GROSUPELJSKI Grosuplje (centrala) sP 908 1 GROSUPELJSKI ODM.^ 2002 , § 352(497.4 Grosuplje) c5 PEUGEOT MARIN GRISLEY COTJ.USB 120020146,5 COB I 5:> 0 f-CrCIESŠKERLJ Poti gozdom c. IV/20 Tel.^01/7861 87^. 01/7871 482 GSM 041/668 788 PANCE - TOP d.0.0. okrepčevalnica, trgovina in storitve Pance 21,1293 ŠMARJE-SAP tel. 01/ 786-80-53 Nudimo Vam: - prostor za razna praznovanja za 50 in za 25 oseb - hrana po naročilu - organiziran prevoz za zaključene družbe fe».:01 786-10-19 GSM: 031/688-833, ali pa M pozanimate o prostih delih. Andrej Gros 15 let 1987 - 2002 zlotar-graver Taborska 2, Grosuplje Tel.: 01/787 34 25 Poslovalnici: Trebnje, Gubčeva cesta 25 Tel.: 07/304 57 66 Šentjernej, Trubarjeva 3 Tel.: 07/308 19 07 Izbirate darilo za svoje najdražje? V NOVEM LOKALU V ADAMIČEVEM CENTRU V ZLATARSTVU GROS Lahko izbirate med najrazličnejšimi darili iz zlata, srebra ter modernimi ročnimi urami. Odločitev je vaša, mi vas pričakujemo in vam ludi svetujemo! V obrtni coni v Grosupljem oddam v najem poslovno-proizvodne prostore v velikosti od 20 m' do 1000 m'. Pokličite nas na mobilni telefon številka: 041 - 721 354. NOVI GASILSKI ČASTNIKI Za uspešno delo v gasilstvu na operativnem področju je potrebno obsežno znanje s področja gasil­ stva. Izobraževanje v ta namen se izvaja po pravilih gasilske službe, ki jih je izdala Gasilska zveza Slovenije na podlagi Zakona o gasilstvu. Osnovno izo­ braževanje za gasilce lahko izvajajo gasilska društva, nadaljnja izobraževanja pa se izvajajo na nivoju Gasilske zveze v občinah, nato v okviru regije in najza­ htevnejše na nivoju Gasilske zveze Slovenije. Funkcijo poveljnika društva mora po zakonu opravl­ jati gasilski častnik, da lahko uspešno vodi svojo enoto ali dela kot vodja intervencije na požaru. Ker je veliko pomanjkanje teh kadrov, je bil sprejet sklep, da se tečaji za gasilske častnike organizirajo tudi v okviru gasilskih regij. Spadamo v gasilsko regijo Ljubljana II, ki zajema devet občin oziroma šest gasilskih zvez. Na svetu regi­ je je bilo v oktobru 2001 sklenjeno, da se organizirata tečaja na Grosupljem in Ribnici, kjer so za to ustrezni prostori, potrjeni s strani GZS. V okviru GZ Grosuplje smo organizirali tečaj za GZ Grosuplje, Dobrepolje in Ivančna Goricu. Pred začetkom so morali kandidati s potrdili o predhodni usposobljenosti dokazati, da lahko sodelujejo in nato opraviti sprejemno testiranje. S tečajem smo pričeli 26. 10. 2001. Teoretični del tečaja, ki je sestavljen iz 18 predmetov s področja gasilstva, je trajal 80 učnih ur, na koncu smo imeli izpite v dveh delih in sicer 30. 11. in 1. 12. 2001. Predavali so predavatelji, ki so strokovnjaki na svojih področjih in so opravili tečaj za predavatelja pri GZS iz vseh gasilskih zvez regije U II nekaj pa tudi iz IC Ig in GB Ljubljana. Največ ur je bilo namenjenih gasilski taktiki in gasilski opremi in orodju. Po opravljenih teoretičnih izpitih so morali udeleženci izdelati še taktične seminarske naloge. V nalogi so morali obdelati primer gašenja in reševanje ob uporabi najmanj treh gasilskih enot. Izdelati so morali opis nastale situacije po lastni izbiri, opisati način alarmiranja enot, izdelati skice nastopa enot in izdelati izračune uporabljenih gasilnih sredstev in potrebne tlake na brizgalnah za uspešno delo. Seminarsko nalogo so potem zagovarjali pred komisi­ jo, imenovano na nivoju regije. Tečaj se je zaključil 16. 2. 