119. številka. hKDINOIT" izhaja po trikrat na teden v leatih ti-danjih ob tovlclH, iatrlklh in aobotaih. Zjutranje iidnnje »i-haja ob 6. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri večer. — Obojno iiduj« slane : i« Jedan meiec . f. — .1)0, liven Avatrij« f. 1.40 » tli mea«c, . „ 2.80 . . . 4 ia pol leta . , . S,— . • „ M,— ■a m late ... io.— ... 1«.-Na naročbe br«2 priložene naročnine it ne jemlje eiir. Posamične itevilka ae dobivajo v pro-dajalnioah tobaka v lrttu po a nvž„ iiven Irata po S nvč. Sobotno večerno '»danje v lr»tu « ni., izven Trsta S ni. četrtek 3. oktobra (v Trato, v četrtek zjutraj dne 3. oktobra 1895.) Tečaj XX. EDINOST Oglasi »e rm'uno po tarifu v petitu; i* naitlove t debe'iai črkami ao plučujo proHtor. ki>llkir ob«o;u ravnanih > —>»tic. PonUna. omirtnire in j tvnasahvala, domači oglasi itd.se računajo po po^odM* Vai .iopi«i a »j ■■ poAiljujo urodnUtvu: ulic« Caacim.: š;. 13, V«ako pi.no nj^ri hiti frankovaao. kor rt •frankov um m n-' aprejnunijo. R'»knpis: sa no vračtijo. Glasilo sle Naročnino, roklura »eijo in o^lnsj *prn-jem« upravniitro ulio« Molino pic-colo hit. 3, [I. nadst. Odprto reklamaciju 10 proste poAtnine. >n«Kega političnega društva za Primorsko. Mladočehi pa novo ministerstvo. Dne 29. m. m. vršil ae je v Pragi shod zaupnih mož mladočeske stranke, sklican so-sebno v ta namen, da premotri sedanje po-loženje, da označi stališče, na koje se je postaviti stranki nasproti nastopajočemu mi-nistersterstvu Badenijevemu in da slednjič določi taktiko, koje se bode držati zastopni-kom naroda češkega v državnem zboru Shod je bil obiskan toli mnogoštevilno — nad 1600 odličnih oseb je bilo zbranih — da moramo prištevati njegove sklepe najvažnišim političkim dogodkom. Prav smo rekli: najvažnišim politiškim dogodkom. Narod češki stoji na stopinji kulture vštricno z Nemci in drugimi kulturnimi narodi, narod češki ima bogato industrijo in racijonelno gospodarstvo, je delaven, žilav in vstngen, čemur je posledica le-ta, da je tam gori javno blagostanje toii razvito, da država iz čistih dohodhov v deželi češki pokriva primankljaje drugih pasivnih pokrajin. To so dejstva, kojih se ne drznejo zani-kovati niti — nemški liberalci! In to hoče nekaj reči! A glas naroda, obdarjenega takimi duševnimi vrlinami, glas iz dežele, toli važne za vso državo v gospodarskem pogledu, mora težko pasti na tehtnico, nahajajočo se v rokah avstrijskih državnikov. Prav smo imeli torej, govoreči o zadnjem shodu zaupnih mož mladočeske stranke, ko smo rekli, da imamo tu posla z važnimi po-litilkimi enuncijacijami. Temu je pritrdilo tudi glavno nemško glasilo s tem, da je posvetilo cel uvodni članek shodu Mladočehov. Tudi nas veže novinarska dolžnost, da omenimo poglavitnih izjav na omenjenem shodu. Vemo sicer, da pri sedanjih politiških razmerah na Slovenskem ni ravno varno govoriti o Mladočehih v dobrem zmislu; saj je postalo pri nas nekak politiški aksijom, da so Mladočehi srditi radikalci, brez razsodnosti in politiškega takta; nepremišljeni vročekrvneži, ki bi hoteli z glavo skozi zid in ki bi hoteli klatiti zvezde doli z neba. Mi smo že mnogokrati označili svoje inenenje o bistvu in postanku mladočeskega gibanja in menda ne treba, da bi ponavljali danes vse to. Le toliko rečemo zopet in zopet: da mladočesko gibanje ni postalo samo iz sebe, uiti po srboritosti posamičnih bojaželj-nih politikov, ampak to gibanje so porodili odnošaji, oziroma porodilo se je, ker naši državniki niso razumeli naroda češkega, ker niso hoteli verjeti, da se ves narod — doli do zadnjega seljaka — krčevito drži svoje niinolosti —stare preslavne zgodovine in na tej slonečega državnega prava, svojih tradicij in svojega jezika. Vsega tega niso hoteli razumeti avstrijski državniki; in ker niso hoteli, hodili so dosledno le po tacih potih, ki so