Uredništvo: Sehilleijeva cesta štev. 3, dvoriSču, L nadstropje. * * Rokopisi se ne vračajo. * * List izhaja vsak dan razun nedelj in praznikov ob 4. uri popoldne. * * Kdep uredništva ob 11. uri dopoldne. NeJrankirani dopisi sprejemajo. se ne Asoaimni dopisi se ne uva-žujejo. DNEVNIK Upravništvo: Schillerjeva cesta štev. 3. Naročnina znaša za avstra-ogerske dežele: celoletno ... K 25'— polletno ... K 12*50 četrtletno ... K 6'30 mesečno ... K 2'10 Za Nemčijo: celoletno ... K 28 — za vse druge dežele i. Ameriko K 30 — Naročnina se pošilja vnaprej. Za oglase (inserate) se plačuje od čveterostopne petit vrste po 12 h, za večkraten natis primeren popust. Posamezna štev. stane 10 h. Štev. 92. Telefonska številka 6S. Celje, v pondeljek, 25. aprila 1910. Čekovni ra(nn 48.817. Leto n. Spoštujmo naš materni jezik. Na poštnih čekih, katere rabi vsak dan sto in sto slovenskih posameznikov, uradov, zavodov, je sledeče besedilo: »Da se opravi plačilo s pomočjo položnice, mora se ta poslednja tisku primerno v vseh treh delih izpolniti in odati potem na pošti z izne-skom vred, kterega se hoče vložiti. Položnica se izpolni z črnilom, s tiskom ali pa pisalnim strojem. Za datum mora položnik postaviti vselej dan, kterega jte plačilo v istlni plačano bilo. Poštni uradnik opravi prejemnico ter jo potem, ko jo je od položnice odde-lil, vrne pokazniku kot potrdilo napravljenega vloga. Položnica in vpisnica se pošljeta poštno-hranilnič-»emu uradu. Položnice, na kojih je opazite strugo-tine, prečrtanja ali kakoršne si bodi spremembe v predtiskanem tekstu ali v pripisanem iznesku, se od poštnih uradov ne sprejemljejo. Isto tako se vračajo nerazločno napisane, zelo pomazane ali raztrgane položnice.« Prav uradna slovenščina. Navadno našemu jeziku tako ne prisodijo ravnopravnosti, in če nam tu in tam vržejo kako trohico pravice, potem mrcvarijo naš jezik, da je groza! Prestavo iz nemščine pač preskrbi kak človek, ki o našem jeziku »ima pojma; saj to mora tako biti, kajti bog ne daj, da bi teh par krajcarjev zaslužil kak Slovenec! Da pa naš jezik povsod tako zapostavljajo, smo krivi sami! Da od strani vlade nimamo pričakovati pravice, to vemo; zato je treba, da si to pravico sami priborimo. Potrebno je , da vsi Slovenci, ki so pri čekovnem prometu, povedo vladi na ušesa, da smatrajo tako mrcvarjenje našega jezika za razža-Ijenje in da tega nadalje ne bodo trpeli. Vzbudite se, Družba sv. Cirila in Metoda, slovenske občine, hranilnice, uradi, odvetniki in drugi, povejte tudi poštnim uradom naše mnenje. Vsak naj vloži na c. kr. poštno-hranilnični urad na Dunaju energično zahtevo, da želi imeti pravilno slovensko tiskane poštne čeke. Oglasiti se pa ne sme zopet samo eden, drugače ne bo uspeha; ampak treba, da se jih oglasi čim več, vsi, da bodo tam gori na Dunaju videli, da ljubimo naš materni jezik in ga ne pustimo pačiti od nikogar! In naj si je tisti, ki nas žali, tudi c. kr. poštno-hranilnični urad sam! Mnogim se bo po slovenski navadi zdela stvar malenkostna! In vendar se ravno s takimi malenkostmi prisili vlado do pravice. Če ponatisnejo tudi drugi slovenski časopisi to notico, potem ne bo dolgo trajalo, in Slovenci bodo prejemali čeke, pravilno tiskane v svojem jeziku. Volilna reforma na Hrvaškem. Srbohrvaška koalicija je svoj pakt z novim banom dr. Tomašičem zagovarjala v prvi vrsti s tem, da bode mogel redno delujoči hrvatski sabor skleniti volilno reformo, potom katere se bodo popeto-rile vrste volilcev. Da govorimo z okroglimi številkami: število volilcev naraste od 50 na 250 tisoč! — Kako težko je bilo doslej kaki opoziciji nastopiti v volilnem boju proti vladi, kaže to, da je bilo med 50 tisoč volilci skoraj polovica uradnikov, učiteljev in profesorjev — torej ljudi, ki so od vlade odvisni in tvegajo svojo eksistenco ali vsaj karijero, ako volijo proti vladi. \Državljanske svobode državnih uslužbencev naHfraČ na Hrvaškem in Ogerskem ne po- Načrt^aBc^rolilne reforme je že izdelan in poslan v predšankcijo na Dunaj. Hrvaški sabor, ki se je predvčerajšnjim zaradi pravoslavnih praznikov do 4. maja odgodil, se bo začel meseca maja o njem