhodu se za ankrat smatra za neaktualno.
Prihodnji dnevi bodo prinesli jasnost še v mnogih podrobnostih Eno se da že danes reči: beneSki sestanek znači pričetek nove aktivne in realne politike Italije v Podunavju in na
Balkanu z izdelanim konkretnim načrtom. Ne smemo pozabiti, da se Italija smatra za balkansko velesilo in s tega stališča ureiuje vse svoje ukrepe in akcije. Za 8. februar ie napovedana konferenca balkanske zveze v Beogradu. ki bo ne-:p«»mo takisto razpravljala o problemu eventualnega sovjetskega prodiranja, a bo ravno tako nesporno stala tudi pod vtisom beneškega trikraljevskega dne. — Dr. O. A.
Anglerffco-norveška
trgovinska pogajanja
Oslo, 8. jan. j. Norveški zunanji minister Je danes v Izjavi novinarjem demantiral vesti, da so se razbila trgovinska pogajanja med Anglijo ln Norveško. NorveSkl zunanji minister je Izjavil, da pogajanja niso prišla na mrtvo točko, marveč sta obe delegaciji zaposleni a proučitvijo novih predlogov za sklenitev trgovinske pogodbe.
' tem trdno odločena braniti sleherno ped svojega ozemlja Kralj Karol je naglasil, da želi Rumunija slej ko prej pospeševati mirovno politiko in da si ničesar ne želi bolj, kakor da ostane izven sedanjega vojnega vrtinca. Toda pri tem Je prav tako trdno odločena braniti vse svoje ozemlje, ki ji je pripadlo po mirovnih pogodbah in se bo z orožjem uprla slehernemu napadu, pa naj pride od katere koli strani. Borili se bomo do zadnjega moža, če bi na« kdo napadel in nam hotel odvzeti bedisi Besa-rabijo, Bukovino In Doberudžo. Vse to je rumunska zemlja, ki jo bomo branili do zadnje kaplje krvi.
V diplomatskih krogih v Bukarešti je ta govor izzval veliko pozornost zlasti glede na vesti o načrtih Sovjetske Rusije. Smatrajo, da je v enaki meri naslovljen tudi na Madžarsko, ki je začela v zadnjem času znova iznašati svoje revizionistične težnje. V zvezi z obiskom grofa Csakyja v Benetkah, kjer je z italijanskim zunanjim m'nistrom grofom Cianom razpravljal o položaju v Podunavju in na Balkanu ter o madžarskih revlzionističnih tpžnjah. doda jej o tej odolčni izjavi rumunskega kralja še poseben pomen.
Sokoli! Posedajte in podpl* rafte Sokolski kino v ŠiikU
Goerfng pripravlja
ialelcosežne ukrepe
Ustvariti hoče iz Nemčije »enotno tovarno, vojašnico
in kuhinjo"
-i
Amsterdam, 8. jan. j. t Ha vas j Po inlor-
Ulc.—ja_Li U. UcUu>a.Ui uiuuuV, jv. ju V tCS-Ilii. ttr/flil 4 luulatiiolu uoiiiicuiii, p^iCU-
kujejo v WtJiiCiji po mienovanju marsaia
g^uUuisiva Uicift.oUil_l.ie ulXuuc lici loi-
iuu ^jvj^ oi-jai	ui uiuuatiije. Po
Zati v ciiij u leu tuo„oV je Ouiui« Ou.iK.Cil
s uuu iuuu 5u«u v^^h uu^or, ki bi i>e u
Ilcuuntii	illU|,U«	V JU piOkl
klvsutail 1'ciun.i.mi, adlctul liu.ucu jc ua-rtuiu ix ;>tull,.je cllutuu »tuvaiuu, voj«*d-
haco in kiiuiuju«. UKiepi, ki jui uu i^^ui
Ouilli^ V ^cij.cUUVaiiJ U	CUja, LhaIU UU-
Sleunji.
1. yse detajlne trgovine, ki Jim bo smacij&uiu bia^a, pa i~io0e ue uuuo ulovit Obuutiu, bouo zaprt«.
2- V bane.ua luuu^ena likvidna denarna sreuatva iM.yii.iu uguvm Uuuo zasežena v pnu ur za ve. Ltetajjisti, Ki juii uuuu trgovine zaprte, uuue na svoje douroimetje kratkoročne in sreciujcrouue boue, ki bodo ekvivaieni.ni pridanemu pos>ojuu državi.
3.	Ze sedaj je oiiciozno zabranjeno bankam izplačevati imetnikom depozitov več kakor po 500 mark hkrati.
4.	Izvršena bo emisija državnih delnic po 10 in 20 mark, in se bo v njih izplačeval tudi del delavskih mezd.
5.	Kazširjen bo sistem kolektivne ljudske prehrane z ustanovitvijo ljudskih kantin in razširjeno bo število tako zvanih loncev (Eintopigerieht). Tovarne bodo morale oskrbeti za svoje delavstvo prehrano in nastanitev.
6.	Vsa živilska Industrija bo podvržena ostri reviziji in bodo odvisna podjetja zaprta.
7.	Izvršil se bo ponoven natančen popis obleke in obutve civilnega prebivalstva od hiše do hiše po vsej Nemčiji in se bodo pri tem zasegle vse zaloge stare obleke, ki ■e bo predelala za potrebe armade.
8.	Poostrila se bo kontrola uradništva, ki se bo v administraciji energično prikrojilo dejanskim potrebam.
9.	Izvršena bo radikalna čistka v administraciji stranke in armade.
Nemški informatorji trdijo, da bo navedene ukrepe izdal Goring najkasneje v osmih dneh.
Davki na prihranke
Kodanj, 8. jan. s. (Reuter). List »Politi-ken« prinaša poročilo svojega dopisnika v Belinu, v katerem se bavi z gospodarskim položajem Nemčije po imenovanju marša-
la Goringa za gospodarskega diktatorja. List prav., da bo moraj Gor mg naju predvsem novo kxuje za stroške vojne. Sedaj znašajo redni vojni stroški Nemčije vsaj ou m»iijard mark ietno. Razni izredni izdatki tu še niso upoštevani Dopisnik ci-t.ra poročilo »Beliner Boraenzeitung«, ki pravi, da bodo v Nemčiji uvedeni novi davki na prihranke. Pravi dalje, da je bilo sedanje vojno gospodarstvo v Nemčiji prouacunano na kratko vojno s Poljska Sedaj ga je treba preurediti za daljno vojno.
,Sistem, ki spcminja
na staro Sparto"
London, 8. jan. s. (Reuter) Nekateri angleški listi se bavi j o danes tudi z novo ureditvijo vojnega gospodarstva v Nemčiji List pravi, da so omejitve, ki jih Nemci sprejemajo nase, znak odločnosti. Po mnenju nekaterih gospodarskih strokovnjakov konsumira prebivalstvo v Nemci" sedaj celo manj nego producira. Proti takemu nasprotniku je treba razviti vso moč, če hoče Anglija zmagati, in tudi Angleži morajo biti pripravljeni na velike žrtve. Gospodarjem Nemčije so na razpolago bogati viri ter vse narodne energije-ki so bile že več let poprej usmerjene k ustvarjanju vojaške moči. Ta sistem spominja na nekdanjo Sparto. Mnogo Angležev se še ne zaveda, da je treba za zmago nad takim nasprotnikom tudi v Angliji revolucionarnih sprememb in velikih žrtev.
»Tudi »News Chronicle« pravi, da posvečajo v Angliji morda premalo pozorno-nosti ohranitvi in uporabi vseh virov nar-ion^lneg« bistva. Maršal Gdnng ima sedaj okoli sebe v Nemčiji gospodarski generalni štab. Angliji je potreba več poleta in več žrtev. List zahteva ustanovitev gospodarskega generalnega štaba tr.di ts Anglijo.
Justifikacije v Nemčiji
Amsterdam, 8. jan. br. Današnji »Tele-graaf« poroča, da je bilo od pričetka novega leta v Nemčiji izvršenih že večje število justifikacij zaradi raznih prestopkov, ki se sedaj kaznujejo s smrtjo. Samo 5. in 6. januarja je bilo justificiranih 9 ljudi in sicer zaradi veleizdaje, umorov, tatvin, atentatov in zločinov proti morah. Dve justifi-kaciji sta bili v Konigsbergu, dve v Vrati-slavi, ostale pa v Berlinu, Hallu in drugod.

2?©fi O
a Mura Belishe
Razburjenje v angleški javnosti — Bivši vojni minister bo v parlamentu pojasnil, zakaj je o&stopH
London, 8. jan. o. V londonskih diplomatskih krogih se trdovratno širijo vesti, po katerih je ostavka vojnega ministra Hora Belishe resno omajala zaupanje javnosti v Chamberlainovo vlado, zaradi česar ne izključujejo možnosti vladne krize. Pričakujejo skorajšnje sklicanje angleškega parlamenta, v katerem naj bi sc razčistila celotna zadeva ostavke Hora Belishe. Kljub vsemu trdijo v angleških službenih krogih, da ne bo prišlo do sklicanja parlamenta pred določenim časom. V glasovih, ki so se danes razširili v Londonu, se omenja tudi možnost nadaljnje preosno-ve vlade ter govore celo o možnosti Cham-berlainove ostavke, katerega naj bi nadomestil Winston Churchill.
London, 8 jan. AA. (Havas). Bivši angleški vojni minister Hore Belisha je sklenil po parlametarni tradiciji podati osebno izjavo o vzrokih svojega nepričakovanega odstopa v spodnji zbornici
Polit čni krogi naglašajo. da je odstop Hora Belishe zbudil izredno senzacijo v vrstah vseh strank Vse stranke so si edine, da mora Hore Belisha parlamentu pojasniti vzroke svojega odstopa Dogodki pred odstopom Belishe in njegovi razgovori s Chamberlainom so znan: samo še čuvarju zasebnega pečata siru Samuelu Hoareu. Znan oje. da je sir Samuel Hoare za obisk pri britanski eksepedcijski vojaki dal razumeti da bo po vrnitvi v Lo-
don poročal o nesoglasju, nastalem med
vojnim ministrom Belisho in vojaškimi poveljniki. Zdi se, da je to poročilo pripravilo Chamberlaina do sprejetja ostavke vojnega ministra.
London, 8. jan. s. (Reuter). Odstop;vši vojni minister Hore Belisha se je danes v vojnem ministrstvu poslovil od uradništva ministrstva. Oficielno bo izročil svoje posle jutri.