se križale s potmi naroda češkega, in PODLISTEK. T Klarica iz farovža. (Daljo). „Sedaj še-le nakupim nekaj drobnjadi in kravico tudi, da bodeiuo imeli s čim ukvarjati se. — Marjeta, zdi se mi, da je tu nekoliko mrzlo. Glej, tukaj so drva, zakuri v peč. Kuril sem sinoči, toda peč bo mrzla*. Marjeta je ubogala, odprla pečne dveri; bil je tam sicer pepel, toda ne od večera. Marjeta je to poznala. Bog vč, kdaj seje tu zadnjič kurilo! Morda pred pol letom — morda še dalje. .Sta li pa že večerjali, sestra?" Šli sta baje v bližnji vasi v krčmo na večerjo. „Kdo bi se bil nadejal takošnega obiska! In še po noči I Bil bi vama kaj pripravil, pa po naključbi mi danes ni ničesar ostalo od večerje". se slehernim ukrepom so se nerahlo dotikali najsvetejših čutstev naroda. Po takem nerazumevanju moralo je navstati nezadovoljstvo. Nezadovoljstvo se je razširilo med vse sloje in javni izraz tega nezadovoljstva je mladočesko gibanje. Ako rečemo torej, da se danes ogromna večina naroda zbira pod zastavo mladočesko, konstatovali smo le golo dejstvo, povedali smo natoriško istino. In istotako je le golo dejstvo, da so mladočeski poslanci za sedaj legitimni, p r a v o v oljavni zastopniki češkega naroda. S tem dejstvom mora računati vlada in morajo računati vsi oni, ki se bavijo s politiki — v prvi vrsti pa novinstvo in poslanci družili narodov, zlasti pa zastopniki slovanskih plemen. Nadejamo se torej — kraj vsega nera-zumnevanja, vladajočega pri nas glede na bistvo mladočeskega gibanja iu vzlic vsem ukoreninjenim predsodkom —, da nas ne zadene proklestvo, ako izjavimo tu, da je za nas Slovence velike važnosti vprašanje, na katero stališče se postavijo zastopniki naroda češkega nasproti novemu kabinetu! A ker smo ravno na prej omenjenem shodu zaupnih mož v tem pogledu dobili popolna pojasnila iz najkom-petentnejših ust, zanemarili bi svojo časnikarsko dolžnost, ako ne bi povedali vsaj na kratko, kake nazore so razvijali mladočeski prvaki o sedanjem, aktuvalnem položenju Shod je pozdravil podžupan praški dr. P o d 1 i p n y. V svojih izvarjanjih je na-glašal, da narod češki plačuje 70 milijonov davkov in daje na leto 20.000 novincev. Čehi so sicer sedaj osamljeni, ali tak narod se lahko zanaša na svojo moč. Odkrito bodi povedano — je rekel govornik —, da „nikakor ni naš cilj biti tako osamljenimi, ali mi se i ne ponujamo nikomur iu vsprejemamo v svojo vrste le one, ki streme z nami po istih ciljih." Isto misel je naglašal dr. E n g e 1. Omenivši shoda v Pardubicah v ' letu 18!)2, rekel je, daje Čehom dolžnost vstrajati v opoziciji, dokler ni dana podlaga za popolno zadovoljstvo naroda češkega. Iu ker se z odstopom kneza Windischgraetza in nastopom grofa Badenija stvari niso premenile, se tudi Čehi ne smejo plemeniti. Ker je na to znani realist dr. Kaizl hotel, da se shod že sedaj ostro, odurno, in definitivno izreči proti vsakemu pogajanju z grofom Badenijem, oglasila sta se proti tej zahtevi dva n^odločniša govornika Mladočehov : dr. H e r o 1 d in — čujte ! — tisti toli črno naslikani dr. Edvard Gregr. Dr. Herold je rekel, da tisti niso pravi prijatelji ndroda, ki se mu laskajo praznimi frazami, ampak oni, ki mu govore resnico. Kjer je zmernost na svojem mestu, kjer treba, da naša delegacija nastopa resno in dostojanstveno, tam zmernost, resnost in dostojanstvenost nikakor niso pojav slabotno- Revež ! Tega ni povedal, da je imel za večerjo nekoliko pogrete juho in košček kruha. Kameniški župnik se je danes prvo-krat zlagal, ko je popisoval svojima dragima tukajšne življenje kakor pravi raj. Naj bi bil takoj priznal svojo revščino ? Saj je videla Marjeta, da iz vsacega kota gleda revščina! Naj bi se bil pritoževal pred njima? Saj ste revici prišli k njemu po tolažbo ! To bi izgledalo, kakor da bi ja hotel izganjati. Le zato se je zlagal, da