posvetovati. Ni sicer ta načrt idealen za nas, ki živimo v državi splošne, enake in tajne volilne pravice, pač pa pomenja proti prejšnjemu precejšen napredek. ..j) Najvažnejše določilo v njem je razširjenje volilne pravice. V tem pogledu loči načrt mesto in deželo, celo med večjimi in manjšimi mesti obi neka razlika. Po mestih imajo volilno pravic privilegiranci — to je duhovniki, uradniki, akai ki, učitelji — in vsi, ki plačujejo najmanj 10 kron direktnega davka; v Bakru, Senju, Karlobagu, Gospi-ču in Otočcu pa tudi vsi tisti, ki plačujejo najmanj 6 kron. Na deželi volijo poleg privilegiranega razreda vsi posestniki, ki plačujejo najmanj 15 kron direktnega davka; samo za Liko in reški Kras velja cenzus 6 kron. Pripomniti je, da spadajo sem tudi vsi obrtniki, zasebni uradnik' in sploh vsake vrste podjetniki. Volilno pravico imajo tudi ogerski železniški uradniki, ako so že bivali vsaj 1 leto na Hrvaškem; za vse druge je predpisano, da morajo imeti tri leta pred volitvo že domovinsko pravico na Hrvaškem; vsi volilci morajo biti 24 let stari. Nimamo namena, da bi se spuščali v kako kritiko tega načrta, ali gotovo je, da je cenzus za kmečke občine izvanredno visok. Pasivno volilno pravico imajo vsi tisti, ki imajo vsaj 5 let domovinsko pravico na Hrvaškem, imajo akt. vol. pravico, znajo hrvatski pisati in čitati in niso niti državni, niti deželni uradniki, učitelji ali profesorji na srednjih šolah. Za kandidata se smatra samo takšen mož, katerega proglasi najmanj 15 volilcev za kandidata; ako v katerem okraju ni nobe- I 111 uc- :afl5mi- nega protikandidata, se edinega kandidata brez volitve proglasi za poslanca. Glasovanje je ostalo tudi v tem načrtu javno in ustmeno; volitve se ne smejo vršiti na nedeljo aH praznik. To so v kratkem temeljne točke nove volilne reforme na Hrvatskem. Rekli smo že, da za nas in tudi gotovo za Hrvate ni ideal, ali je stopnja do splošne, enake in tajne volilne pravice. Nedvomno je, da bode tudi ta volilna preosnova znatno vplivala na politične razmere v deželi: z manjšanjem upliva privilegiranih volilcev se bode manjšal tudi njih politični upliv. Želeli bi srbohrvatski koaliciji, da bi se pravočasno lotila dobre ljudske politike in si politično vzgojila najširše sloje naroda, ki prihaja sedaj počasi do veljave: kajti drugače bodo opravili ta posel njeni nasprotniki, v prvi vrsti klerikalci — a ne na korist naroda, temveč — sebi. Slovenska obstrukcija v Gradcu. Samovoljno postopanje klerikalcev v zadevah obstrukcije v štajerskem deželnem zboru rodi že svoje slabe sadove. Klerikalci so na lastno pest začeli obstrukcijo, se pozneje na lastno pogajali in kakor vse kaže, tndi že na lastno pest pogodili. Slovenski naprednjaki in vobče vsa slovenska javnost ni smatrala boja v Gradcu za strankarsko, temveč za obče narodno zadevo; čutilo se je sicer briskiranje klerikalcev — toda z ozirom na dobro in opravičeno stvar se je molčalo. Tako okoli Velike noči pa so začele prihajati v svet čudne novice: klerikalci so iz obče narodne zadeve napravili strankarsko; vrgli so prvotne cilje obstrukcije, spremembo sistema v deželi in autonomijo v vodo in sklepi občnega zbora klerikalne stranke so že kazali, da so se klerikalci začeli umikati. Slovenska javnos,t osobito slovenska inteligenca, ki je kakor povsod, tudi pri nas merodajna za javno mnenje, se je takoj ostro postavila proti klerikalcem in zahtevala od njih zaradi njihovega postopanja obračun. Klerikalci pa so se umaknili vsakemu stvarnemu odgovoru in so začeli razjarjeno psovati: znamenje slabe vesti. Vedno bolj se vidi, da so klerikalci že sklenili v Gradcu premirje — in sicer za kake „cukerčke" v prid svoji stranki. To domnevanje je nagnilo tudi ne- LISTEK. Oče Kondelik in ženin Vejvara. is Češki spisal Ignžt Herrmann. — Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svetina. Prav gotovo, da si ničesar drugega ne misli gospa Kondelikova. Tako resno gleda nanj — zdelo se mu je, da skoro strogo. Kako se je gospod Vejvara motil! Gledala je sicer resno gospa Kondelikova, ampak samo da bi ga ne motila v konceptu. In dobro, jasno je brala »med vrsticami« njegov