1-eio HI. Izdaja OBČINSKI ODBOR SZDL LENART Stev. 14 Lenart, 11. julija 1963 Tretja seja Občinske skupščine Lenart Sklepi 3. seje Občinske skupščine Lenart Na tretji seji občinske skupščine Lenart 29. junija so bili sprejeti naslednji sklepi: Kmetijska zadruga Zg. Ščavnica — Velka je zaprosila, da se ji izda skupna garancija za odobrene investicijske kredite v znesku 28,961.008 din, ki so po stanju 1. 1. 1963 še neplačani v višini 24.100.741 din. Občinska skupščina je sklenila, da se prevzame garancija za združene kredite pri KB Maribor — podružnici za kmetijstvo za kredite KZ Zg. Ščavnica — Velka v višini 24,100.741 din pod pogojem, da okrajna skupščina Maribor izda super garancijo. V nasprotnem primeru se izda garancija le v višini 8,024.300 din. Garancija se izda za tiste kredite za katere je izdal garancijo Občinski ljudski odbor Lenart. Garancija se izda za dobo in po obrestni meri, kot je bil kredit odobren. Kmetijska zadruga Zg. Ščavnica — Velka je nadalje Občinsko skupščino Lenart zaprosila za izdajo garancije v višini 3,611.000 din za nakup kmetijske opreme. Občinska skupščina je sklenila, da se prevzame garancija za investicijski kredit za KZ Zg. Ščavnica — Velka v višini 3.611.000 din pri KB Maribor ■— podružnici za kmetijstvo za dobo in po obrestni meri kot bo kredit odobren za nabavo kmetijske mehanizacije. Obrtno podjetje »Klemos« iz Lenarta je na občinsko skupščino naslovilo prošnjo za izdajo garancije v višini 5 milijonov din za najetje kredita za osnovna sredstva pri Zavodu za zaposlovanje delavcev Maribor. Podjetje je za kredit zaprosilo za 10 let in po 2% obrestni meri. Občinska skupščina je predlog podjetja »Klemos« upoštevala in sklenila, da se izda garancijska izjava za zaprošeno višino kredita in pod pogojem, da se sredstva porabijo izključno za dokončno zgraditev poslovnih prostorov. Upravni odbor družbenega sklada za šolstvo je zaprosil za izdajo garancijske izjave v višini 5 milijonov din za dobo 3 mesecev. Upravni odbor bi najel kredit zaradi neenakomernega priliva sredstev. Občinska skupščina Lenart je sklenila, da se družbenemu investicijskemu skladu za šolstvo odobri garancijska izjava v zaprošeni višini. Občinska skupščina je nadalje sklenila, da se najame posojilo iz (Nadaljevanje na 2. strani) Proslava Dneva borca Občinsko Združenje bojevniških organizacij v občini Lenart je pripravilo program prireditev v počastitev Dneva borca. Osrednja prireditev je bila v Lenartu, kjer je predsednik občinske skupščine Edo Zorko-Mihec sprejel udeležence NOB in člane Zveze borcev iz občine Lenart. Ob tej priliki je o pomenu Dneva borca govoril Alfred Pirher. V počastitev 4. julija — Dneva borca so študenti pripravili razna športna srečanja. Občani pa so tudi drugače slavili ta pomemben praznik. Nekaj jih je odšlo na krajše in daljše izlete. NA DNEVNEM REDU POROČILO SVETA ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE Odborniki obeh zborov občinske skupščine Lenart so se 29. junija ponovno sestali. Na dnevnem redu je bilo več točk. Med drugim so na skupni seji obeh zborov občinske skupščine odborniki poslušali in odobrili poročilo sveta za družbeni plan in finance ter sveta za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine. Prvo poročilo je brala Zofija Ogri,n, drugo pa Avguština Zivko. Na seji so spremenili odlok o občinskem prometnem davku, ki ga objavljamo v tej številki. Nadalje je občinska skupščina potrdila več garancij, ki so bile že izdane. Odobrila je Načelnika za gospodarstvo občinske skupščine Lenart tov. Rudija Pena smo prosili za odgovor v zvezi z razvojem obrti v občini. Njegove odgovore posredujemo v tem sestavku. Ukrepi občine s katerimi je mogoče hitreje razširiti zasebno obrt? Število zasebnih obrtnih delavnic je iz leta v leto padalo. Mnogo večje so bile odjave obrtnih delavnic kot pa je bilo na novo ustanovljenih. Tako je v letu 1962 odjavilo obrt 10 obrtnikov, do-čim so bile na novo ustanovljene le 3 delavnice. Obrtniki so utemeljevali odjavo obrti predvsem zaradi velikih družbenih dajatev. Mnogo manj primerov odjave obrti je bilo zaradi starosti ali bolezenskih razlogov. Že v preteklih letih je občinski ljudski odbor znižal občinsko doklado za posamezne stroke. To znižanje pa ni bistveno vplivalo na višino obremenitve posameznega obrtnika, ker je bila temeljna dohodnina predpisana z zveznimi lestvicami. V letošnjem letu je prišlo do bistvenih sprememb glede obremenitve posameznih obrtnikov. Znižala se je temeljna dohodnina po zveznih predpisih, prav tako pa je LO na seji 12. maja 1963 sprejel odlok o stopnjah občinske doklade. Doklade so znatno znižane napram letu 1962 ter je sedaj najvišja obremenitev tista stopnja občinske doklade, ki je bila prej začetna stopnja. tudi najetje posojila iz stanovanjskega in investicijskega sklada za gradnje. V nadaljevanju seje so odborniki odobrili odkup zemljišča za nogometno igrišče v Lenartu in posojilo iz rezervnega sklada občine za potrebe finansiranja uprave. Na seji je bil tudi sprejet odlok o priznavalninah, ki ga prav tako objavljamo v posebnem sestavku. Občinska skupščina je na svoji tretji seji razrešila vse dosedanje člane svetov, komisij in upravnih odborov skladov ter imenovala nove člane. Seznam novoizvoljenih članov svetov, komisij in upravnih odborov skladov objavljamo v tej številki. Ti ukrepi LO so zelo ugodno vplivali na razvoj zasebnih obrtnih delavnic, saj je od januarja do konca maja letošnjega leta bilo že odprtih 31 novih delavnic. Vzporedno z znižanjem davčnih obremenitev zasebnih obrtnikov je bilo poostreno delo inšpekcijskih služb, ki so z individualnimi razgovori s posamezniki znatno prispevale k registraciji posameznih obrtnih delavnic. V tem pogledu stojijo pred inšpekcijskimi službami občinske skupščine še velike naloge. Že na dosedanjo razširitev zasebnih obrtnih delavnic so vplivali ne samo navedeni ukrepi temveč tudi pavšaliranje obveznosti za posamezne obrtnike. S tem ukrepom je obrtniku že v začetku leta znano kakšne družbene dajatve bo moral plačati in s tem je jasna tudi njegova kalkulacija. Obrtnik ne živi več v negotovosti, da mu bo davčna komisija na koncu leta pri obračunu dohodka obračunala mnogo večji dohodek kot ga je dejansko sam prijavil oziroma druge akontacije zaradi naknadnega obračuna davkov. Prav v tej dobi obračunov davkov za nazaj je bilo vsako leto podanih največ odjav obrtnih delavnic. Vsi ti ukrepi so pripomogli, da se je ustalil položaj zasebnega obrtnika in ni nobenih razlogov več, da posamezniki, ki dejansko (Nadaljevanje na 2. strani) doma^ i in x»o Zvezna skupščina se je 29. in 30^ junija sestala na svoje prvo zasedanje, na katerem je izvolila tovariša Edvarda Kardelja za svojega predsednika. Na ločenih sejah se je konstituiralo tudi vseh pet skupščinskih odborov. V nedeljo. 