PoStnlna pbifnnn 0 aotoutni m Cena Din 1*- Mcumski dom Sten. 243 V fiubliani, nonedclleh 25. oktobra 1937 leto II. Napori rdečih španskih voditeljev za rešitev pred popolnim porazom, ki Valenciji neizogibno grozi Handaye, 25. oktobra, o. Zadnje zmage nacionalističnih vojska, ki pomenijo vojaški zlom jedra rdeče obrambe, povzročajo velike preglavice valen-cijskim politikom, ki čutijo, da je rdeči Španiji napočil usoden čas. Zato skušajo storiti vse, da bi preprečili končni poraz svojih čet in politike. O tem pričajo zlasti sestanki med njihovimi voditelji in prizadevanja za enotno politično in vojaško vodstvo. V soboto je bila v Barceloni važna konferenca republikanskih odgovornih politikov. 'Poleg večjega števila članov katalonskega generalidada in valen-rijskih ministrov sta ji prisostvovala tudi Negrin in C'ompanys. Na koncu je bilo objavljeno poročilo, ki pravi, da so vrhovni zastopniki španske republike sklenili, na podlagi obče želje zastaviti vse sile, ki jih zahteva sedanja situacija, da se doseže skrajni smoter in premagajo uporniki. Poročilo pravi dalje, da ostanejo za Katalonijo še nadalje v veljavi vsa jamstva glede njene avtonomije. Na konferenci so proučevali predvsem možnosti dim bolj enotne akcije obeh vlad za dovršitev zapričetega dela in končno izvojevanje svobode vsemu španskemu narodu. Po konferenci je Companjs spremljal Negrina do njegovega avtomobila in mu želel srečno pot nazaj v Valencijo. Utvare zadnjih voditeljev Madrid, 25. okt. AA. Havas. Po radiu v Madridu je govoril predsednik Katalonije Companys. Najprej je v imenu Kataloncev pozdravil španski narod in nato rekel, da predstavlja Španijo samo tista vlada, ki je bila ustanovljena na podlagi zakonov in ustave. Oni na drugi strani hočejo prepustiti Španijo tujcem. Nato je dodal: »Na frontah se opaža razkroj sovražnika. Verujemo in upamo, ker imamo boljšo armado, vojni material in morala čet je nedotaknjena. Štiri nove vojne ladje so spustili v morje pretekli teden Angleži, med njimi eno matično ladjo, za podmornice. Za njim je govoril Negrin, ki je v svojem govoru podčrtal neomajljivo vero v zmago. »Mi vsi smo prepričani, da bo naša zadeva triumfi-rala. Izid je izven dvoma. Nekatere tuje države hočejo zapeljati evropsko javno mnenje zato, da bi pridobile na času. Ustanovitev enotne stranke je Negrin zavrnil, češ da to danes ni potrebno in že prejšnji režimi so zaradi tega propadali, ker so hoteli od zgoraj navzdol nekaj ustanavljati. Ob koncu je še rekel, da se morajo zbrati vse ■sile naroda za zmago in izdati se morajo vse odredbe brez ozira na to. ali bodo delavske organizacije te sklepe odobrile. V zvezi s pisanjem nekaterih listov je Negrin rekel, da Španiji ni potrebna pomoč iz tujine. Priznati ji morajo le pravico obrambe pred vpadom iz tujine. Rdeča Franci.a za pomoč Valenciji Pariz, 25. okt. AA. Skrajna levica ljudske fronte je stavila predlog, da bi se prihodnji torek sestali zastopniki strank ljudske fronte in sklepali o akciji, ki bi jo bilo treba sprožiti za podpiranje asturijskega prebivalstva. Današnji :Po-pulaire« poroča, da je vodstvo socialistične stranke na ta predlog skrajne levice odgovorilo s tem, da socialistična stranka ni čakala na predlog odnosno opomin, da bi izpolnila vse, kar smatra za svojo dolžnost, napram prizadetim asturijskim prijateljem. Socialistični ministri v vladi so si že prizadevali, da bi se izdali potrebni ukrepi za podpiranje asturijskih žrtev. Denar za obnovitev Pariz, 25. okt. AA. Havas. »Epoque« piše, da bo Franco po državljanski vojni moral zahtevati denar v anglosaških državah, da lahko dvigne Španijo. Čim prej bo torej Franco zmagal, tem prej bodo morali Italijani in Nemci iz Španije. »Jour« piše, da je sedaj v Londonu zavladalo mirno razpoloženje. V Londonu tudi pričakujejo, da bo Franco kmalu poslal tja svoje zaupnike, da bi dobil sredstev za obnovo Španije. Nacionalisti prodirajo nezadržno, rdečr beie Salamanca, 25. oktobra. AA. Havas. Nacionalisti poročajo, da še prodirajo v Aeturiji, kjer večinoma samo čistijo zemlje. Včeraj so nacionalisti ujeli 3000 miličnikov. Na aragonski fronti so nacionalisti zavzeli hrib, ki je vzhodno od samostana San Pedro. vr Španije bo dala - Anglija Iz Asturije prihajajo v razne francoske luke ob Atlantskem oceanu vedno novi begunci. Tako so v Saint Nazaire včeraj prispele iz Gijona tri španske ladje s 500 miličniki in večjim številom vladnih oficirjev ter^ drugih uglednih osebnosti, med njimi komunistični poslanec Mancho, socialistični poslanec Amolitia in poveljnik severne vojske general Laranoga. V Royen je prispel španski parnik Al-fredo prav tako iz Gijona z 200 oficirji in vojaki. :S tem parnikom se je pripeljalo tudi večje, število ranjencev. V luko Paroche je prispel španski parnik Lareno e 400 miličniki, 4 žertanii in nekim otrokom. Vsi ti begunci so izjavili, da se je v bližini Gijona več ladij z majhno tonažo zaradi preobremenjenosti potopilo. Nekatere so nacionalistična letala in vojne ladje tudi bombardirala. Z velikim motornim čolnom se je v neki ribiški pristan blizu Campera pripeljalo nadaljnjih 118 miličnikov. Zbor mladinske JRZ v Belgradu Belgrad, 25. oktobra. Po poročilu agencije Avale in po Časopisnih virih posnemamo o kongresu mladinske JRZ v Belgradu naslednje podrobnosti: . . ... • -V D 1 Kongresno zborovanje je bilo na ignscu Bel-grajskega športnega kluba ob veliki udeležbi. Opaziti je bilo zlasti skupino iz dravske banovine, ki je prišla e salezijansko godbo na čelu in deloma v narodnih nošah. Vodili 60 jo gg. Smensu, Češno-var, Ham in drugi. Slovence je na poti na zboro-vališče navdušeno pozdravil predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič, ki jim je vzklikal »Živeli Slovenci!« Zborovanja 60 6e udeležili ministri Kujundžič, Stankovič, Stošovič, Simonovič, Cvrkič, Behmem, Novakovič, dr. Krek in Cvetkovič. Ob pol 12 6e je začelo zborovanje z govorom predsednika mladinske JRZ dr. Rogiča, ki je sporočil pozdrave kralju Petru II. in knezu namestniku Pavlu. Za lem je imel govor predsednik vlade dr. Stojadinovič. Omenil je svoje potovanje v tujino pred nedavnim in 6prejem, ki ga je bil tam deležen. Ta sprejem priča, da je jugoslovanska zunanja politika pod sedanjo vlado na pravi poti, saj je vlada znala iz bivših sovražnikov narediti dobre sosede in celo dobre prijatelje na vseh mejah. Zunanjepolitični uspehi, katerim je temelj volja pokojnega kralja Aleksandra, niso edino 6 čimer se lahko postavi 6edania vlada. Na vseh področjih državnega življenja lahko vlada kaže na podobne uspehe, na uspehe kakršnih v zgodovini ne poznamo Finančni uspehi sedanje vlade spadajo, kakor je rekel predsednik vlade, med prave rekorde. Vlada je v dveh letih storila čimveč kljub velikim oviram To je dokaz, da nesebično delo zmaga in rodi' uspeh. V ta uspeh mora verjeti zlasti mladina, ki ni več navezana na meje nekdanje male Srbije, 6tare Hrvatske in Slovenije marveč pozna samo veliko Jugoslavijo. Mladina JRZ živi v novi zgodovinski dobi, ki ji daje posebno življenjsko nalogo. Naloga mladine JRZ je i6ta kakor naloga stranke JRZ: graditi mora veliko, demokratično, svobodno in napredno Jugoslovijo. Zato mlada JRZ ne sme biti torišče posebnih bojev in koritar-stva, marveč polje za požrtvovalne mlade orače. JRZ obsoja vse, kar ustvarja sovraštvo in nezaupanje med brati. Zato mora njena mladina imeti skupno organizacijo. V njej se morajo dobro počutiti zlasti mali ljudje, ki se morajo zavedati, da je samo v JRZ njihovo mesto. Mladina JRZ se mora razviti v novega človeka, ki ve kaj hoče. Ki mora imeti trdno voljo in nepokvarjeno dušo ter dobre mišice, vse skupaj mora uporabljati za napredek splošne jugoslovanske kulture. JRZ se zaveda. da je ukoreninjen med ljudstvom tisti, ki ima za seboj mladino. Mlade in zdrave korenine bodo pognale velike grme, iz katerih levom ni težko priti, kakor pravi pesnik. Nasprotniki 6e mladine JRZ boje. O tem pričajo vesti ki 60 jih o kongresu širili. Na zboru mlade JRZ je potrdila stranka zvestobo svojemu programu. Ta program je po mišljenju dr. Stojadi-noviča naslednji: Naša stranka je za monarhijo in za narodno dinastijo Karadiordjevičev. Naša stranka je za eno In neločljivo, nikoli deljivo Jugoslavijo. Naša stranka ie za narodno in državno edinstvo. Za edinstvo teritorija in vojske! Za edinstvo državljanstva! Tod« naša stranka bo v svojem delu vedno upoštevala. da so ozemlja, iz katerih se je naša država sestaviia v preteklosti živela svoje posebno življenje in sj g časom ustvarila tvoje posebne običaje, upravne, politične in 4iug*»- I Da bi se razvila in ojačila zavest državnega in narodnega edinstva, da bi se čim bolje in čim modrejše odpravljale in manjšale razlike, ki nam jih je dolga in neenaka preteklost zapustila kot dediščino, smatra našt stranka, da je za dosego tega smotra edina pravilna politična metoda ta, da delujemo počasi postopoma in premišljeno, da se izognemo preživelim metodam nasilja in grobe moči, ker se po taki poti ne bi mogla ustvariti nova zavest. Zato je treba tudi spoštovati vsa