199
Dopisi.
Iz tržaške okolice   5. junija.    Slišali   so dragi naši bravci,   kako se je lansko   leto mestni zbor  potegoval,   da
bi se v Trstu laska gimnazija napravila. Al vkljub vsemu prizadevanju je bilo na Dunaju potrjeno, da se podvojni razredi (parallel-klassen) napravijo, in s i. prosencom se je v prvem razredu nauk po laški razlagati jel. Boj pa se je ta teden spet iznova vnel in v seji 3. t. m. je bilo enoglasno potrjeno, da se čisto laška gimnazija na mestne stroške napravi, za ktero je bilo letnih 19.000 gold. namenjenih. Plača vodjeva je na 1800 gold. odločena, profesorji prve vrste bodo po 1300, druge vrste pa po 1200 gold. dobivali. Sklenjeno je pa tudi bilo, da se ima dobiti tistih 9000 letnih gold., ktere mesto za nemško gimnazijo plačuje, da se imajo konkursi prec razpisati, da se gimnazija že mesca oktobra odpre, in naj se prec dovoljenje pri mini8terstvu prosi, da gimnazija kakor druge veljavnost ima. Al kako smo se zavzeli, ko smo slišali, da pri napravi te nove gimnazije se ni ne eden za nas Slovence potegnil; saj nas živi okoli 30.000 v okolici mestni, plačevali pa bomo tudi mi za to gimnazijo; al kaj bomo imeli — laško kulturo moramo podperati! Tako je vendar le res, da nas za pankrte imajo, kakor je gospod Cerne rekel. Imamo poslance v mestni županii, pa ta se še ne zave, kaj da so priprosti kmetje, in če ti tudi kterikrat svoj glas povzdignejo, nagloma Lahoni (ne pošteni Lahi) na nje planejo in jih zaduše. Bog se nas usmili! Šole v okolici so res vse slovenske, al kaj je to, ker slovenskemu jeziku so vrata v vise šole zaprte. Kakošnih prihodnjih uradnikov imamo pričakovati? ali bodo mogli svoje dolžnosti spolnovati, in tudi slovenski uradovati? To so vprašanja, ktere bo le čas rešil. Za zdaj zadosti.
Mandrijan, ki slovensko misli. Iz Gorice 7. junija. — Po naših uradnijah so začeli uradniki poprijemati se poti ravnopravnosti. Te dni sem imel v rokah vlogo slovensko, ki jo je c. kr. sodnija goriškega okroga tudi po slovensko rešila. To nas veseli naznaniti slovenskemu občinstvu, kteremu zajedno priporočamo, vloge, kakoršnega koli obsežka, le po slovensko zapisati ter vkla-dati jih. Kar nam je bilo tolikrat na srce položeno, ne za-bimo: Kdor sam sebe spoštuje, bo od drugih spoštovan.