2002 z 10 urnim prak­ tičnim delom v izobraževalnem centru na Igu. Tu so se tečajniki seznanili z moderno gasilsko opremo in na šolskih objektih prikazali načine nastopanja gasilskih enot na požarih. Poudariti moram, da je praktični del tečaja potekal v zelo slabih vremenskih razmerah, saj je ves dan snežilo, usposabljanje pa se je odvijalo na prostem. Na ta način si je pridobilo čin gasilskega častnika 44 kandidatov, od tega 9 iz GZ Dobrepolje, 8 iz GZ Ivančna Gorica in največ - kar 27 (med katerimi je tudi ena članica) iz GZ Grosuplje. Zapisnik o opravljenem tečaju smo nato posre­ dovali na GZS, ki je sprejela sklep o nnprpdovanjih in izdala ustrezna priznanja. Slovesna podelitev priznanj je bila v dvorani gasilskega centra Grosuplje v četrtek, 11. maja. Podelitev častnikom iz GZ Grosuplje so opravili poveljnik regije U II Jože Burja, predsednik GZ Grosuplje Andrej Bahovec in poveljnik GZ Grosuplje Avgust Burger. Podelitvi je sledilo prijateljsko srečanje, ki so si ga novi gasilski častniki nedvomno zaslužili, saj so za pri­ dobitev svojega strokovnega znanja žrtvovali več kot 100 ur svojega prostega časa. Čestitamo vsem novim gasilskim častnikom in jim želimo čim več uspeha pri njihovem odgovornem delu. Božo Knez SOLA V ŽALNI MORA BITI NOVA! Iz marčne seje KS Žalna V mesecu marcu 2002 je bil na redno sejo KS Žalna povabljen gospod župan Janez Lesjak. Med ključnimi točkami je bila tudi problematika OŠ Žalna, ki bo pri­ morana zaradi obvezne uvedbe devetletne šole v predvidenem šolskem letu 2003/04, glede na obsto­ ječe stanje zaradi pomanjkanja prostora in povečane­ ga števila z dosedanjih 102 na približno 130 učencev, preiti na dvoizmenski pouk. Kot vodja šole sem g. župana, vse navzoče pred­ stavnike KS Žalna ter po­ vabljenega občinskega svet­ nika Jožeta Koširja in pred­ sednico KS Mlačevo Valen- tino Vehovec seznanila s problematiko in zahtevo po takojšnjem reševanju. Po­ trebna je čimprejšnja izgrad­ nja nove šole s telovadnico. Pri tem pa sem poudarila, da ne pride v poštev adaptacija šole, saj je sedanja zgradba v izredno slabem stanju. Župan Janez Lesjak je predstavil šolsko prob­ lematiko celotne občine in program izgradnje šol, vrtca in drugih nujnih investicij v občini. Za OŠ Žalna naj bi bil predviden začetek gradnje v letu 2004, za kar pa seveda Učenci Šole ¥ ne more dati 100 % zagotovi- Fotografijo je la, saj je denarja v občinskem proračunu vedno pre­ malo glede na zahteve in potrebe porabnikov. Ker pa je bilo do zdaj že preveč izrečenih obljub, ki niso bile nikoli uresničene, smo na seji ustanovili "Odbor pobudnikov za čimprejšnjo izgradnjo šole." V odbor so vključeni vsi izvoljeni predstavniki krajevnih skupnosti iz šolskega okoliša OŠ Žalna: KS Žalna, KS Veliko Mlačevo in KS Ilova Gora. Meta Košir, vodja šole v Žalni 0 1 #' 1 p 1 Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Letnik XXXVII številka 5 maj 2002 Žalni leta 1909 - arhiv Kronika šole Žalna. šoli poklonila ga. Pavla Čebašek. r-- Xo v prodajalni zadiši po svežem, toplem krutm ,^Sr> r^S>> <^5>> <-=^' <<5>> r<=Sr> ^5^.' ,^&-> .^5»' ^S>> ^Sr' r-^ir' f-«5>> .