tri imena našega naroda srbskohrvatsko in slovensko, kakor tudi enakopravnost priznanih ver, običajev in tradicij. Vse to mora biti zaščiteno, ker bo mogoče le na tak način doseči vzajemno spoštovanje zaupanje in upoštevanje. Neobhodno je potrebno zaupanje med Srbi, Hrvati in Slovenci, brez katerega ni mogoče doseči harmoničnega razvoja celote. Da bi se v našem javnem in državnem življenju takšno vzajetnno zaupanje razvilo in ohranilo, si bo stranka prizadevala, da se državno delo organizira in izvaja na način,_ ki ne bo dal nobenega povoda upravičenim pritožbam, niti privilegiranju enih na račun drugih! JRZ meni, da je za upravno ureditev take Jugoslavije najboljši sistem, sistem samouprav, da si posamezne pokrajine same urede upravne, gospodarske, finančne in kulturne potrebe, v kolikor so te potrebe svojske njim. Z vsemi pokrajinami v državi je treba ravnati enako in vse državne službe morajo biti enako dostopne Hrvatom in Srbom. O sporazumu med srbsko in hrvaško opozicijo je predsednik vlade dejal, da ne vsebuje rešitve za hrvatsko vprašanje. Zato tudi ni mogoče misliti, da bi se to vprašanje rešilo z novo ustavodajno zbornico, ker bi vprašanje nove ustave bilo usodno za bodočnost Jugoslavije. JRZ se ne more pridružiti nobeni akciji, ki bi spremljala sedanje ustavno stanje. Pač pa bo JRZ skušala doseči po drugih potih stvarno enakopravnost, medsebojno spoštovanje in prijateljstvo v državi. Ta pot, ki jo bo hodila JRZ, je tudi edino pravilna. Zato bo potreben boj in mladina mora biti nanj pripravljena. Govor dr. Stojadinoviča je bil sprejet z velikim navdušenjem. Potem je predsednik izročil mladi JRZ novo zastvo, ki so jo v sprevodu nesli po Belgradu. Na koncu sprevoda so spel korakali Slovenci, med njimi nekaj fantov v narodnih nošah. Slovenska skupina je bila na kongresu najbolj enotna, najbolj disciplinirana in zaradi lega deležna največjega odobravanja. Prestolonasledniške slavnosti v Romuniji Bukarešta, 25. okt. AA. Rador: Vsa Sinaja je slavnostno okrašena zaradi današnjih slavnosti. Včeraj dopoldne je prišel v Sinajo Nj. kralj. Vis. knei namestnik Pavle. Z vlakom ob 17.35 je prišel belgijski princ grof flanderski. Z istim vlakom je prišel tudi poljski maršal Rydz Smigly. Goste je na postaji pozdravil kralj Karol s prestolonaslednikom Mihajlom in člani vlade. Danes pride general Georges, ki bo zastopal francosko armado pri tej svečanosti. Z istim vlakom pride tudi načelnik češkoslovaškega generalnega Štaba general Sirovy. V Sinajo prihajajo tudi že vojna odposlanstva držav Balkanskega sporazuma in Male zveze. Vsi gosti so v kraljevem dvorcu v Pelešu. Ves tisk objavlja obširne članke o današnjih slavnostih. Dvoboj za svetovno prvenstvo v šahu Aljehin: Euwe 5:3 Leyden, 23. oktobra. Aljehin in Euwe sta se v petek zvečer osmič spoprijela. Topot 6ta vsaj deloma nasitila radovednost vnetih šahovskih kibicev v Leydenu, kjer imajo za takšne priložnosti na razpolago prav čedno dvorano, v kateri navadno sejejo občinski svetniki. Oba velemojstra sta se menda res namenila, biti kolikor mogoče pravična tudi v tem, da povsod, kjer igrata, nudita kibicem enak boj, vsaj pri prvih spopadih. Osemkrat 6ta že igrala za veliki naslov svetovnega prvaka, in vseh osemkrat 6ta pognala prvega v boj kraljičinega kmeta! Pa naj začenja Aljehin ali pa Euwe! Marsikdo bi utegnil res misliti, da ta dva najslavnejša »borca za kralja« skušata na vsak način 6pet enkrat natančno pregledati eno samo pot, ki vodi do zmage ali do poraza ui jo, če le mogoče, na kakšnem mestu malo »bolj moderno« prenarediti. Tudi v šahu bi menda ta dva rada zgradila kakšno novo »javno delo ...« Pri prejšnjem, sedmem spopadu, se je v tem dvoboju prvič zgodilo, da je beli igro izgubil. Ta nesreča je doletela Euwe-ja. Aljehin ne dovoli, da bi bil kak njegov tekmec le preveč iznajdljiv. Po sedmi igri si je Aljehin pridobil prvi naskok, ki ga pri takšnih mojstrih ni kar tako lakko nasprotniku nadomestiti. V petek zvečer so bile spet Aljehinu namenjene bele figure. Začel je, kakor po navadi, pred kraljico. Euwe mu je odgovarjal tako, kakor je nekoč igral z Botvinikom. Ta igra se mu je tedaj gotovo toliko dopadla, da jo je sklenil pri sedanji tekmi ponoviti. Aljehin pa ni človek, ki 6e ne bi zanimal tudi za nekoč odigrane partije med svetovnimi mojstri. Osem znanih potez je topot le dovolil Euveju, nato pa je ubral drugo pot, ki se mu je zazdela povrhu še kot nekaka bližnjica. Kmalu si je svoj položaj toliko utrdil, da bi moral Euwe od 6ile dobro igrati, če bi hotel doseči le remi6. Euwe pa je na vsak način zelo bojevit človek in se je zato tudi topot raje odločil za »boj na nož«. Ali zmaga ali pa nič! Aljehin pa ima takšnega nasprotnika zelo rad, ker ima z njimi že dobre izkušnje. Treba je samo malo previdnosti in nasprotnik se »zabode« sam. Z glavo skozi zid ne gre, skoro nič manj težko pa tudi ne mimo trdnih Alje-hinovih postojank in zahrbtnih spletk. To je Euwe spoznal šele v 28. potezi in se je.nato raje vdal, kakor da bi počasi umiral. Šahovski svet, ki zasleduje ta boj za svetovno prvenstvo, se je počasi začel vrteti v drugo stran, namreč od Euvveja proti Aljehinu. Bolj zanesljivo je le držati z močnejšim! Da je Aljehin po dosedanjih igrah močnejši, vendar dovolj zgovorno povesta številki 5:3, ki se nista pustili napisati kar tako! Profesor Piccard je obdolžil poljsko stratosfer-no društvo, da je za svoj poskusni balon porabilo njegove načrte, ki jih je 1935 pri obisku v Varšavi razkazoval. Poljaki pa Piccardove trditve odločno zavračajo. Vesti o odstopu nemškega gospodarskega ministra dr. Schachta so se spet začele širiti podobno, kakor tik pred Mussolinijevim obiskom v Nemčiji. Na shodu madžarskih skrajnih desničarjev sinoči v Budimpešti je prišlo do velikih pretepov. Policija je nastopila z orožjem in zaprla veliko ljudi. Vesti 25. oktobra Veliko protikomunistično razstavo so odprli v Parizu. Začetni govor je imel senator Lemerry, ki je dejal, da je komunizem svetovni sovražnik št. 1. Statistike na razstavi dokazujejo, da je boljševiški terorizem v 19 letih pobil po svetu nad 11 milijonov ljudi. Romunsko obrambno posojilo, namenjeno utrditvi romunsko-ruske meje, je doseglo v kratkem vsoto 12 milijonov lejev, kar pomeni izreden uspeh. Na 14 dni zapora je obsodila avstrijska policija Ledermauerja, češ da je širil hitlerjevstvu prijazne vesti iz Avstrije. Poljski maršal Ridz Smiglj- je odpotoval v Bukarešto na velike slavnosti, ki ee bodo v čast presto-lonasedniku Mihaelu začele danes. Velik politični govor je imel včeraj voditelj francoske ljudske fronte Blum v Lilleu, kjer so odkrivali s]xmienik bivšemu njegovemu notranjemu ministru Salengroju. Dejal je, da ni vlade, ki bi mogla v Franciji obstati, razen vlade ljudske fronte Angleški gradbeni minister Sassoon je prišel na Dunaj, po zasebnih opravkih 6eveda. 488.000 ljudi je obiskalo včeraj svetovno razstavo v Parizu. To je ve6 čas razstave najvišje število, ki so ga zabeležili v enem dnevu. Angleške bojne ladje naj varujejo odhod španskih beguncev, lako zahteva v svoji resoluciji odbor angleške zveze za mir. Angleški mornariški minister Duff Cooper je v 6oboto despel v Napoli ter odpotoval v Rim, kjer se je mudil včeraj ves dan. Pravijo, da ni imel z italijanskimi poli tiki nobenih razgovorov. Občni zbor Rafaelove družbe bo danes ob 4 popoldne v beli dvorani Uniona. Na zboru bodo ustanovili izseljensko zbornico, ki bo največjega pomena za življenje naših izseljencev v tujini. VESTI Finski zunanji minister Uolsti so je v soboto pripeljal v Berlin na razgovore o j>olitičnih od-nošajiii med Nemčijo in Finsko. Nov trgovinski sporazum med Avstrijo in Poljsko bodo podpisali ta teden v Varšavi, kamor pojde avstrijski zunanji tajnik dr. Gvido Schmidi. Veliko gibanje proti Jijdom se je začelo v Gdansku, tako da Judje zadnje dni niso iineli poguma odpirati trgovine. Narodni socialisti so precej judovskih lokalov opustošili. Narodni zavod za kmetijska posojila bo v kratkem ustanovila belgijska vlada, da, -*, poceni kreditom pomaga kmečkemu stanu In pospeši kmečko proizvodnjo. Vojvoda Windsorski je bil z ženo v sobolo v Milnchenu, kjer si je ogledal vse znamenitosti, med njimi tudi dom Hitlerjeve stranke. Od tu je odpotoval v Pariz. Vesti o odstopu belgijskega ministrskega predsednika van Zeelanda, belgijski vladni krogi za-nikavajo, češ da ni van Zeeland še nikogar obvestil o tem, da bi kaj takega nameraval. Volitve v avstralsko državno zbornico so bile včeraj. Kljub temu, da izid še ni znan, pravijo, da je zmagala sedanja vladna skupina. Avstrijski zvezni kancler dr. Schuschnigg, ki se je tri dni mudil na Madžarskem, se je včeraj popoldne vrnil na Dunaj. O tem njegovem nenadnem obisku niso dali nobenega uradnega sporočila. Baje si je ogledoval madžarske žrebčarne. Holandska letalka Jean Battenova je pri svojem rekordnem poskusu v letu iz Avstralije do Anglije včeraj dospela v Napoli in po kratkem postanku nadaljevala pot v London. Letalo z 10 ljudmi je takoj po odletu treščilo na tla in se razbilo. Dva človeka sta