bi ja pridržal pri sebi, da bi jima ne liilo treba potikati se po širokem svetu za koščkom kruha, zaradi žarka upanja. Tudi laž zamore imeti plemenitost za mater. Iu ko so se ogreli iu si dosti napripo-vedovali, vzdihnil je tiho župnik, držo malo Klaricu ua kolenu. „To ostalo prihranimo si za jutri, Mar-jeta!" rekel je; „ta stvarička mi je že za- ' sti, ampak izi az prepričanja ndroda. „X aš a opozicija ne v e I j a v 1 a d i, a m p a k z i s t e m u. Ako res pride vlada, ki bode hotela pogajati se znami vsled preme m b e zistema, potem ne bi bili mi resna stranka, ako ne bi odgovorili taki vladi: sprava je mogoča pod takimi in takimi pogoji. Taki odnošaji niso sicer še vidni, ali upreti se moram zmoti, kakor daje opozicija sama na sebi že pro-g r a m. Opozicijo smo si izvolili le kot s r e d-s t v o za uresničenje programa. Sedaj pa čujmo, kaj je rekel dr. Gregr, tisti strašni, baje besni Gregr! Utegnejo priti odnošaji, ko se bodo hoteli pogajati z nami. Saj hočemo, da do-spemo do cilja. T a c i 1 j pa ni opozicij a, ampak poslednja je le sredtv o. Glede na novo ministerstvo je rekel govornik : dobro bodemo plačevali dobrim, slabo pa slabim. P o 1 i š k a taktika se spreminja i odnošaji. Ako bi se nam približal grot Badeni z vprašanjem : Kaj ho čete ? — odgovoriti bi mu moral sleherni Čeh r „Saj veste. Saj to ni nikaka tajnost to je program naroda če«kega od 30 let sem: nezavisnost in samostojnost ndroda češkega. To ju nepremični cilj'4. V boju proti tem postulatom padlo je že celo grobišče ministrov, ali narod češki ni padel. Mi porečemo grofu Badeni ju : Ako nam hočeto pomagati pri dosezanju tega cilja, vam bodemo gotovo hvaležni; ako pa prihajate kot sovražnik, postopali bodemo z vami kakor sovražnikom, in pokopljejo vas poleg vaših prednikov, morda poprej, nego si mislite! Bodimo jedini gledo na cilj in tudi glede na sredstva, dokler odnošaji ne bodo zahtevali drugače! Poteni sti se vsprejeli obe resoluciji, koje smo omenili že v večernem izdanju od minolega torka in se je odobril volilni oklic za predstojeće deželnozborske volitve. Vsem našim rojakom bi svetovali, da pazno prečitnjo te znamenite izjave. Morda se uveri marsikdo, da mladočeski prvaki vendar-le znajo — trezno misliti. Sicer pa omenjamo tega shoda tudi v današnjem političnem pregledu. Politiške vesti. V Trstu, rtio 2. oktobra 1895. Začetek nove dobe. Danes je torej dospel na Dunaj mož bodočnosti — grof Badeni; z današnjim dnem se začenja nova doba v ustavnem življenju avstrijskem, toli bogatem na spremembah in presenečenjih. Danes se je najbrže razglasilo tudi novo ministerstvo. V ugibanja se nočemo spuščati na tem mestu, saj bode grof Badeni skoro prisiljen pokazati svojo barvo. Namignil pa nam ježe v Krakovem, da bode vladal strogo, železno spala v naročji. Pripravi postelj in položi jo — pa tudi sama idi se počit. Xocoj bosta spali s Klarico v moji postelji". „A kje pak ti, brate P" „V stranski sobici — le nikar ne skrbi zame! Tuje prijetno toplo, posedim še nekoliko, ter si pripravim na nedeljsko propoved". In vzel je debelo knjigo, posedel k mizi mizi, ter čital. Klarica je že spala in kmalo tudi Marjeta. Saj ste prehodili danes skoraj četiri milje pota. Gospod župnik je prevrgel še nekoliko listov, pak zmanjšal luč svetilnice, položil roke na mizo, na roke glavo in — zaspal. ! Ali ni rekel, da pojde v stransko sobico? j Da, bila je še stranska soba, pa tega menda vendar ne boste hoteli, naj bi šel revež v to sobico, kjer ni oken niti duri, kjer se skozi streho vidi do neba ! roko. Govoril je namreč tamkaj pred volilci-veleposestniki. Poslovivši se in omenivši de-želnozborskih volitev v Galiciji je sicer zatrdil, da so se volitve vršile povsndi povsem mirno, svobodno, redno iu zakonito, ali pri-podal je opazko, koja nikakor ni v soglasju s