Iz Slovenskih goric 28. maja. Š. — Spet vam moram skelečo rano pokazati, ktera še neprenehoma bije pravičnim zahtevam na polju narodnosti naše. Ko smo culi, da je gospod minister Lasser zapovedal vsem sodnijam po Slovenskem, da morajo tudi pisma v domačem jeziku jemati in jih v tem jeziku rešivati, bi človek mislil, da se bo od teh dob tudi tako ravnalo in se tako spoštoval ukaz visoke vlade. Pa žalibog, da ni tako. Pri c. k. gosposki Šentlenarski v slovenskih Goricah še je zdaj taka, ko je bila poprej. Ko so nektere vloge od c. kr. biležništva bile prinesene v kancelijo, je g. predstojnik uboge kmete kregal in nad njimi se tako hudoval, da bi jo bili skor pobegnili skozi dveri. Nevoljno jih je baral: ako so terjali in hteli, da se jim je pisalo po slovensko? pa je enkrat celo pristavil, da naj se nikdo ne predrzne priti s slovenskimi vlogami, ker se vpri-hodnje več ne bodo jemale. — Gospoda Cerne in Toman povejta gosp. ministru, kako se spoštuje beseda njegova! — Tudi moram še pristaviti, da še zdaj nobena slovenska vloga ni bila rešena, akoravno jih je že več in že davno bilo sodnii izročenih, in akoravno imamo med našimi gospodi enega v slovenščini dobro izurjenega domorodca, kteremu pa se nobeno slovensko pismo za rešitev ne prepusti, najbrže zato, da ne bi ta gospod v djanju pokazal, da je slovenski jezik popolnoma za uradnije. — Letina v slovenskih Goricah obeta obilnost veliko, kamor koli obrneš svoje oči. Lajte in sodi bodo polni do vrha, ako nam dober Bog ohrani, kar nam je pokazal. Na polju je vse v najlepši rasti, in po vinogradih kavernkov, ko da bi je kdo z lopato na rozge nametal. Sodarom letos dvajsetice cvetejo. Ze zdaj štertinjak po 11 gold. cenijo. Kaj pa še le bo, ako vse srečuo doraste. Tudi obroči so že silno dragi, pa saj se čuditi ni, ker jih že tudi ženske na kmetih pod jankami
200
nosijo. — Dne 22. maja je bila v večih krajih huda ura. Pri Mariboru, nekaj pri sv. Petru, pri Ptuju, pri Veliki Nedeli, pri Ormožu je toča strašno potolkla. Se veči škodo je napravila voda, ki se je z oblakov kakor iz ročke lila, cele brazde po strmnatih vinogradih skopala, tu pa tam celo trsje izrula ter v dolino odvlekla. Veliko senožet, je po-blatila. Mili Bog nas varuj še kaj takega!
v
Iz slovenskega Stajerja 6. rožnika. D Sliši se, da je pravosodno popečiteljstvo postavilo za pravdosrednika v Brežcah našega dr. J. R. Razlag-a, v Celji pa dr. Zurbit-a, v Ptuju dr. Križan-a, in v Ljutomeru dr. Ploj-a, vse same Slovence, kterim gladko teče slovenski jezik v besedi in pisavi. Pričakujemo tedaj od teh mladih mož, da se bode tudi na Stajarskem živo začelo slovenstvo uredovanje, ker se narod že zaveda svojih pravic. — Razžalostilo nas je slišati, da v Gradec niso nobenega Slovenca postavili, akoravno so bile štiri pravdosred-nije izpraznjene in tam nimajo nobenega pravd os red-nika, ki bi po naredbi visokega pravosodnega popečiteljstva od 15. sušca t. 1. mogel pri slovenskih končnih obravnavah v slovenskem jeziku zagovarjati, med tem ko pri deželni sodnii imajo zadosti sodnikov, popolnoma zvedenih v slovenskem jeziku , ker se še zmiraj več hudodelstva za celi Stajer v Gradcu obravnuje in so tamkaj tudi sedeži več viših oblastnij za Slovensko.
Iz savinske doline 1. junija. L, Ce človek po svetu pride, marsikaj zve. Tako sem tudi jez naletel na prošnjo nekega nemškutarja, kteri pri celjski okrajni gosposki slovenski jezik popolnoma zatreti namerava. Al hvala Bogu! zavednost domačih pravic se je med našim ljudstvom vendar že toliko oživila, da vse take spletke naposled v sramoto pridejo. Od kod prvi nagon takemu protinarodnemu početju prihaja, si vsak iz zapopadka sledečega spisa lahko razloži; zato mislim, da mi ni treba pristavljati nikakega komen-tara.  Nate!
„Begleitschreiben. — . — ... Nach durchgefiihrter Cir-culation wolle diese Bittschrift beira k. k. Bezirksamte Cilli, welch.es hievon bereits Kenntniss hat, eingereicht vverden.                                                         Lukas Notar."