^SV r r*^" r*55y> r^=&r> ,-<=iy> Kupci kruha v velikih trgovskih centrih se najbolj razveselijo tople in hrustljave skorje. Peka na prodajnem mestu je danes v večjih trgovskih centrih nepogrešljiva, saj svež kruh privablja in razveseljuje kupce. Pekarna Grosuplje, najsodobnejša slovenska pekarna, se ponaša z najbogatejšimi izkušnjami na tem področju pri nas. Že četrtino vsega grosupeljskega kruha in pekovskega peciva napečejo na več kot stotih prodajnih mestih po vsej Sloveniji. V Pekarni Grosuplje pripravijo izdelke za peko na prodajnem mestu po različnih postopkih. Lahko jih oblikujejo in ohladijo, delno spečejo in zamrznejo ali vzhajajo in zamrznejo, ter nato dostavijo v trgovino. Za dober kruh, spečen na prodajnem mestu, pa je potrebno tudi dobro sodelovanje med pekom in trgovcem, saj je končni izdelek skupen. Prav zato posvečajo v Pekarni Grosuplje posebno pozornost stikom s trgovci. Zanje skrbi inštruktur svetovalec, ki jim je na voljo kadarkoli. Grosupeljski peki pomagajo že pri nasvetih za postavitev peči v trgovinah in seveda z izobraževanjem ter usposabljanjem. Vsi peki - prodajalci so namreč izučeni, kako ravnati z izdelki, jih pripraviti za peko in jih speči, da bo v trgovini zadišalo po najboljšem kruhu in pekovskem pecivu. Po desetletju razvoja je peka na prodajnem mestu program z najvišjo rastjo Peka na prodajnem mestu je v lanskem letu zabeležila najvišjo rast in je predstavljala kar četrtino vse prodaje, z izdelki za tovrstno peko pa pekarna oskrbuje že 127 prodajnih mest po vsej Sloveniji. V Pekarni Grosuplje so prve korake na področju peke in dopeke na prodajnem mestu naredili že leta 1993 in zasedajo danes na tem področju prvo mesto med slovenskimi pekarnami. Stalna vlaganja v posodabljanje proizvodnih procesov, izpolnjevanje načel celovite kakovosti po standardu ISO 9001 in posluh za želje kupcev so botrovali tudi k odličnim prodajnim rezultatom, ki so jim prinesli položaj najhitreje rastoče pekarne pri nas. V lanskem letu so prodali več kot devet tisoč ton kruha in pekovskega peciva, od tega dobrih trideset odstotkov v desetih večjih nakupovalnih središčih, kjer je blagovna znamka Pekarna Grosuplje postala sinonim za kakovost. K tem uspehom je pripomoglo uspešno sodelovanje s trgovci in hitro odzivanje na želje kupcev. Pri razvoju vsakega novega izdelka spremljajo ocene kupcev in trende na domačem in tujih trgih. Danes je tako priljubljenih grosupeljskih kruhov in pekovskega peciva že več kot sto različnih vrst, po njih pa radi segajo tudi kupci na Hrvaškem. •M V ponudbi kruha in pekovskega peciva je skoraj vsak mesec kaj novega. Vekama , fjrosuplje ZANIMAJO SE ZA GROSUPELJSKE ODMEVE Na tem mestu bi rad kot urednik pojas­ nil nekaj informacij v zvezi z zanimanjem za Grosupeljske odmeve. Že na začetku naj se zahvalim za vse pohvale, ki ste nam jih na kakršenkoli način izrekli. Ugotavljam, da se je zani­ manje za Grosupeljske odmeve poveče­ valo vsa pretekla tri leta in da je sodelo­ vanje z raznimi dopisovalci na terenu zelo dobro. Še prav posebej velik odziv je bil v letošnji aprilski številki. Nobena skrivnost pa ni, da smo v uredništvu vsa pretekla leta precej vlagali v vsebinske, organizaci­ jske, tehnične, pa tudi finančne rešitve. Ob poročilu, ki smo ga oddali na občinski svet za preteklo leto, smo lahko ugotovili, da nanj ni bilo nobene pripombe. Prav tako je bilo iz tabele, kjer smo prikazali pri­ hodke in odhodke v zvezi s časopisom, razvidno, da ga pokrivamo z lastnimi viri že več kot 50 odstotno. Vsem dosedanjim in bodočim dopisovalcem in oglaševal­ cem pa lahko že vnaprej povem, da razmišljamo in delamo na naši novi dodatni ponudbi, ki naj zaenkrat ostane še skrivnost. Pred kratkim je g. županu Janezu Lesjaku svetovalec vlade in višji inšpektor Ivan Pal z Ministrstva za kulturo poslal tudi pismo, ki ga prilagamo in iz katerega je razvidno, da so pravne zadeve v zvezi z impresumom in oglaševanjem v skladu z vsemi relevantnimi določili Zakona o medijih. 