tem zatrdilom, opazko namreč, da deželni zbor smatra za potrebno, odvračati „usi-ljivoe", nastopajoče kot razdirajoči in huj-skajoči živelj. Po tej opazki sodimo — Bog ne daj, ne trdimo — da se je pri volitvah vendar-le malce uplivalo, da taki „usiljivci" ne pridejo v deželni zbor; tako pa sodimo tem bolj, ker so volitve v Galiciji na glasu že od nekdaj radi načina, kakor se vrše, in ker sodimo po raznih poročilih v dunajskih listih, da volilna svoboda nima svojih š a t o r o v baš v G a 1 i c i j i. Ako bodo torej „potrebe" deželnega zbora gališkega veljavne tudi za poslansho zbornico na Dunaju, ako bode torej tudi ta poslednja hotela zapirati vrata „usiljivcem", potem, žal, moramo povedati, da stoje Sanse jako slabo za pereče vprašanje v it 1 i I n e p r e o s n o v e. Nastaja pa vprašanje : kdo bode inočneji, ali grof Badeni ali — „usi-ljivci" Ker pa je mogoče, da se dunajski Badeni iznebi nekoliko krakovskega Badenija, da torej ta naša ugibanja ostanejo le ugibanja, pridružiti se hočemo tudi mi Mlado-čeliom ter hladne duše pričakovati stvari, ki imajo priti. A glej šmenca: ali je res, daje pot v nebesa posuta — dobrimi sklepi ; gori smo rekli, da se nočemo spuščati v ugibanja in že smo notri v sredi valovja politiških konjektur. Sedaj pa kar zaključimo hitro! O shodu zaupnih mož mladočeske stranke govorimo na prvem mestu. Globokim uverjenjem v srcu, da avstrijski Slovani moremo pričakovati milejših dni le po strogi vzajemnosti zlasti med zastopniki češkega, slovenskega iu hrvatskega naroda, naglasiti nam je tu še jedenkrat, da tudi za nas bi moralo biti odločilno vprašanje, na koje stališče so se postavili sedanji pravoveljavni zastopniki naroda češkega glediS na dogodke v bližnji bodočnosti. Na to stališče bi se morali postaviti tudi naši zastopniki, ker je isto — po našem prepričanju — popolnoma ne le korektno, ampak celo modro. Le oglejte si izjave govornikov dra. Podlipnega, dra. Engela, dra. Herolda in dr. Grćgra. V vseli izjavah teh mož ni nikjer niti sledu o tisti bojevitosti iu trmi, ki jo v jedno mer podtikajo mladočeskiiu politikom iu ki hoče boj le zaradi boja, ampak tu se nam kažejo trezno misleči možje, pripravljeni vsaki hip stopiti v pogajanja, seveda le pod takimi pogoji, ki bi bili častni za takov narod, ka-koršen je narod češki! Podlipny je rekel, da Cehi nikakor ne žele ostati osamljeni, ali ponujati se nočejo nikomur; dr. Engel je Ob mizo podprto glavo spal je kakor ua mehkih vajšuicah iu sanjaril o tako krasnih rečeh, kakor redki knez v palači, dokler ga ni Marjeta v jutro zbudila. „Ti si spal [tri mizi?" čudila se je. „Le tako po naključbi položil sem glavo in trdno zaspal. Roke so mi odrevenele." Potem ji je pokazal kuhinjo, kjer si je doslej sam kuhal, in sobico za hrano ; povedal ji je, kam pošilja po mleko za zajutrek, ter odšel v ceikev. Po maši podal se je naravnost k mizarju. NaroČil je istemu, naj do večera prinese v farovž še drugo postelj Ko se je bližal hiši, hitela mu je mala Klarica bojazljivo nasproti. Pri njegovem odhodu spala je še kakor o poluuoči. Sedaj, pri dnevni svetlobi, videl je še-le, kako zalo dekletce je to. Lasje nežni kakor povejmo, očesči kakor plavičici iu lire polno in rudeče kakor ta Jezušček ua oltarji v cerkvi. (Dalje pri h.) vekel, da Čehi ostanejo v opoziciji le tako dolgo, dokler ne bode ustvarjena p (t d 1 a g a za zadovoljenje naroda češkega. Najjasneji in najodločneji pa sta povedala dr. Herold in dr. Gregi', da Čehom opozicija ni cilj, ampak le sredstvo, koje opuste v isti hip, ko bode to dopuščala čast naroda češkega. Zlasti je naglašal dr. Grćgr, da taktika se spreminja z odnošaji in da tudi on hoče biti hvaležen grofu Badeniju, ako se le-ta približa narodu češkemu kot prijatelj. Ta pogoj je vendar umeven sam ob sebi, in trezen mož mora biti oni, ki