„Lobliches k. k. Bezirksamt! Wie bekannt, vverden die Landesgesetz- und Regierungsblatter, so wie andere allge-meine Vorschriften und Gesetze in slovenischer Sprache ab-gefasst periodisch den Gemeindeamtern zur Kenntnissnahme und Darnachachtung zugestellt. Der Inhalt dieser Schriften in slovenischer Sprache ist nach der hierorts gangbaren Mundart im allgemeinen gevvohnlich sehr schvvierig zu ent-rathseln, und die einzelnen Ausdriicke derselben sind nicht selten ganz unverstandlich (!). Ohne unserer slovenischen Ab-kunft oder der slovenischen Sprache uberhaupt den minde-sten Abbruch [!!) verursachen zu wollen , finden sich die gefertigten Gemeindevertretter, welche, wenn auch nicht al le, so doch grosstentheils der deutschen Sprache und Schrift vollkommen machtig (???) sind, zu der Erklurung bewogen, dass denselbenjede Mittheilung in deutscher Sprache und Schrift am richtig-sten und leichtesten verstandlich erscheint(????) und erachten dieser Erkliirung die Bitte beizufugen: das lob-liche k. k. Bezirksamt wolle die geeignete Verfiigung trefFen, dass fiir die Zukunft den von uns vertretenen Gemeinden die Landesgesetz- und Regierungsblatter nicht wie bisher in slovenischer, sondem in deutscher Sprache und Schrift abgefasst zugesendet vverden.u
Nr. 70 fur die Gemeinde Sternstein: Philipp Wodenagg m/p.        Lukas Notar m/p.        Josef Pauscher m/p. Gemeinderath.               Gemeinde-Vorstand.          Gemeinderath.
Fiir die Gemeinde Hochenegg und Weixeldorf:
Potscher m/p. Gemeindebeamte.
Po teh podpisih sledijo sledeči takole:
,jKer se tukaj predložena prošnja s cesarskim diplomom in ministerskim ukazom zastran ravnopravnosti slovenskega
naroda, kakor z željami in tirjatvami slovenskega naroda ne slaga, in ker mora prva dolžnost vsakega biti, kterega so soseske naše župana ali predstojnika izbrale , da se po pravici in po koristi naroda ravna, ne pa da narod po svoji sebičnosti obrača, se podpisani župan takemu tirjanju ne more pridružiti, temveč želi in prosi, da bi vse postave, ktere veljavnost in pravico slovenskega jezika potrjujejo, vprihodnje zvesto se izpolnovale.
Občina Novocirkovska 25. aprila 1862.
Gregor Jamnik m/p., župan.
„0d Novocirkovske občine razodete misli od besede do besede potrdi v imenu občine Lemberžke blizo Toplic 3. maja 1862."
M. Pinter 1. r., župan. Franc Volšek 1. r,, svetovavec.
„Ker se po zdravi pameti slovenskemu narodu njegov jezik v uradnijskem poslovanju zavolj nevednosti kakega občinskega predstojnika ali uradnika nikdar zatreti ne more, in tudi cesarjeva obljuba zavolj upora nekterih slovenskih neprijateljev prazna beseda ostati ne sme, — pridruži se podpisana občina mnenju Novocirkovske občine v celem zapopadku.u
Občinski ured trga Zavec dne 26. maja 1862.
V. Janic I. r., župan.
Sv. Peterska občina potrdi predstoječe opazke in tirja v imenu vseh kmetov, da se domači jezik v uradnijah skoro vpelja, zakaj to se ne bo nikdar zgodilo, da bodo Slovenci po nemškutarskih sleparijah svoj rod zatajili.
Pri sv. Petru v Savinski dolini 27. maja 1862.
J. Sedminek 1. r., župan.
„Misli poslednjih 4 občin so tako resnične in pravične, da jih vsaki pošteni Slovenec potrditi mora."