8 Občina Grosuplje v roke g županu kolodvorska cesta 2 12'«) GROSUPLJE Številka O0.,-|O.V2(K)2/I13 Datum 21.03.2002 mlnlil m,,, kultum < 'Vil.fv,rvn 1 lOOO i| 1'iij.,... I (01)^70 5900 t (01)4763901 e: rj' "IK*K ' ww« gov n/mtt Zadeva Pregled nbčinsega glasila Spoštovani gospod župan! Najprej se Vam zahvaljujem za poslan izvod glasila Vase občine, ki sem ga pregledal. 7. zadovoljstvom sem ugotovil, da so navedbe v impresumu (kolofonu) in objavljeni oglasi' skladu 7 vsemi relevantnimi določili Zakona o medijih S spoštovanjem! Ivan Pal SVCTOVALEt VLADE - VIŠJJ INŠPEKTOR SEZNAM SPLOŠNIH AKTOV OBČINSKEGA SVETA OBČINE GROSUPUE, OBJAVLJENIH V URADNEM LISTU REPUBLIKE SLOVENIJE v mesecu januarju, februarju, marcu in aprilu 2002: 1. Sklep o začasnem financiranju javne porabe Občine Grosuplje za obdobje od 1. 1. 2002 do 31. 3. 2002 (Uradni list RS, št. 4, z dne 4. 1. 2002) 2. Odlok o proračunu občine Grosuplje za leto 2002 (Uradni list RS, št. 22, z dne 13. 3. 2002). 3. Popravek odloka o zazidalnem načr­ tu Turistično - oskrbovalni center III, Grosuplje (Uradni list RS, št. 22, z dne 13. 3. 2002). 4. Sklep o določitvi cen programov v Vzgojno - varstvenem zavodu Kekec Grosuplje (Uradni list RS, št. 34, z dne 16. 4. 2002). 5. Sprememba pravilnika o denarnem DOPOLNILNE DEJAVNOSTI NA KMETIJI OBVESTILO OBČANOM Dne 6. 5. 2002 je začel teči rok za pri­ glasitev OSEBNEGA DOPOLNILNEGA DELA. Glede na to Upravna enota Grosuplje obvešča občane, da morajo vsi, ki želijo opravljati osebno dopolnilno delo od 6. 5. 2002 dalje, opravljanje osebnega dopolnilnega dela pred pričetkom priglasiti upravni enoti. Priglasitev osebnega dopolnilnega dela se opravi na predpisanem obrazcu, ki ga dobite na vložišču upravne enote ali na spletni strani upravne enote. Vrste osebnega dopolnilnega dela ter postopek priglasitve teh del določa Pravilnik o delih, ki se štejejo za oseb­ no dopolnilno delo ter o postopku pri­ glasitve teh del, ki je objavljen v Uradnem listu RS, št. 30/2002. Načelnica Upravne enote Grosuplje Nevenka Dolgan darilu občine staršem novorojencev (Uradni list RS, št. 34, z dne 16. 4. 2002. 6. Spremembe in dopolnitve Statuta občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 36, z dne 23. 4. 2002). 7. Spremembe in dopolnitve Poslovnika Občinskega sveta občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 36, z dne 23. 4. 2002) KREDITIRANJE KMETIJSTVA Občane občine Grosuplje, ki se ukvar­ jajo s kmetijsko dejavnostjo, obveščamo, da je bil v Grosupeljskih odmevih - glasilu prebivalcev občine Grosuplje - v mesecu novembru objavl­ jen VII. razpis za dodelitev posojil iz sred­ stev občinskega proračuna za področje kmetijstva v občini Grosuplje. V razpisu so bili natančno opredeljeni pogoji, ki ostajajo nespremenjeni, razen obrestne mere, ki smo jo popravili že v marčevski številki Odmevov letos in sedaj znaša TOM + 0,0 %. Navedene pogoje iz VII. razpisa morajo prosilci razpisanih sred­ stev izpolnjevati. Prav tako je bil objavl­ jen tudi način pridobitve sredstev, poso­ jila so še na razpolago, zato vse zain­ teresirane za pridobitev navedenih sred­ stev posojila obveščamo, da lahko vlogo z vso potrebno dokumentacijo oddajo na naslov: Občina Grosuplje, Taborska 2, 1290 Grosuplje. Vse dodatne infor­ macije v zvezi z dodelitvijo sredstev posojila zainteresirani lahko dobijo na telefonski številki 7888-778 oziroma neposredno na prej navedenem naslovu. Občina Grosuplje, Urad za gospo­ darstvo