ga je postavil. Velikim veseljem in pravim srčnim zadovoljstvom smo pa prečitali izjavo dra. He-rolda, da M I a d o č e h i ne bi bili z a r e s n a stranka, ako ne bi se h o-teli pogajati z vlado, ki bi značila premembo zistema. To je ravno jedro vsega vprašanja — zistem'.! Ne drobtinice, ki bi nam jih hoteli nakloniti tu pa tam, ko ravno tako zahtevajo hipni odnošaji, ampak bistvo, glavna smer p o I i t i ke — na znotraj in na zunaj — nam mora biti pred očmi!!! Zistem je bil dosedaj proti-slovanski. Mladočehi se niso hoteli pogajati žnjini — prav so imeli. Istotako ima prav dr. Herold, ko pravi, da bi se pogajal le s tako vlado, ki se mu približa s premembo zistema. Boj proti »istemu 1 To je tudi nam vodilna misel, da imamo pred očmi vedno le konečtii cilj ne pa hipne ugodnosti. Mi nočemo živeti od rok do ust, ali od večera do jutra, ampak misliti nam je na bodočnost. Iz kratka: mi smo povsem zadovoljni z izjavami na shodu zaupnih mož mladočeske stranke, sosebno pa z izjavo dr. Herolda o potrebi premembe zistema, glavne smčri avstrijske politike. Mladočehi niso napovedali vojske novemu kabinetu, ponujajo se mu pa tudi ne; oni se nočejo prenagliti v svoji sodbi: soditi hočejo po dejanji h in potem urediti svoje postopanje. Skromni smo in nikakor nočemo mojstrovati naših slovenskih državnih poslancev, vendar nam bode morda dovoljena o-pazka, da bi utegnilo biti dobro, daseioni p o s t a v ij o n a s t a 1 i š č e hladne rezerve, uvažujć veliko resnico: da le oni je cenjen gost, kogar vabijo, oni pa ne, ki se — sam vabi!!! Volilski oklic mladočeske stranke za predstojeće deželnozborske volitve pravi med drugim: predstojeće deželnozborske volitve bodo važniše od vseh dosedanjih in izid istih bode velike politiške važnosti. Odgovor morajo dati na vprašanja : Ali je srneti pričakovati od naroda češkega, da se odpove svojim zahtevam ? Ali je umestna ona politika, ki pričakuje, da se narod češki uda ? 1'ri teh volitvah se moramo izogibati vsa-cemu cepljenju naroda. Apelujeino sosebno do kmečkega prebivalstva. I>a bi le izid volitev bil v blagor deželi in narodu ! Različne vesti. God Nj. Vel. cesarja. Jutri, duć 4 oktobra bode v proslavo godu Nj. Vel. cesarja ob 10. uri dop. slovesna sv. masa v stolni cerkvi pri sv. Justu. Po končani službi božji bode zahvalna pesem. K tej cerkveni slav-nosti so povabljene civilne in vojaške oblasti, občinski zastop in patrijotiške korporacije. t Andrej Volarič. Minoli torek zvečer došla nam je pretresujoča vest o smrti že-nijalnega našega sorojaka, nadueitelja v Devinu, odličnega rodoljuba gosp. Andreja V o 1 a r i č a. H kratki vesti o tej nenadomestni izgubi, katero smo potrtega srca zabeležili v poslednji številki našega lista, podajemo tu še nekoliko črtic o popokojniku. Dne 1. septembra t. I. bila je v Kobaridu velika veselica, pri kateri se je vprizo-ril Klodičev ,Materin blagoslov". Ta veselica bila je delo Volaričevega truda, petje k igri je bil /.ložil on. Takoj naslednji dan pa se je moral odpeljati v Devin, ker je moral pričeti s poukom v šoli. Toda--bržkone se je bil na poti prehladil, moral je v posteljo: prijela ga je vročinska bolezen, iz katere se je razvil legtir in posledice tega uničile so dragoceno življenje Volaričevo..... Pokojni VolariČ se je porodil leta 186:j. v Kobaridu, torej nam ga je ugrabila nemila smrt, ko je bil ,š«-le v 31. svojem letu. Oče mu je bil uepremožen čevljar in gode c. V otroški dobi imel je Volarič toraj že pri- liko sprijazniti se z glasbo. S 15. letom je • res umel že vse, kar je treba znati navad- I nemu godcu ali pevcu, in takrat že j<> po- ' skušal stavljati v glaske lepe kobariške narodne pesmi. Že v dijaških letih slovel je med svojimi sošolci v Kopru kot nadarjen glasbenik in takrat vodil je že vspežno pevski zbor. Po dovršenih naukih je