30. junija pa je skupščina izvolila predsednika in podpredsednika republike. V dvorani skupščine se ni poleglo ploskanje, ko je tovariš Kardelj sporočil, da je bil za predsedni ka republike ponovno izvoljen Josip. Broz Tito. Predsednik republike je prebral slovesno izjavo ter se v krajšem govoru z.a-hvalil za visoko čast in, kot je sam dejal, zelo odgovorno funkcijo. Za podpredsednika republike je skupščina izvolila Aleksandra Rankoviča. V svojem zahvalnem govoru je predsednik Tito med drugim poudaril, da moramo r kmetijstvu napredovati še odločneje, ker dosedanji rezultati i' tej gospodarski panogi kažejo, da smo ubrali pravilno pol. Ena glavni skrbi v kmetijstvu mora bili odslej tudi naglo z.bolj-šanje živinoreje. O ZDRUŽITVI NEMČIJE NA 1 ODLOČA NEMŠKI NAROD. Ameriški predsednik Kennedy jc zaključil svoje potovanje po Evropi. Obiskal je Zahodno Nemčijo, kjer je »potolažil« kanclerja Adenauerja, da bodo ZDA spoštovale svoje obveznosti glede Zahodnega Berlina in sploh varnosti »svobodnega sveta« v tem predelu zemeljske krogle, nato pa se je pomudil šc r Italiji, v Veliki Britaniji in na / rskem. Komentatorji pravijo, da ni zadovoljen s svojim obiskom, ker ni mogel navdušili Italijanov in Britancev za svojo zamisel o ustanovitvi večstranskih jedrskih sil NATO. V vzhodni Berlin je prispe/ ob 70-letnici rojstva Walterja Ul-brichta, prvega sekretarja enotne socialistične partije NDR ter predsednika državnega sveta, sovjetski premier Nikita Hruš-čov. Ob tej priložnosti so se zbrali v Berlinu tudi Kadar, No-votnv, Živkov in Gomulka. Na zborovanju v vzhodnem Berlinu jc govoril tudi sovjetski premier, ki je poudaril prizadevanja SZ za ohranitev miru na svetu. Med drugim je govoril o nemškem problemu in Zahodnem Berlinu. Dejal je, da je združitev Nemčije zadeva, o kateri naj odloča nemški narod. Glede bližnjih razgovorov v Moskvi o prepovedi jedrskih poskusov pa je menil, da lahko pomenijo pomemben korak v prizadevanju ja razorožitev in mir na svetu. O laoškem problemu žal ne moremo zapisati nobenih vzpodbudnih vesti. Do razgovorov med voditelji domačih političnih oziroma vojaških skupin še vedno ni prišlo, pač pa veliko razpravljajo o pripravljalnih razgovovo-rih, ki naj bi se pričeli. Toda to prizadevanje za pripravljalne razgovore je že tako dolgotrajno, da vzbuja dvom v skorajšnjo rešitev laoškega vprašanja. Porast števila obrtnikov Sedemletni proizvodni načrt Kmetijske zadruge Zgornja Ščavnica - Velka V Kmetijski zadrugi Zg. Ščavnica — Velka so že sprejeli proizvodni načrt za prihodnjih sedem let. Načrt predvideva, izgradnjo pitališča v dolini Ščavnice za približno 3 tisoč glav molznic in 10 tisoč prašičev pasme ba-con. Ob teh objektih nameravajo zgraditi tudi sirarno, kjer bodo predelovali mleko v sir. Tudi na obratu v dolini Žic nameravajo urediti večje pitaiišče. V Žicah bodo imeli samo krave molznice in prašiče. Mleko, ki ga bodo mol-zli na tem pitališču bodo vozili v dolino ščavnice na tamkajšnji obrat, kjer ga bodo v sirarna predelali v sir. V zadrugi Zg. Ščavnica računajo, da bodo letno izdelali približno 250 tisoč kg sira. Potreba po sirarni je že sedaj zelo velika. V bodoče pa bo ie večja, ker zadruga ne bo mogla več plasirati mleka na mariborski trg, ki bo v celoti oskrbovan od mariborskega Agrokombinata. kjer urejajo ustrezne objekte za rejo krav molznic. Sira pa danes ni težko plasirati saj je iskan artikel doma, zlasti pa na tujem trgu. V Krembergu naj bi po predvidevanjih KZ Zg. Ščavnica v prihodnjih sedmih letih uredili nov proizvodni obrat. Na tem terenu bodo baje že letos zaključili arondacijo. Do 1965. leta nameravajo obnoviti 50 ha vinogradov z ameriško hibridno trto. Za gojitev ameriške hibridne trte so se odločili predvsem zaradi izgradnje tovarne sadnih koncentratov, ki bo to surovino nujno potrebovala. Do 1975. leta bodo v zadrugi Ščavnica na območju Dražen vrh, Trate, Zg. Velka, Sladki vrh in Ploderšnica obnovili okrog 550 ha površin za sadjarstvo in zgradili potrebna skladišča. V Rožengruntu pa nameravajo urediti proizvodni obrat za gojitev črnega ribeza. Dosedanje preizkušnje so namreč pokazale, da se Sklepi tretje seje občinske skupščine Lenart (Nadaljevanje s 1. strani) kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš občine Lenart v znesku 10 milijonov din za dobo 25 let po 2% obrestni meri. V proračunu občine se zagotovijo sredstva za plačilo anuitet za najeto posojilo. Posojilo se najame za gradnjo stanovanjskega bloka za učiteljska stanovanja v Lokav-cu. Po sklepu občinske skupščine Porast števila obrtnikov (Nadaljevanje s 1. strani) obrt opravljajo, svojih delavnic ne bi registrirali. Predpisi glede obrti pa so tako široki, da omogočajo da skoraj vsak. ki mu neka obrt leži, lahko odpre zasebno obrtno delavnico. Kako so se ti ukrepi dosedaj uveljavili? Deloma je na to vprašanje bilo že odgovorjeno. Pripomniti je potrebno, da je po stanju junija 1963 10 zasebnih obrtnikov, ki niso povšalisti. Ti obrtniki so opekarji, pečarji, elektroinštalaterji in slič-no, katerih po zakonitih določilih ni mogoče pavšalirati. Prav taiko ni pavšaliranih 7 zavezancev samostojnih poklicev kot so avto-prevozniki. avtotaksiji in odvetniki. Vseh ostalih 51 obrtnikov pa je pavšaliranih. Primerjava obremenitve pa nam pokaže, da se je v posameznih primerih dohodnina in doklada znižala za okrog 50% napram letu 1962, kar je seveda odvisno od prometa posameznega obrtnika. Dosedaj je prijavilo obrt 31 novih obrtnikov. Nove obrtne delavnice so predvsem odprte v kritičnih strokah. V nekaterih strokah na območju občine sploh ni bilo obrtnika, kot na primer šivilj, slikopleskarjev, zidarjev in sldč-nih poklicev. Z doslednim izvajanjem vseh predvidenih ukrepov in ob sodelovanju krajevnih odborov bo mogoče uresničiti smernice družbenega plana za razvoj zasebne obrti. bo občina najela i/, kreditnega sklada za zidanje stanovanjskih hiš kredit v višini 10 milijonov din za dobo 10 let po 2% obrestni meri. S temi sredstvi se bodo gradila samska stanovanja na vogalu Ptujske in Radgonske ceste. V občinskem proračunu se zagotovijo sredstva za plačilo anuitet za najeto posojilo. Z letošnjim družbenim planom občine je predvidena ureditev učiteljskih stanovanj v Jurovskem dolu. Na tej podlagi je občinska skupščina sklenila, da se najame posojilo za gradnjo učiteljskih stanovanj v Jurovskem dolu v višini 8 milijonov 500 tisoč din za dobo 25 let po 2% obrestni meri. Lani je bila v Gradišču kupljena zgradba bivša last Pavle in Bojana Dreo. V zgradbi naj bi se uredila stanovanja za učitelje. Občinska skupščina je zato sklenila. da se najame posojilo za ureditev učiteljskih stanovanj v Gradišču v višini 6 milijonov din za 30 let po 2% obrestni meri. Občinska skupščina Lenart je na zadnji seji tudi sklenila, da se najame kredit za ureditev stanovanj v Benediktu za dobo 20 let po 2% obrestni meri v višini 12 milijonov din in 2 milijona din za dobo 10 let po 4% obrestni meri, oziroma po višini obresti, kot jih bo določila banka. Telesno vzgojno društvo »Partizan« Lenart je zaprosilo, da se mu dovoli gradnja športnega igrišča. Občinska skupščina je prošnjo proučila in ugotovila, da je del zemljišča na katerem naj bi se gradilo igrišče last Marije Drozg iz Sp. Porčiča. Občinska skupščina se strinja, da se zemljišče od omenjene lastnice odkupi za 542.000 din. Svet delovnega kolektiva uprave občinske skupščine Lenart je zaprosilo za odobritev začasnega posojila v znesku 5,507.000 din. Občinska skupščina je prošnjo pretresla in sklenila, da se delovnemu kolektivu občinske uprave odobri brezobrestno posojilo v višini 5,507.000 din pod pogojem, da se posojilo vrne do 30. oktobra letos. črni ribez dobro obnese, zato bodo do leta 1966 posadili okrog 100 ha s to rastlino. V ureditev vseh proizvodnih objektov bodo po načrtu v prihod- njih letih vložili 2 milijardi 800 milijonov din. Pri investiranju bo zadruga sodelovala tudi z lastno udeležbo v višini 320 milijonov din. Perspektivni načrt razvoja kmetijske zadruge Zg. Ščavnica je obsežen in bo njegova realizacija zahteva maksimuma napora vseh zaposlenih in kmetov — kooperantov. Razvoj in problematika zdravstva v občini Lenart (Nadaljevanje in konec) Morda ne bo odveč, če za zaključek omenimo še problem alkoholizma pri nas, ki ga moramo smatrati kot kompleksen družbeni problem. Vzroke moramo iskati v družbi, v njeni zdravstveni prosvetljenosti, tam kjer je razvitejša proizvodnja alkoholnih pijač, široka prodajna mreža in podobno. Vemo tudi, da se posledice alkoholizma odražajo v zdravstvenem, ekonomskem in