Ni pričakovati, da bi ministrski predsednik Chamberlain v svojem jutrišnjem govoru v Mansion House omenil vzroke spremembe v vladi. Kakor sedaj uradno potrjujejo, bo odstopivši vojni minister na prvi seji novega zasedanja parlamenta dne 16. t. m. govoril o vzrokih svojega odstopa. Možno je, da bo nato govoril tudi še ministrski predsednik Chamberlain ter povedal svoje stališče do zadeve. To pa zavisi za enkrat od vsebine govora Hora Belishe.
Kaj pravi Moskva
o B-alishovem osSsiatJ-u ,
Moskva, 8. jan. o (United Press) Poročila o izpremembah v angleški vladi je j
snvip'ski tisk objavil kot veliko senzacijo, vendar pa ni prinesel nobenih posebnih komentarjev Tas trdi. da je bil Hore Be-isha odpuščen, ker je hotel angleško vojsko demokra+izirati in ker je bil nroti polil ji-nju vojnih potrebščin na Fir;-!:o.
ključka.
Admiral Usborne Je znan po treh zelo valnih Izumih, ki Jih je te svojčas stavil na razpolago vojni mornarici. Eden od teh Je namenjen vojni proti minam. Nadalje Je konstruiral poeebea braostrelni piotile-talski top.
Nemški ujetniki
na Škotskem
LOndon, 8. Jon. br. Okrog 300 nemških ujetnikov so da/vi prepeljali iz nekega Škotskega taborišča na neko veliko kmetsko posestvo. Med ujetnik ao v večini mornarji z nemških trgovskih ladij, okrog 40 pa je članov raznih podmomiških posadk.
Rationiranje živil
v Angliji
upa
>m in megla
i ^
I A v*' •>


&
Na francoskem bojjišču sama izvidnlfke al
Pariz. 8 jan s. (Reuter) De? in megla ovirata skoro vse operacije na zapadni fronti Kakor pa poroča pariški radio so francoske čete zapadno od Vogezov odbile tekom zadnjih 24 ur dva nemška pa-trolna napada V obeh primerih je prišlo do borb od moža do moža.
~ i"
francoski in ang'e?k! generali. General Game'in je odlikoval generala Ironsidea ter Gorta z velikim križem častne leg\ie. Ob tej priliki je izdal tudi dnevno povelje vojski.
London, 8. Jan. br. Danes so stopile ▼ veljavo že napovedane omejitve konsuma nekaterih vrst živil v Angliji. Od današnjega dne dalje bo vsak Anglež prejemal na teden po 4 unče (120 gr) surovega masla. po 12 unč (360 gr) sladkorja, po 4 in pol unče 135 gr) slanine ter po' 3 in pol unče (105 gr) gnjati. Z 22. januarjem bo omejen tudi konsum mesa.
Tisk ugotavlja v svojih današnjih komentarjih znova, da so bili ti ukrepi angleške vlade povsem upravičeni. »Daily Telegraph« naglaSa, da so bili obroki najvažnejših živil določeni zelo prav čno ln hkratu Je bilo za razdelitev teh živil po vsej državi tako poskrbi Je po, da blaga nikjer ne bo zmanjkalo. Racioniranje omenjenih vrsti živil ne pomeni, da bi se angleškemu narodu nalagale kakšne nove žrtve. Kupna moč britanskega naroda bo s prihranki na tem področju ojačena. tako da se bo mogel nacionalni kredit porabiti za druge dobave. »Times« prav tako ugotavlja, da Angležem ne bo treba stisniti pasov in da se tudi življenjski standard s tem ne bo zmanjšal, pač pa se bo r znatni meri zmanjšal dovoz te vrste blaga Iz tujine, tako da se bodo ladje lahko uporabljale za dovoz vojnega materiala.
Danes se sestane
francoski parlament
Pari«, 8. Jan.- AA. (Havas). Parlament se jutri spet sestane na svoje redno zasedanje. Na prvi seji bodo izvolili novo pred-sedstvo poslanske zbornice. Vsi listi so si edini, da bo za predsednika spet izvoljen Herriot.
Vojni napori Kanade
Ottawa, 8 Jan. br. Kanadski prometni minister Harl Je imel snoči po radiu govor, v katerem Je opozoril na vel ke napore Kanade, da bi podprla Veliko Britanijo v borbi proti Nemčiji, tako da bi bila zmaga čim prej izvojevana. Vojna naroč la kanadske vlade so znašala dosedaj že 14.5 milijona dolarjev, v kratkem pa bodo krediti še znatno povečani. Poleg tega je bil določen tudi kredit 5.5 milijona za izpopolnitev kanadskega železniškega omrežja, tako da bo moglo brez težav prenesti ogromni promet vojaštva in vojnih potreb-5č!n iz vseh pokrajin v luke, od koder bodo šli transporti preko Atlantskega oceana.
Vojno ministrstvo oddaja tedensko po 400 do 500 naročil. Doslej je naročil že toliko, da bo z njimi zaposleno 45.000 delavcev leto dni. Samo Izvedba zavezniškega načrta za gradnjo letal določa. da si mora Kanada nabaviti letos 4000 letal. 1300 jih bo zgradila v lastnih tovarnah, le motorje bo uvozila. V kratkem bo prispelo v Kanado 900 motorjev iz Anglije, 600 pa iz Zedin jenih držav. Naclalie je Velika Britanija naročila v Kanadi 1600 letal. Ko bo do maksimuma razvita kanadska Industrijska kapac teta, bo v Kanada na leto zgra jenih po 30.000 leta!. Kanada raapolaga sedaj s 40 vojaškimi letališči. V kratkem bo to Število podvojeno.
Harl je izjavil, da se pripravlja tudi velik načrt za gradnjo vojnih ladij Britanska n kanadska vlada sta kanadske ladje-de]p?oe že pozvali, naj jima predlože oferte za 72 ladij.
Nov papežev govsr
Vatikan. 8. januarja. AA. (Havas) Papež Pij XII. je danes sprejel v skupni avdienei člane rimskega plemstva. Pri tej priložnosti je imel govor, v katerem je dejal tudi tole:
Božja previdnost je Ttalljl prihranila vojno, ki divja v raznih krajih in ki je spremenila mesta ln vasi v razvaline. Mir bega plah in osamljen po temnih poteh. Ljudje starera in nove~a sveta v skrbeh iščemo mir ln si ga želimo nazaj	hi z vzajemnim ln brats'\',vi p%-Sr/anjcm ustvariti trajen in pravičen mir.
1
Francosko m nemško j cmzmz
vojno pg-ročllo
Berlin, 8. Jan br Vrhovno poveljstvo nemške vojske je davi objavilo naslednje vojno poročilo:
Na zapadu je bil v obmejnem ozemlju zaoadno od Mertziga odbit sovražni izvid-nišk' oddelek, ki je napadel neko n&^o po-stolanko. Sovražnik je Imel precej Izgub.
Pariz, 8. jan. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je davi objavilo naslednje 253. vojno poročilo:
Noč Je obče potekla mirno Nekoliko živahnejše Je bilo delovanje izvidnic na področju vzhodno od Vogezov.
ChurchiU na Sronti
Pariz, 8. Jan. br. Vrhovno poveljništvo angleške vojske v Franciji je izdalo danes opoldne naslednje poročilo:
Prvi lord admiralitete Winston Churchill j* prispel danes v spremstvu šefa generalnega štaba angleške vojske generala Ironsidea v glavni stan vrhovnega povelj-n;k? angleške espedicijske vojske v Fran-djl generala Gorta. General Gort Je visokemu gostu priredil kosilo, katerega so se udeležili tudi vrhovni poveljnik zavezniške vojske general Gamelin ter drugi
Lorsdon. 8 iar sj (Reuter) Dosedanji vrhovni šef angleSke cenzuro pod."trai C B Usbome ie danes nod?.' ostavko na svoj pobožaj. Kakor pravi uradno poročila je dal ostavko zato. ker mri ie poverjena nova naloga, da grad- pesebne mornariške edinice za angleško admlraliteto.
Notranji minister je ob p^liki ostnv>te admirala Usborna izrazil svoje priznanje za dragoceno službo ki jo je vršil Usbome s tem. da Je od vsega začetka organiziral cenzuro ter uspešno opravljal svoj poa<:i Dejal je, da je admtral Usborne odiral s svojo demisijo, dokler ni nastopil trenutek ko 1e bilo mogoče spremembo Izvesti na najbolj primeren način in z najmanjšo oviro za delo cenzure.
Admiral Je bil šef obveščevalne s'uzbo mornarice preden je ob izbruhu voina prevzel mesto glavnega cenzorja Novi položaj, ki mu Je odkazan sedaj, je mssto generalnega ravnatelja pri neki cvrdKi za gradnjo ladij. Usbome sam novina-jem ni hotel dati podrobnih podatkov e ovojem novem delu. pač pa Je namignil, da namerava ostvariti idejo, ki Jo je imel že .prei letom dni in ki Je sedaj izradn<»ga pomena. Pripomnil Je še, da Je bdi sam združen z začetkom te ideje in da se čuti oe«bno od-
Skandinavske težave
Švicarski glas o naraščajoči napetosti med Nemčijo in
nordijskimi državami
Basel, 8. Jan. r. »Baseler Nachrichten« objavljajo daljše poročilo svojega berlinskega dopisnika, ki opozarja na naraščajočo napetost med Nemčijo ln skandinavskimi državami. Razvoj političnega položaja v nordijskih državah v zvezi z njihovo podporo Finski slikajo v berlinskih krogih zelo črna Vedno bolj jasno prihaja do izraza, da smatra Nemčija za edino sprejemljivo stališče, da se Švedska ln Norveška ne vmešata V finsko-sovjetski konflikt ter da ne nastopita proti Sovjetski Iiusijl. Pri tem grade v Berlinu svoje načrte na zadržanju švedske vlade, ki je docela v nasprotju z razpoloženjem vse švedske javnosti. Za čudo mnogo vodilnih švedskih politikov se zavzema za politiko intervencije v korist Finske. Med te spada tudi sloviti raziskovalec Sven Hedln, ki je sicer na glasu kot velik germanofil ln ki je še nedavno obiskal Hitlerja ln mu izrazil svoje občudovanje. Tudi med švedskimi prostovoljci, ki so odrinili na Finsko, Je izredno mnogo članov najuglednejših švedskih rodbin, med drugimi rodbine škofa Soeder-bloma.