bila ubita, osem pa težko ranjenih. To se je zgodilo v mestecu Dacome v Združenih državah. Nezaposlenost v CSB ne pada več tako naglo, kakor prejšnje mesece, to pa zaradi tega, ker orožarne ne dobivajo več toliko novih naročil, da bi potrebovale več delavcev. Vojna v Šanghaju je zelo prizadela švicarsko gospodarstvo, ki je imelo tam investiranega veliko kapitala. Med obstreljevanjem mesta so med drugim uničili skladišča in prostore dveh velikih uvoznih podjetij, ki sta delovali na Kitajskem že nad 100 let. Nemški poslanik v Londonu von Ribbentrop je po enodnevnem bivanju odpotoval iz Rima v Berlin. V Rimu je imel razgovor z Mussolinijem. V dvoboju je padel zunanjepolitični urednik glavnega hitlerjevskega dnevnika >Vfilkischer Be-obachterc, Roland Strupk, ki ga je Evropa poznala po njegovih uradnih poročilih iz abesinske in španske vojne. Hitlerjevska poročila pravijo, da je padel »v boju, v katerem je branil svojo čast in čast družine«. Voditelj nemške mladine Baldur von Schirach prispe konec novembra v Belgrad, kjer bo baje gost Sokolov, katerih delovanje zanima nemške mladinske voditelje. Njegov obisk je zanimiv z ozirom na gonjo Nemcev proti Cehom in vsemu, kar je češkega, torej tudi proti Sokolom, ki imajo z našimi vred istega duhovnega očeta Tyrša. Avstrijski narodni socialisti izgube 1. novembra vse pravice Dunaj, 25. okt. AA. (Havas) 1. novembra bo končano vpisovanje v patriotsko fronto, nakar bodo narodni socialisti dejansko izgubili vse politične pravice. Zato se v teh krogih kaže vznemirjenost. Iz propagandnih hitlerjevskih bulleti-nov, ki jih je policija zaplenila, se vidi, da si narodni socialisti v Avstriji prizadevajo, da bi pripravili Nemčijo do tega, da protestira proti temu ukrepu. Na Dunaju pa mislijo, da je takšen protest izključen, ker- je Nemčija z avstrijsko-nemškim dogovorom z dne 11. julija 1. I. priznala, da je narodni socializem v Avstriji popolnoma notranja zadeva Avstrije. Ko je dunajska policija izvedela, da se pripravljajo narodno-socialistične manifestacije pri predavanju generala Krausa, ki bi se imelo vršiti pod pokroviteljstvom nekega društva velenemških častnikov, je to predavanje prepovedala. Generala Krausa so pred kratkim napadali avstrijski Usti zaradi njegovega sestanka s Hitlerjem, Oddajanje mestnih zemljišč drugod in v Ljubljani Ljubljana, ‘25. oktobra. Pred seboj imamo prepis neke pogodbe med belgrajsko mestno občino in nekim društvom, po kateri belgrajska mestna občina odstopa neko občinsko zemljišče omenjenemu društvu. V zbirki ljubljanskega mestnega gospodarskega urada najdemo tudi mnogo pogodb, s katerimi je mestna občina ljubljanska odstopila nekaterim društvom večje komplekse mestnih zemljišč. Toda kakšna razlika med temi pogodbami mestne občine ljubljanske in med pogodbami mestne občine beograjske! Na podoben način kot zgoraj omenjena pogodba iz Belgrada, so sestavljene tudi druge pogodbe za odstop občinskega sveta, ki jih je belgrajska mestna občina sklenila z raznimi humanitarnimi in obče koristnimi društvi. Omenjena pogodba nam pove, da belgrajska mestna občina sploh ne odstopa občinskega sveta društvom in organizacijam v definitivno last, temveč le za gotovo dobo let (na pr. za 25 let ali več) v pravico uživanja. Po preteku te dobe preide zemljišče z zgradbo vred v last mestne občine ali pa se podaljša pravica do uživanja še nadalje, pod pogojem, da ostane dotičua ustanova na sodobni višini. V pogodbi so navedeni tudi pogoji, ki jih mora izpolnjevati dotično društvo. Dovoljuje na pr. najetje posojila do gotovega zneska pri Hipotekarni banki, a intabulacija se sme izvršiti šele po dograditvi zgradbe. Društvo sme uživati dano mu zemljišče le dotlej, dokler bo sezidana zgradba služila humanim namenom društva. Občina pa ima vedno pravico kontrole, če se ti nameni v resnici izvršujejo. V primeru, da zgradba ne služi več temu namenu ali v primeru likvidacije društva, organizacije, prevzame zgradbo občina v svojo posest brez kake odškodnine in jo sme izročiti drugemu društvu, ki se zaveže, da bo rabilo zgradbo in zemljišče v isti namen. Zemljiški davek plačuje občina, druge takse pa društvo samo. V primeru, da bi društvo ne plačevalo dolga na stavbi in drugih obvez, sme občina stavbo prevzeti in omogočiti pravilno izplačilo obvez. Tako v Belgradu in drugod skrbe, da ostane občinsko zemljišče kljub odstopu še vedno lastnina občine. In belgrajska mestna občina je bogata, itna razsežna zemljišča in bi torej lahko tudi darovala svoj svet temu ali onemu humanemu ali občekoristnemu društvu. Pa ne. Tudi Ljubljana je imela nekoč precejšnja občinska zemljišča, danes pa je rerna, in to samo po zaslugi nekdanjih mestnih uprav, ki so dobesedno razsipavale s svojo darežljivostjo! Po vojni so razna športna društva potrebovala mnogo sveta za sVo-ja telovadišča in igrišča. Skoraj vsa so se obračala na mestno občino, da bi jim odstopila potrebna zemljišča in Ljubljana je tedaj pokazala dovolj smisla za potrebe športnega življenja. Mnoga društva so dobila v zakup in najem obširna občinska zemljišča za malenkostno prizna-, valnino. Enake ugodnosti so bila deležna tudi nekatera kulturna društva in celo Ljubljanski velesejem prostorno zemljišče za letno priznavalnino 100 din. A tu gre vsaj za zakupne in najemne pogodbe, kjer je občina ostala lastnica v najem in zakup danega sveta. Pravo nasprotje s prakso bel-grajske mestne občine pa je bila praksa bivših mestnih uprav v prodaji in darovanju mestnih zemljišč. Obširna zemljišča so bila prodana društvom za bagatelne vsote, še večji kompleksi pa naravnost darovaui! Samo ljubljanska sokolska društva so prejela kot darilo nad 42.000 m“ občinskega sveta v vrednosti nad 2 milijona din! To očitno nasprotje med prakso v odstopu mestnih zemljišč belgrajske mestne občine in pa med prakso bivših ljubljanskih občinskih uprav dovolj nazorno kaže, kakšno je bilo gospodarstvo v ljubljanski mestni občini v preteklih letih, ki je pripravilo mestno občino ljubljansko ob tolika dragocena zemljišča in s tem občutno oškodovalo premoženje mestne občine. Jasno je, da bi takšno gospodarstvo, če bi še dalje trajalo, moralo nujno vesti v propad. »Putnik», Ljubljana, priredi: a) osemdnevni izlet v Skoplje in na Kumanovo ter z avtobusi v Južno Srbijo od 28. oktobra do 5. novembra za 1080 din; b) petdnevni izlet v Skoplje in na Kumanovo od 28. oktobra do 2. novembra za 780 din; c) tridnevni izlet v Belgrad in na Oplenac od 28. do 31. decembra za 440 din. — Prijave in informacije v vseh biljetar-nicah »Putnika«. Odprimo pot industriji! Slov. Konjice, 24. oktobra. Odkar je pričela sedanja gospodarska stiska tako neusmiljeno pritiskati, je napravila velike vrzeli pri vseh stanovih, zlasti pa se je pričelo težavno življenje za naše delovno ljudstvo. Dočim je prejšnja leta našel delo in kruh sleherni naš domačin, tako da ni bilo hiše, kjer bi po eden ali več ljudi ne imelo stalnega zaslužka in s tem primerne eksistence, se je to z leti bridko spremenilo. S padcem produkcije, omejitvijo obratov in še iz drugih vzrokov je mnogo naših ostalo brez 6talne delavske plače. S tem ee je v hiše naselila žalost, skrb in pomanjkanje, ki do sedaj ni mnogo popustilo; zvišala se namreč tii proizvodnja, hkrati pa so dorasle še nove delovne moči. Javna dela so sicer veliko dala in še vedno dajejo; vendar pa se kaže, da bo treba še drugih ukrepov, da se zagotovi revnim ljudem boljši položaj. Saj ta dela ne bodo vedno trajala. Delovnih moči pa je vsako leto več. Dočim se priseljevanje v naš kraj, posebno v okolico, prej ni vršilo v takšnem obsegu, 6e je vendar v nekaj letih to presenetljivo spremenilo. Vsi smo namreč mislili, da radi poslabšanja položaja pri nas ne bo dotoka z notranjosti. Ker pa je stanje na deželi zelo padlo, se je veliko število Postajališče v Grobljah odprto Domžale, 25. oktobra. Včeraj je bila ob prihodu prvega popoldanskega kamniškega potniškega vlaka ob četrt na 3. izročena prometu nova železniška postaja v Grobljah. Postajališče so odprli na slovesen način. Vsa okolica je pokazala veliko zanimanje za novo postajo. V Groblje je prikorakala včeraj popoldne najprej domžalska godba. Do prihoda omenjenega popoldanskega vlaka se je zbrala na 120 m dolgem postajališčnem peronu velika množica ljudstva, tako da je bila prava gneča. Vlak je privozil točno ob napovedani uri. Lokomotiva je bila V6a v zelenju in cvetju. Godba je zaigrala Triglavsko koračnico. Zbrana množica je že od daleč pozdravljala prve potnike, ki so izstopili na novi postaji. Sledil je prisrčen pozdrav, namenjen zastopniku ljubljanskega železniškega ravnateljstva g. Jenku. Pozdravili so ga ter se mu zahvalili tudi zastopniki pripravljalnega odbora g. Smol*, zastopnik ZZD g. Kokalj v imenu delavstva, g. Smolnikar in dijak Ulčakar v imenu okoliškega dijaštva. Spregovoril je zatem tudi g. župan Repaniek s Homca ter izrazil zahvalo zastopniku ljubljanskega železniškega ravnateljstva. G. Jenko je nato poudaril važnost novega železniškega postajališča in pomen za vso okolico ter čestital k uspešnemu prizadevanju