govor. Da, to je gotovo: vse njegove besede kažejo, da je napravila Pepica na Vej-varo še bolj globok vtis, kot je gospa sama do tega trenotka slutila. In ko se je sedaj spomnila, kako otožna je bila hčerka tedaj, po Vejvarovem odhodu, je imela takoj eno samo misel: No, če je božja volja! Obličja mater so bila Vejvaru do tega časa table, na katerih so bile napisane tajne, neumljive črke. Kako veselje bi ga obšlo, ko bi bil uganil, kaj ravnokar misli ta gospa. In ker je odmor trajal že pet sekund, in mu ni ostajalo ničesar, da bi še povedal, je prijel za čepico, poklonil se je in rekel: »Oprostite, prosim, da sem vas nadlegoval; ampak moja dolžnost je bila, da sem se opravičil —« V Pepici se je nekaj stisnilo, ko se je Vejvara obrnil. Kako to, da zopet odide, ko je komaj prišel? In nehote je pogledala mater, kakor da bi iskala pri nji pomoči. Toda takoj je zopet povesila oči. O, matere razumevajo gptove poglede svojih hčerk! Saj so bile tudi mlade, imele so tudi podob-oe trenutke. Takoj je sklenila. »No, gospod Vejvara, ampak danes ni vzroka, da bi tako hitro odšli. Ako vam je ljubo, prisedite prosim k nam za trenotek. Seveda — ako ne dobite prijetnejše zabave tamle med gospodi sokoli, in ako vam ni tam ugodnejše. Vejvara se ni nadejal tega povabila. »Ako dovolite, prosim«, je jecljal preradostno iznenaden in je gledal kakor vprašujoče na gospo, na hčerko, nadalje pa na gospoda Kondelika, »in ako vas ne bom motil — se predrznem torej-- za trenotek--— med brati sem vedno na zemlji in na stolu je gotovo udobnejše--« »To si mislim«, je rekel suho mojster Kondelik, »in ujeli bi vas tam mravljinci! A na to ropotijo ne pridejo!« ' Gospa Kondelikova sicer ni bila poosebljena poezija, vendar je čutila, da gospod soprog govori včasih strašno prozo. Kakor bi njo polezli ti mravljinci — v taki zadregi je bila. Hitro je gladila rdeč prt na mizi, spravljala je vkup drobtine, prestavljala je kozarce, da bi imel gospod Vejvara mesto. Dobil se je star stol, Vejvara ga je zgrabil in že je sedel. Sedel je seveda, a mpak to je bilo vse. Celi ta čas je hrepenel z vso dušo, da bi se sešel s Pepico, z vsem srcem, toda sedaj, ko je sedel poleg n je, si je komaj upal k nji dvigniti oči. V tem trenutku je smatral mojster Kondelik za svojo dolžnost, da tudi on kaj zine. Ne zato, da bi Vejvaru prepustil zlati most — niti slutil ni, kaj se godi v obeh mladih ljudeh — toda čutil je na sebi pogled svoje žene. »Kondelik, sedaj je na tebi vrsta, da rečeš kako besedo.« Mojster Kondelik se je globoko oddahnil, pil je, posegel v žep in je vzel iz njega dozo s smodkami. »Izvolite smodko, če vam je ljubo, gospod sokol?« je ponudil Vejvaru. Vejvara jo je sprejel s hvaležnim nasmehom in na tihem si je zagotavljal, da shrani to dragoceno smodko za spomin. Toda oče Kondelik je že potegnil nož. »Tukaj imate takoj nož — odrežite jo.« Nič ni pomagalo, moral jo je prižgati, ko mu je sam Kondelik vprasnil vžigalico. »No, naskakali ste se in naletali«, je nadaljeval mojster. Tudi jaz sem v mladih letih hrepenel po tem, toda ni bilo časa za to. Seveda, jaz sem imel dosti gimnastike. Celi dan sem bil na zraku, vedno na lestvi. In to tudi človek skusi, kaj je balansiranje, da bi se mu glava ne zamotala. — No, sedaj imam za to tovariše. — Ampak, to vam rečem: "ko bi bil za dvajset let mlajši, takoj bi se prilepil k vašemu društvu. Ugaja mi to — že uniforma. Ampak za moja leta je to že malo predivje...« K&kor da bi ga klical, je prišel Vejvaru na pomoč ta sokolski razgovor. »O, blagorodje«, je začel ognjevito, »saj ste vendar v najlepših letih. Takih članov je mnogo in nekateri tudi telovadijo in mnogi hodijo tudi na izlete. Kaj, ko bi hoteli bližje pogledati, videli bi, kako je lepo, in pristopili bi tudi vi. Na starost se ne gleda, član more biti vsak redni občan in na izlete more, ako ima zdrave noge. Imamo mnogo starejših gospodov, in to daje društvu ugled. So tam doktorji, advokati, župani, profesorji ...« »No, vidiš, Kondelik,« je vljudno potrkala gospa moža, »ne misli si, da si dedek. Saj si mož polne moči!