In družbene dejavnosti Smo pa prejeli tudi nekaj pripomb, ki se nanašajo na različna opravila pri časopisu in delovanja različnih javnih služb v občini. Nekaj kritik je po naši presoji upravičenih, nekaj pa tudi ne. Upravičene bomo upoštevali pri nadaljnjem delu, nekatere smo predali ustreznim službam in organom, bolj zaskrbljujoče pa so tiste, ki se posredno dotikajo vsebinskih in organi­ zacijskih rešitev pri časopisu. Res je tudi, da so se nekateri dopisoval­ ci oziroma informatorji "samo umaknili" iz sodelovanja ali pa se izmikajo dajati infor­ macije, nekateri pa pošiljajo razne prispevke samo takrat, kadar govorijo le o svojih uspehih, ali pošiljajo tudi prispevke, ki ne sodijo v časopis in želijo razčiščevati razne osebne in meddruštvene spore prek časopisa, po drugi strani pa ti prispevki niti ne ustrezajo v osnovi veljavni zakonodaji. Ker so v letošnjem letu predvidene volitve, ne pričakujem, da bi bilo zanimanja za časopis manj, temveč ga bo več. Poznana so mi tudi nekatera razmišljanja posameznikov in skupin, ki bi si želeli "dru­ gačen časopis", kar je bilo izraženo celo s strani nekaterih posameznikov na občinskem svetu. Kljub vsemu pa se bomo še naprej trudili "za prijazno Grosuplje". Je pa prav, da si povemo, kaj mislimo, in če smo dru­ gačnega mnenja, si to povejmo na dovolj jasen in kulturen način. odgovorni urednik Jože Mlkllč BRALCE GROSUPELJSKIH ODMEVOV S POMOČJO DONATORJEV NAGRAJUJEMO Komisijsko žrebanje za koncert ansambla Slapovi v četrtek, 25. aprila v poseb­ nem prostoru gostilne "Pri Vodicarju" V zadnji številki Grosupeljskih odmevov smo poleg kupončkov za koncert ansambla Slapovi in njihovih gostov objavili tudi nagradno križanko Vele. Obe novosti sta bila lepo sprejeti med bralci, saj so bili odzivi zelo veliki. Izžrebane bralce za koncert smo objavili na radiu Zeleni val in se osebju radia ob tej priliki zahvaljujemo za sodelovanje ter istočasno priporočamo tudi v naprej. V uredništvu menimo, da je kar nekaj področij, kjer se oba medija lahko dobro dopolnjujeta in s tem prispevata tudi k ustvarjanju boljšega obveščanja in nenazadnje k pozitivnemu razvoju. Na zadnji seji uredniškega odbora, v četrtek, 9. 5. 2002 pa smo poskrbeli, da smo med 163 poslanimi rešitvami izžrebali naslednje reševalce nagradne križanke VELE: 1. nagrada/ boni v vrednosti 50.000 sit - Marjan Jereb, Pokopališka c. 4,1293 Šmarje- Sap 2. nagrada/ boni v vrednosti 30.000 sit - Joži Bučar, Levstikova c. 6,1290 Grosuplje 3. nagrada/ boni v vrednosti 10.000 sit - Cvetka Jambrovic, Ljubljanska c. 88,1293 Šmarje - Sap Nagrajenci lahko dvignete nagrade v Blagovnici Vele na kreditnem oddelku. S seboj prinesite osebni dokument in davčno številko. IN ZDAJ? - SPET VESELO PRESENEČENJE Ekipa TV Dober dan show, Špasteater in Produkcijska skupina Mangart podarjajo 10 vstopnic za predstavo, ki bo v nedeljo, 26. maja, ob 20. uri v športni dvorani Brinje. Na spodnji kuponček napišite vsaj pet imen (dovolj so le njihova igralska imena), ki nastopajo v predstavi. Pravilne odgovore pošljite na naslov Grosupeljski odmevi, poštni predal 10,1290 Grosuplje (drugi naslovi bodo nevel­ javni!) do petka, 24. maja 2002. Poleg čitljivo zapisanega polnega imena In pri­ imka napišite poln naslov in telefonsko številko, da vas bomo v soboto zvečer ali v nedeljo dopoldne lahko pravočasno obvestili o nagradi. Vstopnice boste prejeli eno uro pred predstavo na prodajnem mestu športne dvorane Brinje. 1.Igralec. 2. Igralec. 3.Igralec. 