merodajnih činiteljev, da dobe tudi v Grobljah svoje postajališče. Nato pa je g. Jenko proglasil novo postajališče za odprto. Pozval je tudi vso zbrano množico, 'da ob tej priliki vzkliknejo Nj, Vel. kralju in visokemu kraljevskemu namestništvo trikrat: Živio! Godba je zaigrala državno himno. Kamniški okrajni komisar gospod Koščak pa se je'nato v imenu kamniškega okraja zahvalil vsem, ki 60 si prizadevali za postajališče v Grobljah in naprosil zastopnika železniškega ravnateljstva g. Jenka, naj to njegovo željo tolmači na višjih mestih. Odličnim gostom je bila nato prirejena v Grobljah zakuska. Na grobeljskem kolodvoru je dosedaj odprt samo peron, ni pa še tam primernega postajališkega poslopja s čakalnico. Vendar pa je vse okoliško prebivalstvo prepričano, da bo tudi glede postaja-liške zgradbe njihova želja kmalu uslišana. revnih družin priselilo k nam z namenom, da naj; dejo zaslužka in lepšega življenja. To so mnogi kmečki viničarji, delovne družine in nekaj bivših kmetov, ki so jim bila posestva na dražbi prodana ali pa so jih sami prodali zaradi stiske. Zato je slovenjekonjiška okolica postala tako natrpna, da obstoja resno vprašanje, kako v bodoče preživeti tolikšno število prebivalstva in ga obvarovati pred popolnim obubožanjem. Zlasti pred vsako zimo je to vprašanje zelo pereče. Prejšnji prebivalci se bi že še prerinili skozi te težave. Danes pa na isti zaslužek mislita že dva ali trije. Razumljivo, da ima koHst le delodajalec. V očigled vsem tem dejstvom, ki se iz dneva v dan kažejo v kritičnejši obliki, bo treba poiskati rešitve, ki bo prinesla trajno vrednost in zadovoljstvo ne samo delavstvu, ampak tudi kmečkemu prebivalstvu, pospešujoč razvoj kraja samega. Pričeti bomo morali s pospeševanjem industrializacije, ki je pri nas edina možna rešitev tega problema. Sicer bi bila že Zgornja Dravinjska dolina danes drugačna, če bi pred leti upoštevali čisto slične zadeve, ki 60 tedaj 6icer še imele manjši obseg, ker 60 pa tedaj pri teh zadevah odločali simpatizerji tujega naroda in imeli v svojih rokah vso finančno moč nad trgom in okolico, kritičnih vrzeli tedaj ni bito mogoče preprečiti. Ce bi bila tovarna jeklenega orodja, ki je v Zrečah, in tekstilna tovarna, ki je aprila pričela obratovati v Vitanju, Eri nas. bi bilo lahko okrog 300 ljudi zaposlenih, ede bi ne bilo, pospešen pa bi bil razvoj Slov. 'Konjic na vseh jrodročjih. Meščansko šolo pa bi tudi že imeli. Tako bi bil naš trg res pravo središče vsega okraja, kar sedaj ni — vsaj v drugem primeru ne. Tisti elementi, ki 60 to preprečili, pa nosijo vso odgovornost. Naša naloga pa je sedaj, ko imamo z združitvijo obeh slovenjekonjiških občin pred sabo vse možnosti napredka, da damo industriji na razpolago vse, da se bo lepo razvijala. S tem ne bomo doprinesli samo k zboljšanju razmer pri nas, ampak bo del našega ljudstva tudi preskrbljen. Zborovan e zveze absolventov kmetijskih šol Maribor, 24. oktobra. Absolventi kmetijskih šol, ki so se organizirali v posebno zvezo, so imeli danes v Mariboru svoje prvo zborovanje, ki je bilo izredno dobro obiskano. Udeležili 60 se ga člani iz vseh delov Slovenije. Po prihodu v Maribor z dopoldanskim vlakom ob pol 10 so se podali z godbo na čelu v sprevodu skozi mesto na Slomškov grob. kjer je služil msgr. Vreže sv. mašo, med katero je imel krasen nagovor. Opozarjal je mlade kmečke gospodarje na vzgled Slomška ter jih je jrozival k ljubezni kmečke grude. Po sv. maši je bito v Gam-brinovi dvorani zborovanje in občni zbor zveze. Predsedoval je zborovanju najmlajši slovenski župan Janko Jerala Govorili pa so predsednik zveze Vinko Drolc, tajnik Tit Dobršek, blagajnik Anton Markovič in Alojz Knuplež. Njihovi referati so bili zelo zanimivi in aktualni ter so obravnavali važna vprašanja našega kmečkega gospodarstva. Iz vseh govorov je vel ponos našega kmeta in ljubezen do kmečke grude, skrb za napredek in strokovno izobrazbo in odločen odpor proti prehajanju kmečke zemlje v roke mestne in podeželske gospode. Govorniki so zahtevali, da 6e mora zemlja, ki jo obdeluje kmet, nižie obdavčiti, kakor zemlja, ki je v gosposkih rokah. Z navdušenjem je bil pozdravljen predlog za izvolitev znanega vzgojitelja kmečke mladine, strokovnega učitelja na mariborski in sadjarski šoli g. Aplenca za častnega člana. Med zvoki godbe mu je bila podeljena častna diploma. Ob zaključku zborovanja je bila precej razburljiva debata o usodi strokovnega glasila »Brazda«, ki pa zaenkrat ni prinesla nobenega rezultata. Po zborovanju in skupnem obedu so si udeleženci kongresa ogledali sadjarsko razstavo. Rečica ob Savinii Rečica, 25. oktobra. Preimenovanje naziva pošte. Poštno upravo prosimo, da spremeni dosedanji naziv pošte Rečica v Savinjski dolini v Rečica ob Savinji. Kraj sam se imenuje Rečica ob Savinji. Ta naziv uporabljajo: občina, župnijski urad, šola in krajevni šolski odbor. Zato bi bilo želeti, da prevzame to besedilo tudi poštni urad in spremeni svoj naziv zaradi enotnosti kraju primerno. Sadna drevesca. Da bi se dobro sadno drevje v čim večji meri razširilo v okraju, je okrajni kmetijski odbor sklenil ceno dreves, ki jih goji v lastni drevesnici v Rečici ob Savinji, od lanskih cen izdatno znižali. Prvovrstna drevesca bodo jx> 5 din, drugovrstna pa po 3 din. Pozdravljamo akcijo kmet. odbora in smo prepričani, da bodo vsi naročniki brezhibno postreženi in z drevesci zadovoljni. Vremensko poročilo »Slovenskega doma« Po stanju danes ob 7 zj. Krai Barometer-sko stanje Temperatura >r r a > > _ II ai T c c js — Veter (smer, iakost) Pada- vine .i £ 63 5 55 ~a'Z °§ m/m vrsta | Ljubljana 7562 10-4 17-0 90 9 SEt 9-5 Maribor 754-8 8-0 18-0 80 8 se3 1-5 dež Zagreb 7519 13-0 22-0 90 8 wt 06 — Belarad 756-S 11-0 18-0 70 8 SEa Sun — Sarajevo 757 3 6-0 22-0 80 10 SE; — — Skoplje 763-v 3-0 15-0 90 10 0 9-0 — Split 758-1 15-0 20-0 70 10 SE- 19-0 dež Kumbor 763 e 150 — 80 10 0 30-0 — Rab — — — — — — — — Tatvina kofekov Ljubljana, 25. oktobra. V soboto je v trafiki na Tyrševi cesti kupoval nek brezposelni trgovski pomočnik, doma iz Cri-kvenice, papir in motvoz. Pri tem je znal z govorjenjem in izbiranjem trafikantko tako zamotiti, da je izmaknil iz knjige za kolke, ki je ležala na mizi, večje število kolkov. S kupljenimi drobnarijami je hitro odšel in prodajalka je kmalu za tem opazila, da ji v knjigi manjka 12 kolkov po 100 din in 29 kolkov po 10 din. Prepričana, da se bo ta tat skušal odpeljati z vlajcom, je hitela proti kolodvoru in je zapazila pred »Evropo« možakarja, kako je stopal v tramvaj. Poklicani stražnik ga je prijel in našli «o pri njem poleg denarja tudi še tri kolke po 100 din, tako da je popolnoma jasno, da je ukradel kolke in jih deloma že vnovčil. Pripomba. Vremenska poroCila od Belgrada naprej se nanašajo na prejšnji dan. Vremenska napoved: Spremenljivo vreme. —■ Splošne pripombe o poteku vremena v Ljubljani od sobote do danes: V soboto je prevladovalo ves dan oblačno vreme, deževalo je v daljših presledkih, močneje od 14.15—15.20, od 19.50—21.30 in od 23.10 do 1 ponoči od sobote na nedeljo Padlo je_14.5 mm dežja. Barometer je močno padel, najnižje stanje je bilo včeraj (nedelja) ob 18, iu sicer 750.0°. Najvišja temperatura v soboto je bila 14.8°, in sicer ob 19. Včeraj je deževalo od 7 do 9.40, 10.25—11, 18.25—22.10, padlo je 95 mm dežja; najnižja temperatura je bila ob 10.30 11.6° C. — Barometer se dviga od včeraj od 18. — Oba dneva 60 prevladovali južni vetrovi. Preprečite povodnji na Dravskem politi! Sv. Lovrenc na Dravskem polju. Nedavno je vaš list objavil dopis o nujni potrebi, da se naše Dravsko polje osuši. Načrte našega pok. župnika in poslanca Ozmeca, ki jih jo ze oskrbel^ za regulacijo Dravinje in njeuih pritokov, je, žal, vojna pokopala ter jih treba iznova izkopati in spopolniti. Letošnje poletje so se žo zbrali zastopniki vseh občiu od Pragerskega do Sv, Vida tukaj na posvet ter ee je sestavil poseben odbor, ki mora to delo voditi, skrbeti za načrte in prispevke Letošnje leto je še prav posebno pokazalo potrebo teh regulacij, saj imajo se nekateri posestniki še sedaj otavo nepokošeno, ki pa je seveda še vedno pod vodo. Občinski pašnik je bil letošnje leto brez vsake koristi, saj ga je bila polovica vedno pod vodo. Odbor naj skrbi da začeto delo ne zaspi! * Istotako je važna elektrifikacija naših vas od Pragerskega čez Cirkovce in Sv. Lovrenc do Sv. Vida; slednji že dobiva elektriko iz Ptuja. Treba se torej pobrigati za oslale vasi, da 110 bomo vedno pri vsaki stvari najzadnji. ♦ • nflše Katol prosv. društvo priredilo lepo Krekovo proslavo s primernim govorom in petjem ter ponovitvijo igre »Žrtev spovedne molčečnosti«. Nastopila sta tudi dva mala harmonikarja iz Ptuja. Le žal, da imajo ljudje pri nas za taksne prireditve še premalo razumevanja. Oglašujte v Slov. domu! Dve usodni avtomobilski nesreči Maribor, 24. oktobra. Včeraj in danes sta se pripetili dve avtomobilski nesreči, ki sta v Mariboru zelo odjeknili. Usodnejša je bila včerajšnja nesreča, ki je zahtevala mlado življenje. Ob treh popoldne 6e je peljal iz