« »Da, gospod«, je nadaljeval Vejvara in čim dalje bolj z večjo vnemo. »Da, prosim, in ko bi imeli veselje do stvari in ko bi pristopili, bi dali s tem pogum in slast zopet drugim!« kega štaj. učitelja, da je v imenu svojih tovarišev ostro protestiral v „Uč. Tov." proti temu, da so klerikalci iz narodne zadeve glede obstrukcije napravili strankarsko in da prodajajo skupne interese za zasebne dobičke. Člankar graja klerikalce, da so začeli obstrukcijo brez načela in brez dobro premišljenega načrta. Tako enostranske in nepremišljene obstrukcije pa štajersko učiteljstvo ne more podpirati! Nesposobnost in nesebičnost naših klerikalnih poslancev vzbuja nezadovoljnost tudi v slogaškem taboru. „Sloga" ostro graja neuspešno postopanje klerikalnih deželnih poslancev in objavlja pikantno vest, da je baje dr. Korošec v klubovi seji tako hudo oštel enkrat Ozmeca in Vrečka, da je gosp. Ozmec celo grozil, da odloži mandat.. Da, to so klerikalni bojeviti levi v Gradcu. Za to pa so tudi tako sijajni njihovi uspehi! Politična kronika. Iz parlamenta. Proračunski odsek. — Italj. pravna fakulteta. — Novice iz Slov. jednote. — Enoten jugosl. klub. Jutri, v sredo in četrtek ima proračunski odsek svojo sejo, v kateri bode začel s posvetovanji o proračunu. Do političnih debat pred Bin-koštmi ne bode došlo. Vladna predloga o ustanovitvi italj. pravne fakultete je sedaj gotova in pride, kakor se sodi po Binkoštih do razprave. Koresp. „Centrum" poroča, da vlada v Slovanski jednoti splošno ogorčenje proti Mladočehom, kateri manjkajo skoro pri vsakem glasovanju proti vladi. Kramaf je sicer v drugem čitanju vladne posojilne predloge govoril proti nji, pri glasovanju pa so bili samo 3 mladočeki navzoči; vsi ostali z dr. Kramafem in 4 ekscelencami vred so manjkali. V parlam. komisiji Slov. jednote je spravil dr. Stransky stvar na razgovor — a mladočehi se seje niso udeležili in torej niso mogli odgovarjati. Peteročlanski odsek Zveze Južnih Slovanov (di. Ploj, Rybaf, dr. Laginja, dr. Ivčevič, Bjela-dinovič) je že izdelal odgovor na dr. Šusteršičev predlog glede enotnega jugosl. kluba. — Čudno je, da v tem peteročl. odboru ni nobenega slov. na-prednjaka. Volitve v francoski parlament. Na Francoskem se morajo po zakonu iz leta 1889 naznaniti vse kandidature v gotovem roku polit, oblastim. Ta rok je 20. tm. potekel; priglašenih je 2.678 kandidaturza vsak mandat povprečno po 4 kandidati. Samo 29 kandidatov je tako srečnih, da nimajo nobenega nasprotnika. Volitve so se vršile včeraj. Vsi listi sodijo, da ne bo velikih sprememb sedanjega stanja. Kaj se godi v Albaniji ? Zadnje dneve je nastal v severni Albaniji mir — a to vsled tega, ker vrhovni turški poveljnik Šefket-Tergut-paša čaka še vedno na davno zahtevana pojačanja, da bi potem mogel začeti z odločnimi vojnimi operacijami. Albanci izrabljajo čas in se pridno pripravljajo na energičen odpor. Trudijo se, da bi dosegli solidarnost vseh arnaut-skih plemen; na velikem shodu pri Ipeku so sklenili tozadevno rezolucijo. — Ako se bode vojna nadaljevala, nameravajo Arnauti zapreti gorske klanjce in razrušiti železnično progo. V to svrho hočejo baje koncentirati 40 tisoč mož. Dnevna kronika. a Vojaško veterinami akademiki. Ministersko predsedstvo razpošilja sledeči razglas: S šolskim letom 1910/11 se bo sprejelo 20 aspirantov v c. in kr. živinozdravniško visoko šolo na Dunaju in 10 aspirantov v kr. og. veterinarno visoko šolo v Budimpešti kot vojaško-veterinami akademiki. Prosilci se morajo zavezati za 7-letno aktivno vojaško-živinozdravniško službo v c. in kr. armadii. P.eskrbljeni so na račun vojnega budgeta ves čas študij in jim ni treba plačati tudi kolegnine in taks za skušnje ali diplomo. Tako lahko brez materijalnih žrtev študije dokončajo in tekom svoje vojaške službe dosežejo šaržo štabnega zdravnika in nadzdravnika (VIII. ozir. VII. plač. razr.). Kdor bi se za stvar zanimal, smo mu s pojasnili na razpolago. a Dementi. Srbska vlada demontira vest o nameravanem nakupu Novega Pazarja s strani Srbije. »Narodni Politika«, ki izhaja v Pragi dvakrat na dan, je najbolj razširjen češki dnevnik. List je nadstrankarski, t. j. iz trgovskega stališča se ne