socialnem problemu. V poljedelstvu alkoholizem predstavlja tudi problem varnosti pri delu. Delovni človek, ki pije. pogosto ne prihaja na delo, njegova delovna sposobnost pada in tako zmanjšuje osebni dohodek, kakor tudi dohodek enote v kateri dela. Ker se tak človek ne more zbrati in ni v stanju razumsko oceniti nevarnosti, ni nič čudnega, če je 50 odstotkov nesreč pri delu povzročila vinjenost. V mnogih primerih pa vinjenost povzroči prepire, fizična obračunavanja, ki neugodno vplivajo na tovariške odnose v kolektivu. Tudi v tej smeri bo potrebno nekaj napraviti. Predvsem bo nujno okrepiti službo socialne zaščite, ker vemo, da mnogi alkoholiki zanemarjajo in materialno kakor tudi moralno prizadevajo svojo družino. Vsakodnevni prepiri staršev, ali celo fizična obračunavanja imajo za posledico, da otroci takih družin zapuščajo domove in postanejo socialni problemi. Prav na vasi je alkoholizem močno razširjen, kar je vzrok nezadostna prosvetljenost in tradicionalne navade. Problem prav tako povečujejo nezadostno razvite možnosti kulturnega izživljanja in je v neki meri gostilna tisto mesto, kjer se ljudje sestajajo in zabavajo. Predavanja, seminarji, razstave, filmi, kuhinje, večja uporaba sadja in sadnih sokov so del možnosti, da se širši sloji, predvsem mladina, spoznajo z vsemi škodljivimi posledicami alkoholizma in da polagoma opuščajo navade, ki slabijo zdrav duševni in telesni razvoj. Rehabilitacija alkoholikov je največkrat dolgotrajen in ne vedno uspešen način v borbi proti alkoholizmu, ker se mora socialna služba v mnogo večji meri angažirati. da pripravi okolje v katero se bo vrnil ozdravljeni alkoholik. Imenovani novi svefi, upravni odbori in komisije pri občinski skupščini Lenart Na skupni sejii obeh zborov občinske skupščine Lenart so odborniki 29. junija imenovali nove člane svetov, upravnih odborov in komisij pri občinski skupščini. Na isti seji je bil FANEDL KAZIMIR imenovan za šefa Krajevnega urada Jurovski idol in LEOPOLD ZIMIC za šefa Krajevnega urada Benedikt. Občinska skupščina je tudi ponovno imenovala Milana Močnika za vršilca dolžnosti upravitelja šole J ^ Q Q V SVETE SO BILI IMENOVA NI NASLEDNJI TOVARIŠI IN TOVARIŠICE: SVET ZA NOTRANJE ZADEVE IN OBČO UPRAVO Za (predsednika: RADO ME-JOVŠEK, učitelj iz Lenarta. Za člane: Tončka Likar, gospodinja iz Lenarta; Ferdo Ko-vačič,, komandir postaje LM Lenart; Klotilda Fakonja, gospodinja iz Jur. dola; Jože Kocbek, delavec iz Zavrha; Ivan Ivnik, uslužbenec iz Lenarta; Jana Muršec, gospodinja iz Lenarta. SVET ZA GOSPODARSTVO Za predsednika: ALOJZ DOKL, uslužbenec iz Cerkvenja-ka. Za člane: Lizika Lorbak. uslužbenka iz Benedikta; Kari Valh, (Nadaljevanje na 3. strani) Slab odziv V 12. številki »Domačih novic«, ki je izšla 13. junija smo razpisali nagradno žrebanje za tiste naročnike, iki imajo doma shranjene vse do 30. maja 1963 izišle številke našega lista. Odgovorov smo dobili malo in še od teh ni bil nobeden pravilen, oziroma niti en naročnik, ki nam je pisal nima očuvanih vseh številk našega lista. Z nagradnim žrebanjem smo želeli vzpodbuditi naše naročnike na nagradno žrebanje da bi časopis shranjevali. Rezultat žrebanja pa kaže dvoje: da naročniki lista ne shranjujejo, ali pa se niso potrudili z odgovorom, ker so bile nagrade premajhne in premalo jih je bilo. Verjetno bo držalo vsakega nekaj. Ob tej priliki vas želimo opozoriti, da ni izključeno, da hi prihodnje leto ponovno razpisali nagradno žrebanje, zato velja odslej vse številke »Domačih novic« skrbno čuvati. KO SO V GRADIŠKEM TRGU GORELE SE STARE LUČI JE BIL TRG LEPO RAZSVETLJEN. SEDAJ PA, KO SO NAMEŠČENE NOVE LUCl JE GRADIŠČE VEC _ NO V TEMI, KAKO JE TO ' MOGOČE? S. Š. GRADIŠČE Javna razsvetljava v občini Lenart je z letom 1961 prešla v upravljanje podjetja Elektro Maribor — okolica. Krajevni odbori pa so se obvezali, da občasno poskrbijo za žarnice in, da rajon Lenart obveščajo o potrebni zamenjavi žarnic. Ker je javna razsvetljava v Lenartu in Gradišču precej zastarela in se v trgu Lenart predvideva večja rekonstrukcija (po končani ureditvi ulic, smo v letu 1962 predvideli obnovo javne raZkvetljave v Gradišču. Delavski svet Elektro Maribor — okolica je odobril v ta namen 375 tisoč din. Montirali smo pet svetlobnih teles z živosrebr-nimi žarnicami. Ob tej priliki se je rekostruiralo tudi omrežje, zamenjale so se tudi ofoešalne vrvi ter dovodni kabli. V transformatorju se je v ta namen uredila posebna plošča s stikalno uro. Po prvem preizkusnem tednu se je ugotovilo, da žarnice pregorijo zaradi previsoke napetosti. Napetost smo skušali z vsemi tehničnimi ukrepi zmanjšati, kar pa je neizvedljivo zaradi pre-oddaljenih transformatorskih postaj Šentiil.j Pesnica in Duplek, ki so vezane na isti daljnovod. Svetlobna telesa po 75 tisoč din kos smo kupili pri »Elektrokovini« v Mariboru in smo to podjetje o nastali situaciji tudi obvestili. V »Elektrokovini« so obljubili, da bodo izdelali potreben element, da bi bilo mogoče uporabljati ista svetlobna telesa tudi na mestih, kjer je svetloba višja. Ker je v tem podjetju proizvodnja organizirana na tekočem traku je razumljivo, da nujno potrebnega elementa ne moremo še v kratkem pričakovati. Krajevni odbor Gradišče smo obvestili o nastalem problemu in jih opozorili, da se v vse novo imontiranih svetlobnih telesih lahko uporabljajo žarnice z navadno žarilno nitko. Vendar krajevni odbor ni bil pripravljen nabaviti potrebnih žarnic z izgovorom, da se v tem primeru Elektro Maribor ne bo več brigalo za dokončno ureditev razsvetljave z živosre-breriimi žarnicami. Več mesecev je bil trg Gradišče neosvetljen. S člani krajevnega odbora Gradišče smo na ponovno intervencijo Elektro Maribor — okolica razpravljali o razsvetljavi, ki so vztrajali na tem, da se živo-srebrne žarnice odmontirajo, dočim navadnih žarnic tudi tokrat niso nabavili. Iz gornjih navedb je jasno razvidno, da si Gradiščani napačno tolmačijo vzroke zakaj je v Gradišču še vedno trg neosvetljen tako kot bi bilo potrebno. Obrat Elektro Maribor — okolica v Lenartu Podjetja in šole poskrbela za izboljšanje proizvodnega dela Imenovani novi sveti, upravni odbori in komisije pri občinski skupščini Lenart (Nadaljevanje z 2. strani) kovač iz Benedikta; Franc Las-baher, kmet iz Sp. Senarske; Mirko Košmerl, direktor »Potrošnika« iz Lenarta; Rudolf Fanedl, kmet iz Gasteraja; Marija Pir-her, gospodanja iz Lenarta; Franc Vidovič, čevlajr iz SP- Por-čiča; Janez Firbas, kmet iz Bren-gove. SVET ZA DRUŽBENI PLAN IN FINANCE Za predsednika: ZOFIJA OG-RIN, uslužbenka iz Lenarta. Za člane: Jože Novak, delavec iz Lenarta; Ludvik Štelcar, upravnik Komunalnega zavoda Lenart; Lizika Zoreč, kmet. ob-ratovodja iz Cerkvenjaka; Rozi-ka Mlasko, uslužbenka iz Lenarta; Ludvik Matjašič, mlinar iz Gočo-ve; Rudi Roter, učitelj iz Zg. Ščavnice; Alojz Stipa-r, kmet iz Gasteraja; Hinko Ceh, kmet iz Godove. SVET ZA KOMUNALNE, STANOVANJSKE IN GRADBENE ZADEVE Za predsed.: LUDVIK ClNC, učitelj iz Lokavca. Za člane: Marija Senekovič, kmetica iz Krivega Vrha; Stanko Harl, kmet iz Benedikta; Branko Kos, gradbeni tehnik iz Lenarta; Jože Holc, kmet iz Benedikta; Rozika Purgaj, babica iz Lenarta; Marija Klobučar, trg. delavka iz Gradišča; Marta Skrfoinek, gospodinja iz Lenarta, Ciril Rožmarin, kmet iz Zavrha. SVET ZA KMETIJSTVO Za predsednika: IVO RAPOC, veterinar iz Lenarta. Za člane: Pepca Ploj, kmečka delavka iz Sp. Porčiča; Slavko Levačič, kmet iz Jurovega dola; Jože Fekonja, kmet- tehnik iz Zg. Ščavnice; Hinko Mlinaric, logar iz Gradišča; Lenčka Polanc, kmetica iz Lenarta; Slavko Kramberger, veterinar iz Lenarta; Tomaž Lovrec, kmet iz An-drenc, Franc Krempl, odkupova-lec iz Benedikta. SVET ZA ZDRAVSTVO, SOCIALNO