V imenu občine Gotovske 2. maja 1862.
Jur Grah 1. r., župan.           Franc Važ 1. r., svetovavec.
Tako je bila leta prošnja naši c. k. okrajni celjski gosposki predložena. Radovedni smo, kdo bode uslišan? Od gospod Notarja pa pričakujemo, da bo že te dni tudi našemu svetlemu škofu prošnjo poslal, da se nam bo tudi v nemškem jeziku Božja služba opravljala, zakaj naš ljubi slovenski jezik mu je menda že tako nerazumljiv , da ga tudi v cerkvi ne razume, kakor v kancelii ne! Kdor od postav v domačem slovenskem jeziku razglašenih terja, da bi vse vsak razumel, ta še nikoli ni bral postav v nemškem jeziku, sicer bi, če je pošten človek, ne pa lažni k, mogel reči, da tudi trdi Nemci, ker niso na vse strani omikani ali „študirani", ne razumejo postav v nemškem jeziku. In še d oh ta rji jih ne razumejo vselej; če bi jih, bi ne bilo toliko pravd na svetu! Od ubogega kmeta terjate pa, da bi vse razumel? Ali vas ne trka luna!
Iz zgornega Jezera na Notranjskem 1. junija. J. B. — Redko uovico Vam moram povedati, ki bo posebno lovcom (jagrom) zanimiva, namreč, da 1. maja ob štirih zjutraj je gosp. knez VVindischgriitz itd. v svojem gojzdu medvedko in divjega petelina, v 5 minutah oba skupaj na 65 stopinj na daljavo in 21 stopinj na širjavo z šretelni vstrelil; medvedka je imela dva mladiča, pa sta pobegnila, in je tehtala 2 centa in 80 funtov, petelin pa 9 funtov in pol. To je pač veliko čudo! Ne bom boij obširno popisoval; kdo ve, kaj da je lov, se bo gotovo čudil.
Iz podnožja Triglavovega 1. rožnika. x V 21. listu „Novicu smo brali, da smo spet eno stopnjo naprej z maternim našim jezikom; pa žalibog! pri nas še ne čutimo dosti tega. Ravno mesca velikega travna nam je iz Ra-doljce kantonska gosposka poslala povabilnih listov (vorla-dung) vse v ptujem jeziku, da noben ni vedil, kaj je prejel; tudi druge pisma najraji v nemškem jeziku vredjujejo. Kdaj nek se bo spoznalo , da tudi mi želimo, kar druge ljudstva imajo, in tudi pri nas vse hrepeni po tej pravici kakor žejni jelen po mrzli vodi!
Iz Loke. S. — V nedeljo ,5cantate" smo imeli spet nemško igro v gledišu tukajšne kazine. Igrali so nemške igri „Ueberall Liebe" in pa ;,Trunkenboldu — res dva prav
201
čedna naslova! Pa naši diletanti se — če sme Slovenec kritikovati — še niso napili nemškega duha; znalo se jim je, da se le štulijo v nemške navade; posebno pa je neki gospod pokazal, dasiravno hudo janičari, da ni v ;?Rajhuu doma. Ker se tedaj ne njim ue nam tuja hrana ne prilega, vprašamo le: zakaj vrlih Idrčanov ne posnemajo? H koncu moram našim dragim bravcom wNovicu še nekaj o mojih statističnih študijah povedati, po kterih Vas morem zagotoviti, da naša „liberale deutsche Partei" šteje „drei Manu hochu, tedaj 1891 — 3 = 1888.