zavzema za nobeno češko stranko in zato se mu je posrečilo osvojiti si mase, ki sicer pripadajo najraz- ličnejšim političnim strankam. Na občnem zboru 30 delničarjev, ki se je vršil te dni v Pragi, je bilo razdeljenih črez pol milijona kron, čisti dobiček za leto 1909. Politična brezbarvnost se torej tudi še med Cehi včasih »rentira«. V Splitu je umrl Vicko Milic, eden prvoborite-ljev za hrvatsko stvar, v starosti 79 let. Do zadnjega časa je vkljub visoki starosti stal vedno v prvih vrstah v političnem boju in bil povsoS spoštovan zaradi svoje odkritosrčnosti in naobraženosti. Bil je žilpan občine Split, prejšnje čase član hrvatskega in pozneje dalmatinskega sabora in je mnogo pripomogel k zmagi hrv.-sfbske koalicije in njene politike na Hrvatskem. Učne knjige francoskega jezika za slov. srednje in njim sorodne šole I. delu je c. kr. naučno ministerstvo dalo predaprobacijo. Knjigo je spisal prof. Juvančič. Štajerske novice. Obstrukcija v štaj. dež. zboru. Graški listi poročajo, da se je začetek oficijelnih pogajanj zategadelj tako dolgo zavlekel, ker se je morala vršiti cela vrsta neobveznih pogovorov. »Odločilni in končni dogovori se bodo vršili tekom meseca maja«, pravi Tgp. — Torej dvoje je jasno: da se klerikalci že dogovarjajo v Gradcu, ne da bi nas kot sobojevnike in slovensko javnost sploh obvestili o tem — in drugič, da Nemci trdno računajo z dobrim koncem pogajanj in na junijsko zasedanje dež. zbora. In koncem koncev: ali bi se sploh vršila »oficijelna« pogajanja, ako bi se dalo dognati iz »neoficijelnih«, da slov. klerikalci za napitnino ne gredo v Gradec? — Sramota nedosledni in lahkomišljeni klerikalni politiki! Mladinska organizacija in Ciril-Metodova podružnica za Središče ste nam z včerajšnjim predavanjem zopet pokazali, da jim je resno za napredek in izobrazbo svojih članov. Zlasti pohvalno moramo omeniti mladino, ki se je v tako lepem številu udeležila predavanja g. pot. učit. I. Prekoršeka. — G. predavatelj nam je podal v poljudnih besedah sliko našega narodnega življenja — političnega in kulturnega. Omenjal je prve početke narodne kulture v času reformacije ter obširno razpravljal o francoski dobi na Slovenskem, o letu 1848 ter zaključil z dobo taborov (I. 1867), ki jo prepeva prekipevajoče mlado narodno navdušenje, ki se pojavlja tudi v snova-.A^in organiziranju narodnih društev, čitalnic po '^^■h in trgih, kot edinih torišč vsega takratnega narodnega gibanja. Navzoči so sledili z vidnim zanimanjem govornikovim izvajanjem in izražali željo, da bi nam domača narodna društva, zlasti mladinska organizacija, priredila še več takih poučnih predavanj. V Petrovčah se je vršila včeraj seja krajevnega odbora ZSNM; ob tej priliki je odboru pristopilo 50 članov in članic. Vrlo naprej! »Na Osojab«. Z »Desetim bratom« je zaključilo Pevsko društvo letošnjo gledališko sezijo, ki nam je nudila tako lepih užitkov; dobro sestavljen reper-toir, vežbane sile in priznano umetniško vodstvo našega režiserja g. Rafka Salmiča, skratka: ponosni smemo biti na minilo zimo. »Dozvuky« — odmevi iz polne sezije nam udarjajo mehko na uho, ko v slovo še enkrat gledamo naše igralce na naših deskah. Prav, da so C. M. podružnice uporabile razpoloženje med našim občinstvom za gledališke predstave ter da so nam kot zaključek zime včeraj še podale ljudski igrokaz »Na Osojah«. Lepa igra, ki hoče im-ponirati, kar se ji pa vendar vzlic dobremu igranju ni v polni meri posrečilo. Matijevo razmotrivanje o življenju in sreči je precej plitvo in le izborna, nad vse dovršena igra našega režiserja g. Salmiča je napravila iz te uloge nekaj lepega. Gospod Salmič je imel včeraj svoj večer; vajeni smo ga sicer gledati kot Ježa, Krjavlja ali Mozola, pa priznati moramo, da je v včerajšnji ulogi g. Salmič prekosil Ježa in Krjavlja. Pod njegovim spretnim umetniškim vodstvom, ki nam je danes v Celju nenadomestljivo, se je igra dobro pripravila. Posebno ženske uloge so bile izborno igrane. Ne vemo, kateri izmed naših dam naj damo prednost: gospa dr. Kukovčeva je težavno Anino ulogo mojstersko obvladala; diven je bil zadnji akt, ko pride Ana na Zvezdano