VARSTVO IN VARSTVO DRUŽINE Za predsednika: TEREZIJA PERKO, uslužbenka iz Hrastov-ca. Za člane: Franc dr. Gabršček, upravnik ZD Lenart; Avguština Zivko, babica iz Zavrha; Marjana Perko, kmečka delavka iz Gradišča; Danica Cvar, učiteljica iz Lenarta; Angela Močnik, učiteljica iz Lenarta; Jože Trampuž, kmet. tehnik iz Jurovega dola; Dragica Lorenčič, delavka iz Lenarta; Frianc Krempl. kmet. tehnik iz Lenarta. SVET ZA ŠOLSTVO, KULTURO IN PROSVETO Za predsednika: JOŽICA PARTLJIČ, učiteljica iz Jurovga dola. Za člane: Dušan Murovec, uslužbenec iz Zg. Ščavnice; Ivan Kerec, 'kmet. tehnik iz Gradišča; Milan Močnik, pedagoški svetovalec iz Lenarta; Pavla Tušak, učiteljica iz Cerkvenjaka; Ivan Taler, kmet. tehnik iz Lenarta; (Nadaljevanje na 6. strani) Letošnje proizvodno delo je bilo organizirano za učence osmih razredov vseh šol v občini. Na proizvodno delo so se šole in podjetja pripravljala na podlagi lanskoletnih izkušenj ter so bile mnogo bolj smotrne kot lani. Predvsem se je poznalo delo občinske komisije, ki je uredila vse potrebno z gospodarskimi organizacijami še predno so šole začele s konkretnimi pripravami. V tej zvezi sta bila sklicana dva sestanka s predstavniki gospodarskih organizacij, na katerih so šole ugotovile pripravljenost gospodarskih organizacij, da prevzamejo učence v proizvodno ile- Letos je v proizvodnem delu v podjetjih in ustanovah sodelovalo 205 učencev. Na vseh šolah so ustanovili šolske komisije, ki so organizirale nemoteno izvajanje te akcije. Komisijo so sestavljali člani šolskega odbora ter učiteljskega zbora. Izredno aktivne so bile v teh pripravah tudi razredne skupnosti, Ivi so razporedile vsakega učenca na ustrezna delovna mesta. Zaradi pomanjkanja industrijskih gospodarskih organizacij je bilo mogoče ustreči željam 80 odstotkov učencev, ostale pa so preusmerili v druge panoge, kjer so bila delovna mesta še na razpolago. Da bi učenci pridobili ustrezno teoretično znanje za določeno delovno mesto, so šole preko razrednih skupnosti organizirale vrsto krožkov, zlasti iz biologije, fizike, tehnike in kemije. Na nekaterih so organizirali tudi tečaj prve -pomoči in sicei (ittlto pod- Pred začetkom proizvodnega dela so šole sklicale tudi starše, ki so jih seznanile z namenom proizvodnega dela. Na nekaterih šolah so se sestali tudi šolski odbori. Obravnavali so prvenstveno naloge šolskega odbora v zvezi s proizvodnim delom: obiski gospodarskih organizacij, obiski učencev na delovnih mestih itd. Šole so tesno sodelovale s proizvodnimi podjetji. Vsa podjetja NEDOGRAJENI ZADRUŽNI DOM V BENEDIKTU JE PREDMET RAZPRAV NA VSEH SESTANKIH V TEM KRAJU. NEŠTETOKRAT NAM JE BILO ZE ZAGOTOVLJENO, DA SE BO Z GRADNJO ZAČELO, PA SE STVAR KLJUB TEMU NIKAMOR NE PREMAKNE. KDAJ SE BO ZAČELO Z DELOM? F. F. BENEDIKT Dela na dokončni izgradnji zadružnega doma v Benediktu so se že začela. Stvar se je torej premaknila z mrtve točke. Mišljenja smo, da zato zadeve ni potrebno podrobneje pojasnjevatii. Rudi Pen načelnik oddelka za gosp. občinske skupščine Lenaart KDO LAHKO DOBI DOVOLJENJE ZA ZASEBNI GOSTINSKI LOKAL? P. N. BENEDIKT Dovoljenje za zasebno gostinsko obrt lahko dobi oseba, ki ima strokovno izobrazbo kvalificiranega ali vsaj polkvalificiranega gostinskega delavca, da je državljan SFRJ, da je opravilno sposobna in, da nima s sodbo sodišča prepovedano opravljanje gostinskih storitev. Podana mora biti tudi krajevna gotreba. Poslovni prostori in oprema morajo odgovarjati predpisanim sanitarno tehničnim pogojem, osebje pa mora odgovarjati zdravstvenim pogojem. Rudi Pen načelnik oddelka za -gospodarstvo občinske skupščine Lenart so dobila podrobna navodila o delu. prav tako pa so dobili delovni načrt v roke tudi delavci, ki so bili neposredno zadolženi za delo z učenci. Pred pričetkom dela so si učenci ogledali podjetje in delovno mesto ter se predstavili upravi podjetja. V primerjavi z lanskim letom, je bilo proizvodno delo mnogo bolje organizirano ter so bili nedvomno doseženi tudi boljši izobraževalni in vzgojni uspehi. Seveda so se ponovno javljale nekatere hibe kot: enolično delo na posameznih delovnih mestih, posamezna opravila, ki so bila vzgojno izobraževalno nekoristna, nemenjavanje delovnih mest itd. Posamezne šole priporočajo naj bi se izvedli kratki seminarji za tiste delavce, ki neposredno delajo z učenci, ker njihov odnos do učencev ni bil vedno pedagoško najboljši. Šole tudi predlagajo, naj bi se delo začelo prej kot doslej, naj bi se podaljšalo, predvsem pa naj bi se učence orientiralo v večja podjetja, kjer bi se lahko seznanili s sodobnimi tehnološkimi procesi. Bili Že nekaj let govorimo, da je po trebno v Lenartu urediti otroško igrišče. Dalje od besed še niso pri šli. Iz leta v leto pa je v novem naselju več otrok, ki so jim edini predmeti za igranje pesek in smeti. Na sliki: otroci iz blokov se igrajo v pesku Po naporni košnji se prileze dobra južina in počitek. Kmetje so v glavnem s košnjo sena že končali. Zadnji topli dnevi so nudili priložnost za pravočasno spravilo sena. Na sliki: mladi in starejši kosci. Prvi se učijo, drugi pa mlajše navajajo h košnji CEMENT SAMO ZA NEKATERE Ne morem prezreti dogodka, ki sem ga doživel 28. junija letos s prodajalci cementa v trgovini z reprodukcijskim materialom na zadružnem obratu v Cerkvenjaku. Ko sem omenjenega dne izvedel. da so na Obratu le-.narške zadruge v Cerkvenjaku dobili pošiljko cementa sem ga želel manjšo količino kupiti, saj je bilo rečeno, da lahko vsakdo dobi po 5 vreč. Prodajalec Fekonja pa je delal drugače. Imel je svoje odjemalce, ki so dobili kolikor so hoteli. Jaz nisem dobil ničesar, iker nisem bil med tistimi, ki so jih vnaprej obvestili, da naj pridejo po cement. Potrošniki iz Cerkve-njaka se vprašujemo, kako dolgo bodo na službenih mestih še ljudje, ki nimajo niti ustrezne kvalifikacije in, ki kažejo tak neprimeren odnos do strank. Podobne stvari se dogojajo že nekaj let. strogo ki so ljudi privedle do nezaupanja v zadrugo. Upamo, da bo vodstvo KZ v Lenartu ukrenilo vse potrebno, da se bodo take in podobne napake odpravile. Vinko Lorenčie, mlajši Coteginci 31 NEKI BRALEC NAS VPRAŠUJE Tovariš urednik! Slišal sem, da so prosvetni delavci občine Lenart imeli občni zbor sindikalne podružnice komaj po dveh letih. Eni pravijo, da so občni zbor imeli v Jeruzalemu zato, da bi ne prišla v javnest njihova nedejavnost v sindikalni orga nizaciji. drugi pa, da so si lahko privoščili izlet v Jeruzalem zato. ker so pridno delali. Kaj mislite vi o tem? Opomba uredništva: s vprašanjem se obrnite na sindikalno podružnico prosvetnih delavcev Lenart (predsednik Alfonz Groman), kjer vam bodo natančno odgovorili. zaupno Pula vas pričakuje Letos bo v počitniškem taboru v Puli taborilo tudi več šolske mladintT Šolarji imajo lepe spomine na Pulo, kjer nekaj dni preživijo na soncu in morju. Na sliki: učenke iz lenarške šole na ladji med prevozom ob puljski obali Čas dopusta je tu. Pri nas potekajo priprave, da bi mogel vsakdo preživeti dopust čimprijetne-je na morju, kamor si mnogi žele. Pred kratkim je sklicala komisija za taborenje sestanek predstavnikov podjetij in ustanov na katerem so se odločili, da osnujejo poseben odbor pri sindikalni podružnici občinskih uslužbencev. Ta odbor naj bi začasno vodil vse priprave in letovanja odraslih v Puli. Komisija za šolarje pri svetu za socialno varstvo, zdravstvo in varstvo družine bo še vnaprej skrbelo samo za letovanje šolarjev. Taka rešitev je bila potrebna, ker je razmah letovanja že presedel prvotni obseg. Na tem sestanku so zastopniki posameznih podjetij in ustanov izrazili, da bodo zainteresirali svoje kolektive naj prispevajo sredstva za boljšo ureditev tabora