4. Igralec. 5. Igralec. Ime Priimek Naslov_ h.š. Pošta. Telefon. GROSUPEUSKI ODMEVI Glasilo prebivalcev občine Grosuplje Ustanovitelj časopisa: Občinski svet občine Grosuplje Odgovorni urednik: Jože Miklič tel. popoldne 786-07-22, 786-07-21 GSM 041-982-233 e-mail: Jozem@siol.net Uredniški odbor: Jakob Muller, Barbara Pance, Janez Pintar, mag. Tatjana Jamnik Skubic, Vera Šparovec, Matjaž Trontelj Naslov uredništva: 1290 Grosuplje, Taborska 2 (hišna centrala 788 87 50) Lektoriranje: Marija Samec Oblikovanje in fotografije: Jože Miklič COBISS-ID: 61148160 ISSN:1 580-0911 Računalniška priprava: AMSET- MACEDONI 1290 Grosuplje, Pod gozdom 3/9 Tisk: PARTNER GRAF d.0.0. 1290 Grosuplje, Kolodvorska 2 Po potrdilu o vpisu v evidenco javnih glasil št. 5/4-03-754/95-42 z dne 8. maja 1995 je interni časopis "Grosupeljski odmevi" vpisan pri Uradu Vlade za informiranje pod zaporedno številko 1255. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost (Ur. list RS št. 89/98) spada časopis med izdelke, za katere se obračuna­ va davek na dodano vrednost po stopnji 8,5 %. Glasilo izhaja enkrat mesečno v nakladi 5.120 izvodov in ga prejemajo vsa gospodinjstva v občini brezplačno. PRISPEVKE ZA ČASOPIS V JUNIJU JE TREBA ODDATI DO PONEDELJKA, 3. JUNIJA 2002. Nenaročenih besedil, fotografij in drugih gradiv za objavo ne vračamo. Nepodpisanih in oddanih prispevkov po datumu za oddajo ne objavljamo. Sporočila, ki se nanašajo na kritiko katerekoli pravne ali fizične osebe in posegajo v področje, kjer bi lahko prišlo do sporov po Zakonu o javnih glasilih, je treba oddati na papirju z lastnoročnim podpisom in polnim naslovom, za pravne osebe pa mora biti dodan še žig. V skladu s pro­ gramsko zasnovo in uredniško poli­ tiko si pridržujemo pravico do kraj­ šanja besedil. Oglasno trženje: Pravne osebe: z naročilnico Fizične osebe: plačilo po računu Cene oglasov so bile potrjene na občinskem svetu in objavljene v Grosupeljskih odmevih št 11 / 1999 in dopolnjene v aprilu 2002. Stopnja davka na dodano vrednost od oglasov je 20 %. Vse oglase, ki bodo izdelani v digitalni obliki in so dogovorjene velikosti, je treba oddati v EPS ali TIF zapisu (300 pik/pateo za barvne v CMYK razslojitvi) na domači naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dneve po roku za oddajo ostalega gradiva. Manjše digitalno izdelane oglase lahko pošljete tudi na elektronski naslov amset@siol.net, vendar je potrebno vašo odločitev potrditi z naročilnico, ki jo pošljete na naslov odgovornega urednika najpozneje štiri dni po roku za oddajo gradi­ va. Za oglase, predstavitvene članke in zah­ vale je poleg polnega naslova potrebno navesti tudi davčno številko naročnika. Zahvale, ki ne bodo imele polnega naslova naročnika, ne bodo objavljene. 7. izredna seja Odbora za družbene dejavnosti v občini Grosuplje 16. aprila 2002 smo imeli 7. izredno sejo Odbora za družbene dejavnosti v obči­ ni Grosuplje, na kateri smo podrobno obravnavali uspehe in probleme kulturnih društev v občini. Pod prvo točko dnevnega reda smo ugotovili, da v občini Grosuplje aktivno deluje 13 kulturnih društev, ki so vključe­ na v Zvezo kulturnih društev. Poleg teh delujeta še kulturno društvo Grm in Društvo ljubiteljev narodnozabavne glas­ be (Slapovi), ki pa nista vključeni v Zvezo KD. Od 13 kulturnih društev se je seje udeležilo 7 društev. Vabilu se niso odzvali: KD Spodnja Slivnica, KD Šentjurski oktet, KD Teater Grosuplje, KD ŠtJurij, KD Veliko Mlačevo in KD Žalna. Prav gotovo so mnogi