Poleg nedvoumnih svaril ln groženj na naslov nordijskih držav je glavna ost nemške propagande naperjena proti zaveznikom, katerim očitajo, da jim je podpora Finski ie krinka, pod katero hočejo zaplesti v voj-no-nordijske države in tako ustvariti novo fronto proti Nemčiji. Ta manever naj prikrije tudi Društvo narodov, ki Je že sankcioniralo vsako akcijo proti Sovjetski Rusiji. Ker pa Sovjetske Rusije zapadni velesili ne moreta direktno napasti, je vsa akcija zamišljena po sodbi berlinskih krogov v prvi vrsti proti Nemčiji. Sporedno s tem poziva nemški tisk vedno bolj odločno vse
nevtralne države, naj se dokončno Izjavijo, kako stališče zavzemajo naprzun politiki Anglije ln Francije, kajti Nemčija hoče Imeti popolno jasnost, ravnajoč se po načelu: Kdor nI z nami. Je proti nam!
Položaj skandinavskih držav
Pari*. 8. Jan. br. Agencija Havas Je objavila poročilo svojega amsterdamskega poročevalca, ki pravi, da se v Berlinu da^ ne s sestane vojni »vet. Na seji bodo razpravljal o stališču, ki naj ga Nemčija v bodoče zavzame do nevtralnih d'žav. Verjetno Je, da bodo sprejeti zelo važni skle-Pi-
NarodnosodaJIstični ttek nar^SalJuje kampanjo proti skajidinavskim državam, ki naj bi po nasvetih iz Berlina oe dopustile, da Finska preko njihovega ozemlja dobivoJa pomoč Iz tujine. Skandinavski tlak slej ko prej odločno zavrača te nasvete.
Neki nemSki U»t Je v svojem uvodnika te dni objav. 1, da spada Sk&aiin&vija v življenjski prostor Nemčije in Sovjetske Rusije. To je vzbudilo v skandinavskih državah še prav posebno pozornost in odpor. Norveški dnevnik »Aftenposten« se vprašuje, ali nd blo morda kaj takega sklenjeno že v Moskvi, ter pravi nato: Naj bo stališče Nemčije ln Sovjetske Rusije kakršnokoli, Skandinavija bo branila svoje življenjske interese. Skandinavske državo imajo svoj življenjski prostor, a ta ne sega preko njihovih mej. Prav tako tudi nikoli ne bodo dopustile, da bi one same postale življenjski prostor kake druge sila.
Položaj Anglija
v p®istor§ki vojni
Angleški ukrepi proti nemški pomorski vojni postajajo
vedno bolj učinkoviti
London,,g. jan. a »Dafly Herald« navaja, da se je v prvem tednu januarja potopila valed nvln ki torpedov ena sama angleška ladja a samo 3000 tonami. List na-glaša, da so se torej ukrepi admiralitete proti nemški pomorski vojni izkazati kot uspešni in da dajejo povoda za največji optimizem. Izgube preteklega tedna so najnižje od začetka vojne dalje. Lrst pravi, da bo vladna kontrola nad trgovinskim ladijskim prometom še bolj utrdila položaj Anglije v pomorski vojni.
Ogromne količine zaplenjenega petroleja
Pariz, 8. jan. s. (Havas). Angleške in francoske kontrolne postaje za vojno tihotapstvo so doslej zaplenile že toliko petroleja, namenjenega v Nemčijo da bi 50 dvomotornih bombnikov lahko 18 mesecev vsak dan letelo iz Nemčije v Anglijo in nazaj.
Žrtve min in torpedov
London, 8. Jan. s. (Reuter). Angleški parnik »Towneley« (2000 ton) je včeraj zadel ob jugovzhodni angleški obali na mirto in se potopil Vseh 24 članov posadke je rešenih.
Ob škotski obali je zadel ▼ soboto na mino 8300 tonski angleški parnik »City of Marseille«. Ladja je bila težje poškodovana, vendar se jo je posreči lo sj>raviti v pristanišče. Pri nesreči je bil en indijski član posadke ubit, 13 pa ranjenih. Neko letalo je opozorilo rešlne čolne, da so rešili nekaj članov posadke.
Pri Gibraltarju je v soboto trčiHa angleška ribiška ladja »Kmgston ("ornelli-an« z neko fi-ancoeko ladjo ln se potopila Vseh 17 člarov posadke je pri tem lz-•rvbilo življenje.
L°ndon, 8. jan s. (Reuter). V nedeljo
zjutraj se Je oto Južno-vzJiodm anglefikl obali po eksploziji iz Se neugotovljetiega vzroka potop i angleški parnik »Sendring-ton Oourt« (3.000 ton). Vsa posa<cika 34 mož je rešena.
Švedski protest v Moskvi
StocKhOlm. 8. jan. s. (Reuter). švedsko zunanje ministrstvo je vložilo pri sovjetski vladi oster protest, ker je v petek sovjetska mornarica brez svari La v Bot-n^škem zalivu obstreljevala švedski parnik »Hendriks« ln ga uničila. Sovjetska vlada je odgovorila, da bo incident preiskala.
Posadka »Columbusa"
se vrača v Nemčijo
T°k!o, 8. Jan. s. Reuter. List »Asahi 51nbun« poroča, da je v soboto odpotovalo iz Los Angelesa 40 Članov posadke potopljenega nemškega 31.000 tonskega prekomerni ka »Columbusa« na neki japonski ladji v Neimčijo. Vračajo se domov preko japonske m Sovjetske Rusije. Danes odide na isti naftn v Nemčijo druga skupna posadke 200 mož.
Srečno ušel podmornici
Rio de Janeiro, 8. Jan. j. (Havas). Danes je prišel v tukajšnjo luko angleški parnik »Higlond Patriot«, ki Je imel na svoji poti iz Angl je nevarne doživljaje, ki pa se je slednjič zanj srečno iztekla Pot-n;ki priipovedujejo, da jih je kmalu po odhodu izpred Kanarskega otočja peri čela zasledovati neka nemška podmorn ca, ki jih je slednjič tudi napadla Podmornica je izstrelila proti angleškemu parolku tri topovske strele ln dva torpeda, ki pa k sreči, niso zadeli Angleški parnik Je nato naravnal na nemfko podmornico svoje obrambne topove, ki Jih je imel na krovu in je nemško pociimomico pregnal.
S il-^rske-riiska
- '1— i u^l^u^vl j-v -ir „■»» «v	-i
i. Jf	& V
Moskva, ♦ .»an. br. Bolgarska delegacija ki je to 4n rklenila rov o trgovinsko Iti pomorsko plovno p f v/dbo s Sovjetsko Rušilo, je danes zapustila f-losk/o in vrača v Sofijo Iz Moskve .«e ie o	tudi _tjen
nsčoTjIk. fnar.čni rrvnister Božilov.
Ko! koi ?r: je	v tukajšnjih bo!-
garpkih dip;onu'. Vtih krogih, je bi! noriji bolgarski poslank v-Meskvi premeščen za pos.fiii ka v Stockliohnu.
rf : ' -.rt-' ...	> v i v .- »■*
fži V S' &*ri iLJ« M t iS Z E ti ; * i
ITarJiiHgton 8. jsn br. O vojnam nrora-čun.u, ki ie bi! p. ed'ožan v okv r i o čega državnega pioračuna air" i5komu kongresu poročajo ar.,o":Sh: 1'ptj danss nove podrobnosti. V pr*;r: čutiu is določenih med diuglm 12 m H jenov <*.'»] ar j?v za gra'njo nov h letalskih baz na Alja k!. Aljaska naj bi poeta'a stVoh °na i-ms o najbolj ut jenih pokrajin Zcd'a,jenih cl;?,av. Razen v Ancho-rageu naj bi se 7gra'iila nova letalska oporišča na otrk h Kodiaku in S tki. Proračun za vojno monarioo kaže. da hoče ame-žka vlada izpeprfniti po~>orsko vojno silo Zcdinjenih držav, tako. da bo dvak at tolikšna, kakor je japonska, n tudi znatno močneiša od angleške
Pa tudi obče bo letalstvo kakor kaže p:oračun. znatno napredovalo. Do konca avgusta bodo Zedinjen« države štele 40.0?0 letalcev Določen' so bili krediti m celo vrrto asvih letal'šč. ki znašaj 25 rnil jo-bov dolarjev Nekatera nova letališča pa se bodo vendarle uporabljala tudi za civilni letalski promet.
Fclfska postane nemški ^stektsrat
Amste-dtm. 8 ?an. f. (Havas). Holand-
-<k> !'.<t »Nievv^ Vandendag« poroča iz Berlina. da nem ka vlada izdeluje načrt da se zasedena p<>jsko ozemlje polit'čn<» izpre.ne-ni v nekakšen protektorat po vzorcu češko-mfrraviskegfl pretekrorata.
Na drugem mestu poroča isti list da si Nemčija zaiinji čas na vso moč prizadeva poživiti trg .-vinski promet s Sovjetsko unijo te-r v to svrho z vso naglico izdeluje načrt za železn' ke proge, ki bodo vodile preko poi.i Jeega ozemi'a v smeri proti sovjetski meji, ter v smeri proti Rumuniji in Slo-vaUcL
v poljskih krajih
Cw<h. 8. jan br. »Neue Zurchcr Zeitung« poroča da so narodno-s<»cia!ist:čne oblasti pričele v poljskih kraj'h ustanavljati nemške ro'e. V Var"avi je bilo dosicj usta-iov-Ijtnlh 17 nem kih šol, a v kratkem jih bo še navla'jnj:h 25. Listi pripominja, da se še ne ve. kdaj bodo odprte poljske šole.
Mova csatralna vlada na Kitajskem
Tokio, 8. jan. br. Japonska vlada Je Imela danes zredno sejo. na kateri je načelno odobrila načrt, tla se ustanovi nova centralna vlada na Kitajskem pod vodstvom Vangč ngveja. Japonska vlada bo v bodoče odločno podpirala enotno vlado za vso Kitajsko. Po seji vlade je ministrski predsednik general Abe odšel na dvor, kjer je vladarju poročal o Japonski politiki na Kita j-^k^n. Neki v šji funkcionar zunanjega ministrstva pa bo že te drd odpotoval na Kitajsko, kjer se bo pogajal z Vangčingve-jem ter zastopniki obeh sedanjih kitajskih pokrajinskih vlad za ustanovitev enotnega r«ž'ma za vso Kitajsko, ki se be opiral na Japonsko.