Iz Ljubljane. Prihodnji petek bomo imeli veselje sami slišati, kar nam je dosihmal znano le po časnikih. V poslednjem našem listu naznanjeni slavni mojster Ni kola D i mi trie v žl. Sveči u bo zvečer ob poli osmih godel v tukajšui reduti in sicer 6 različnih glasovitih reči, namreč: Vieuxtempsove „Fantasie-Capriceu, Ernstovo „Ele-gijou, rusovsko pesem „Krasni Sarafan4', Vilherjevo „Mila lunicau, svojo „Rondino a la Clochette" (okroglo zvončkljanje) v spomin Paganinu, in pa Emstov „Car-neval de Veniceu (pust beneški). VTsaka teh stvari slovi že sama po sebi po svetu , in slišati jo z gosel Svečinovih, mora po popisih , ki smo jih brali, biti res rajsko veselje. Na klavirji ga bo spremljal dobroznan umetnik; tudi bo v tem koncertu igrala na klavirji izvrstna umetnica gospodična Gl., gospodje pevci čitavnice pa bojo peli. — Ker vemo, da vstrežemo vsakemu naših bravcov, ako podamo kratek opis življenjopisa preimenitnega umetnika slovanskega, povzamemo iz časnikov nekoliko važniših črtic.
Ni kola Dimitriev žl. S več in rodil se je iz imenitne rodovine leta 1824 v Petrogradu na Rusovskem; oče njegov bil je general carske garde. Mladi Svečin pokazal je že v svojih otročjih letih posebno nagnjenje k mu-ziki, in zato ga je oče poslal že leta 1830 na Nemško, kjer ga je v Draždanah najpred učil prof. Haase , za tem Lipinski, in naposled prvi goslar Paganini v Genovi. Ze v svojem 8 letu postal je častni ud glasbenega družtva v Monakovem. Kakor dete od 13 let je mladi Svečin začel potovati po svetu in je obhodil večidel Evrope in veliki del Amerike; dobil je od kraljice bavarske dragocen prstan, tak dar je dobil tudi od cesarja a vs trijans kega Ferdinanda na Duuaji; sedanji car ruski bivši tadaj na Dunaji poklonil mu je dragoceno zlato uro. V7 Rimu gaje nadaril sv. Oče sam; v Parizu zahvalil se mu je očitno veliki umetnik Beriot. Leta 1840 se je vrnil v svojo domovino, kjer ga je v Petrogradu poslavil car Nikola; v Kievu je igral z veliko slavo, tako tudi v Moskvi in Odesi. Od tod je šel v Carigrad na Turško, kjer ga je rajni sultan Abdul-Medžid izvolil za svojega koncertnika in mu poklonil veliki red Nišan-lfdiharski. Leta 1850 je bil v Malti, odtod je šel spet na Laško. Leta 1853 se je spet vrnil na Rusovsko in je postal prvi goslar vseh carskih gledišč v Petrogradu. Leta 1858 slavili so ga na novo na Dunaji, Peštu , Beli-gradu, Carigradu, Varšavi itd. Potem je prišel v jugosla-venske dežele, in poslednji čas spet v Zagreb, Karlovec, Reko, Pest in Trst, odtod pa na poti spet v Italijo tudi v Ljubljano, da tudi nas razveseli z umetnostjo svojo, ka-koršne na goslih po vsem tem, kar smo o njem brali, še ni slišala Ljubljana, dokler stoji. Svesti smo si, da iz mesta in dežele bo vrelo v petek vse v reduto , radovat se nad rajskimi glasovi prešlavnega mojstra, ki segajo vsakemu človeku globoko globoko v srce v tem, ko umetniki občudujejo neznano ročnost njegovo. — V bukvarnici g. Lercherja in pa v čitavnici se kupujejo vhodnice za ta koncert po 80 nov. kraje.   Naj ne zamudi nobeden tega večera.
— Letošnja košnja sena in otave na mestni drena-žani senožeti na močirju je bila za 672 gold. pro dražbi prodana, — spet čez 100 gold. više kakor lani. Čeravno je drenaža po vremenskih nezgodah veliko stroškov priza-djala, je sedanji dobiček vendar tak, da je res čudapoln, ako pomislimo,  da pred drenažo je naj visi donesek njeni
bil le 80 gold. In čeravno je senožet bila že pred 10 leti drenažana , se vendar po podzemeljskih cevih odtaka voda danes ravno tako, kakor prvi dan. Škoda, da so naši gospodarji čisto pozabili drenažo, ki si jo je kmetijska družba vpeljati toliko prizadjala!