v Puli. Uspehi so že vidni. Predvsem so se doslej izkazali: sindikalna podružnica občinskih uslužbencev, ki je prispevala 100 tisoč din za nabavo opreme, Zdravstveni dom Lenart, ki je kupil šotor, sindikalna podružnica prosvetnih delavcev, ki je sklenila letno prispevati po 50 tisoč din. Pričakujemo, da bodo tudi ostali kolektivi kaj ukrenili za oddih in rekreacijo svojega članstva. Letos bodo v Puli taborile štiri izmene. Prva izmena je že v Puli, kjer bo taborila od 19. julija. Druga izmena odhaja 21. julija, tretja 5. avgusta in zadnja izmena 20. avgusta. Tabor je na istem mestu kakor lani v gozdu ob zalivu pod redkimi in visokimi bori. Plaža je primerna tudi za otroke. Ljubitelji veslanja pridejo tudi na svoj račun, saj so čolni na razpolago. Poskrbljeno je za tečno hrano in zabavo s plesom. Taborniki bodo med letovanjem lahko obiskali filmski festival v stari puljski areni, ki nudi nepozaben užitek. Posamezniki in skupine prijavite se. Rado Mejovšek Pijemo vedno več alkohola Brezalkoholne pijače se še niso uveljavile kot bi bilo potrebno in zaželeno. Vse kaže, da gostinska mreža premalo popularizira brezalkoholne pijače, sicer ne bi bilo mogoče, da je bila potrošnja brezalkoholnih pijač na primer v letošnjem I. tromesečju skoraj za 40 odstotkov nižja od potrošnje v istem obdobju lani, medtem ko se je potrošnja vina povečala za 47 odstotkov, žganja 38 in drugih žganih pijač za 48 odstotkov. Da bodo ljudje pili več brezalkoholnih pijač in sadnih sokov bo potrebno urediti tudi cene. Po podatkih stane liter vina povprečno 398 din, liter sadnega soka pa 500 din. Reševalcem »Nagradne uganke« Zanimanje za »Nagradno uganko« je bilo majhno za to smo se odločili, da je do nadaljnjega ne bomo objavljali. Ni pa izključeno, da ne bi začeli z objavljanjem nagradne uganke v spremenjeni obliki. Uredništvo DOPISUJTE {/ »Dotnalc norice* 21. JULIJA NA SVIDENJE NA ZAVRHU Zavih prva turistična postojanka v lenarški občini — Zavrh in Voličina 21. julija praznujeta svoj krajevni praznik — Predaja razglednega stolpa svojemu namenu — Odkritje spominske plošče generalu Maistru — V programu sodelujejo Veseli planšarji, Tina, Štef in Korl — Na voljo bodo gibanice in priznana vina iz Ljutomera in Radgone. Vsa v zelenju se te dni kopa prijazna vasica Zavrh v Slovenskih goricah, ki na nadmorski višini 377 metrov nudi lep razgled aaleč naokrog po naši lepi deželi. Prebivalci so se potrudili, da bi svoje goste kar najlepše sprejeli. Hiše so prebelili. povsod so lepo urejene fasade, ob poti pa so zasadili okrasno grmičevje. Razgledni stolp je že sk-craj dokončan. Obiskovalci se bodo lahko povzpeli na 24 metrov visok razgledni stolp in uživali ob lepem pogledu na prostranstvo Slovenskih goric in krajev, ki mejijo na to pokrajino. Pogled bo segal ob lepem vremenu tja do Radgone, Madžarske in Avstrije. Sevetja pa bo dobro vidno tudi Pohorje. Ob vznožju završkega hriba, torej tik pod stolpom pa se ibo pogled odprl na Voličino. Lenart in druge manjše vasi. Turistično društvo »Rudolf Maister-Vojanov« v Za-vrhu ni napak storilo, ko se je odločilo, da bo najprej zgradilo razgledni stolp. Sčasoma bo društvo uredilo tudi takoimenovani Maistrov dom ali zadružni dom Zavrh, v katerem še zaenkrat gostuje mizarska delavnica »Brest«. Ob vznožju stolpa bo urejen manjši bife v katerem bodo zaenkrat gostom nudili jedila in pijače ob sobotah in nedeljah. Ce pa se bo pokazala potreba bodo obratovalni čas spremenili. Turistično društvo si prizadeva, da bi dobilo na Zavrhu družino, ki bi bila pripravljena prevzeti bife in nuditi usluge gostom ob vsakem času, tudi ponoči. Zavrh bo prva turistična postojanka v občini. Njej se bodo v krajšem času pridružile še postojanke Švicarski dvor pri Lenartu, Benedikt in druge. Pred kratkim pa so tudi odprli postojanko v Žerjavcih. Janez Karo, predsednik Turističnega društva Zavrh ob plakatu, ki vabi na otvoritev turistične postojanke Zavrh z maketo razglednega stolpa v roki Slovesnosti ob predaji razglednega stolpa svojemu namenu in v počastitev krajevnega praznika Voličina na katerem območju je tudi kraj Zavrh se bodo začele v soboto zvečer 20. julija ob 20. uri v zadružnem domu v Voličini. V .nedeljo 21. julija se bodo na Zavrhu zbrali .številni ljubitelji narave in Slovenskih goric k predaji razglednega stolpa svojemu namenu. Ko bodo razgledni stolp izročili v uporabo številnim turistom in ostalim gostom bodo na stolpu odkrili spominsko ploščo generalu Maistru. General Maister se je večkrat zadrževal na Zavrhu, kjer je tudi napisal znano pesem »Za-vrški fantje«, ki jo domači zbori radi prepevajo, večkrat pa jo slišimo tudi v radiu. Člani lenarške- ga pevskega zbora bodo v obliki spevoigre tudi to pot pripravili pesem završkih fantov. V kulturnem in zabavnem delu programa bodo sodelovali »Veseli Planšarji«. Vabilu pa so se odzvali tudi znani humoristi iz radia Maribor Tina in Štef. Svoje bo povedal tudi spremljevalec Planšarjev Korl, ki smo ga že večkrat videli in poslušali. Program ,bo združil resno z zabavnim. Za slednje bosta predvsem poskrbela Tina in Štef. Navzoče pa bodo razveseljevali tudi Planšarji s poskočnimi vižami. V programu bo še sodelovalo prosvetno društvo iz Korene. Po programu bodo gostvom na voljo številna plesišča. Igrali bodo Planšarji, med odmorom pa bodo poslušalci poslušali zvoke s plošč od Avsenikov do Dobrih znancev iz Celja. Gostom bodo gostinsko podjetje iz Lenarta in gostišča iz Korene na številnih štandih nudili po zmernih cenah gibanice, meso iz kible, čevapčiče. ražnjiče in druge dobrote. Točili pa bodo tudi priznana ljutomerska in radgonska vina. Prireditev v Zavrhu bo lepa priložnost za bivše borce, ki so se z generalom Maistrom borili za našo severno mejo, da se zopet snidejo. Vabljeni so tudi borci in aktivisti, ki so sodelovali v NOB v Slovenskih goricah. Se nekaj dni in klopotec, ki ga bodo v ta namen postavili na Zavrhu, bo oznanil pričetek prireditev v počastitev krajevnega praznika Voličina. Istočasno pa bo s svojo melodijo vabil vse, ki si želijo: sonca, zraka, lepega razgleda, dobrih jedi in pijač ter lepe narave in neprisiljene domačnosti sredi dobrosrčnih ljudi na Zavrhu. Pismo iz Gomile KVARTET »VESELIH GORlCA-NOV« IZ TOMAŽA NA OTVORITVI STOLPA V ZAVRHU Prizadevni dopisnik in predsednik turističnega društva Franček Holc iz Gomile nam .je poslal obširen dopis, ki ga žal zaradi specifičnosti našega glasila ne moremo v celoti objaviti. Med drugim nam naš' dopisnik sporoča, da bo njihovo turistično društvo na predvečer dneva vstaje 21. julija priredilo proslavo tega praznika. Ob tej priliki bodo tudi prvič izobesili društveno zastavo. Godba »Veseli goričani« pa bo to pot nastopila s povsem novim programom. 