Maribora proti svojemu domu v Selnico ob Dravi 32-letni lesni trgovec France Namestnik. Vozil se je na 6vojem motornem kolesu precej naglo, ker 6e mu je mudilo domov. Na zadnjem Za Vse svete v Gorico in Trst. Prijave v vseh biljetarnicah Putnika in v izletni pisarni M. Okorn, Ljubljana, Hotel Slon, tel. št. 26-45. Vhod iz Prešernove ulice. Sadjarska razstava in sadjarski kongres v Mariboru stavniki ostalih banovin, dalje ravnatelj Prizada dr. Nemec, šef odseka z Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine Samurovič, mariborski podžupan Franjo Žclbor, predstojnik policije dr. Trstenjak, zastopnik zbornice Bureš, zastopnik prosv, ministrstva ravnatelj klas. gimnazije dr. Mastnak in drugi odličniki. Kongres je otvoril predsednik Srbskega poljoprivrednega društva dr. Mladen Josifovič, ki je bil izvoljen za predsednika zasedanja, za podpredsednika sta bila izvoljena Martin Humek in zastopnik hrvatskih sadjarjev Milan Maršič, za tajnika pa Franc Kafol in Radojko Tomič. V imenu Maribora je pozdravil kongres podžupan Žebot, v imenu ministrstva za kmetijstvo načelnik Milutinovič, v imenu bana inž. Podgornik, v imenu Slov. sadjarskega društva Martin Humek. Po pozdravih so sledili strokovni referati. Celjske novice Mestna občina celjska razpisuje dobavo 20 volnenih odej (kocev) za mestno zavetišče. Morebitna pojasnila in proračunski pripomočki se dobijo na poglavarstvu. Avtomobil ga je podrl. Pri Sv. Juriju ob juž. žel. je podrl neki avtomobil 34-letnega* brezposelnega delavca Weiskopfa Jerneja in mu prizadel tfiZj« poškodbe po obrazu Pripeljali so ua lakoj v celjsko bolnišnico. Maribor, 24. oktobra. V soboto dopoldne se je vršila v Mariboru slovesna otvoritev sadjarske razstave. Razstavo fe otvoril ban dr. Marko Natlačen v prisotnosti mnogih odličnih gostov, Med drugimi so prisostvovali otvoritvi delegat ministrstva za kmetijstvo načelnik inž. Bora Milutinovič, delegat ministrstva trgovine šef odseka inž. Samurovič, ravnatelj Prizada dr. Nemec, zastopnik bana savske banovine načelnik Nemčanin, stolni prošt dr. Vraber, podžupan Franjo Žebot, podpolkovnik Kiler, okrajna glavarja dr. Popovič in dr. Šiška, predstojnik policije dr. Trstenjak, predstojnik okrož. sodišča dr. Ziher, predsednik Srbskega poljoprivrednega društva dr. Josifovič, zastopnik zbornice Pinter ter zastopniki raznih gospodarskih in kulturnih organizacij. Navzoče je pozdravil predsednik sadjarskega in vrtnarskega društva Martin Humek, za njim pa je povzel besedo ban dr. Natlačen ter v zanimivem govoru poudarjal važnost sadjarstva za slovensko gospodarstvo. Po njegovih navedbah imamo v dravski banovini okrog 4 in pol milijona rodnih sadnih dreves ter milijon dreves, ki še ne rode. Slovenija prideluje povprečno 70 milijonov kilogramov sadja, med tem 35 milijonov kg jabolk. Vrednost našega sadnega pridelka znaša letno 70 milijonov din, kar odgovarja kot dohodek 5 % obresti od glavnice 1 milijarde 400 milijonov din. V dobrih letinah izvažamo iz Slovenije 3000 do 4000 vagonov jabolk, za katere prejemamo povprečno 60 milijonov din. Danes se je začel v Mariboru III. vsedržavni sadjarski kongres, ki zaseda v kazinski dvorani. Svečana otvoritev kongresa se je izvršila ob 10 dopoldne ter so ji prisostvovali delegat kmetijskega ministrstva načelnik Bora Milutinovič, zastopnik bana dravske banovine načelnik kmetijskega oddelka inž. Podgornik,1 načelnik kmet. oddelka savske banovine Viktor Nemčanin, načelnik kmet. oddelka drin. banovine Cancanovič, načelnik kmet. oddelka dunavske banovine Lukič ter pred- klaucu pred Selnico je dohitel tovorni avtomobil ki je vozil traverze iz Maribora v Dravograd! Namestnik je hotel počasno motorno vozilo pre-e • P® 61 je P° nesreči izbral za prehitevanje neprikladen teren — strmino in še ovinek povrhu. Ko je pridrvel tik tovornega avtomobila, je v zadnjem trenuku opazil pred 6eboj dvovprego graničarjev, ki se je na poti proti Mariboru 6rečala 6 tovorni mavtomobilom. V tem usodnem trenutku je Namestnik izgubil prisotnost duha. Da oe bi treščil v konje in voz, je obrnil motorno koto na desno proti sredini ceste, pa je obenem pozabil odvzeti plin in zavreti S vso 6iIo ga je zaneslo od zadaj v tovorni avto ter ga treščilo ob karoserijo. Obležal je na ce6ti 6 strto lobanjo, iz katere so brizgnili možgani daleč tia okrog. Bil ie na mestu mrtev. Drug_a nesreča se je pripetila danes popoldne na križišču treh cest v Hajdini pri Ptuju. Iz Ma-rmora so se pripeljali v odprtem avtomobilu znamke Opel lastnice knjigarne v Gosposki ulici gospe Lavra Scheidbach, ki je avto sama šofirala, poleg nje je 6edel dr. Rudolf Gmajner. na zadnjem sedežu pa je sedela kuharica Scheidbachove Zofija Krasser. Na omenjenem križišču je pridrvel nasproti avto industrijalca VVestna iz Celja, ki je pripeljal iz Ptuja ter je sedel v njem Westnov šofer. Iz dosedaj nepoiasnjenega vzroka je prišlo do karambola. v katerem je Westnov avto zadel z levim blatnikom v mariborski avtomobil ter ga je vrgel s ceste. Sila karambola je vrgla vse tri Mariborčane iz njihovega avtomobila. Obležali so v jarku poleg ceste, vsi trije poškodovani. Najlažje poškodbe je dobil dr Gmajner, ki ima 6amo praske na obrazu in rokah. Zofija Krasser si je zlomila ključnico, gospa Scheidenoach pa je obležala s pretresenimi možgani in počeno lobanjo. Ptujski reševalci so prepeljali vse tri ponesrečence v Maribor. Kako v Kočevju plačujejo občinske dolgove Kočevje, 25. oktobra. V Kočevju zares pridno zidajo Sokolski dom. Ni čud.no, da ta dom kar vidno raste iz nacionalno neomajnih tal, saj delajo pri tej novi zgradbi noč in dan. Tudi učiteljstvo noče kar tako stati ob 6trani s prekrižanimi rokami, pač pa hoče imeti tudi svoj delež, kadar se bodo delile zasluge za požrtvovalno, nesebično delo. Vsaj toliko hočejo na vsak način dobiti deleža, kolikor so ga dobili v zadnjem času njihovi učiteljski tovariši za udejstvovanje pri teh prvih in najpoglavitnejših stvareh. Za Kočevje gotovo ne bodo delili manjših deležev, saj je na potrebo nesebičnih žrtev neugnano opozarjal neumorni »nacionalni« delavec, ki mu je najbrž le slučajno ime Hans. Ker je noč dolga in tudi »luna rada da svečavo«, tudi ponoči graditev omenjenega Sokolskega doma v Kočevju neverjetno napreduje. V dolgi jesenski noči od četrtka so zvozili kar celih 5 m3 gramoza iz mestne gramoznice do Sokolskega doma, ki je oddeljen komaj nekaj sto metrov. In še nekaj: Gospodje so si samovoljno prilastili vozove s parom konj, pa menda vendar ne zaradi tega, da bodo morali drugi dan vozove in konje iskati orožniki — lastniki so namreč prijavili tatvino — pač pa zaradi tega, da so prišli prej »# ceneje do peska. Po trudapolnem delu je seveda sledil tudi likof, za katerim je drugi dan ostala samo še »mačkova preja«. — Kočevski meščani so tega zaslužnega in požrtvovalnega dela res veseli, saj vedo, da se bo na ta način kočevska občina v kratkem znebila — dolga. Za izlet v Trst in Gorico ob Vseli svetih od 30. oktobra do 1. novembra eo sprejemajo prijave do 27. t. m do 12 ure. Cena izlela v Trst 125 din, v Gorico 135 din, Kulturni koledar Mile nski Fran Razne izpred sodišča 24. oktobra 1932 je umrl v Ljubljani pisatelj Fran Milčinski. — Rodil se je 1. 1867 v Ložu. Gimnazijo ie dovršil v Ljubljani, pravo na Dunaju. Posvetil se je sodniški praksi. Bil ie kot pravnik 60-liden strokovnjak in se ie posebno zanimal za mladinsko skrbstvo. Napisal ie več člankov iz tega področja, imel nešteto predavanj, da bi vzbudil in poglobil zanimanje za to tako važno vprašanje. — Pri društvu Pravnik je bil več let kniiž-ničar in član uredniškega odbora. Tu je priobčil tudi nekaj pravnih humoresk: Prvi koraki _ v prakso, Išče se Uršo Plut. Milčinski ie pisal izrazite humoristično-satirične črtice. V »Slov. narodu« in »Jutru« ie napisal nad 200 humorističnih podlistkov. V posebni knjigi je izdal: Igračke, Mu-hoborci, Ptički brez gnezda, Gospod Fridolin Žolna in njegova družina itd. Prav tako so znane njegove mladinske knjige: Pravljice, Tolovaj Ma-tai itd. — Napisal je tudi več iger: Cigani, Kjer ljubezen, tam Bog, Mogočni prstan itd. Joief Muriec 25. oktobra je umrl v Gradcu pisatelj, narodni buditelj in organizator Jožef Muršec. Rodil 6e je 1. 1807 v Bišu v Slovenskih goricah. V Mariboru je dovršil gimnazijo, v Gradcu pa bogoslovje. Leta 1845 je bil imenovan za veroučitelja v Gradcu. V letu 1850 1 ie kot prvi brezplačno poučeval slovenščino na graški realki. Ko ie spoznal pri svoji sestri Vraza, je postal navdušen Ilirec. zbiranjem narodnega blaga mu je pomagal pri njegovih narodnih pesmih Izdal je kratko slovensko slovnico za prvence. L. 1848 je ustanovil v Gradcu »Slovenijo« in postal njen tajnik. Društvu je napisal program z razpravo v Grazer Zeitung: Theil-weise Beleuchtung der driickenden Sprach- und damit verkniipften Lebensverhaltnisse der Slove-nen... Mnogo ie tudi storil za slovensko uradovanje v lavantinski škofiji. Po letu 1848 je pisal predvsem v Drobtinice, Učiteljskega tovariša in Geršakovo Čitalnico. Liubljana danes KoiMar Danes, ponedeljek, 25. oktobra: Krispin. Jutri, torek, 26. oktobra: Evarist. Kočno službo imajo: mr. Leustek, Resljeva cesta 1; mr. Bahovec, Kongresni trg 12 in mr. Ko-motar, Vič. min s »Trs Sintoniia lfubezni i Llebeserwacnen) Karm Uardt WaXtber Klila Giasoa. CaikovBKt TEI. 21-24 MATICA Velttci Uubezenski film po nesmrtnem romanu Al. Dumas-a Dama s kamelijami Oreta Oarbo Kobert Tayloi Zaradi sta.no razprodaula predstav danes ob 14. un izrema predstava. Kezerviraito vstopnice v predprodalll Izredno aktualni film laponslco-kitalBicega konflikta Zadnfi vlak a nartom« V glavnin viogan a.