—   Ker še ne vemo, kako se bo razmotala ona pripovedka, ki jo je unidan dopisnik v „G egen wart-i*4 kakor Nemec pravi „zu fruh aus der Schule geschvvatzt", si pridržujemo do tistega časa, paralelo z nekim drugim dogodkom prve polovice letošnjega leta  naznaniti.
— Kako posebno ljubeznjivo skrb imajo nektere gosposke za človeka, kterega „slavista" imenujejo, nam kaže dolga storija, ki jo je v malo dneh gosp. Hofman, ljubljanski nožar in marljivi natoroznanec doživel. Gospod Hofman je tudi čez meje naše domovine znan po Avstrii iu na Nemškem za entomologa posebno tiste vrste , ki podzemeljske žuželke (Grottenthiere) zasleduje in je že marsikter muzej obogatil s svojimi najdbami; zlasti z nekim uradnikom dunajskega ministerstva o tej zadevi stoji v zvezi. Unidan se je namenil s torbico natoroznansko potovati na goro Velebit, v Dalmacijo in Crnogoro. Ze med potjo iz Ljubljane v Go-spič se mu je marsikaj nezapopadljivega prikazovalo; v vojaški granici v Gospiču so mu pa celo zaprli daljno pot na Velebit in gadjali za nekoliko ur v zapor, preiskavši čisto vse, kar je pri in na sebi imel. Ker se ve da niso celo nič našli, kar so sumili najti, so ga potem, ko je iz Ljubljane prišel od c. k. policije telegram, izpustili, pa mu, ker je v telegramu tudi določno stalo, da je „slavistu, zaukazali, da se mora domii vrniti. Ker g. Hofman, sicer rojen Slovenec, ni nikoli „slavistaw* bil, kakor se imenujejo Kopitar, Miklošič iu drugi literati, še le zdaj spoznava, kako nevarno je od ene strani človeku biti „slavistu", od druge pa, kako ljubeznjivo na potovanji za „slavistau skrbijo. Dunajski državni zbor snuje teorijo za „Schutz der personlichen Freiheit", praktika pa ta ,,Schutz" še zdaj vse drugač kaže! Pri tej storii nam prihaja v misel enaka storjica, ki se je profesorju Belimeku pred nekimi leti na Ogrskem pripetila, kjer je po rudah sledil, pa so ga kmetje zgrabili in terali h gosposki; ker pa ni bil „slavistatk, so ga izpustili in tudi daljne poti mu ne zaprečili.
—   V nedeljo zvečer je na špitalskem mostu neka kočija povozila čez 80 let starega trgovca gosp. Z. Star pa še gluh človek se težko ogne kočijam , ki imajo pri nas navado, da drjajo po mestu, da vse prek leti. Res smo se že večkrat čudili, da tega ostro ne prepove gosposka, ki ima za varnost ljudi skrbeti!
— Iz Postojne pridši Ljubljančanje pripovedujejo, kako prijazno so bili ondi sprejeti, kako jih je razveselil shod Tržačanov, Rečanov, Štajercov in drugih Slovencov, in kako živo jih je nadušilo domoljubje Notrajncov , zlasti veljavnih možakov iz Razdrtega, ki so prišli z domačo zastavo, ktera je bila vodilo od vseh krajih zbranim pevcom. Zunaj jame in v jami so so razlegale slovenske pesmi, da je bilo veselje, in zdravice domoljubne vmes. Zvečer so pevci poslavili postojnskega tehanta, našega slavnega pisatelja g. Petra llicinger-ja, ki se jim je za to čast zahvalil v prijaznem govoru, rekši, da Avstrija ima prostora dovolj za pravice vseh narodov, in da Slovenec, ki svojo svetinjo zvesto varuje, ni za tega voljo že protivnik kaki drugi narodnosti. Zato le „Naprej zastava Slave !u — Velika slovesnost jamska se je od konca do kraja obhajala v najlepšem redu, kakor je to že povsod navada Slovencov, kjer ni nasprotnih draživcov vmes.