Poplave v Turčiji
Ankara, 8. Jan. a (Reuter). V Tur«jI eo nastale zopet nove poplave. Prizadeto je zlasti ozemlje okoli Smirne. Tudi v mostu samem so ogromne kol čine vode porušile več zgradb. Prometne zveze v mestu so deloma prekinjene, lstotako električni tok O poplavah poročajo tudi lz okolioe Bruse ln Manise.
Nova italijanska
podmornica
Rim, 8 januarja. AA. (Havas). Včeraj ao
; spustili v morje v ladjedelnici r Ta<rentu novo italijansko podmornico »Rafaele Ta-ra ntini«.
Zima
Dubrovnik, 8. jan. o. V preteklih dveh tednih sta mraz in burja povzročila mnogo Škode po nasadih oranž in limon, ki so prav sedaj v cvetju in ki so bili po večini uničeni, ker je temperatura padla na 4 pod ničlo Sedaj se je vreme naglo preokrenilo ter je toplo solnce zvabilo na moiJe več neustrašenih kopalcev, ki jim prija toplo* ta morja, ki je bile danes pius 14 C.
Zagreb 8. Jan. o. Danes ^ zavladal ▼ Hrvatskem Zagorju in Medjm.urju zopet hud mraz. Temperatura se je gibala okoli —15 C ln še nižje.
V Zagrebu je bila v pretekM noči temperatura 14 pod ničlo, na letališču v Bo-rongaju pa celo —20 pod ničlo. Vet dan Je bilo mesto v gosti megli.
Banjaluka g. jan. 0. Poslednja dva dneva Je bil v Bosanski Krajini zopet hud mraz. Temperatura se je gibala med 18 i* 24 pod ničlo.
Izpopolnitev zagrebške pravne fakultete
Zagreb, 8. Jan. o. S početkom novega proračunskega leta 1. aprila bc dobila pravna fakulteta zagrebške univerze d v« novi katedri ln sicer za poatouko pravo ter za šeriatsko pravo. ____________^
Poročila II. izdaje
a ii® bo dala več mirovnih pota d
Vesti, da koče Nemčija s posredovanjesn Italije pričeti novo mirovno ofenzivo, so fcrez pc^lage
Kim, 8. jan. o. Glede na ponovne vesti iz francoskih in angleških virov, da namerava Nemčija pričeti novo mirovno ofenzivo, objavlja danes agencija Štefani poročilo iz Berlina, ki mu pripisujejo službeni značaj. To poročilo trdi, da smatrajo me-rodajni nemški krogi vse vesti tujega tiska o nekakšnih pripravah terena za nove nemške mirovne pobude kot propagandni manever z namenom, da bi se v svetovni javnosti zbudil vtis, kakor da je Nemčija izčrpana in zato pripravljena za mirovna pogajanja. Poročilo prpvi nadalje, da je Nemčija, potem ko je bila odklonjena znana ponudba za vzpostavitev miru, ki jo je 6. oktobra kancelar Hitler sporočil javno Franciji in Angliji, odločena nadaljevati vojno do končne zmage.
V zvezi s tem demantirajo italijanski listi vesti, da skuša Nemčija s pomočjo Italije pripraviti teren za mirovno akcijo in da bi imel zaradi tega maršal Goring v kratkem priti v Rim.
Večerno Sraitcosko
vdjno poročilo
Pariz, 8. jau. br. Vrhovno poveljništvo francoske vojske je objavilo naslednje 254. vojno poročilo:
Z zapadne fronte ni nikakih pomembnejših poročil.
Daladierova n zz^o-fa
Pariz, 8. jan. br. Agencija havas je nocoj objavila kratek komunike, po katerem se je ministrskemu predsedniku pripetila manjša nesreča. Ministrski predsednik si je zlomil en členek na roki.
Pri Salli obkoljena
s® vit
L.Z-
Helsinki. 8. jan. br. Nocoj so prispele iz srednje Finske vesti o novih usnehih finske vojske. Vse kaže. da bodo Finci tudi v bližini Salle dosegli enak uspph. kakor so ga pri Raati, jugovzhodno od Suomu-salmija. Neka sovjetska divizija ie že nred štirimi dnevi prešla v napad, toda Fincem je uspelo, da so io obkolili od tr«^ in sedaj se finski obroč okrog te divizije
j musalmiju, javljajo druga poročila, da so bitka v enem ali dveh dneh končana.
Helsinki, 8. jan. s. (Reuter.) Med tem ko poročajo Finci o veliki zmagi pri Suo-mosalmiju, javljajo druga poročila, da so pri Salli še vedno v teku ogorčeni boji.
Na karelski zemeljski ožini so sovjetske čete izvršile danes več močnih napadov na finske postojanke, istotako tudi severno od Ladoškega jezera. Vsi napadi so bili pripravljeni z močnim topovskim ognjem. Sovjetske čete so skušale prodirati preko zamrznjenih jezer, kar pa jim ni uspelo. Nasprotno je Fincem celo uspelo, da so svoje položaje popravili.
ždansv v nemilost!
Stockholm, 8. januarja, j. (Havas.) List »Stockholm Tidningen« potrjuje vest, da je padel Stalinov najožji svetovalec žda-nov v nemilost. Na zadnjem zasedanju sveta komisarjev ždanov že ni bil več navzoč kakor običajno. List pristavlja, da je 2da-nov padel kot žrtev sovjetskega neuspeha na Finskem in trdi, da so bila sovjetska oblastva popolnoma trdno prepičana. da bo sovjetska vojska zasedla vso Finsko že v začetku druge polovice decembra. Bili so že organizirani posebni odbori, ki jim je bila poverjena organizacija proslave sovjetske zmage nad Finsko.
Ameriška p«

bremenila Narodna galerija, kl bo lahko
oddala vanjo oddelek povojne umetnosti, ker le-ta njen razvoj samo moti. Narodna galerija bo s časom razširila svoj okvir na novo umetniško generacijo, kakor h.-tro ji bo mogoče priznati, da je njena smer zgodovinsko odigrala svojo življenjsko vlogo. Moderna galerija bo polagoma dobila značaj zgodovinskih dokumentov in njena po svoj. vrednosti pred javnostjo preizkušena dela se bodo lahko oddajala v razširjeno Narodno galerijo, kar bo pomenilo zanjo končno priznanje in tudi odlikovanje za umetnike. Prof. dr. Štele je prepričan, da sta ob taki razmejitvi potrebni in koristni obe galeriji in da bosta lahko harmonično sodelovali pri razvoju in napredku slovenske likovno-umetnostne kulture.
Tako so se nekoliko razbistrlla vprašanja bodočega delovanja Narodne galerije, ki bo v prihodnje še bolj kakor danes reprezentančni dom vseh ustaljenih vrednot slovenskega si karstva in kiparstva. Prav zaradi tega ima njeno delo velik kulturni pomen in je vredno kar največje moralne in materialne podpore javnih činiteljev kakor tudi širših vrst našega naroda. Posebej b; bilo želeti, da bi se te kulturne ustanove spominjali premožni zasebniki, kadar sklepajo poslednjo voljo. Za vzgled naj nam bodo bratje Srbi s svojimi številnimi »zadužbinam «, ki pričajo o kulturnem idealizmu in požrtvovalnosti preprostega srbskega človeka.	—o.
I
Finski
Washington, 8. jan. AA. (Reuter.) Ameriška vlada je obvestila Društvo narodov v zvezi z vprašanjem, kako misli pomagati Finski, da se bodo vse ameriške organizacije neposredno sporazumele s Finske glede zahtevane pomoči v materialu In moštvu. To noto je danes predal glavnerm-tajniku Društva narodov ameriški poslanik v Bernu. Nota pravi med drugim: Vlada Zedinjenih držav je takoj v začetku sovražnosti pokazala svoje zanimanje ln sim-natlje za finski narod. V senatu je bil vložen predlog, naj se da Finski posojilo v znesku 60 milijonov dolarjev. Za ta denar naj bi si Finska nabavila vse potrebno za vojskovanje.
'jpmm
Ali	dve umetnostni galeriji
Vprašanje Narodne in Moderne galerije
Malo pred koncem minulega leta je
imela Narodna galerija občni zbor. Ta formalna društvena prireditev je b la samo kronistično zabeležena, dasi so se prav na tem občnem zboru obravnavala nekatera splošno zanimiva vprašanja. Delo Narodne gaierije. njen pomen za našo kulturo, nje vzdrževanje in n,jei- odnos nasproti Moderni galerij . ki pravkar gradi svoj dom — to so zadeve, ki naj bi zanimale tudi širšo javnost.
Materialne skrbi
Narodne galerije
Predsednik te pomenljive slovenske kulturne ustanove g. dr. Fran Windischer, čigar vežčemu vodstvu in vztrajnemu prizadevanju gre predvsem hvala, da ni NG zašla v težjo krizo v svojem poročilu dobro poudarja, da je razmah te ustanove komaj mogoč brez tvorne naklonjenosti lastnega naroda. Narod se mora zavedati, kaj .ma v NG in da si brez nje ne moremo več misliti naše kulture in njenega središčnega mesta — Ljubljane.