učiteljeval v Kobaridu, na Livkn, v Ko-tani in slednjič v Devinu. Povsodi je oživljal narodni duh in narodno pesem. Dosedaj je izšlo kakih 10 tiskanih njegovih del, njegove pesmi pa se pojo povsodi. kjer se govori mili naš jezik. In to je najboljši dokaz, da je bil ubral pravo n a-rodno struno in da bi postal narodni skladatelj v pravem sm.slu besede, da nam ga ni ugrabila nemila smrt. Res, Slovenci nimamo sreče ! * * * Slovenci! Spomnite se sirot mladega pokojnika. Za Volaričem ne jočejo le udova in uboge štiri nežne sirote, ampak vsa Slovenija mora se hvaležno spominjati plodonosnega delovanja pokojnikovega. Posebno pa polagamo slovenskim pevskim društvom na Primorskem na srce, da ge dejans ki spomnijo bedne obitelji pokojnega skladatelja. Storite po skromnih svojih močeh, da jih obvarujete pomanjkanja, da odvrnete od njih telesno bodo! Hovl ikof v Senju. Nj. Vel. cesar je vsprejel novoimenovanega škofa Senjskega, dr, Antona M a u r o v i d a v avdijenciji. Novi škof položil je prisego v roke cesarju. Osebna vest. Predsednik tržaškega deželnega sodišča M i h a i j U r b a n c i c h odpotoval je iz Trsta na dopust. Imenovanje. Predsedništvo višega dež. sodišča imenovalo je sodn. oficijala Karla D e v e t a k»a pristavom pri . ravnateljstvu pomožnih uradov dež. sodišča tržaškega. Mestni svet tržaški in pa e. kr. policija. Predsinočnem sestal ss je naš mestni svet prvikrat po počitnicah v nejavno sejo. Kakor je bilo pričakovati, odmeval je v tej seji spomin na „XX settembre*, a gospoda liberalci bili so zelo „zmerni*, kajti niso predlagali niknkoršnih „patrijotiikili" resolucij (v smislu tržaškega „liberalizma*), ampak ost njih jezice o velikem proslavljanju obrnila se je proti c. kr. policiji. In tega se je bilo nadejati, kajti obloženi demonstrantje izza 19. septembra so tekom razprave, kakor smo spoinetiili tudi v našem listu, zvračali vso odgovornost na organe c. kr. redarstva. Sedoj si moremo tudi misliti, od k o d i je prišel dotični pouk obtožencem, pouk namreč, kak6 naj se branijo. Slavna policija bode menda znala, da-li se je res zagrešila in v koliko; o tem soditi ni naša stvar. Preidemo zatorej na suhoparno poročilo o tej pomembni seji, t kateri se je nekako naglašal avstrijski patrijotizem v zvezi — z XX. septembrom. Seji je predsedoval župan dr. Pitteri, prisotnih je bilo 40 svetovalcev. Takoj po otvorenju seje prečitali so dopis c. kr. namest-ništva, s katerim se prijavlja Najviša zahvala našega cesarja na čestitkah občinskega predsedstva povodom rojstnega dneva Njeg. Veličanstva. Zbor je vzel to Najvišo zahvalo mirno na znanje. Potem je zbor rešil prošnjo zdravniške zbornice gledč povišanja dohodkov pomožnih asistentov v občinski bolnišnici. Zatem je spregovoril župan takode : „Gospoda! 19. septembra zvečer bil je č. g. Edgard Rascovich, naš tovariš, napaden premišljeno ter ga je surovi napadalec udaril nad levo oko tako, da je bila rana prilično huda in da je pripisati le srečnemu slučaju, ako posledice tega napada niso bile še hujše. In ta napad je p r o v z r o č i 1 tem več i u ti s, ker sta bila bas v istem tren o t k u dva javna stražarja poleg napadenega. Naslednje jutro obiskal sem ranjenega, izrazivši mu svoje o-gorčenje na takem, obžalovanja vrednem dejanju, katero strogo obsoja vse meščanstvo, kajti osvedočen sem, da sem s tem izrazil tudi misli mestnega sveta. Sedaj pa se moremo razveseliti na tem, da je spoštovani naš tovariš ozdravil skoro popolnoma*. Na te besede je vstal svetovalec dr. Consolo, rekši, da ni dovoljno, ako mestni svet izreče liascovichu svoje sožulje, ampak da uiora iskati, n a kog a p a d a odg o-v o r u o s t, da napad ni bil preprečen. Govornik je potem opisal podrobno, kak6 se je dogodil napad, da je namreč navalilo s psovkami na mirno pred kavarno sedečega Ra-scovifha