planino, da se poslovi od onega mesta, kjer je slišala Valentinove besede: »Ana, ljuba Ana, bodi moja«; in na tem mestu razkrinka Matija — požigalca, in maščevan je oče, nesrečni črni Jurij in ona čista in neo-madeževana pred svetom. Ga. dr. Kalanova je enako mojstersko igrala gospodinjo — Osojko; nad vse nam je ugajala fina in izrazita igra v oni sceni pred cerkvijo: užaljeno samoljubje, ljubosumnost in plemenita samozavest, vse to je našlo izraza v igri gospe dr. Kalanove. Občudovali smo Marjano tudi v scenah z Matijem, ko je v ponosni samozavesti branila svojo pravico. Res izborne moči ima naše celjsko gledališče! Gospa Detičkova je precizno in dovršeno igrala Marjeto, ki je osivela v hiši in bila navezana na hišo, blagor tega domovja ji je nad vse na srcu in vendar mora zapustiti ta dom, pa se spet vrača; ski^b za Osoje ji ne da miru. — Valentina je igral g. Stibler; poznamo ga in vemo, da je izborna moč za naše gledališče. Tudi njegova včerajšnja igra je bila lepa. Dobra je bila scena, ko mu Osojka pove, da bo on novi Osojec; res je bilo v njegovem izrazu nekaj one velike tragike, ki naj bi se zrcalila iz te scene. Zdi se nam pa, da g. Stibler v scenah z Ano ni dosegel samega sebe. Miciko je prisrčno igrala gdč. Melanija Sernečeva, njen partner je bil g. dr. Kalan. Župnika je prav dobro pogodil g. Zavodnik, ta uloga je kot nalašč za njega ustvarjena. Zelo nam je ugajal tudi g. Vargazon kot kotlar Šimenec — le malo več razločnosti bi si želeli v njegovi izgovorjavi. Pripomnim naj, da nekateri naši igralci slabo naglašajo, naj se tudi na dobro izgovorjavo in pravilno naglaševanje polaga važnost. Pripomnimo tudi še, da je bil sufler preglasen. Mučno upliva, če gledalec dvakrat zapored čuje ene in iste stavke skoro enako glasno izgovorjene. V splošnem je igra zelo ugajala in občinstvo, ki ga ni bilo malo, se je prav zadovoljno razšlo. Upamo, da je tudi gmoten uspeh povoljen, zlasti, ker so naše dame precej listkov prodale v predprodaji, ki pa včeraj niso bili zasedeni. — Briljirala je včeraj zopet tudi naša narodna godba. Imeli smo že parkrat priliko se pohvalno izražati o novem vodstvu. Nad vse pričakovanje je gosp. ka-pelnik v kratkem času dvignil našo godbo. Zavedajmo se, da je to velika pridobitev za naše družabno življenje. Veselimo se sobotnih večerov v Narodnem domu, ko nam obeta godba prirejati stalne jour-fixe. — Vsesokolski zlet v Celje. »Unterst. Volksztg« v Mariboru javlja, da ne bodo letoviščarjev iz Celja pregnana mirno in zmerno pisana poročila slov. listov o slavnosti temveč brezmejno pretiravanje »D. W.« v Celju. Mi lahko mirne duše trdimo, da se ne le trezni Nemci, temveč vsa oblastva prepričana, da Slovenci v Celju še nismo nikoli začeli ali povzročili kakih pobojev, temveč so storili to vedno le Nemci, ozir. renegati. Ako bi došlo letos do kakih nemirov — česar pa ne verjamemo, ker bodo višje oblasti skrbele v Celju za mir in red, kar so celjski magi-stratovci itak sami želeli — jih bodo povzročili samo nemški pouličnjaki. — »Unterst. Volksztg.« se sploh čudi razburjenju celjskih Nemcev; ako so že volili sokola, ki nima sedaj poguma, da bi se kot takega pokazal, morajo pravim značajem sokolom postaviti slavolok s slov. trobojnicami! —■ Nemške obrtnike v Celju resno opozarjamo, da utegnejo imeti od izleta samo dobiček, ker pride sem sila veliko ljudi. — Ako jim pa veljajo Balloghi, Ambrožiči in nekatere sumljive poulične eksistence več — pa jih svarimo pred znatno škodo. Iz davčne službe. Prestavljeni so davčni asistenti gg. Videmšek iz Gornjega grada v Celje, Ribič iz Radgone v Gornji grad in Mraz iz Celja v Stainz. ______ Iz Cirkovec na Dravskem polju. Naši klerikalci so vsled propada pri občinskih volitvah silno poparjeni. Pravijo, da gospod župnik Raušl in kaplan Zor-ko od same jeze nista mogla po volitvah cele noči nič spati. Je pa tudi smola, ako sam general »kmečke zveze« pri volitvah tako sramotno propade, kakor je g. župnik, ki niti v odbor ni prišel, dasi je kaplan Zorko pri agitaciji za njega par podplatov raztrgal. »Gospoda fajmoštra morate voliti!