imeli objektivne razloge, da se seje niso udeležili, saj vemo, da so nekatera od teh društev zelo aktivna v svojem okolju. Vabilu se je odzval tudi Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območna izpostava Ivančna Gorica in Zveza kul­ turnih društev občine Grosuplje. Pod drugo točko dnevnega reda smo dobili podrobno informacijo o delu Sklada Občina Grosuplje objavlja na podlagi Pravilnika o dodeljevanju stanovanjskih posojil Občine Grosuplje (Ur. list RS, št. 46/98 in 82/01) IV. RAZPIS STANOVANJSKIH POSOJIL I. Nameni, za katera se delijo posojila: Stanovanjska posojila (v nadaljevanju posojila) so namenjena: - nakupu stanovanj, - stanovanjski gradnji, -prenovi, sanaciji ali obsežnejšim vzdrževalnim delom stanovanj ali stanovanjskih hiš. Posojila niso namenjena: • prosilcem in njihovim zakoncem, ki so lastniki ali solastniki stanovanja in so ga odkupili po določilih stanovanjskega zakona ( Ur. list RS št. 18/91, 21/94, 23/96 in 1-2/2000), • prosilcem in njihovim zakoncem, ki kupujejo stanovanja od matere, očeta, mačehe, očima, brata, sestre, svaka, svakinje, sina, hčere, pastorka, tasta, tašče, stare mame, starega očeta, vnuka, vnukinje, tete, strica in zakonskega in zunajzakonskega partner­ ja. II. Višina sredstev Višina sredstev po tem razpisu, ki je namenjen za nakup stanovanj oziroma hiš in stanovanjsko gradnjo, prenovo, sanacijo in obsežnejša vzdrževalna dela stanovanj ali stanovanjskih hiš, bo določen z izborom najboljšega ponudni­ ka ob upoštevanju obrestne mere kredi­ ta TOM+1,75% in dobe odplačevanja 5 let. V primeru, da je najboljši ponudnik banka, s katero kreditojemalci nimajo sklenjenega poslovnega sodelovanja, se lahko zgodi, da bodo morali osebni dohodek prejemati na tekoči račun izbrane banke. III. Razpisni pogoji in višina posojila Na razpis za dodelitev posojil se lahko prijavijo občani, ki izpolnjujejo naslednje pogoje: • da so državljani Republike Slovenije, • da imajo prosilci in njihovi družinski člani, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, stalno bivališče v občini Grosuplje, • da nimajo ustreznega standardnega stanovanja, • da kupujejo, gradijo ali prenavljajo stanovanje ali stanovanjsko hišo na območju občine Grosuplje, • da imajo veljavno gradbeno dovoljenje, izdano po 1. 1. 2001, če gre za novo­ gradnjo, • da imajo veljavno odločbo o dovolitvi za ljubiteljske kulturne dejavnosti - Območne izpostave Ivančna Gorica. Območna izpostava zajema vse tri občine Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje. Vodja izpostave je ga. Tatjana Lampret. Izvedeli smo, da se na tem področju pripravlja sprememba zakonodaje in naj bi v letu 2004 prešla kulturna dejavnost s sklada na občine. Spoznali smo celotni program za leto 2002, ki bo posredovan na naslednji seji občinskega sveta. Pod točko tri smo bili seznanjeni z delom Zveze kulturnih društev v občini Grosuplje. Zveza je delovala že pred ustanavljanjem Sklada. Z ustanovitvijo Sklada so v nekaterih občinah Zveze ukinili, v drugih pa so jih obdržali. Tudi v naši občini Zveza KD še deluje in ima bolj povezovalno nalogo med društvi in Skladom. Pod točko štiri pa so posamezna društ­ va predstavila svoje plane za leto 2002, svoje vidne uspehe in tudi probleme, s katerimi se srečujejo. Svoje delo so predstavili: 1. Kulturno društvo Škocjan ima bogat priglašenih del, izdano po 1. 1. 