—   (Poberki iz raznih časnikov^) „Pressea je te dni prinesla „literarische Studien aus und uber Slovenien"; podpisane so te „študijeu, kterih namen je zasmehovati slovensko literaturo, s črko K. Vsak je pisača brž uganil, čeravno se nekako potuhnjeno skriva. Po puhlem predgovoru, v kterem se svetu se ve „nie ohue dieses" laže, da slovenščina nima drugega kakor molitvine bukve,  prestave in
202
živinozdravilske knjige, in po 55obligatnih" vdarcih na vrednika „Novic", privleče dragi K. tisto knjižuro na dan, ki jo je pred kakimi 10 leti izdal neki ,/fontas Jaritz v Belaku", in ktero so „Novice" takrat spodobno prerešetarile. Ker je neumnost v tisti knjižuri tako kolosalna, da jo le taki ;,talentu si izmisliti more, kakor je K., so že takrat wNovicea rekle, da je nem skuta rska kukovica nalašč djala svoje jajca v to gnjezdo. In zdaj se to že 10 let staro jajce prodaja kot novo slovensko, zakaj Pressianer K. je vredil svoje „študijeu tako, da človek, ki ne pozna naše literature poslednjih 10 let in bere oni sostavek, bi mislil: to je brošura, ki je ravno zdaj na svetlo prišla in je maslo „Slo-vencov". Pač je spet iz teh „študija vsaki dan bolj očitno, kakošni pogorelci so že naši protivniki! Stokrat prežvekavajo eno reč in ker nimajo novin, zavijajo .celo starine v novine, kakor krojači iz starih sukinj narejajo nove. In Gustel Zang veselja poskakuje, da more ^pogreto rihto" na mizo postaviti svojim lačnim bravcom. — Nek drug spisek, ki ravno tako Slovence kakor nemške Kočevarje pred svetom omadežuje, se je zaletel celo v daljni nemški časnik „Globus". Potem ko pisar slavo poje g. T. Elzetovi brošuri, ki jo je izdal o Kočevarjih (ali mu pojo tudi Ko-čevarji? ne vemo), popisuje začetek imena „Kotzevje", ker 55Kotza" pomeni leseno kolibo, — pravi, da tem nečednim ljudem, ki so med ?5slovenskimi" sosedi ob 55nemškou snaž-nost prišli, je lesena klop postelja, — da polovica možkih tržuje po svetu, ,,draussen vervvildern dieselben meist und die daheimbleibende Frau hal t es unterdessen mit einem Anderen. Aber schwere Verbrechen kommen nicht vor; freundlich und harmlos sind die Gotschevver geblieben, und nur vvenige Untugenden sind ihnen von den Slaven uber-kommen". Hvala lepa, gosp. R.! za tako hvalo! Pa tudi Hočevarji vam bojo hvaležni. Logika je tudi v tem spisu kolosalna; kje nekje tisti „draussen", kjer Kočevarji večidel zdivjajo? Menda na Nemškem, — saj po Slovenskem ni dosti Kočevarjev viditi. Ce pa tisti „draussenu je na Nemškem, kako da je Slovenec pokazil Kočevarja tako? Res! če ptujci take nesramne reči vsaki dan bero kot „študijea naših dopisunov, kaj pač si morajo nehote misliti o narodu slovenskem? In vse to sme pisariti pri nas, komur je drago!!   Kdor ne verjame, naj bere ,,Globus-au 15. list.