21. julija bo turistično društvo na Gonim organiziralo izlet iz Tomaža. Na otvoritev Irazglednega stolpa, na Zavrhu bodo prišli številni izletniki iz tega in okoliških krajev, kvartet »Veseli goričani« ter humorista prleški in prekmurski pozvačin. Odbor turističnega društva na Gomili je tudi sklenil, da bo 24. in 25. avgusta priredil dvodnevni izlet z avtobusom. Izletniki bodo obiskali Videm, Kapelo, Radence, Negovo, Zavrh, Maribor, Pohorje in Ptrj. 7. septembra bo društvo priredilo prav tako dvodnevni izlet z vlakom v Ptuj, Ljubljano, Postojno, Reko in Opatijo. Prostovoljno delo uslužbencev občine V ozadju značilna s slamo krita kmečka domačija v Zavrhu, levo razgledni stolp v izgradnji Uslužbenci naše občine so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč pri najrazličnejših komunalnih delih. Svojčas so se zlasti skupaj z ostalimi občani izkazali pri gradnji vodovoda in kanalizacije. Sedaj pa že skoraj mesec dni delajo prostovoljno na izgradnji kopališča v Švicarskem dvoru v Zamarkovi. Večina uslužbencev je delovno obvezo že izpolnila. Na sindikalnem sestanku so se namreč obvezali, da bo vsak član podružnice opravil 10 prostovolj- nih ur pri zemeljskih delih na kopališču. Uslužbenci občine so bili prvi, ki so se dela lotili. Njim so se pred kratkim pridružili tudi člani ostalih sindikalnih podružnic v Lenartu kot so zaposleni pri »Potrošniku«, v Kmetijski zadrugi Lenart in drugi. Dela se opravljajo pod strokovnim vodstvom tov. Stanka, višjega gradbenega tehnika iz Lenarta, ki se trudi, da bi delo nemoteno potekalo. Ostale priprave pa vodi krajevna organizacija SZDL Lenart. e stran domaČe novice lenart, i i. julija 1963 I v premislek ukrepanje j 2a dobro organizirano gasilsko službo gre Preti kratkim so na plenumu gasilske zveze Slovenije ostro obsodili nekatere nepravilnosti v zvezi z organizacijo gasilskih enot. Na plenumu so tudi sklenili naj bi bila v prihodnje v večjih kra- Kakšno je stanje v zvezi z ugotovitvami gasilskega foruma Slovenije v naši občini? Takoj je potrebno reči, da imamo veliko društev, ki so tehnično nezadostno opremljena, nimajo pa tudi v vesh primerih odgovarjajočega kadra. Zlasti bi se v tem sestavku želeli omejiti na nekatera tipična vaška društva kakor so Zupetinci, Osek, Gočova in Selce. V Župetincih že nekaj let razpravljajo o gradnji gasilskega doma. Na zadnjem občnem zboru gasilske zveze so celo ugotovili nekatere nerednosti v zvezi s poslovanjem društva. Skratka to društvo nima niti kadra, pa tudi tehnično ni dovolj opremljeno. Ali potemtakem lahko pričakujemo od takega društva hitro in učinkovito intervencijo v primeru požara, četudi gre za požar v neposredni bližini. V dobi tehnike si ne moremo več privoščiti dru- (Nadaljevanje s 3. strani) Marta Kobler, učiteljica iz Lenarta; Josip Merdaus, učitelj iz Benedikta; Vlado Domanjko, sladiščnik iz Benedikta. V UPRAVNE ODBORE SKLADOV SO BILI IMENOVANI: UPRAVNI ODBOR SKLADA SKUPNIH REZERV: Mirko Kristl, uslužbenec iz Lenarta; Rozika Urbanič, uslužbenka iz Lenarta; Bogo Polegeg, kmet. tehnik iz Lenarta; Genove-fa Lešnik, uslužbenka iz Lenarta. UPRAVNI ODBOR KREDITNEGA SKLADA ZA ZIDANJE STANOVANJSKIH HIŠ Ludvik Štelcer, upravnik Komunalnega zavoda Lenart; Janko Kšela, učitelj iz Gradišča; Jana Muršec, gospodinja iz Lenarta; Rudi Pen, uslužbenec iz Lenarta; ŽRTEV TERORJA V CERMLJE NSAKU Piše- Franjo Škrbinc Meseca aprila leta 1945 se je zmagovita Rdeča armada ustavila ob Muri in vsak dan se je slišalo grmenje topov. Ljudje so se pripravljali na osvoboditev in nemška vojska se je umikala iz naših krajev. Bila je to že klavrna vojska. Po grebenih Zavrha so gradili obrambne jarke, ki pa so ostali brez pomena. Proti koncu aprila je bila v Trnovski vasi neka edinica SS vojakov, katera je rekvirirala pri jih gasilska društva, ki bi imela tudi profesionalne kadre. Ostala društva pa naj bi se v bodoče razvijala podobno kot druga društva. Finansirala pa bi se prvenstveno iz samoprispevka. štva brez sodobne brizgalke in hitrega prevoznega sredstva. Bilo je že precej takih primerov, da so oddaljena društva opremljena s sodobnimi vozili prišla prej na požarišče kakor sosedna društva s slabim prevoznim parkom. Stanje se bistveno ne razlikuje v Oseku in Selcih, kjer imajo gasilske domove, medtem, ko dom v Oseku že nekaj let gradijo pa ga zaradi -pomanjkanja sredstev ne morejo dokončati. Gasilska društva tožijo nad pomanjkanjem dobrega vaditeljskega kadra. Tista večja v katera je vključeno tudi več gasilcev še nekako shajajo, četudi s težavo, manjša pa se v glavnem zgubljajo ob prirejanju raznih prireditev, ki često-krat nimajo niti finančnega efekta niti niso v skladu z vlogo gasilske organizacije. Osnovni problem v naši občini, ki pa teži domala vsa gasilska Bogomir Zore. ekonomist iz Lenarta; Jože Holc, kmet iz Benedikta; Marta Kobler učiteljica iz Lenarta. V KOMISIJE PRI OBČINSKI SKUPŠČINI SO BILI IMENOVANI: KOMISIJA ZA SEČNA DOVOLJENJA Predsednik: JOŽE ŠNAJDER. kmet iz Zg. Sčavnice. Člani: Franc Kramberger, kmet iz Setarove; Janez Lasbaher, lo gar iz Lenarta; Franc Kline, gozdarski tehnik iz Lenarta; Referent za gozdarstvo pri obč. skupščini Lenart. KOMISIJA ZA RAZPISE MEST DIREKTORJEV Predsednik: JOŽE CEH, agronom iz Sel c. Člani: Rozika Urbanič, uslužbenka iz Lenarta; Tone Štefanec. kmetih konje. Kmet Muršec Jožef iz Biša je svojega konja odgnal k svojemu bratu v Cermljenšak, da bi ga tako skril pred Nemci. Konja pa so Nemci iskali in zvedeli, da je pri bratu v Čermljenšaku. Pri hiši so iskali konja. Sosedje so opazili Nemce in to takoj javili okrožnemu odboru Lenart, ki je takrat ravno zasedal v bližini pri Poličevih. Ti so zgrabili takoj za orožje in hiteli k Muršečevim in zagledali Nemce na dvorišču. Takoj so užgali z vseh strani po njih. Eden je bil takoj ubit, drugi Nemec je dvignil roke in se udal, tretji pa je spretno preskočil plot in po- društva je, da imajo društva premalo denarja s katerim bi lahko kupila gasilske avtomobile, sodobne brizgalke, cevi in drugo opremo. Občinski proračun ne zmore višjih izdatkov za gasilsko službo. Se ta sredstva, ki jih občina daje večkrat niso najbolje izkoriščena, zlasti ne v manjših društvih, kjer se vlaga v opremo, ki nima perspektive, ker pač ni večjih sredstev za nakup sodobne opreme. Na podlagi sklepov gasilske zveze Slovenije bi veljalo razmišljati o reorganizaciji gasilske službe tudi v naši občini. Predvsem bi se veljalo pomeniti katera društva kaže v bodoče kadrovsko in materialno krepiti, da bodo vsak čas sposobna najbolj učinkovito posredovati v primeru nesreče. Manjša društva, kakor so Zupetinci, Selce, Osek in Gočova bi veljalo priključiti društvom, ki obstojajo v krajevnih središčih. Z obstoječo opremo pa naj bi se okrepila krajevna društva. Cez določen čas bo v Lenartu potrebno razmišljati o ustanovitvi močnejšega gasilskega društva, urednik »Domačih novic« iz Lenarta. KOMISIJA ZA DAJANJE SOGLASIJ K TARIFNIM PRAVIL NIKOM Predsednik: Alojz Firbas, delavec iz Lenarta. Člani: Tone Skrban, kmet tehnik iz Lenarta; Janez Erjavec, uslužbenec iz Benedikta; Jožica Partljič, učiteljica iz Jurovega dola; Ivo Knuplež, upravnik KZ Zg. Sčavnica. Naročite »(Domače novice« begnil v bližnji gozd'Tn nazaj v edinico. Nemci so nato prišli z večjo vojsko in odgnali domače in sicer gospodarja Muršec Alojza, ženo Marijo, hčerko Marijo in Fras Terezijo. Mrtvega Nemca so našli in ga odpeljali. Istočasno pa so zaprli sosede in sicer Krajnc Jožefa, Ploj Franca iz Cermljenška in Zemljič Petra, Krajnc Jožefa, Novak Antona, Toplak Franca, Majerič Martina in Majerič Stanka iz Črmlje. Vse ljudi so odvlekli v Trnovsko vas, kjer so bili zaprti v šoli in deloma v župnišču. Naslednje jutro zelo zgodaj so prišli ponovno v Cermljenšak, napregli živino in ki bo v stalni pripravljenosti posredovati v primeru potrebe ne samo na ob meč ju občine temveč tudi v bližnji okolici. Ustrezno tej nalogi bo kazalo razmisliti o kadrovski zasedbi in sredstvih. Milan Močnik novi predsednik občinskega Sveta Svobod in PD Lenart Na seji predsedstva občinskega Sveta Svobod in PD občine Lenart v ponedeljek 1. julija je bil dosedanji predsednik razrešen svoje dolžnosti. Za novega predsednika je bil izvoljen Milan Močnik pedagoški svetovalec iz Lenarta. Milan Močnik je znani družbeno politični in kulturni delavec. Pred leti je že bil predsednik občinskega Sveta Svobod in PD društev. Pod njegovim vodstvom so društva hitro in kvalitetno napredovala. Z bogatim znanjem na vseh področjih ,bo tov. Močnik lahko mnogo pripomogel k hitrejšemu razmahu kulturno prosvetne dejavnosti v občini Lenart. Pri njegovem delu na kulturno prosvetnem področju mu želimo mnogo delovnih uspehov. naložili na vozove vse, kar je bilo za njih kaj vrednega. Hišo, gospodarsko poslopje in svinjake so polili z bencinom in vse zažgali. Nekaj časa so stražili, da ljudje ne bi pogasili, nato pa so odšli. Zaprte ljudi so zasliševali in jih pretepali. Čez dva dni so večino ljudi izpustili, gospodarja Muršec Alojza iz Cermljenša-ka in njegovega brata Muršec Jožefa iz Biša pa so obsodili na smrt in sicer so oba v bližini šole ob robu gozda v Trnovski vasi obesili^ Nemška edinica pa je bila že pripravljena na odhod in se je iz kraja umaknila. Tako je tik pred osvoboditvijo padla še ena žrtev. Imenovani novi sveti, upravni odbori in komisije občinske skupščine Lenart slovenske «fot»ice tfTbotfoi Odloki - odliki - odloki ODKUPNE CENE KMETIJSKIH PRIDELKOV IN ŽIVINE PRI KMETIJSKIH ZADRUGAH LENART IN ZGORNJA ŠCAVNICA (ena > — C.' i eža na d kg klavnost sl Pl \ rs ta Kvaliteta — 1. L. šč. L. Šč. f s ŽIVINA Junci I. a is 430 430 56 56 J llliicc I. a 18 450 430 56 56 Junci L 18 430 430 55 55 junice I. 18 450 430 55 55 junci 1. 