»V sedanjem okolju mrtvih src pa je potrebna za likovno umetnost, prav kakor za druge naše velike kulturne ustanove, žilava in vztrajna potrpežljivost. Kar smo Slovenci s tiudom pridobil., spoštujmo: kar našega že stoji, varujmo; zidaj-mo dalje, četudi počasi in dopolnjujmo ...«
Za tako delo je treba vodstva in sredstev Vodstvo je že tu in sicer preizkušeno; prav govor g. dr. VVindischerja je to odi čno izpričal. Gre predvsem za sredstva. in v tem pogledu je položaj NG dokaj težaven. Vzemimo iz predsednikovega govora še tale pasus:
»Narodna galerija je po svojem ustroju društvo in so njeni lastni dohodki samo članarina, ki komaj zadošča za kritje tekočih stroškov enega samega meseca. Zb rke Narodne galeii,je seveda niso donosne. so samo nenadomestljivo, dragoceno narodno kulturno blago. Obstoječa galerija je sinteza; v nji so zbrane umetnine, kr so last Narodnega muzeja banske uprave, škofijskega ordlnariata. Mestne občine ljubljanske in delno tudi zasebnikov Sam Narodn dom je ogromna zgradba. katere vzdrževanje nalaga sedaj že vi-foke stroške. Po stanju razmer je Narodni dom brez donosa in mora NG sama skrbeti za vzdrževanje te razmajane palače . .. Jasno je. da v stanju stalnega pomanjkanja in zadreg delo ni lahko. Kvalitetne umetnine stanejc veliko denarja, pa tudi kulturne prireditve, kakor so velike razstave so pr nas zelo tvegane. Tako se je n. pr. skrbno pripravljena razstava bratov šubicev končala v gmotnem pogledu za NG prav nezadovoljivo. Zato nam je mogoče kupovati dela naših sodobnih umetnikov le v prav redkih primerih ...«
Te materialne skrb postajajo od meseca do meseca hujše, tem bolj, ker NG ni varna niti pre davčnim vijakom. Popravljati. vzdrževati Narodni dom, pa upravljat veFke zb:rke — to je naloga, ki že p-rceo-a moč in sredstva društva kakor je NG Mogoča je samo ob subvenciji ba- j novine in ljubljonske mestne občine, ki pa 1 ne zadoščata več za toHka bremena. Po j do'~em prizadevanju je bila NG priznana 1 državna podpora venolar je nje izp'ačilo še negotovo. Za obstoj Narodne galerije je VSP to ko^nai devolj. za nje razmah pa premalo. Treba je. da se tud širša javnost zainteresira za položaj reprezentativne galerije slovenske likovne umetnostim i
da postane njena zadeva splošna zadeva našega kulturnega življenja.
Delo v letu 1939
Iz poročila tajnika prof. Saše S a n 11 a posnemamo, da je NG dala v minulem letu svoje prostore za dve knjižni razstavi: italijansko in bolgarsko. Obisk njenih lastnih zbirk se Je zmanjšal, delno zato, ker je bil zaradi vojnih razmer v svetu prekinjen tujsk promet. Kljub temu je obiskalo zbirke 5948 oseb. večidel ob nedeljah, ko je obisk brezplačen. Med skupinami so tudi nekateri šolski razredi. Zbirke NG so se v zadnjem letu znatno povečale z gotskimi, baročnimi in klasicističnimi deli, pa tudi z novejšimi deli od bratov šubicev dalje. 18 del je prejela v dar (zlasti iz zapuščine pokojne član ce gdč. Kadivčeve), banska uprava je dala v shrambo in v razstavne namene 12 del, 14 del pa je bilo nakupljenih, med njimi dela Berganta, Tominca. Wolfa, J. šubica, I. Groharja, M. Jame i. dr. V bodoče bo odbor skušal v mejah razpoložljiv h sredstev izpopolnjevati vrzeli v historični zbirki, tako v gotskem delu, ki mu nedo-staja freskantskega materiala v originalu in v kopiji, dalje v zbirki historičnega slikarstva ln kiparstva Iz Štajerske ter v predimpresionistični in impresionist čni skupini. V programu ima razstavo Ber-gantovih del, ki jo pripravlja dr. M. Ma-rolt; ob tej priliki bi izšla monografija o Bergantu. Odbor je tudi poskrbel za varnost galerijinih zbirk v primeru vojne.
Narodna ln Moderna g a 1 e r i j a
Pred vhodom v park »Tivoli« so začeli graditi veliko poslopje, ki bo sedež Moderne galerije. Obstoj dveh galerij v Ljubljani je sam po sebi sprožil že sedaj vprašanje, kakšen bo delovni krog te in one galerije in ali se ne bo med njima razvila tista konkurenca, ki bi utegnila preiti v pretirane obl ke, kakor Je žal pri nas Slovencih navada. O vprašanju Narodne In Moderne galerije ln njuni razmejitvi je pripravil izčrpnejše načelno poroč lo odbornik N. G., univ. prof. dr. France Štele, ki je predvsem poudaril da mu Ime Moderna galerija ni nič kaj všeč. Razložil je pomen besede galerija in njen razvoj v teku časa. Tudi po današnjem pojmovanju je galerija javna zbirka umetnin, ki so urejene zgodov nsko sistematski. Galerija je umetnostni muzej; gradivo, ki ga razstavlja. je po svoj h vrednotah trdno ugotovljeno in vsak razstavljen predmet ima nekako znanstveno določeno mesto. V galeriji sta nezdružljivi sodobna, aktualna, in borbena umetnost in v svoji zgodovinski vrednosti ustaljena umetnost zgodo-v nskih dob. Narodna galerija v Ljubljani je nastala že v času, ko je bilo to vprašanje razčiščeno in je zato S priorl programska. po svoje vzgledna galerija. Dejstvo pa Je ,da bo Narodna galerija samo tedaj zaokrožena ln ustrezna svojemu pravemu namenu, če se bodo njene zbirke ustavile ob koncu impresionizma. Ce b to časovno določili, bi rekli, da spadajo van^o umetniki do svetovne vojne. Ko bo pričela delovati Modema galerija, se bo morala Narodna galerija omejiti na to zgodovinsko določeno dobo In bo lahko še dolgo Izpopolnjevala svoje zbirke, preden bo v tei svoji zakViučenost kar moči popolna. Z Moderno galerijo dobi Ljubljana Umetnostni dom v pravem pomenu te besede. ustanovo, ki jo pri svoji sodobni kulturni aktivnosti nujno potrebuje. 2 njo se bo nadomestil Jakopičev pav.ljon in raz-
Zapiski
Božične priloge beograjskih dnevnikov
so tudi letos prinesle mnogo zanimivih prispevkov političnega, zgodovinskega ln kulturnega značaja. Slovensko kulturno življenje je upoštevala samo »Pravda», ki je priobčila v okviru serije člankov o vojni in njeni problematiki prispevek B. Borka >Rat u savremenoj slovenačkoj prozi«. Igralka ga. Ida Pregarc je objavila svoje spomine na slovensko gledališče v Trstu ln sicer v zvezi z dvajsetletnico požiga Narodnega doma. Članek je opremljen z nekaterimi ilustracijami. Ne »Politika« in ne »Vreme« nista prinesla nobenega članka Iz slovenske kulture. Zabeležiti je treba samo sestavek dr. Nike Z u-n a n 1 č a v »Politiki«; »,Bela F-bija' 1 ,Be-a Hrvatska*«.
Slovenska knjižica o Poljski. V založbi Jugoslovanske knjigarne v Ljubljani je pravkar izšla 68 strani obsegajoča knjižica z naslovom »Poljska, njena zgodovina in njen duh«. IzSla je v novem tragičnem obdobju poljske zgodovine z namenom, da slovenskega čltatelja pouči o preteklosti ln o duhovnem značaju težko preizkušenega poljskega naroda. Knjižico so sestavili dr. Tine D e b e 1 j a k, dr. Rudolf Mole ln dr. France S t e 1 6. Namesto uvoda je De-beljakov prevod uvoda iz Mickie\viczeve nesmrtne pesnitve »Pan Tadefisz«. Dr. T. Debeljak je obdelal značilna poglavja lz stare poljske zgodovine, dr. R. Mole pa dobo propadanja (do tretje delitve Poljske). Nadaljnje poglavje, prispevek Istega pisca, Ima naslov »V boju za svobodo« m opisuje revolucionarne ln vojaške poskuse osvobo-jenja ter položaj poljskega naroda od napoleonskih časov do svetovne vojne. O obnovljeni Poljski (1918—1939) piše F. Stelž, ki na kratko označuje tudi poljsko kulturo v preteklosti in duhovno kulturo sodobne Poljske. Ob koncu je zemljepisni pregled poljske republike, namesto epiloga pa je T. Debeljak prevedel vzpodbudne Izjave Montalemberta, Padarevvskega ln sedanjega papeža.
»Matica Rada«, časopis za znanstveno organizacijo dela, je priobčila v številki 8—10 aktualni uvod dr. Bogumfla Vošnja-ka »Državna kontrola cena«, dr. Iv. žmavc objavlja besedilo svojega predavanja o znan stvenl organizaciji socialnega življenja, ki mu sledi članek »Sveti Sava prvi pobornik organizacije rada«. V zvezku so še članki: Jovana T. Markoviča »Mir na Sredozcm-skom moru«, Slavka L. Slrlščevlča »Evropski rat i linijska služba u našoj pomorskoj plovldbi«, M. Agapova »Izbor poziva«, dr. I. Viteza »Privredni plan za našu topionlč-ku 1 rudarsku lndr triju* in karakterološka razprava dr. VI. Dvornikoviča »Jesu 11 Ju-gosloveni len narod?« Med ocenjenimi knjigami je tudi Kerenčičeva razprava o zemljiških odnosih v Jeruzalemskih goricah, prav kakor je med zapiski zabeležena razprava o vprašanju slovenske standardizacije testov na petem pedagoškem tečaju v Mariboru. »Matico Rada« urejuje naš rojak dr. Bogumil V o S n j a k, kl organizira prizadevanja za znanstveno organizacijo In načrtno sistemizacijo javnega in zasebnega dela v Jugoslaviji.
še o klubskih tekmah aiučarjev
Tekme I. SSK Maribora
Maribor, 8. januarja.
Zlmskosportnl odsek prvega pionirja zimskega športa v Mariboru, agilnega ISSK Maribora je izvedel včeraj v Ribnici na Pohorju svoj klubski dan. Vreme je bilo prirediteljem Izredno naklonjeno. Ko so številni tekmovalci in gledalci prihajali na start za tek na 12 km, je bilo solnce pri-sijalo izza meglice. Proga Je bila izpeljana tako, da so tekmovalci dvakrat presmučali Isto progo, katere start ln cilj je bil sredi Ribnice. Prisotni so tako lahko sledili borbi za mesta med tekmovalci. Prvenstvo si je zopet priboril znani reprezentant Fanedel v dobrem času 49.43. Zelo dober je bil Leg-vart, ki je v času 52:33 zasedel drugo mesto. Hud konkurent mu je bil Subic s časom 53:08. Simčič se je »zamazal« ln prišel četrti v času 56.250.
Ob 13. so bila tekmovanja v slalomu. Proga je merila cca 220 m z 50 m višinske razlike in je imela nekaj zelo težkih mest. Izpeljana je bila po Skočirjevem travniku. Pred velikim številom gledalcev je zasedel prvo mesto znani vratar ISSK Maribora Marguč v skupnem času 1:12.6 H. je bil spet nogometaš Vele v 1:13.6; III. neumorni Fanedel v 1:18.3; IV. okretni Osterman v enakem času; V. talentirani Burnik v 1:34.9. Najboljši čas je dosegel Izredno sigurni Stante (1:08.5), ki pa je v drugem teku po nesreči lzpregledal vratca in so ga morali zaradi tega diskvalificirati. Po končani konkurenci Je nekaj tekmovalcev skušalo Izboljšati svoje čase, pri čemer je Marguč postavil z 32 sek. najboljši čas dneva.