in njegovo družbo 4 ali 5 malo-pridnežev, da je Rascovich pozval stražarje, toda isti da niso hoteli prijeti napadalcev, potem da je jeden izmed teh „malo-pridnežev" skočil na Rascovicha in ga udaril, da-si je omenjeni mestni svetovalec stal baš med dvema stražarjema, da so tega napadalca stražarji sicer zatnm prijeli, a da ga je komisar v zaporu v ulici Tigor /adišal le na zapisnik ter ga stavil takoj na svobodo itd. Koncem te filipike predložil je dr. Consolo to-le resolucijo : „Mestni svćt tržaški, izražujč čast. Edgardu Rascovich u svoje naj-iskrenejše sožalje na surovem napadu, čigar žrtva je bil, zajedno svečano prote s t u j e proti sedaj pasivnemu, sedaj pristranskemu postopanju c. kr. oblasti z a j a v n I red povodom dogodkov, vršivših se 19. min. septembra zvečer." To resolucijo vsprejel je zbor soglasno. Svetovalec dr. Venezian je še priporočil, da naj se ta razprava zabeleži v zapisniku seje, kar je župan obljubil. Konečno je zbor še razpravljal o bodoči livarni v Skednju, proti katere osnovi ugovarjajo razne trgovinske zbornice, ker bi bila ta livarna vsled tega, ker bi imela razne olajščave gledć davkov, nevarna tekmovalka drugim livarnam. Sklenil je resolucijo, da naj se storijo pri ministerstvu potrebni koraki. Zbor je še imenoval par občinskih u-radnikov, ob 9. uri zvečer pa je župan zaključil sejo. Avita coltura. Minole nedelje bila je na tržaškem dirkališču pri sv. Andreju velika mednarodna dirka za bicikliste. Po sodbi izkušenih kolesarjev je to dirkališče v takem stanju, da nikakor ne odgovarja svojemu namenu. Ni torej čuda, da je koj o početku dirke padlo devet kolesarjev in so se na to umaknili najboljši biciklisti. No, vzlic tem okolnostim pokazalo je gledajoče občinstvo svojo „ftvito colturoV To občinstvo je „pozdravilo* najzadnje do cilja prišlega tekmovalca — s sikanjem in žvižganjem 1 A to občinstvo ni bilo menda sestavljeno iz delavskih krogov, ampak bil je takozvani „cvet tržaške inteligencije" 11 Ne vemo, da-li so taki pojavi — breztaktnosti primerni, da bi vspodbujali ptuje bicikliste v to, da bi prihajali na tržaške dirke, kjer imajo najlepšo priliko polomiti si svoje zdrave ude — v zabavo tržaške »inteligencije" ! Plastično podobo bitke pri Kustoci ogledalo se je v Trstu v dolgi dobi razstave le okolo 15.000 oseb, od teh obiskovalcev bilo je okolo 2600 dijakov, iz katerih krogov pa so bili ostali obiskovalci, to si pač lahko misli sleherni Avstrijec dinastiškega mišljenja. Laških liberalcev bilo je menda presneto malo, a tudi naš liberalni mestni svet si je menda ni ogledal „in corpore* ; saj še „II Piccolo", ki ima sicer povsodi svoj dolgi nos, ni poslal svojega „ reporter ja* tje, da sporoči o slavnem porazu porajajoče se Italije, ker so imeli pri uredništvu tega lista premnogo opraviti s poročili o „narodnem prazniku". — Podobo so si ogledala tudi patrijotiška društva tržaška in tukajšnje vojaštvo. Na vstopnini bilo je vplačanih gld. 530 in, od-bivši stroške uprave, ostalo je čistih 400 gl., kateri se dodajo zakladu ustanove „Nadvoj-vodinja Marija Valerija". Sicer razmerno neznatna svota, pridobljena v tolikanj obljudenem mestu, kakor je tržaško, toda pomisliti je treba, da so vplačevali vstopnino le ljudje iz siromaških patrijotiških krogov, v tem ko so bili „liberalni* bogataši tekom razstave ali na letovišču, ali pa niti „niso znali4*, da je v Trstu izložena podoba — bitke pri Kustoci. Iz Ljubljane nam pišejo dne 1. oktobra: Danes prično v deželnem gledališču slovenske predstave. Odbor „Dramatičnega društva" je tudi za to sezono angaževal več tujih, hrvatskih, čeških in s srbskega gledališča v Belemgradu vzetih moči, ki bodo poleg domačih sodelovale na slovenskem odru. Prva predstava „Pota življenja*, pokaže s kakim vspehom se bode letos igralo, koliko so se zunanji igralci