36 450 450 54 54 Jamice 1. 56 450 450 54 54 Kra\ i' I. a do 4 1. 400 4*00 54 54 Voli L a do 4 1. 400 400 54 54 Krave 11. do 6 1. 400 400 50 50 Voli 11. do 6 1. 400 400 50 511 Kravo III. do 8 1 - . __ 45 45 Voli III. do 8 1. — __ 45 45 Krave IV. do 10 1. 40 40 Voli IV. do 10 1. — 40 40 K rave V. do 20 1. 300 500 __ _ Voli V. do 20 1 300 300 — — Prosto, prem. pogod. jlici /;i Iladal Junice / S in. 110-125 110-125 I. I. II. 100-120 100-120 80-100 SO-100 HO 80 po ceni komisije L. Šč. L. Šč. 280 280 20 20 300 300 2S0 280 20 20 300 300 260 260 20 30 280 280 260 260 20 20 280 280 240 240 20 20 260 260 240 240 20 20 260 260 250 250 250 250 260 260 260 260 200 2(N> 200 200 120 1211 120 120 100 lli!) 100 100 280 280 280 2MI 260 260 260 260 200 200 :oo 200 290 290 20 20 280 280 260 260 20 20 280 2sti živine je odtegniti odnosno odhiti še po dogovoru /a govedo do 4 °/o, za prašee 5 °,y nmlhwvuml, \ i sta sorta Kvaliteta Bebeli ( ena za Lenart Fižol: cipro. suh. čist in zdrav Fižol: pcpel.ičar čist in zdrav Fižol enobarvni Fižol mešani Žitarice: pšenica, rž suha, čista, ječmen, oves suh in čist Koruza suha čista Oljarice: buč niče bele b. olja \ °/o I Golice b. olja v °/o Sončnice dom. cele olja v °/o Ropica so:n. olja v °/o Seno, detelja, otava, franko hlev Slama in šar Krompir jedilni sortni, odg, dni). Gobe suhe, bele Orehi zdravi Zelje glave 1 a j ca Ribez črni I. vrsta II. vrsta Borovnice I. vrsta IT. vrsta Češnje brez peclje\ I. vrsta II.vrsta Opomba; K/ Lenart: Kože kc vrste po ceniku od Koteksa Ll.jubljana, divjačina ur vrste po ceniku od Vaj da Čakovee. OPOMBA I RKDN1STVA: Za morebitne spremembe cen v času do naslednje objave uredništvo ne jamči, ker si- cene gibljejo glede na ponudbo iu .povpraševanje. I. 200 1. 180 1. 140 100 1. 50 1. 45 L 50 s. 12S 57 260 15 40 21) 60 13 15 2.500 200 debela 22 200 100 160 so 45 Po 3. členu uredbe o prometnem davku (Ur. list SFRJ, št. 19i325/61, 6-60/62. 11-125/62. 16-198/62 in 4-45/63 ter V. delu tarife prometnega davka (Uradni list SFRJ, št. 25-329/62, 29-386/62, 42-586/62, 46-635/, 40-548/62 51-675/62, 53-749/62 ,12-155/63 ter (Ur. list SFRJ, št. 18-270/63, 20-300/63 in 23-328/63) je občinska skupščina Lenart na seji občinskega zbora in na seji zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1963 sprejela ODLOK o spremembi odloka o občinskem prometnem davku v občini Lenart 1. člen Odlok o občinskem prometnem davku v občini Lenart (Uradni vestnik okraja Maribor št. 31-432/62 in 3-58/63) se spremeni v naslednjem: Opomba 1. in 2. k tar. št. 1. dela II. tarife promenega davka se spremeni tako da glasi: 1. Od storitev, ki jih opravljajo žage in oljarne, se plača prometni davek po tej tarifni številki. 2. Prometni davek po tej tarifni številki se ne plača od krojaških, šivilsikh, brivsko-frizerskih, čevljarskih, dimnikarsikh, mlinar-skih sedlarskih, zidarskih, tesarskih mlatilničarskhi storitev, od popravljanja nogavic ter od dohodkov za opravljanje samostojnih poklicev duhovnikov in odvetnikov. 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor, uporablja pa se od 1. januarja 1963. Številka: 1/010-2/62 Lenart, dne 29, junija 1963 Predsednik občinske skupščine Lenart Edo Zorko Na podlagi 2. točke 26. člena statuta občine Lenart je občinska skupščina Lenart na seji ob-činsega zbora in zbora delovnih skupnosti dne 29. junija 1963 sprejela. ODLOK o priznavalninah 1. člen Bctrcem, aktivistom NOV, udeležencem španske državljanske vojne in predvojnim političnim revolucionarjem selahko prizna priznavalnina kot materialno priznanje za njihove zasluge. 2. člen V izjemnih primerih se prizna priznavalnina tudi ožjim svojcem (zakonec, otrok, starši) umrlih zaslužnih udeležencev NOV (zlaisti imetnikov »Partizanskega znaka 1941« in imetnikov »Reda narodnega heroja)) španskih borcev in predvojnih revolucionarjev. 3. člen Priznavalnina je lahko stalna, občasna ali enkratna. 4. člen Priznavalnina se prizna osebam iz 1. in 2. člena tega odloka, z upravičenih razlogov niso zapo-z upravčenh razlogov niso zaposlene, če njihov skupni mesečni dohodek ne presega zneska din 9.000. 5. člen Začasna priznavalnina se prizma tistim udeležencem NOV, ki imajo pogoje za upokojitev po 73. ali 80. členu zakona o pokojninskem zavarovanju ali uredbe o invalidskem dodatku, nimajo pa še urejenih listin, materialne pomoči pa so inujno potrebni. Pravico do začasne priznavalnine pa zgube z dnem ko pridobijo pravico do pokojnine ali invalidskega dodatka. 6. člen Pri ugotavljanju dohodkov družine se upoštevajo vsi redni mesečni dohodki upravičenca in njegovih družinskih članov. Dohodki iz kmetijstva se ugotavljajo ipo predpisanem katastrskem dohodku za tekoče leto. Mesečni dohodek od kmetijstva se izračuna po določilih 8. člena uredbe o invalidskem dodatku. 7 člen Postopek za dodelitev priznavalnine uvede komisija za vprašanja invalidov in borcev NOV pri svetu za zdravstvo, in socialno varstvo in varstvo 'družine (v nadal.njem besedilu »komisija«) na vlogo upravičenca ali na predlog Občinskega odbora ZB Lenart. 8. člen Višina stalne ali občasne priznavalnine lahko znaša od 3.000 do 15.000 dinarjev mesečno ter je odvisna od 4. in 6. člena tega odloka. 9. člen V upravičenih primerih se lahko dodeli enkratna priznavalnina v ustrezni višini, vendar največ do 20.000 din letno. 10. člen Pri dodelitvi enkratne priznavalnine komisija ni vezana na določila 4. in 6. člena tega odloka. 11. člen S spremembo pogojev, zaradi katerih upravičencu dodeljena priznavalnina, se priznavalnina lahko poveča, zmanjša ali ukine. Spremenjeni pogoji se upoštevajo od 1. naslednjega meseca po nastalih spremembah. 12. člen Odločbo o dodelitvi priznavalnine izda Oddelek za občo upravo in družbene službe Občinske skupščine Lenart. 14. člen Zoper odločbo o dodelitvi priznavalnine je možna pritožba v roku 15 dni na Svet za zdravstvo, socialno varstvo in varstvo družine občinske skupščine Lenart. 14. člen O dodelitvi priznavalnine in o njeni višini sklepa komisija po določilih tega odloka ali po prosti presoji. 15. člen Priznavalnina se izplačuje od prvega dne naslednjega meseca ko je komisija prošnjo ugodno rešila. Ce pa je postopek za priznanje priznavalnine trajal več kot dva meseca in je bila prošnja ugodno rešena, se priznavalnina lahko izplačuje od prvega dne naslednjega meseca, ko ata potekla dva meseca. 16. člen Finančna sredstva za priznavalnine po tem odloku se zagotovijo v proračunu občinske skupščine Lenart. 17. člen Vse izdane odločbe o priznavalninah je treba vskladiti s tem od- lokom najkasneje do 31. decembra 1963. 18. -člen Ta odlok velja od dneva Objave v »Uradnem vestniku okraja Maribor.