Tekmovanja so bila pod vodstvom načelnika z. o. odseka Goluboviča, kl so mu pomagali Purkelc, Bergant ln še nekaj članov, brezhibno organizirana ln potekla tudi brez nezgod. Snežne razmere so bile prav ugodne, le na nekaterih mestih je bilo skoraj premalo snega. Zdravniško službo je lz prijaznosti vršil domači zdravnik dr. Sober kl za srečo nI Imel prilike za Intervencijo. Prireditvi je prisostvoval tudi predsednik MZSP g. Zorzut, ki se je o tekmah, izrazil zelo laskavo.
Večina članstva, ISSK Maribora, ki Je tekmovala, se je udeležila tečaja v smuških skokih, kl ga je na novi, izredno posrečeni skakalnici vodil saveznl trener g. Prlbošek lz Ljubljane. Doseženi uspehi tečajnikov so nad vse pričakovanje. Simpatični In Izvrstni trener je ocenil novo skakalnico, katere svečana otvoritev bo 14. t. m. za iz-
vrstno, o tečajnikih pa Izjavil da so zelo
talentirani, marljivi ln redko disciplinirani, žal, da odziv članstva ostalih klubov nI bil povoljen.
Po končanih tekmah Je bil v klubskem lokalu ISSKM pri Puru sestanek tekmovalcev. Ob tej priliki je Golubovlč objavil rezultate tekem ln razdelil zmagovalcem zelo lepa darila.
Tekme SX Kamnika
Po presledku štirih let je SK Kamnik spet oživel svojo smučarsko sekcijo m se to nedeljo uvrstil med ostale kiube, ki so Izvedli svoj klubski dan. Bojazen, da ne bo dovolj tekmovalcev, je bila odveč, ker je v teku zadnjih let zrasla mlada garda športnikov, ki bo dostojno zastopala starejšo gardo ln spet dvignila ugled SK Kamnika na ono višino, ki jo je zavzemal v belem športu pred leti.
Smučarske tekme so privabile na start pri mestnem kopališču nad 200 opazovalcev iz vrst kamniškega športnega občinstva. Proga je bila izpeljana ob pobočju Starega grada ln ob Nevljici mimo »ma-mutovega« mosta, kjer je za smuko dovolj snega. Dolga je bila manj ko 5 km Junlorjl so jo prevozili enkrat, seniorji pa dvakrat. Ker je bila orez vzponov, so bili tudi doseženi časi dobri.
V teku junlorjev je startalo 7 mladih vo-začev SK Kamnika. Na prvo mesto se je plasiral Milan Terplnc v času 19 minut ln 13 sekund. Sledili so mu z majhnimi presledki v času 2. Jaroslav Križ, 3. Franc Primožič, 4. Marjan Jamšek, 5. Franc Balon, 6. MIlan šimovec, 7. Jože Repnik, 8. Franc Klemenčlč Itd.
Senlorjev je bilo 7 na startu. Prevozili so progo dvakrat in se plasirali v temle redu: 1. Tone Jeglič 50 minut ln 20 sekund, 2. Rudolf Vid, 3. Meto Sadnlkar, 4. Tone Bertoncelj, 5. Ivan Sullman ln 6. Franc Bevc.
Občinstvo je prihod tekmovalcev na cilj živahno pozdravilo. Po tekmah Je bila v kopališču razglasitev rezultatov, prvo ln drugo plasirani iz obeh skupin pa so prejeli praktična darila. Tekmovalce je pozdravil predsednik kluba dr. 2vokelj ln jih pozval k vztrajnemu delu za napredek belega športa v Kamniku. Organizacija tekem je bila brezhibna, vodili pa so jo predsednik SK Kamnika dr. Dominik Žvokelj, Valter Stuzzl, Božo Debevec ln dr. Miloš Levlčnlk. G. Valter Stuzzl je tekme tudi fllmal ln bo film v kratkem predvajal v kino dvorani.
V Mesteca bodo skakali na smučeh
Prihodnjo nedeljo bodo Ljubljančani lahko gledan smuške skoke v neposredni bližini mesta
Ljubljanska zimskosportna podzveza nam je poslala v objavo naslednji razpis:
Ljubljanska zimskosportna podzveza razpisuje za nedeljo 14. t. m. ob 15. medklub-ske skakalne tekme na skakalnici v Mo-stecu.
Pravico starta na tej tekmi Imajo vsi verificirani seniorji, v juniorskl skupini pa tudi neverificiranl juniorji. Prijavnlne nL Prijave sprejema tehnični referent LZSP g. Franc SeSelJ, Ljubljana, Okrožni urad za zavarovanje delavcev.
Prvi trije v vsaki skupini bodo prejeli častna darila. Tekmovalo se bo po pravilniku JZSS.
•
Precej let Je že minilo — morda jih je že 10 ali še več — odkar v Ljubljani nismo Imeli toliko zime, da bi bila kakršnakoli smučarska prireditev izvedljiva v neposredni bližini mesta. Čeprav je na Južni ln zapadni strani Ljubljane mnogo prikladnih vzponov in sta bili za smuške skakače ie od nekdaj pripravljeni dve prav dobri skakalnici, Je vendar minevala sezona za sezono skoraj brez snega ln seveda brez prireditev. Morda Je za dan ali dva osta'o nekaj belega vzorca za najbolj marljive, potem pa je spet prišel jug in Ljubljana ter njena okolica nista bili več beli. M
Letos je ta slika nekoliko lepša! Kdor med tednom ne utegne zapustiti mesta, ali kdor za svojo udejstvovanje na belih poljanah nima izbranega prav posebnega terena nekje na Gorenjskem, ta se lahko v teh dnevih dodobra nasmuča skoro pred domačim pragom. Saj nudita Rožnik in Golovec v teh dnevih sliko kakor prava smučarska terena ln sta od jutra do večera polna navduSenlh prijateljev belega športa.
Razumljivo je, da hočejo to vremensko ugodnost Izrabiti tudi naši klubi ln naše zimskosportne organizacije. Ne samo, da tekmovalcem ni treba odhajati na dolgo ln zamudno pot zdoma in lahko pridejo na start brez potovanja po železnici ln brez prenočevanja po tesnih prostorih, kl so ponavadi določeni zanje na kraju vsakega tekmovanja, ta neposredna bližina kraja prireditve ima Se to dobro stran, da lahko privabi na tekme večje Število športnega občinstva, kl sicer, vsaj ? množicah, nima možnosti, da bi si ogledalo večjo smučarsko prireditev. LZSP Je prvi spregledal vse te dobre strani taksnega aranžmaja ln je zato za prihodnjo nedeljo sklenil izvesti skakalno prireditev na oni skakalnici na zapadni strani Rožnika. NaSe športno občinstvo oni kraj že dobro pozna z raznih motociklistlčnlh tekem, kamor je prihajalo
v tisočih in tisočih, ln prav gotovo bo tudi to pot rado prišlo pogledat naše skakače na smučeh. Ker Ima LZSP mnogo skrbi za svoje tekmovalce, denarja pa — kakor nobena organizacija pri nas — nobenega, bo pri tej skakalni tekmi pobiral majhno vstopnino, in sicer po din 5 in din 2. Gotovo ne bo nikogar, ki bi ne hotel dati tega majhnega prispevka, da podpre stremljenja ln prizadevanja naših najbolj idealnih delavcev v športu.
Razpis
drž. prvenstva v klasični kombinaciji v Bohinju v dnevih 20. in 21. t. m.
JZSS razpisuje državno prvenstvo v klasični kombinaciji v dneh 20. in 21. januarja v Bohinju. Tek na 18 km se vrši ▼ soboto dne 20. januarja popoldne skoki za kombinacijo pa v nedeljo 21. januarja dopoldne. Po končanih skokih na inž. Hanse-novi skakalnici za kombinacijo se vršijo še propagandni skoki.
Opozarjamo vse klube, ds prijavijo svoje tekmovalce na predpisanih tekmovalnih prijavnicah do 16. januarja Prijavnine ni. Tekmovalce za propagandne skoke ni treba prijaviti na prijavnicah, temveč samo na klubskih uradnih tiskovinah Pravico prija-vs imajo vsi pri Savezu verificirani tekmovalci, tekmuje se po saveznih določilih v razredih, tako za tek kot z* kombinacijo. Propagandni skoki niso v razredih, klubi lahko prijavijo poleg senioriev tudi bolj rutinirane juniorje. imeti pa morajo zadostni trening na inž. Hansenovi skakalnici.
Vodstvo tekme bo od 18. januarja dalje v Bohinju pri Sv. Janezu Točen čas starta za tek se bo objavil naknadno.
Darila: prvi in drugi v kombinaciji prejmeta darila, tretji plaketo. Prvi v teku darilo, drugi in tretji plaketo. Prvi trije tekmovalci v drugem in tretjem razredu prejmejo plakete, ako jih je prijavljenih najmanj 6 od vsakega razreda. V primeru, da je manj prijav v enem razredu, bo vodstvo nagradilo samo dva tekmovalca
Nadalje se opozarjajo klubi, da pravočasno rezervirajo prenočišča in prehrano, za kar naj se obrnejo direktno na Smučarski klub Bohinj, kateremu je Savez poveril izvedbo tega tekmo\anja.
Savez si pridržuje pravico izpremembe tega razpisa.
Druga finalna tekma za zimski pokal
1939 je bila včeraj med Jugoslavijo in sarajevsko Slavijo v Beogradu. Tekma se je končala neodločeno In brez gola 0:0. Ker je Jugoslavija prvi dan zmagala s 5:1, si je tako ona osvojila zimski pokal JNS za leto 1939.
Nogometno moštvo železničarja iz Maribora je v nedeljo gostovalo v Varaždinu. Mariborska enajstorlca je odigrala prijateljsko tekmo z ligaškim moštvom SK Slavi je. Kljub temu, da so Mariborčani nastopih brez štirih najboljših igralcev (An-toličiča, Turka, Ronjaka in Lešnika), so vendar dosegli časten Izid 3:4 (1:2).