priučili slovenskemu jeziku, in koliko ljubljanskih roditeljev hoče podpirati in obiskovati mest« slovenskega, še vedno — nemško gledališče 1 Sicer bi pa odboru „Dramatičnega društva" in intendanci slovenskega gledališča prav resno svetovali, da sklene prej ko možno, izbrati dvoje ali troje moči in jih odposlali na dunajski ali praški konservatorij, da bodemo že enkrat imeli poleg polnega repertoarja tudi polno število domačih moči in da bodemo za pri-hodnjost v tem oziru brez nepotrebnih — zadreg in skrbi!! — Ni vrag, da bi s svo-tami, katere nas stanejo tuje moči, ne zmogli se pospeti do slave z lastnimi močmi 1 Če so nemške predstave še vedno preveč obiskane od slov. občinstva, krivo je temu obilo tudi — ljubljansko narodno — polovičarstvo, t. j. narodno nemškutarstvo! Ljubljani bo treba kmalu radikalne preosnove v — marsikaterem oziru! Dne 25. septembra zgubili smo do zdaj tu nastanjeni div. artiler. polk 7, ki se je preselil z 2 batalijonma in štabom v Gradec. — Kaznilnica na Gradu se opusti za vedno. Vremensko prorokvanje. Slavni vremenski prorok Matthieu de la Drome se je v svojem prorokovanju za letošnji oktober prav pošteno „vrezal", kolikor se dostaje prvih dnij meseca, katerih vročino smo že občutili. Čujmo, kaj pravi: Hladno (!!) od 1. do 3. ; lepo vreme o polni luni t. j. od 3. do 11. Veter na oceanu in na angleškem kanala dnć 4. in 10. Slab veter na sredozemskem in jadranskem morju. Lepo vreme v južni Evropi. — Lepo vreme v zadnjem krajcu (11. do 18.). Veter na severnih morjah dnć 11. in 13.; slab veter na oceanu. Slab veter tekom vse te dObe na sredozemskem in jadranskem morju. — Nestalno vreme o mlaja (18. do 25.). Veter dnć 19. in 20. ter 23. in 24. na severnih morjih, oceana sredozemskem in jadranskem morju — Lepo vreme v južni Evropi o prvem krajcu (25. t. m. do 2. novembra)- Veter dn6 27. — Splošno torej lepo vreme ves mesec. V prvi polovici ine*ca trgatvi ugodni vreme. Policijsko. lSletuega slikarja Josipa Le-gišo, stanujočega v ulici Molino a vento bšt. 47, zaprli so, ker je razgrajal in se pretepal v gostilni hšt. 76. ulica Sette Fonane. — 231etni mornar Santo Camadini iz Kotora je po noči razgrajal po ulicah. Prijeli so ga in deli pod ključ. — 24letnega magaziuerja Andreja Vouka iz Trsta, službujočega pri tvrdki Lovvinger & Co. v novem pristanišča, so zaprli, ker je kradel svojemu gospodarju kavo itd. ter ga tako oškodoval za kakih 1C00 gld. Koledar. Danes (3.): Kandid, mučenec ; Evald, muč. — Jutri (4.): Franjo (Frančišek) Serafinski, spozn. — Polna luna. — Solnce izide ob 6. uri 4 min., zatoni ob 5. 34 min. — Toplota včeraj: ob 7. uri zjutraj 20 stop , ob 2. pop. 22.5 stop. C. Najnovejše vesti. Dunsj 2. „\Viener Zeitung" priobčuje ročno pismo cesarjevo do grofa Kielmansegga, glasom kateivga se je vsprejela odpoved ukupnega ministarstva ; drugo ročno pismo pa iinonuje grofa Badenlja ministerskim predsednikom. Nadaljnje ročno pismo poverja grofu Badeniju voditeljstvo ministarstva za notranje stvari, imenuje grofa Welserheitn b a vnovič ministrom za domobranstvo, barona Gautscha ministrom za nauk in bogočastje dra. B i 1 i n s k e g a ministrom financ (začasno tudi za posle, ki jih je vodil dosedaj minister Javorski), grofa Ledeburja ministrom za poljedelstvo, grofa Gleispacha ministrom pravosodja in barona G 1 a n z-E i c h a ministrom trgovine. Grof Kielman-seg je imenovan namestuikom za Nižje* avstrijsko. Dun^Jak« bo: 1 fm a. oktobm •OB Državni dolg v papirju „ „ V Hrebru AvtttrijuliH rontn » zlatu „ t kronali Kreiiihio nkuijo , . , London 101.Mt. . . . Napoleoni...... 20 nmrk ..... 100 italj. lir..... dane« Tferaj . 100.80 100.85 . 101 15 101.05 . 121 60 121.45 . 101.15 100 85 . 404.60 405.10 . 120 30 120.20 9.53 »•53 . 11.76 11.77 . 45.45 4545 Josip Pmarello mehanik izvriujii vsiikoiino ]iopr