« Številka: 1/1 59-27/62 V Lenartu, dne 29. junija 1963 Predsednik Občinske skupščine Lenart Edo Zorko 1. r. Po 4. členu zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov ter njihovih organov (Uradni list FLRJ. štev. 52-644/57) je občinski ljudski odbor Lenart na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne ts. 5. 1963 sprejel ODLOK o dopolnitvi odloka o kategorizaciji cest IV. reda v občini Lenart. 1. člen V odloku o kategorizaciji cest IV. reda v občini Lenart, objavljen v Uradnem vestniku okraja Maribor štev. 5-31/62 se za tekočo štev. 10 doda naslednja cesta: Tek. Štev. Naziv ceste Daljina št. ceste v 111 II 1164 Lenart 5 km Sp. Porčič Gradišče 2. člen Ta odlok velja od dneva objave v Uradnem vestniku okraja Maribor. Številka: 1/1 34-2,62-19 V Lenartu, dne 18. maja 1963 Predsednik Obč. LO: Edo Zorko Tokrat smo se nekoliko pomu-dili v Gradišču, kjer so nam o uspehih zadružnega obrata, komunalnih problemih in drugih kra ■ jev.nih dogodkih pripovedovali Ivan Kerec, France Puntar in Oskar Šorli. PLAN POGODBENEGA PITANJA PRAŠIČEV ZA LETOS PRESEŽEN Na zadružnem obratu v Gradišču se že nekoliko let sem intenzivno ukvarjajo z živinorejo iin sadjarstvom. V zadnjem času so se zlasti posvetili vzreji živine, ki se dobro obnese tudi v pogodbenem pitanju za katero kmetje kažejo čedalje večje zanimanje. V Gradišču se poslužujejo različnih oblik pogodbenega načina vzreje živine. Ze nekaj let dajejo kmetovalcem nedopitano živino, ki so jo odkupili v dokončno pitanje oziroma v vzrejo do potrebne teže. Tako na eni strani razbremenijo tiste kmetovalce, ki zarad pomanjkanja živinske krme ali zato ker nimajo denarja ne morejo živine spitati do določene teže, na drugi strani pa nudijo možnost tistim kmetom, ki imajo vse pogoje za vzrejo take živine, da jo zredijo in na tak način pridejo do lepega zaslužka. Zadnji čas se je uveljavila tudi druga oblika. Nekateri kmetovalci, ki nimajo sredstev s katerimi bi lahko kupili krmo, so pripravljeni živino prodati. V glavnem se to dogaja pri prašičih. V takem primeru na zadružnem obratu na primer prašiča odkupijo po njegovi trenutni teži in kvaliteti, vendar pa ga kmetu ne odvzamejo, temveč mu plačajo odgovarjajoči znesek, s katerim ]abko živino naprej pita do določene pogodbene teže. ko jo dokončno proda. Zaradi takih in podobnih oblik pogodbenega sodelovanja so uspehi vedno večji. Po podatkih s katerimi so nam postregli v Gradišču, so plan pogodbenega pitanja goveda in prašičev za lotos skoraj izpolnili. Pri prašičih so plan presegli za 3 " u, medtem ko so pri govedu plan dosegli 87 ''„. V rastlinski proizvodnji so plan na Gradiškem zadružnem obratu dosegli s 86 u, v sadjarstvu pa s 56 " ». VEDNO VEČJE POVPRAŠEVANJE PO UMETNIH GNOJIL Medtem ko je prešnja leta v Gradišču ni bilo posebnega za nimanja za umetna gnojila, se je zadnja leta stanje bistveno spremenilo na bolje. Vedno več je takih kmetoval cev kooperantov in nekooperan-tov, ki se zavedajo, da je samo :s potrošnjo večjih količin umetnih gnojil mogoče doseči tudi večji pridelek na ha. Letos je bilo nemalo primerov, da so kmetje na ročili od 1.500 do 3.000 kg umetnih gnojil. Na zadružnem obratu so takim kmetom šli ina roko tako, da so jim umetno gnojilo dostavili na dom. Povpraševanje po umetnih gnojilih bi bilo še dosti večje, če bi se iziplačalo gnojila trositi na poplavljenih površinah v Gočovi in Sp. Senarski. Ugotovljeno je namreč, da se na teh površinah skoraj praviloma gnojenje z umetnimi gnojili ne izplača. Da bi izkoristil v prihodnje tudi te površine bo nujno pospešiti regulacijo Pesnice, ki gra-diiškemu območju kot izrazito živinorejskemu, napravi vsako leto mnogo škode. LEPI USPEHI V ODKUPU V Gradišču so nam zaupali, da se letos kaže lep napredek tudi pri odkupu tako kmetijskih izdelkov kakor živine. To nam potrjujejo tudi nekateri podatki, ki jejo po istem principu. Član ene vodne skupnosti nam je povdal. da mesečno plačuje po 30 din. Letno vsi koristniki zberejo okrog 20.000 din kar jim zadostuje za redno vzdrževanje studenca. S takim načinom financiranja se je krajevni odbor otresel nepotrebnih izdatkov, na drugi strani pa ljudi uspešno navajal na komunalno samoupravo. Te skupnosti so pravzaprav .neke vrste servisi. ki se bodo še bolj uspešno razvili v okviru krajevne skupnosti. KAKO JE S PRESKRBO MESA V GRADIŠČU V Gradišču sicer nimajo lastne mesnice, vendar meso prodajajo tedensko dvakrat ob sobotah in kot polovico sredstev kranjevne-ga samoprispevka ali nad 900 tisoč dinarjev. Samo za popravilo krajevnih cest je bilo porabljenih 565 tisoč dinarjev. Najbolje so ceste popravili v Zg. Porčiču in Verjanah. Zlasti pa so veliko sredstev vložili v izgradnjo ceste skozi Dobravo, ki bo povezala Gradišče z bodočim lovskih domom. Pri gradnji te ceste so veliko storili tudi člani lovske družine, ki so se prizadevno lotili prostovoljnega dela. ZA KONEC PA ŠE O TEM IN ONEM Prosvetno društvo je v dvorani položilo novi pod. Pod so ure- so nam bili na razpolago. V prvem polletju letos so odkupili 140 goved, 127 prašičev in 102 telet:. Vrednost odkupljene živine znaša nad 15 milijonov din, medtem ko so odkupili v istem obdobju za 20 milijonov kmetijskih pridelkov in živine. Na obratu razpolagajo. tudi s planom pogodbenega sodelovanja že za prihodnje leto. Tako naj bi rastlinska proizvodnja zajela 340 ha površin medtem ko bi leta 1964 odkupili 295 goved in 392 prašičev. NASTAJAJO NOVE VODNE SKUPNOSTI V Gradišču so še pred kratkim tarnali, kdo bo vzdževal javne studence iz katerih črpajo vodo prebivalci trga. Ta problem so na krajevnem odboru u~pešno rešili tako, da so studence predali v upravljanje koristnikom. Najprej se je uveljavila tako imenovana vodna skupnost pri lokalnem vodovodu. Koristniki so se zavezali, da bodo vse stroške v zvezi z vzdrževanjem nosili sami, ker je krajevni odbor odklonil kakršno koli pomoč v ta namen. Tej prvi vodni 'skupnosti so kmalu sledile še tri, ki poslužu- nedeljah v prostoru, ki je svoj čas služil mesnici. Izvedeli smo, da zadruga Lenart, v katerem se stavu je tudi prodajalna mesa v Gradišču namerava v prihodnje dostavu mesa v Gradlišče in Cer-kvenjak ukiniti. K temu ukrepu baje zadrugo navajajo visoki prevozni stroški in so zato te prodajalne mesa nerentabilne. Kljub vsemu pa bi bilo potrebno v interesu potrošnikov razmišljati, da bi se ta problem nekako rešil. Nekateri so mnenja, da bi kazalo v obeh krajih nabavi 500-li-trski hladilnik v katerem bi bilo moč meso čuvati dalj časa tako, da bi odpadli stalni prevozni stroški. Na drugi strani bi 'bilo umestno razmišljati tudi o izenačitvi cen mesu v vseh prodajalnah kmetijske zadruge Lenart, kakor je to ipogsot pojav v trgovskih podjetjih, kjer neki artikel stane enako v Mariboru in v podružnici mariborskega podjetja nekje na podeželju. POPRAVILO CEST NAPREDUJE Krajevni odbor v Gradišču sodi med tiste krajevne odbore, ki so delavni. Letos je izkoristil več drli tako, da bo mogoče ko bodo sredstva na razpolago, montirati priklopne sedeže. Prostore na sedežu zadruge, kjer je bila svoj čss trgovina so deloma že preuredili za trgovsko poslovalnico, ki se bo preselila od Šenekarja. Prihodnjič se bomo srečali na tej strani z dogodki iz Zg. Ščav- Urejuje uredniški odbor: Ernest Šmid, predsednik — Člani: Edo Zorko. Mirko Košmerl. Jelka Firbas in Tone Štefanec — Odgovorni urednik Tone Štefanec — Uredništvo (in uprava Lenart, Radgonska cesta 9 — Izhaja stalno na 8 straneh drugi in četrti četrtek — Letna naročnina 400 din, inozemstvo 800 din — TekočI račun pripodružnici NB Maribor štev. 604-11-608-103 — Ime: Občinski odbor SZDL Lenart — »Domače novice« — Tiska CP »Celjski tisk« Celje