SK železničar je priredil svojo klubsko smučarsko tekmo v Radvanju pod Pohorjem. Tekme se je udeležilo v juniorski in seniorskl kategoriji okoli 30 tekmovalcev. Na progi 10 km je zmagal pri seniorjih Herič v času 46:11, Krajnčič je bil drugI, Horvat tretji. Pri juniorjih skupine C je dosegel prvo mesto Kramaršič v času 49:15, drugo Karlin, tretje Kuhar. Pri juniorjih skupine B pa je zmagal Cernčec v času 56:12.
Ilirija (atletska sekcija). Drevi ob 18.15 sestanek članov s predavanjem, trenerja g. Kleina. Udeležba obvezna. Sestanek bo v klubskem lokalu nad kavarno Evropo, Tyrševa 15/1. Poravnajte članarino din 2. za mesec januar. Obenem se sprejemajo novi člani. Na predavanje lahko pridejo tudi člani ostalih klubov. Teh. referent.
DKSK »Edinstvo« ima svoj II. redni občni zbor v soboto dne 13. t. m. ob 20. v prostorih gostilne »Stara šola« na Celovški c. 101 z običajnim dnevnim redom. V primeru nesklepčnosti bo občni zbor pol ure pozneje z istim dnevnim redom. — Klub Ima širšo sejo v sredo 10. t. m. ob 19. v gostilni pri »Franclju«, Celovška c. 111. Vsi odborniki obvezno.
Kolesarska podzveza v Ljubljani vabi vse svoje odbornike na sejo, ki bo drevi ob 19. v prostorih kavarne Vospernik. Predsednik.
LZSP. Trening v skokih na skakalnici v Mostecu se prične danes v torek ob 14.30. Trening vodi g. Sramel.
Smučarski klub Ljubljana. Vse skakače — tudi začetnike — obveščamo, da se prične trening na Mostecu danes v torek ob 14.30. Trening vodi g. Sramel.
Neorganizirane smučarje iz Ljubljane ln okolice, ki se zanimajo za tekmovalno smučanje v smuku ln slalomu, vabimo, da se prijavijo Smučarskemu klubu Ljubljana. Ce bo dovolj udeležbe, pričnemo s tečajem v okolici Ljubljane; za veliko noč pa je ▼ načrtu tečaj na LipancL
Iz Ptuja
Koncertni večer. V sredo zvečer so priredili ljubljanski vlsokošolcl v prostorih Glasbene Matice lepo uspeli koncertni večer v okviru narodno-obrambnega dela. Koncert je bil prav dobro obiskan in so akademiki ob posameznih točkah želi rrmogo odobravanja.
R A
Torek 9. januarja
LJubljana 7: Jutrnjl pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Vesele plošče. — 12: Mojstri harmonike (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi. — 13.02: Radijski orkester. — 14: Poročila. — 18: Vesele čeSke popevke (plošče). — 18.40: Poslanstvo mladine v naSem času (dr. S. Go-gala). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura. — 19.40: Objave. — 19.50: Deset minut zabave. — 20: Dvofakova opere »Rusalka« (slmf.-plošče). — 20.20: Fln-žgarjeva Igra »Dekla Ančka« (člani rad. igr. družine). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Za oddih Igra radijski orkester.
Beograd 18.20: Ruske pesmi. — 19.40: Narodna glasba. — 20.20: Pester glasbeni spored. — Zagreb 20: Prenos opere lz Nar. gledališča. — 22.15: Plesna muzlka. — Sofija 18: Lahka in plesna muzlka. — 20: Božični koncert. — 21: Ruske romance. 21.30: Lahka glasba. — Dunaj 15: Koncert, po željah. — 19.15: Pester spored. — 20.15: Operni odlomki. — 21.30: Koncert solistov. — 24.10: Nočni koncert. — Berlin 20.15: Zborovsko petje. — 21.15 Orkestralni koncert — 22.20: Godalni kvintet. — 24JO: Nočna oddaja.
Eslss psfseea|c
w ■ & liji, Rusiji m Finski —
& fi^** - —....... .
V © MKl Fganei*a sr&sh ne fozisa vojaške prisege
Vojaške prisege se v razi čmn državan zelo razlikujejo vsaj po besedah, če ne po Biruslu. An^ie^ki vojak piavi ob sprejemu v armado: »Prisegam v imenu Boga Vse-mu^L^uega, da bom pokoien Ln zvest poa-k/žnik Njegovega Veličanstva kialja Jurija VI., njegovih ded čev in nasleda.kov ln ua bom kot vojak, ki izoolnjuje zvesto svoje do.žnosti. vedno pošteno in vestno ravnal, nadalje da bom Njegovo Veli a-stvo, njegove dediče in naslednike, časi ln krono bran 1 zeper vse sovražnike te: <ia bom izvrševal vsa povelja Njegovega Veličanstva, njegovih dedičev in nasiedn.kov, častnikov in vseh drugih predstojnikov. Tako mi Bog pomagaj.«
Z malo drugačn ml besedami zatrjuje nemški vojak svojo pokorščino: »Prisegam p. i Bogu to sveto prisego, da bom brezpogojno pokoren vodji nemškega rajha in ^udslva. Adolfu Hitlerju, vifcovnemu poveljniku oborožene sile in da hočem bit kot pogumen vojak pripiavljen, da za to prujego vsak trenutek zastavim svoje življenje.«
Krajša je prisega holandskega rekruta: »Prisegam zveste/bo kraljici, posiušnost zakonom n podrejenost vojaški disciplini. Bog ml pomagaj!«
Italijanski novinci prisegajo takole: »Prisegam zvestobo kralju ln cesarju ter njegovim kraljevskim naslednikom nadalje da bom Lskreno izvrševal državne zakone in da bom dolžnosti vojaškega stanu v
skupno dobrobit Kralja ln domovine pokorno in vestno izpolnjeval.«
Malo neobičajno formulo prisege si je izm slila Finska za svoje vojake Ta prisega pravi med drugim: »Oe bi kakor koli zvedel, da se nekaj pripravlja kar stremi za tem, da bi razpihalo kakšno revolucijo ali spremembo kakšne vladne oblike al deželne ustave, tedaj bom o tem takoj poročal. Nikoli ne bom ravnal proti mojim službenim dolžnostim, niti iz razlogov so-o: stva ali svaštva al prijateljstva ali ljubosumja ali strahu in tudi ne zavoljo kakšnih darov .
Sovjetska Rusija si hoče vojake privezati spet s to formulo: »Prisegam, da bom s častjo izvrševal svoje do žnosti. Pr segam stalno in trdno pokorščino in izpolnjevanje povelj voditeljev države delavcev in kmetov.«
Zanimivo je, da ena najbolj mil taristi-čnih držav, F'=anc;ja, aploh ne pozna zaprisege novincev Tam -berejo mlade vojake in visok častnik j m spregovori o vojaških dolžnostih Svečanost se zaključi z marseljezo Ta način menda bolj drži V Španiji pa je stopilo s mbolično dejanje na mesto prejšnie prisege kralju: novi vojaki korakajo pod dvema pieknžanima zastavama, ki jih držit dva častn ka
Izmed neevropsk h držav si k* Iap<»nska Lzmialila najenostavnejši način prisege: vsak rekrut se podp še pod listino, ki našteva vse vojaške dolžnosti.
Pristaniško mesto VIborg
■a Finskem o priliki napada sovjetskih bombnikov
Mikrofon na bojišču
Ameriški ua vinar na Finskem
Kakor poroča dopisnik stockholmskega Usta »Tidningen«, ki opazuje boje ua ka-relijsk fronti, se je pojavil te dni pred poveljujočim generalom finske vojske nekega odseka te fronte zastopnik ameriške radijske družbe Broedcasting Corporation. In mu izrazil željo, da bd zvedel ta večer neposredni radijski prenos v Zedinjene države da bl ameriškim poslušalcem po-
dal čim Jasnejšo ln nazoraejšo si ko h01 .ilh operacij na karelijski fronti. Mikrofon so potem namestili tik neke tmake bater je, ki je proti polnoči oddala več salv proti ruskim črtam Ruska artiljerija je odgovorila isto tako z več salvami, med tem ko je istočasno ruska pehota prešla v napad. Ruske čete so ustavili pred finskim, črtami.
Pažrtvovslen švicarski zdravnik
V b&rbl psfoti gor&cnemu plinu
Vzgled velike požrtvovalnosti Je podal Švicarski zdravnik Le Locle. Na javnem tečaju, ki naj hi siuiateije pouč 1 o negi ranjencev, je predaval o strašnih posledicah poškodbe z gorčičnim plinom. Da bi poslušalcem nazorno pokazal učinek tega strupenega plina, si je v levo podlehtje sam vbrizgn 1 nekoliko kapljic gorčične-ga plina in ga pustil, naj vpliva pol ure.
Ohranite mirno kri!
Kadar se človek razjezi, ne ostane razburjenje brez vpliva na funkcije v njegovem organizmu. Prebava se mu poslabša, nastopi glavobol in kri pride v nepravilen obtok Nervozni bolniki dobe često tudi temperaturo Časih seže ta reč tako daleč da hoče želodec lzbljuniti hrano ali pa Je noče sprejeti Vse to kaže. da moramo bit: zelo previdni in ne se vdajati razburjanju za vsako malenkost
Oez pol ure je začel s protivntmi ukrepi. O različnih štadij h zdiavljenja so napravili fotografske posnetke šele čez Sest tednov je roka prilično ozdravela. Zdravnik pa ni bil zadovoljen s prvim poskusom, naprav i je drugega. Spet si Je vbrizgnil strašnega vojnega plina, a z zdravljenjem je začel tokrat takoj. Rana je postala tako manj nevarna in tudi ozdravitev je bila prilično hitra.
Zelene ceste
Vozači, ki voz Jo v svetlih dneh po svetlo sinrth cestah, se pogostoma pritožujejo, da jih bole oči. Proti temu zlu so našli pripomoček v Teksasu, ki je podoben zelenkastemu tlaku, s katerim se ponašajo nekatere ljubljanske ceste. V asfalt avto-mob lskih cest polagajo tam zeleno kamenje, ki je očem zelo prijetno.