&Che Nag\, nans Aioers, Ida Wust in a. A. Scblettow (pAjzdhia/o^ 06 16., 19.15 in 21b aaKL Frančiškanska prosveta v Ljubljani bo priredila na svojem VIII. prosvetnem večeru v torek, 26. t. m., ob 8 zvečer skioptično predavanje or k ve na Kranjske me Predava g. msgr. Viktor S t e s k a. Predprodaja sedežev po 3 in stojišč po 2 din v pisarni »Pax et bonum« v frančiškanski pasaži. Člani imajo običajen popust. Vsi vljudno vabljeni! »Biološki temelj narodnega socializma« je naslov predavanju g. primarija dr. A. Zalokarja, s katerim začenja Prirodoslovno društvo svojo letošnjo predavateljsko sezono. Predavatelj nam bo pokazal razvoj bioloških spoznanj o dednosti, ki so bila do preteklih petdesetih letih v glavnem last ožjega kroga zdravnikov, ki so pa počasi prodirala tudi v širše plasti, dokler jih ni nacio_nalni socializem porabil kot osnovo svojega političnega nazora. Gotovo je za nas, ki smo prav za prav neposredni sosedje Nemčije zelo važno, da spoznamo brez predsodkov, kakšni so motivi, ki upli-vajo danes na politiko nemškega naroda. Predavanje bo samo informativnega značaja, to je, pokaže naj s čisto strokovnega stališča, kakšno veljavo imajo posamezne biološke teze in kako je do njih prišlo. Predavnje bo jutri v torek natančno ob 20 v mali filharmonični dvorani (kino Matica). Vstopnina 6, 4 in 2 din. Pod okriljem »Sedejeve družine« se je ustanovil socialni odsek, katerega naloga je nuditi zlasti gmotno pomoč v prvi vrsti svojim revnim in potrebnim članom, bodisi v obliki živil, ali obleke itd. Mnogo jih je med nami, ki bi bili zelo hvaležni tudi za ponošeno obleko, ki jo kdo morda mkli že zavreči, Tozadevne darove sprejema pisarna Sedejeve družine, Zrinjskega cesta 8. Kdor ne bi mogel predmeta sam dostaviti, je naprošen, da nam po dopisnici sporoči, naj pridemo dvignit eventuelne darove. Za vsak najmanjši dar Vam bomo iz srca hvaležni. Odb"r Sestanek staršev ljudske šole za Bežigradom bo v ponedeljek, dne 25 t. m. ob 8^ zvečer v šolski telovadnici Dnevni red- Predavanje »Otrok pred vstopom v šolo«, predava ped. v. Kobilica Rudolf. 2. Debata o predavanju 3. Poročila. 4. Slučajnosti K obilni udeležbi vabi Upraviteljstvo šole. Llubllansko gledališče Drama. Začetek ob 20. Poned. jek, 25. oktobra: Zaprto. Torek, 26 oktobra: »La Boheme«. Premiersk abonma. Sreda, 27. oktobra: »Amaconke«. Red Sreolilične vzgoje. — Predavanja se bodo vršila ob ponedeljkih v beli dvorani hotela »Union«. Po predavanjih debata. — Vstop dovoljen vsakomur. Posebno vabljeni katoliški akademiki in akademifarke ter kat. kad. starešinstvo. Vrstni red bomo javljali sproti v časopisju. Začetek vselej ob 8 zvečer. Prvo predavanje bo danes, v ponedeliek, 25. oVtobra: F. S. Finžgar: Beg inteligence v komunizem. SK REKA : SK BRATSTVO 2 :1 Edina tekma, ki je srečnemu »dobitniku« prinesla obe točki. Bratstvo je nastopilo v svoji naj -novejši, močni zasedbi ter nudilo gibčnim Rečanom prav dober odločen odoor. Dolgo časa ni bilo mogoče reči, kdo se bo tekmi smejal. Odlična jeseniška obramba je krepko zatirala reške napade. Halfi so z Zavrlom na čelu pridno in čedno zalagali nekoliko težki napad, ki je ■ včasih prav pošteno zagrozil reškemu vratariu Prvi polčas sta bili obe moštvi precej enaki šele v drugem 6e je Reka malo bolj poenala — kakor je tam na Viču že običaj. S krepko in koristno igro je ugnala dobrega nasprotnika v kozji roe in spravila obe točki za »ozimino«. Številna podžigafka srenja je z visokimi in nizkimi glasovi burno bodrila do mačine. ŽSK HERMES : SK SVOBODA 1 :1. V Medorožju so imeli »veliki dan«. Svoboda, sedanji poplavar podzveznih wigwamov je prišla v šiško po kostanj, šiškariji so jim menda mislili pripraviti boli vročo žerjavico — tako bi si vsaj človek utesnil misliti, ko je po tekmi gledal obraze. V prvem polčasu je 6koraj do zadnjih desetih minut dominirala Svoboda, prve četrt ure pa je bila sploh skorai absolutni posppdar na terenu^ Pozneje 6e je Hermes nekoliko razmajal in začel — po stari navadi in po močvarnem 6vetu — prodirati pred »svobodno kapiio« preko notranjega tria. Tekma ie bila odigrana v naglem tempu in precej ostro. Hermes je jx>stavil na igrišče neiz^lajeno enaistorico, ki je imela naiboliše moči v ožii obrambi. Svoboda ie imela naiboliše moči v Sinku-letu. v obeh stranskih halfih ter v obeh krilih, medtem ko je notranji trio — razen v prvih petnajstih minutah — pokazal kako trio ne sme iVrati v bližini šestnalsterca. Po primeriavi vrednot ki sta jih pokazali obe moštvi bi kliufo vsemu vendarle ocenili Svobodo za boliše moštvo, ki bi bilo ob odločnejšem notranjem triu zaslužilo zmago. Pregled državnega prvenstva Včerajšnja nedelja v državnem prvenstvu je bila nedelja presenečenj. Zlasti so presenetili rezultati v Zagrebu, Sarajevu in izredno visok poraz — letos najvišji — Concordije. BSK se je z zmago nad Gradjanskim trdno postavil na čelo tabele. Rezultati posameznih tekem: Gradjanski:BSK 1:3 (1:3). Gledalcev rekordno število 12.000. Sodnik g. Datilo iz Italije odličen. Strelci Stevovič in Pod-liraški, dva gola. Za Gradjanski Lešnik tik pred koncem prvega polčasa. Občinstvo je bilo z igro obeh klubov nezadovoljno, ker tekma ni nudila lepega šjx>rta. V Sarajevu je pred 3000 gledalci HAŠK porazil Sarajevčane z 2:0 (0:0) Serajlijam sta potresla mrežo Kacijan in Peršič. Sodnik Mori Kario iz Skoplja tekmi ni bil dorastel in je mnogo grešil v presojanju faulov. Tudi včeraj je nek preveč navdušen navijač iz Sarajeva oklofutal vodjo HAsKo-vega moštva. Pred 6000 gledalci je v Belgradu v predtekmi s skoraj kazenskim rezultatom odpravil Concor-dijaše belgrajski BASK. Rezultat 6:0 (3:0). Goli: Cabrič štiri. Tomaševič in Šarič po enega. Slab gol-man Concordije. Sodnik Kap iz Sarajeva objektiven. Kot glavna igra je sledila tekma med Ljubljano in Jugoslavijo. Rezultat 0:3 (0:0). Pogačniku, ki je bil odličen in najboljši gralec Ljubljane, eo zabili gole: Petrovič dva in Lazarevič. Ljubljana je bila dobra zlasti v obrambi in bi ob malo večji sreči lahko dosegla mnogo, mnogo lepši rezultat. Toda napad ui znal izkoristiti nekaterih izredno lepih prilik. Tekmo je sodil dobro Sarajevčan Dukič. Končno še Hajduk :Jedinstvo 2:0 (0:0). Gledalcev 1500. Goli: Leinešič iz enajstmetrovke in Ra-dovnikovič. Sodnik Zagreben Bergles dober v prvem polčasu, slabši v drugem. Jedinstvo je v prvem polčasu držalo igro v svojib rokah. Ilajduk že dolgo ni bil tako slab. Tabela po včerajšnji tekmi: BSK * " “ Hašk Hajduk Gradjanski Jugoslavija Slavija Rask Ljubljana Concordia Jedinstvo Prihodnjo n V Ljubljani: Ljubljana:Baek; v Belgradu BSK: Concordia in Jedinstvo:Slavija: v Zagrebu Gradjanski :Jugoslavija in Hašk:Hajduk. — Pouk nemsfine (začetniški večerni tečaj). Pojasnila in prijave: Trgovsko uSilišče Christofov učni zavode, Ljubljana, Domobranska 15. 6 5 0 1 17:7 10 6 4 1 1 14:8 0 6 3 2 1 13:8 8 6 2 2 2 16:0 6 6 3 0 3 8:5 6 6 3 0 3 6:8 6 6 2 0 4 10:8 4 6 1 2 3 6:13 4 6 2 0 4 9:21 4 6 1 1 4 1:13 3 jo bo spored tale: Od tu in tam — Tečaj za italijanščino (začetniški) ne otvori [ na trgovskem učilišču »Christofov učni zavod«, Ljub-[ Ijana, Domobranska 15. Pojasnila in prijave vsak čas. Predavanje so onemogočili nekateri zagrebški akademiki novoimenovanemu vseučiliškemu docentu dr. Tomažiču v Zagrebu. Dr. Tomažič je hotel imeti nastopno predavanje, vendar se je v dvorani zbralo le nekaj nad 100 akademikov, ki so bili vsi iz drugega idejnega tabora, kakor pa mu je pripadal Tomažič, Komaj je novi docent začel govoriti, so začela nanj leteti jajca. Zagrebška umetniška akademija in glasbena šola bosta najbrž priznani odnosno povzdignjeni v vrsto visokih šol ter se bo tistim, ki so te šole dovršili, odslej priznaval fakultetni položaj Zaenkrat obstoji šele obljuba, ki jo je dal prosvetni minister Magaraševič ravnateljema obeh teh dveh šol, ko | se je včeraj mudil v Zagrebu. Prosvetni minister je obiskal vse znanstvene zavode, zvečer pa 6e je sestal z vsemi ravnatelji na banski upravi. Minister je obljubil, da bo prihodnji mesec spet obiskal Zagreb 25-letnico svojega društva so praznovali organizirani hišni lastniki v Zagrebu. Včerajšnje zborovanje je vodil predsednik dr. Mirko Košutič. Med drugimi je društvu čestital tudi predsednik Pokrajinske zveze društev hišnih posestnikov v Ljubljani g. Frelih. Svoje zahteve so hišni posestniki obrazložil v oič manj kot v devetih resolucijah. Novo otroško zavetišče in zabavišče bo seai-dala belgrajska občina. Našel se je namreč dobrotnik, Američan Vasa Čukovič, ki je v