« je klical Zorko od hiše do hiše in kmetje so šli volit, in gospoda fajmoštra — niso volili! Tako je prav! Vrli slovenski kmetje iz cele cirkovške občine so pokazali, da se od duhovnikov ne dajo več komandirati. Z g. fajmoštrom je propala pa tudi vsa klerikalna klika. Tako ni dobil mežnar, katerega sta hotela faj-mošter in kaplan po vsej sili spraviti v odbor, nobenega glasa, jednako se je godilo nekemu klerikalnemu krčmarju, katerega še mlečnozobi sinček agitira baje za »Stidmarko«. Istotako se je godilo žegnanim »gospodom« v Šikoljah. »Kušar mora pasti, naj stane kar hoče!« Tako sta govorila župnik in kaplan pred volitvami, a vzlic vsem spletkam župnika in kaplana je bil Kušar zopet voljen v odbor. Le tako naprej, in kmalu bode ljudstvo na Dravskem polju rešeno klerikalnega jarma! v Iz Št. Pavla pri Preb. Naša novo ustanovljena šolska kuhinja v Št. Pavlu je začela delovati šele začetkom jan. 1.1., ker so vsled suhega in ugodnega vremena hodili večinoma vsi učenci čez poldne domu in ni bilo poprej potrebe. Odbor, ki se je pod predsedništvom g. dr. Kunsta osnoval za vzdrževanje te kuhinje, si je nadel dobrodelno nalogo, oskrbeti brez izjeme vsem otrokom, ki ostajajo čez poldne v šoli, toplo kosilce; saj je otrok premožnih staršev ravnotako potreben toplega kosila, kakor reven. V celem .razdelilo se je od 3. januarja do 7. marca okroglo 5000 porcij ter je jedlo povprečno na dan 110 otrok. Dohodkov v žiVilih je bilo: 28 kg kose, 15 kg moke, 9 kg masti, l1/2 škaf fižola, 24 škafov krompirja i t 75 kg riža. Dohodka v denarji je bilo skupno 290 K 96 v, denarnih stroškov pa 90 K 96 v; tako da še ostane 200 K čistega dobička, kateri denar se je položil kot fond za drugo leto v šentpavel-ski posojilnici na obresti. Pri tej priliki se vsem darovalcem podpisani odbor najprisrčneje zahvaljuje; osobito pa gostilničarju g. F. Vedeniku, ki je prepustil svojo kuhinjo in druge potrebne prostore v imenovani blagi Damen popolnoma brezplačno. Odbor za vzdrževanje šolarske kuhinje v Št. Pavlu. a O klerikalnih narodnjakih. „Sloga" poroča, da je g. Miha Brenčič, odličen klerikalec iz ptujske okolice, ni hotel ali ni poskusil preprečiti, da bi ne prišlo lepo opekarsko podjetje v nenarodne roke. — Isti list poroča, da nabira stričnik pok. kardinala Mišje po Murskem poljH člane za „Sudmarko". žarna bramba, ki deluje že od leta 1886, si je uaročila krasno društveno zastavo, katera je na Dunaju zgotovljena, ter se bo letos mesca junija slovesno blagoslovila. Slavna bratska društva se na to slavnost opozarjajo in naprošajo, da se iste udeležijo. Vabila se bodo pozneje razposlala. Drugi dan po slovesnosti se namerava napraviti izlet v divno Loearjevo dolino iu na Okrešelj v Savin-skih alpah. a Iz Pičec. Poročil se je tukajšnji učitelj g. Ferdo Kčkot z gdč. Emo Bradaška, učiteljico istotam. Bil je podjeten človek in mi Pišečani se mu moramo zahvaliti za masikatero prijetno urico katero nam je pripravil s prireditvami raznih veselic. Upamo, da se nam tudi sedaj, ko si je sezidal lastno ognjišče, povsod rad šel na roke. Želimo obilo sreče! Nazdar! v Iz Rogatca. Tu se je udri v okolici ka-menolom in zasul jednega delavca, kateri je dobil smrtnonevarne rane. Prepeljali so ga v celjsko bolnišnico, vendar je malo upanja, da bi ozdravil. v Iz Rogatca. Z rogaške postaje bode vozil ob 11'16 dopoldne in 5'29 popoldne zaprt auto-mobil v Krapino. Vožnje bodo trajale do 1. okt. v RDruštvovanje" v Mariboru. Nek naročnik iz Maribora se pritožuje o izvanredno visokem društvenem davku, kateri zadeva prav občutljivo nekatere kroge v mariborski slovenski .družbi. — Pritožuje se tudi glede načina, kako se nabira v Narodnem domu in baje podi goste iz gostilne. Iz umevnih razlogov ne moremo celega dopisa priobčiti, svetujemo pa merodajnim krogom, naj resno prevdarijo, katera društva bi se dala opustiti in katera združiti, da bi jih ne bilo preveč. Prein-tenzivno društvovanje več škoduje ko koristi. Pre-napenjati ne kaže tudi sil mariborskega narodnega občinstva. v Uradno predpisana agitacija za nemško meščansko šolo. Okrajni šolski svet ptujski je zankazal šolskim vodstvom v bližnji ptujski okolici, naj bi poizvedovala, koliko dečkov bi obiskovalo novo ustanovljeno deželno nemško meščansKo Šolo v Ptuju. Med vrsticami se precej jasno čita želja, naj bi se fante tudi nagovarjalo k obisku. Torej ni zadosti, da Slovenci ne dobimo sploh nobene meščanske šole, ampak bi morali slovenski učitelji vsled uradnega pritiska agitirati za nemške! a Vodstvo regulacijskih del v Ptuju se vsled intervencije g. dr. Ploja pri delovnem mi-nisterstvu ne razpusti in se bode delo nadaljevalo. a Iz Maribora. Za C.