Japond podirajo kltajfsld zid
Japonski vojaki odnašajo mestno obzidje Petplnge ali Pekinga. Zid Je star nad
httvjilla vftMk Ja 16 m Strok
Rjeplnov maže J
na Finskem
Moskovska uiiieiuuesui« »jiademlja J* poslala kom si Jo strokovnjakov na posest velikega ruskega slikarja Rje p! na t Ku-okkali oa l-tnskem, k. ao fu	sov-
jetske čete. V tem kraju ob flnsk; obeJl Je 1. 1930. umrli slikar preb 1 tn desetletja svojega življenja Ustvari] )e tu svoja najpomembnejša dela
Sovjetska konus ja Je tva£la pn pregledu celo vrsto doale neznanih HJepinovih oe.. med njimi »Pušk na ob obuii Ne ve« »Petra Velikega v samostanu« m »Avtoportret« V arhivu so na-'ll nad 8000 kosov korespondence in rokopisov Posest so spremenili v Rjepinov muzej in ga zro-čili v varstvo umetnostni akademiji
Ešc^eia leteldci premet preko Atlantika
Družba Panaineiicim Airways sporoča da bo s 1 aprilom uvedla vsakdanji ziačni promet z Evropo preko Atlantika. Druž ba American Export A rlines je z družbo IJnited Alrcraft sklenila pogodbo za dobavo treh velikih vodnih letal ki bodo obratovala na tej prx>gi Veljala bodo 2 milijona dolarjev To bodo tromotorna letala ki bodo Lz Zel njenih J:žav letala * Rim Vmesni pristanek bo v Lizboni Vsako letalo, ki Je tipa Slkorskega lahko sprejme 17 potnikov, puuadka pa bo štela 11 mož.
Vojne knjižnice v Ameriki
Amerika ima že več knjižnic ln zbirk, ki se nanašajo semo na svetovno vojno Začela pa je zbirati gradivo ki se t če sedanje vojne. Tako Je osnovala »Hoovver War Llbrary« v Kaliforniji takšno zbirko ln Yaleovo vseučilišče se je obrnilo na vsa amer ška poslaništva ter bivše svoje gojence. ki se mudijo v vojuiočih se državah na1 bi zbirali zanjo rokopisne tn tiskane proizvode ura'in-ga al) drugega enačaja ki se nanašajo na vojno Posebn« važnost polaga na dnevne objave, razglase lepake, propagandno literaturo in letake k Jih izdajajo vojaške ali civilne oblasti družbe ali zasebniki Poziv omenja tudi letake ki 1 h mečejo letala ker tj letalr kmalu Izginejo tn jih zbiratelji težko dobe
češe ne veš5 zilaj izveš'
da se umivanje v mlačni vodi irplače tudi zaradi te^a ker se na ta način porabi mani mila:
da dobi kava, segreta preden se zmelje )o zrna boljši aroma.
da lipovec popolnoma dobro nadorne^tu-le ruski čaj. ker Je cenejši, povrh tega pa delj časa greje Ln ne zapira človeka
da se mudi bivši španski kralj Alfonz XIII že od novega leta v Neaplju, od koder pojde v Rim. kjer bo sprejet od državnega ln cerkvenega DOglavarja.
da so namerili te dni v Bolgariji do SO stopinj mraza;
da Je holandsfc Inženir Drisseh zgradil tip novega letala ki lahko preleti 12.000 km brez vmesnega pristanka;
da vlada v ameriški letalski Industriji ogromna konjunktura Računajo, da ^jia-Sajo naročila trenutno nad 550 milijonov doiarjev.
Odstop angleškega
vojnega ministra
Mraz v jedilni shrambi
Nasveti gospodinjam za zimski čas
za Rusijo
Kaj pravi o tem Plerre Cot, bi v Si francoski minister
za letalstvo
Tik pred zadnjimi prazniki Je Izvedel angleški ntln. predsednik Chaiuberinin rekonstrukcijo loudouskc vlade. — .Najvažnejšo i|>re<ucint>a pomeni odstop dosedanjega vojnega ministra tlore-lVelisbe, energičnega reorgunlzatorja angleške vojske v zadnjem buM
Ker si Selimo v jedilni shrambi svežega zraku in puščamo njeno okno zato odprto, se utm v mrzlih dneh Lahko zgodi, da živila v njej onrznejo Zavoljo tega pa še ni potrebno, da bi iih smatrali za pokvarjena Treba je samo vedeti, kako naj to zmrznjen ost odpravimo
C« zmrznejo krompir sadie. k oren le ali zel J« ln druga zelenjava, jih moramo položiti v vodo. ki ima sobno temperaturo ln Jih pustimo tam v hladnem, a ne mrzlem prostoru. 12 do 24 ur To sadje ln zelenjavo pa moramo pojesti potem prav kmalu, ker se nam sicer kmalu pokvari
Zmrznjeno meso prenesemo v Isto tako hladen, a ne ledeno mrzel prostor, da se samo otaja. nato ga uporabimo najbolje kot pečenko. Osoliti ea smemo tik preden je skuhano ali pečeno Skuhano ali pečeno meso. ki Je zmrznilo, nai ostane potem, ko n le otajalo hladno kajti če ga še
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
enkrat pregrejemo, dobil lahko zelo plehek
okus.
Nasprotno pa moremo kuhano sadj« ln
zeleniavo. ki sta zmrznila potem ko smo ju otajall v vodi, še enkrat prekuhati. Vendar ju moramo č.m prej porabiti, ker se kmalu pokvarita
Ce jedilni shrambi preti mraz, tedaj vzamemo lz nje vse napodnjerie steklenice ln Jih premestimo v drug. toplejši, a ne -re-ujpel proo-tor. Steklenice bi drugače pučila
A N E K D 0 T A
Mlad zdravnik Je slovitemu ameriškemu dramat ku O' Nedllu predložU zvezek pesmi s prošnjo, de bl ga pregledal
O' NeiU se Je začudil: »Kaj poleg svojega poklica Še pišete?«
»Ah. samo zato, da hi čas ubil,« je menil mladi mož sramežljivo.
»Ali n mate za to nobenih pacientov?« je vprašal dramatik suho.
'* § A K DAN ENA
Bivši francoski minister za zrak op lovstvo Pierre Cot objavlja v pariškem dnevniku »L' Oevre« članek, ki je zbudil po vsem svetu velikansko pozornost. Med
d-
»Južna Finska z Aalandsk mi o+<°r i-ovuu »uSKega razvoja in vpliva na Baltiku. Neki nemški vojaški list je lani zapisal, da ima Rusija v Baltiškem morju veliko mornarico, toda zelo malo obale. Ce se Rusiji po sporazumu z balt škimi državami posreči dobiti na svojo stran Se Finsko. bo s tem posta a nesporna g spoda-rica v Baltiku To bi istočasno pomenilo, da je popolnoma zavarovala Leningrad in Kronštat ter se ji ni več treba bati za usodo teh dveh mest tudi od stran Nemčije To bi nadalje pomenilo, da bi Rusija lahko kontrolirala nemške luke. ki jih zdaj ne
Diagram tcrSkega pjtrcoa
GLODATliCHES INSTITUT POTSDAM. .
more kontrolirati Anglija. Po svoji volji
bi Rusija lahko dovolila Nemčiji morska pota al: pa jih zaprla. Dobila bi s trm tudi nadzorstvo nad izvozom rud iz Sved ke in Norveške. Rusija bi torej napram Nemčiji dosegla strategično pozicijo prvega reda.
Ce bi Rusija zavzela severno Fin ko. bi postala gospodarica vsega ozemlja tja do Severnega rta. Nič je ne bi moglo ustavit:. da si osvoji še pristanišča na skrajnem severu Norveške Ker vlada v t;h krajih topli Zalivski tok in so te luke proste ledu, bi dobila Rusija izhod na prosto morje. S tem bi dobila v roke veliko trgovsko pot v Evropo. Afriko in Ameriko, v celi svet. kar bi pomenilo velik udarec za Anglijo.«
»Kaj pa moram kiiiniti!«
(»Hus HJem«|
deze:M£R z}

Takole so zabeležili strahovit potres v Turčiji potrenofuemi aparati geodetskega
zavoda v Potsdamu pri lierliuu
Samomori iz oba-
Stra&efe pefrssa
V Tttrciji cestah — Ljudje pod razvalinami
pa — Taborišča vi
Iz Erzingjana Je prispel v Ankaro prvi rešilni vlak s sto osebami, ki so dobile pr potresu težke poškodbe Po poročilih funkcionarjev, ki so spremljali ta vlak. objavljajo turški listi nove podatke o strahotah v prizadetem ozemlju Polkovnik Sald Terkan poveljnik -rz ngjanske gar-nizije Je izjavil, da je po njegovi cenitvi Izgubilo življenje devetdeset odstotkov preb valce»v tega mesta Izmed vojakov so se rešili samo tisti, ki so bili ob času potresa na prostem na straži Doživljaj je nepopisne prizore tn v del, kako ao številno ljudje izvršili samomor, ko ao bih priče smrti svojih družin k. Jim niso mogli pomagati.
Preživeli prebivalci Erzingjana taborijo navzlic ledenemu mrazu ln visokemu sne gu na cestah Naokrog Je tol ko trupel ia se Je bati epidemije Računati Je tudi s tem, da so de neštevtlne osebe pod raz-i linami žive. Izpod razvalin so rešiti a.
št ri oeebe, ki so »volje gladu )edU te
zemljo Mlad moški, ki so ga pripeljali s vlakom, »e Je onesvestil, ko Je zvedel, da je vsa njegova družina, devet oseb, izgur bila ižvljenje.
Inženir Uli, ki Je po katastrof; kot prvi dospei v Erzingjan. pripoveduje: »Dospel *in v mesto štiri ln dvajset ur po nesreči. Vsa poslopja brez izjeme so porušena, vao-povsod Je gorelo Ozračje je bilo napolnjeno s krik in jadiko^anjem, nihče pa nI mogel pomagati Vsi zdravniki so ležali mrtvi pod razvalinami tn tisti, k. so ostali ti vi, so izgubili g Lavo Edinega vladnega uradnika, ki Je ostal razen guvernerja t v, m to Je bil načelnik mestnega sveta, so oašh nagega in popolnoma zmešanega. ko je blodil med razvalinami Na žaloet moram domnevati, da Je večina preživel h med tem ta vol jo snega in mraz« tudi izgubila tifvljeiije.«
Mraz na bojttčti
Na finskem bojišču se odigravajo borbe t povprečnem mrazu 50 stopinj pod ničlo, finski vojaki morajo zaradi tega kuriti oguje, da s« ob ujiit vsaj aiaio ogreje je