svojem testamentu zapustil 5000 dolarjev v ta namen. Mestna občina bo dodala le malo, pa bodo imeli otroci najrevnejših staršev dom, v katerega se bodo zatekali. Kaj, ko bi se tudi med nami pojavil podoben mecen. Francoski rezervni častniki, ki so predvčerajšnjim bili v Ljubljani, so včeraj prišli v Belgrad. Sprejeli so jih z vsem pompom. Gostom na čast je bilo ali pa še bo prirejenih več banketov in svečanih večerij, Francozi bodo obiskali tudi Oplenac in položili vence na grob kralja Aleksandra, Pojutrišnjem bo padla odločitev glede ustanavljanja velikih trgovskih hiš pri nas. V prvi vrsti se za ta dan zanimajo belgrajski veletrgovci, za njimi pa tudi vse trgovstvo v državi. Na mnogih prote-| 6tnih zborovanjih so trgovci povedali jasno, kje jih bo zabolelo, če se dovoli neovirano ustanavljanje velikih trgovskih hiš. Tudi pri nas so trgovci enodušno proti velikim trgovskim hišam. To stališče je popolnoma razumljivo, saj so trgovske hiše največja nevarnost za ta stan. Zanimivo pa je, da se kupujoče občinstvo nič preveč ne razburja. Ko so včeraj imeli belgrajski kupovalci zborovanje, so zahtevali, da se ukinejo banovinske trošarine na oblek in obutev, da se prepovedo karteli in izda zakon o pobijanju draginje. Velikih trgovskih hiš pa niso nič omenili. Le belgrajsko »Vreme« prinaša dolgovezne in skrpucne članke, v katerih zagovarja ustanovitev trgovskih hiš, vendar le z »domačim« kapitalom. Dve veliki hiši sU pogoreli včeraj sredi Po-I žarevca. Ogenj je nastal v manufakturni trgovini, nakar Se je zaradi vetra hitro razširili v sosedno zlatarsko trgovino in od tam še na drugo hišo. Gasilci, ki so prihiteli na pomoč 6 precej skromnim gasilnim orodjem, niso mogli ognja pogasiti, ker jo vlekel hud veter. Posrečilo se jim pa je ogenj omejiti. Škoda je baje ogromna. 1 Nemška stenografija se poučuje na trgovskem učilišču »Christofv učni zavode, Ljubljana, Domobranska 15. Pojasnila in prijave vsak dan. Jugoslovanski teozoii so včeraj v Zagrebu povedali, da je njihova glavna življenjska naloga delo za mir in slogo med vsemi narodi na svetu. Doslej teozofi še niso nikdar tako odločno poudarili svojega poslanstva, ker smo vedeli, da se oni bavijo v prvi vrsti z okultnimi pojavi in podobnim. Zakaj so naenkrat postali samo branitelji miru in sloge, pa niso povedali. Iz sklada za pospeševanje bombažnih nasadov ie podeljena podpora 300.000 din kmetijski vzorni in kontrolni postaji v Skoplju za nabavo aparature za čiščenje vlaken in semenj. Trgovina s pšenico v Vojvodini je spet zastala. Povpraševanja je malo, temu primerna je tudi cena. Več pa se proda koruze, zlasti v Avstrijo. Vojvodinci menijo, da vpliva na zastoj trgovine v veliki meri negotova politična situacija v svetu. Jugoslovanske parnike, ki Tožijo po Sredozemskem morju, morajo opremiti s posebnimi znaki, da jih ladje generala Franca in drugo ladje, ki vrše nadzorstvo, takoj prepoznajo. Pod poveljniškim mostom imajo parniki naslikano velikansko jugoslovansko zastavo. člani upravnega odbora ljubljanskega Pokojninskega zavoda so se mudili nekaj dni v Dalmaciji in v nekaterih mestih zetske banovine. Komisija je pregledovala vse nepremičnine, ki so last zavoda ter jih nanovo ocenila. Obenem je pregledala premoženjsko stanje tistih dolžnikov, ki jim je Pokojninski zavod podelil v zadnjih letih večja posojila. Iz žalosti za svojo ieno se je ustrelil krojaški mojster Bogišič Karel iz Sombora. Ko so ga našli,, je še držal v eni roki samokres, v drugi pa sliko, ki je predstavljala njega na grobu žene. Po smrti žene se je Bogišič vdal pijači in neprestano jadikoval. V taki žalosti si je tudi končal življenje. 1 Večerni trgovski tečaj. Sprejme se še nekaj slušateljev. Christofov učni zavod, Ljubljana, Domobranska 15. Cigana je ubil, ker mu ni hotel zastonj igrati, kolonist Aleksa Miljou iz Banjaluke. Nekega dne se je Aleksa z nekaj svojimi tovariši vračal domov, ko je ua poti srečal skupino ciganov. Aleksa je zahteval, naj mu cigani zastonj zaigrajo. Kor so se cigani uprli, je Aleksa potegnil nož in cigana Meha Boganoviča zabodel v srce. Sodišče je Aleksi prisodilo le C let ječe. Nenavadno srečo v nesreči je imel kmet Milan Rankovič iz Kravic pri Osijeku. V temni noči se je mož peljal domov. Prav. ko je voz zavil na progo, se je izza ovinka prikazal vlak. Nesreči se ni dalo izogniti. Stroj se je zaril v voz in ga vlekel kakih 300 m s seboj. Ko je strojevodja vlak ustavil, je šel iskat smrtne žrtve, meneč, da je voznika vlak raztrgal na drobne kosce. Presenečen pa je bil, ko je Rankoviča našel vsega prestrašenega in od strahu trdega na odbijaču nekega vagona. Rankovič je imel pri trčenju toliko prisebnosti, da se je zagrabil za odbijač in se na njem rešil gotove smrti, dočim je bil voz vos zdrobljen. t : ;.~ Foto Wnrner Bro* M. Jacoby - R. Leigh: 29 Poročnik indijske brigade Videla Revolucija v prometu Današnjim prometnim sredstvom: letalom, zrakoplovom in železnici preti velika nevarnost. Iznašli so namreč »railplane« (rejlplejn«, ki združuje vse najboljše lastnosti letalstva in železnice. Prve praktične poskuse so začeli delati na Škotskem. Nad navadno železniško progo so postavili na kakih 15 m visokih in do 30 m narazen stoječih mogočnih jeklenih stebrih železno ogrodje, viseče tračnice, utrjene s številnimi zamotanimi železnimi sklepi, kakšne vidimo pri železnih mostovih. Na tračnico pa je obešen nekak zepelin, trup letala brez kril, mogočen torpedo z dvema vhodoma, blestečimi okni in s kakimi sto sedeži za potnike. Na priostrenem sprednjem koncu čudnega vozila je velik zračen vijak, propeler, kakor ga imajo letala, ki vozilo vleče naprej; na zadnjem koacu je prav tak vijak za potiskanje; oba na električen pogon. Poskusi so se obnesli bolje, kot so iznajditelji pričakovali. Zato so zgradili vso napravo v manjši obliki ter jo začeli nositi in kazati po vsem svetu. Tako bi večkrat naleteli na kaj čudne in na videz smešne prizore, če bi dobili dostop v razkošne vile svetovnih vele-denamikov. Sredi sobe je postavljena neka velika igračka, katere bi se nad vse razveselil vsak, tudi najbolj razvajeni otrok; in nad to igračko se sklanjajo resni finančni mogotci, učeni in preizkušeni inžemjerji, se čudijo, vzklikajo od veselja, se navdušujejo za ljubko nenavadno vozilo (»Meni tudi!«) ali pa se jim nenadoma čelo zmrači, neizmerna skrb jim lega na srce in dušo. Kaj, če ta stvarca res osvoji svet Kaj bodo počeli ti kralji železnic, premoga, petroleja, če ta igračka prevzame ves promet, ki je doslej šel po železnicah in po zraku? Kje bodo potem jemali denar, ki ga jim donašajo proge, ki prepletajo svet. Kdo bo potem kupil ves premog, Iti ga sedaj porabijo železnice in bencin, ki goni letala? S svojim mogočnim vplivom se jim je sicer še posrečilo pregovoriti to ali ono državo, »nadležne otroke«, ki hočejo vsekakor dobiti igračko, katero so videli v izložbi. Toda človeštvo se ne da tako zlahka odriniti; imeti hoče to, kar si je vteplo v glavo, imeti hoče vedno večjo naglico, zato e« bodo morali mogotci pač ukloniti, dali človeštvu zaželjeno igračko in se prilagoditi novim zahtevam, oziroma postaviti kake svoje pogoje in meje. Borba med lastniki železnic in premogovnikov ter iznajditelji »railplana« traja že deset let. Sedaj pa je dosegla svojo prvo zmago Brazilija se je odločila, da uvede novo prometno sredstvo postopoma v posamezne pokrajine svojega ozemlja. »Railplane«, anonimna družba, je dobila dovoljenje, da zgradi devet prog, ki se bodo vse stekale v glavno mesto Rio de Janeiro. S tem seveda še ni rečeno, da bo nova iznajdba popolnoma spodrinila navadno železnico. Obe bosta živeli v prijateljskem razumevanju in si delili delo. Prednosti novega prometa so neprecenljive. Najprej zgraditev proge ne bo zahtevala nobenega nakupa novega ozemlja, ker bo proga postavljena na železne stebre nad sedanjo navadno progo v toliki višini, da se bodo pod njo nemoteno vlekli razmeroma počasni tovorni in osebni vlaki. Višina nove proge bo izključila glavno neugodnost vseh dosedanjih železnic, prehode. Vožnja z «railplanom« bo mnogo cenejša, ker je razmerje teže med njim in navadno železnico 70 : 1; kajti za prevoz ene tone po železnici je treba 70 ton mrtve teže; dočim je mrtva teža nove železnice 1 tona za prevoz iste teže. Največja hitrost železnice je 130 km na uro, railplana 300 km. Zavora je avtomatična in skoro trenutna in na mestu. S tem je izključena vsaka nesreča. Pa tudi nesreča iztirjenja je nemogoča. Hitrost je popolnoma neodvisna od strmine proge. Prometa ne morejo ustaviti nobene vremenske neprilike, 6nežni zameti, viharji itd. Letala sicer dosegajo isto brzi-no, so pa zelo pod vplivom vremenskih pogojev. Prevoz potnikov bo lahko mnogo številnejši, ker bo zaradi brzine in dvosmerne vožnje mogoče urediti odhod na vsakih pet minut. Railplan bo prevzel nujne pošiljke, potnike, ki se jim zelo mudi, brzovozno blago; železnici pa bo ostalo vse, kar ne zahteva naglice: težki tovori lesa, rude, strojev, navadne pošte in prevozi na dolgih progah. Cikaška igralka je stopila k nekemu odvetniku in mu rekla, da se hoče ločiti. »Dobro; proti primernemu plačilu bom sestavil 6odni postopek.