-M. družbo je daroval 1 K obiskovalec igre „Martin Krpan" doma iz Slov. goric. Hvala prisrčna! Posnemajte! a Iz Studenic pri Mariboru. Nemci o rene-gatih. — Na neki nemški šoli z lepim številom slovenskih otrok deluje pristna Germanka slovenskega pokolenja. Saj je še pred leti njen oče, ki stanuje pri Mariboru v istem kraju, volil slovenskega poslanca. Že ime omenjene gospodične kaže, da po njenih žilah teče prava tevtonska kri, piše se namreč Th. Juritsch. Ali vas to ne spominja na našega Jurčiča!! Tudi tej gospodični bije poe-tiška žila, pa ne misli obogateti našega slovstva, ampak se ozira med nemške literate. Kritika pa ji za to požrtvovalnost ni posebno hvaležna ter jo je v graški „Tagespost" negalantno razčesala. Zanikal je kritik pisateljici zmožnost umetniškega poleta in predbacival ji je — grozno pregreho — nezmožnost nemškega jezika. Nemškutarska gospodična pa kar cepeta od jeze. Poslala je listu oster, a stilistično slab odgovor, v katerem se imenuje zamozavestno talent, svojega kritika pa opsuje. z ljubeznjivimi psovkami. S tem ravnanjem žanje novo sramoto. Mož ji sedaj odkrito pove, da je s tem spisom zopet dokazala, kako potrebno bi ji bilo učenje — nemškega jezika. Razumna gospodična je za nas vkljub svoji samozavesti zelo brezpomembna, bavimo se samo z njo kot dokaz, s kako slastjo pulijo Nemci renegatnim srakam pavovo perje, ko se hočejo vriniti med nje. Re-negati tudi pri Nemcih ue žanjejo spoštovanja. Druge slov. novice. a Razpor v socijaldemokratičnem taboru je nastal v Ljubljani. Sprla sta se dva izmed voditeljev, Kocmur in Kristan. Slednji je prvemu rekel ob priliki nekega občnega zbora, da laže, Kocmur je pa razburjen očital Kristanu falz'salni stroj nima teh eminentnih prednosti. Ta stroj je vspeh 20 letnih izkušenj v izdelovanju samopisnic. V najkrajšem času se je prodalo 100.000 teh strojev v popolno zadovoljnost odjemalcev, ki stavijo pri nakupu velike zahteve. Ako se mudite v Celju, ne zamudite prilike si ogledati ta na jpopolnejši pisalni stroj. Zahtevajte brezplačno razkazovanje stroja! — Zahtevajte prospekti; 10 letno tunkcijsko jamstvo! | Darujte družbi sv. Cirila in Metoda! Nahrbtnike (Rucksacke) dekoracije za sobe zf lepimi;celjskimi in umetnimi - slikami, torbice za trg se dobijo pri tvrdki - Goričar & Leskovšek v Celju zastopstvo in glavna zaloga pravili zlatih peresnikov (Goldfnllfederhalter) po raznih cenah. 177 88-14 Dela zmožna tovarna zaj poljedelske stroje išče solidnega zastopnika proti proviziji. Ponudbe pod: ,,P. B. 107" na Henrika Schalek, Dunaj I., Woilzeile 11. £69 5-3 Nagrobne vence v raznih velikostih in cenah s trakovi in brez trakov ima v zalogi Zvezna trgovina vf Celju. Naročila se izvi^^jf^^bratno poTto.^^TBVzojaviTi naslov: Zvezna, trgovina,^ Celje.^ Tiskovine v moderni obliki so dandanes, kakor znano, potreba vsakega podjetja, ki hoče uspešno delovati, kajti tiskovine brez učinka romajo navadno vsled pomanjkanja časa neprečitane v koš. Sleherni, ki to upošteva in deluje dosledno v tem smislu, zamore vsak čas računati na dosežen uspeh, ker se prejemniku vsili nehote prepričanje, da deluje z vzornim podjetjem, katero se potrudi v vsakem oziru izvršiti naročilo skrajno natančno in z namenu potrebnim učinkom. Zavod, ustrezajoč vsem zahtevam na polju moderne tiskarske tehnike je Zvezna tiskarna v Celju, Schillerjeva cesta štev. 3. — Založena z modernimi m črkami in okraski, kakor tudi opremljena z brzotisknimi stroji najnovejše / konstrukcije in zlagalnimi pristroji je v položaju v polni meri zadovoljiti / svoje cenjene stranke. — Naročila izvršuje točno in solidno. — Cene nizke.