« »Koliko pa hočete?« »Pet sto dolarjev.« »Ne bo nič. Za 6to dolarjev ga že Iaihko dam ustreliti.« Pred kratkim so izkopali tale prekop, ki veže Belgijo in Nizozemsko. Delo je bilo v tem skalnatem sveta, ki se na sliki vidi, gotovo precej naporno in dolgotrajno Nove vrste avtomobil, z londonske razstave. Svetilke so skrite v blatnik, odprtine se pa avtomatično zapirajo. K' Kdo ščuva Arabce k uporu Zadnje čase se neprestano piše o arabskih uporih v Palestini. Vodja in glavni podpihovalec teh uporov je verski in 6vetni poglavar palestinskih muslimanov Hadži Aminal Husein, ki 6e je pred kratkim zmuznil angleškim oblastem in menda zbežal v Mezopotamijo. Veliki mufti, kakor ga imenujejo Arabci, je imel precej trdo mladost. Učil 6e je nekaj ča6a v-mohamedanski domači šoli, potem v osnovni an-;lešJci, nato pa so ga poslali v neki zavod v Kairu, jer se mu je precej slabo godilo; z denarjem ga je namreč zalagal njegov starejši brat, poznejši jeruzalemski veliki duhovnik, ki mu ni privoščil nobenih nepotrebnih priboljškov. V začetku svetovne vojne 60 ga poslali v častniško šolo v Turčijo, kjer 6e je boril na 6trani Nemcev. Ko 60 Angleži zasedli Palestino, seje vrnil v domovino in dobil 6lužbo pri angleški upravi ter se dvignil na dokaj visoko stopnjo. Pozneje je prišel tudi k policiji, carini in k angleškemu obvestilnemu uradu (Intelligence Service), od koder 60 ga kmalu izključili. Tedaj pa je začel odkrit boj proti Angležem in Judom. Njegov značaj je po opisu nekaterih tujih časopisov zelo malo prikupen. Menda je silno pretkan, fanatičen, kot vsi muslimani, oblasti-željen, da je kar grdo, neodkritosrčen in brez vsake hvaležnosti. Kajti ves 6Voj vpliv, oblast, ugled in bogastvo je dobil samo s pomočjo tistih, ki jih danes najbolj sovraži: Angležev in Judov. Leta 1920 se je že tako odlikoval s svojim usta&kim delovanjem, da eo ga Angleži obsodili na desetletno ječo, kateri pa se je izognil z begom v Transjordanijo. Tedaj pa je postal visoki komisar Palestine angleški Jud sir Herbert Samuel, ki je 6kušal vsa nasprotja odpraviti mirnim potom. Glavne upornike je hotel pridobiti zase s tem, da jim je poveril visoke 6luzbe. Med temi je bil na prvem mestu Aminal Husein, kateremu je še usoda pomagala na noge. Prav tedaj je namreč umrl njegov brat, muslimanski verski poglavar v Jeruzalemu; na njegovo mesto je prišel popolnoma nepričakovano mladi Aminal, ki sicer ni imel_ potrebne verske izobrazbe, imel pa je nenasitno željo po oblasti, ki je združena 6 službo muftija. V njegove roke so 6e 6tekali vsi dohodki verskih prispevkov, davki, darila, dediščine in drugo, kar znaša okrog 15 milijonov na leto. Dasi zakon zahteva točen vpogled v knjige dohodkov, za katere morajo vedeti angleške in arabske oblasti, 6e mu je posrečilo prave vsote precej dobro prikriti in svobodno z njimi upravljati. Porabil jih je za nakup orožja in opremo uporniških krdelov. S 6vojim duhovnim vplivom in dobrimi nagradami si je pridobil številne pripadnike zlasti med niž- Navaden glas ruši stavbe Pravijo, da je neki 6tar godec pretil ali stavil, do bo poruši 1 most s svojo violino. Seveda mu ni nihče verjel. Godec pa je dan za dnem stal na mostu in neprestano igral eno samo noto na eno samo struno. Čez nekaj časa se je začel zibati, se pod vplivom note zibal vedno močneje in 6e zrušil. Marsikdo se bo nejeverno posmehoval taki zgodbi, vendar je znanstveno dokazano, da ima glas res izredno moč. Ne sicer sam v sebi, ampak s tem, da vzbudi v drugih predmetih odgovarjajočo noto. Vsak predmet je namreč zvočen, ima v 6ebi neki ton, ki odgovarja določenemu tonu kakega glasbila. Ce se ti posreči odkriti pravi glas kake mogočne 6tavbe, ga neprestano ponavljati, lahko »zaigraš« vso stavbo, t. j., jo z igranjem njene note omajaš in porušiš. Izum umetnega dežja Dva madžarska asistenta na Tehnični šoli v Budimpešti 6ta dala patentirati 6voj najnovejši izum, kako se napravlja umetni dež. Znano je že, da se spričo kakšnega velikega požara nenadoma začno tvoriti oblaki in da iz njih tudi dežuje, seveda 6amo v bližnji okolici pogorišča. Ta pojav poznajo že tudi Indijanci. Vselej, kadar dežja le že predolgo ni, začno požigati bližnje gozdove. Da je mogoče na ta način, čeprav ne preveč poceni, priklicati dež z neba, 6ta vedela tudi omenjena madžarska tehnika, in jinia je to znanje pomagalo k novemu izumu, če naj se to še 6ploh imenuje izum. Madžarska je dežela, ki paleti največkrat zelo trpi zaradi suše. Izumitelja sta izdelala posebne aparate, v katerih bi zažigala petrolej in na ta način ustvarjala umetno deževne oblake. Zadostovalo bi »že« milijon kilogramov petroleja, da bi preprečila sušo. To bi sicer bil precej drag poskus in bi stal okoli 100.000 pengov. Vendar pa bi na Madžarskem ne imeli škode, če bi žrtvovali tudi to veliko vsoto, saj suša tam napravi včasih tudi do 5 milijonov pengov škode na leto. Stroške bi 6eveda morali nositi kmetje sami. Če bi bili pravično razdeljeni, bi moral plačati vsak kmet le okoli dva penga. Podobne' poskuse umetnega dežja so delali prej že tudi na Ruskem in v Ameriki. Vendar 6e pa ti p>osku6i niso bogvekaj obnesli. Omenjena madžarska izumitelja trdita, da je njun način klicanja dežja mnogo boljši, kakor vsi dosedanji. jimi sloji, s katerimi se misli dokopati do kalifata, do vrhovnega poglavarja v6eh mohamedancev, s središčem v Jeruzalemu. »Da, draga?« »Pusti me zdaj... Hočem biti sama... Videla se bova na plesu... In jutri... Moram biti samal...« Geoffrey je mislil, da je tudi njo čustvo tako premagalo, da nt mogla prenašati sreče, kakor je ni mogel on. »Grem, draga,« ji je dejal nežno. »Zvečer bova mirnejša in se bova o vsem razgovorila. Ali si pa morda žalostna, ker Sem tako mislil o tebi? Ker sem dvomil o tvoji ljubezni?« Vsa obupana je zmignila z glavo. »Ali ti je oče povedal, da moram pojutrišnjem spet na |>ot?« Spet je odkimala. Saj ni nič, Geoffrey. Samo rada bi bila sama.« Geoffrey je vstal. »Grem, draga. Samo ne bodi huda name!« Ko je bil Geoffrey sam v svoji sobi, ga je prevzela trud-nost. Njegova sreča se je razblinila, da še sam ni vedel zakaj, Ples na čast Surat kana Guvernerjeva palača je bila ta večer sijajno razsvetljena V morju luči je bila na črnem ozadju neba in palmovih obrisov podobna sliki palače iz bajne pravljice. Pred glavnim vhodom v park, ki je obdajal palačo, v parku in na glavnih vratih v stavbo s obile povsod postavljene častne straže: indijski vojaki iz angleških polkov, oblečeni v svoje bele uniforme ter s turbani na glavi. Angleški vojaki so vzdrževali red, ker so se radovedne indijske množice nagnetle od vsepovsod, da bi videle to razkošje in prihod Surat kana. Sir Charles Macefield je še enkrat obšel vse dvorane, ki so imele malo pohištva, a so kazale veliko okusa. To je bila posrečena zmes evropskega in indijskega sloga, toda vsaka posamezna soba je izdihavala odličnost in dostojanstveno eleganco. Čez kamenita tla so bile razprostrte dragocene preproge. S stropa so viseli težki stekleni lestenci z nešteto svečami. Guverner je zamišljeno hodil po vseh teh dvoranah s svojim pribočnikom in je samo zdaj pa zdaj kaj velel indijskim služabnikom ter angleškim lakajem in vojakom, ki so bili nocoj v službi. | Vse je bilo v najlepšem redu. Sir Charles je vesel, da se na svoje ljudi lahko tudi v takih stvareh zanese. Okrog pol devetih so začeli prihajati prvi povabljenci, častniki z ženami. Guverner je čakal goste pred vrati v veliki salon. Dvorana se je polagoma polnila. Častniki so bili v paradnih uniformah, dame v večernih oblekah. Nocoj je bilo na vseh opažati neko posebno slavnostno razpoloženje, kakor da hočejo vsi ti ljudje, v svesti si resnega trenutka, posebej poudariti in pokazati svoje dostojanstvo, svojo vero v moč angleškega cesarstva in sijaj angleške sile. Neprenehoma so prihajale nove kočije, ki so se ustavljale pred glavnimi vrati, indijski lakaji pa so naglo skakali k njim in odpirali vrata. Guverner je odšel v glavno dvorano. Ustavil se je pri sleherni skupini povabljencev in z vsakim menjal nekaj ljubez-njivih besedi. Vsi so čakali na prihod Surat kana in njegovega spremstva. Geoffrey Vickers je imel službo pri glavnem vhodu. Pozdravil je na kratko in samo z nekaj besedami polkovnika Campbella in hčerko, ko sta se pripeljala v kočiji. Ni ju moge! spremiti v dvorano. Perry Vickers je pričakoval Elizabeto pri drugih vratih. Ko je njen oče odšel v dvorano, je Perry imel nekaj minut časa, da je lahko spregovoril z njo na samem. Elizabeta je imela belo obleko. Še nikdar je ni videl tako lepe, kakor je bila nocoj. Stala sta v prednji dvorani. Oba sta bila v zadregi. Elizabeta je v beli obleki stala s Perryjem v prednji dvorani. ■KluvuuajM rtom* izbala vsak deUrmik ob 1% Maae&na naroAntna 11 Din. ta inozemstvo 2i Din Umdnifttvo. Kopitarjeva n lica »/lil leleton ta 2Wt> Uprava/ kopitarjev* t, 'TVtlafan 2991 Za Jngoalovanako tiskarno v Ljubljani! K Cei Izdajatelj: Ivan Rakovec. D rednik: Jože Košiče k.