2002, če gre za prenovo stanovanja ali stanovan­ jske hiše, • da so lastniki ali solastniki nepremič­ nine, za katero prosijo odobritev posojila oziroma so lastniki ali solastniki nepremičnine njihovi zakonci, • da so sami ali s soplačniki, za katere se štejejo zakonec ali starši prosilca, kredit­ no sposobni, • da bodo v primeru, da imajo neustrezno stanovanje in kupujejo drugo ustrezno stanovanje, zaprosili le za razliko v površi­ ni med dosedanjim neustreznim in novim stanovanjem, če pa bodo neustrezno stanovanje odtujili, bodo kupnino v celoti namenili za nakup drugega ustreznega stanovanja, • da imajo v letu 2002 sklenjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo, overjeno pri notarju, če gre za nakup stanovanja. Do posojila niso upravičeni občani, ki že stanujejo v lastnem ustreznem stanovanju ali so sami, ali kdo od družinskih članov, ki skupaj rešujejo stanovanjski problem, lastniki takega vseljivega stanovanja. Občani so upra­ vičeni do posojila za prenovo stanovanja ali stanovanjske hiše, dokler nimajo v okviru prenovitvenih del dograjenega ustreznega standardnega stanovanja. Za ustrezno standardno stanovanje se šteje stanovanje, ki ima poleg dnevne sobe, kuhinje in sanitarnih prostorov še toliko spalnih prostorov, da zadošča potrebam vseh članov, ki živijo v skup­ nem gospodinjstvu. Šteje se, da zadošča spalnica za dve osebi, kabinet za eno osebo (dnevna soba, kuhinja in drugi tehnični prostori se ne štejejo). Glede na število družinskih članov kvadratura stanovanja ne sme presegati naslednjih normativov: 1 član 50 m2 2 člana 65 m2 3 člani 75 m2 4 člani 85 m2 5 članov 95 m2 Za vsakega nadaljnjega družinskega člana se prizna še 8 m2. Posojilo lahko znaša največ 40 % vred­ nosti primernega stanovanja za gradnjo ali adaptacijo oziroma 40 % vrednosti velikosti stanovanja, ki ga prosilec kupu­ je, upoštevajoč tudi morebitna dosedan­ ja posojila Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje, dodeljena v letu 1997, 1998, 1999, 2000 in 2001. Uspeli prosilci bodo 30 % odobrenega posojila, namenjenega za novogradnjo ali prenovo, lahko koristili v gotovini, 70 % pa na podlagi predloženih pre­ dračunov. Prosilci, katerim bodo odobrena sredstva iz naslova tega razpisa, bodo dolžni program: projekt Stati inu obstati bo letos praznoval peto obletnico, avtorski projekt Osvobojena svoboda se nadaljuje vjeseni, v prostorih stare šole želijo pripraviti stalno razstavo kulturne dediščine, veliko truda vlagajo v oblikovanje vaškega centra. Želijo se povezovati tudi z ostalimi društvi, saj so le na tak način v manjših krajih lahko uspehi dobri. 2. Kulturno društvo Račna je vsem poz­ nano že vrsto let po izredni zagnanosti in delavnosti. Njihovi uspehi so vidni ne samo v kraju, ampak tudi občini in širši okolici. S svojo dejavnostjo so znani tudi po nastopih v drugih državah. Pri svojem delu so zelo inovativni, saj neprestano iščejo nove oblike dela, nove dejavnosti. In katere skupine delujejo: folklorna skupina (13 parov), kije lani praznovala 20. oblet­ nico, pevski zbor (30 članov), skupina ljudskih pevcev Zarja (letos praznujejo peto obletnico), otroška folklorna skupina (10 parov), na novo so ustanovili tambu- raško skupino. 3. Kulturno društvo Pesem Grosuplje. V leto 2001 so imeli 7 nastopov. Iščejo nove skleniti pogodbo z banko oz. hranilnico najkasneje v roku 30 dni po izteku pritožbenega roka na obvestilo o višini dodeljenega posojila. Prav tako bodo dolžni odobrena sredstva izkoristiti v roku 30 dni od podpisa pogodbe. V nasprot­ nem primeru ne bodo več upravičeni do odobrenega posojila. Osnova za izračun višine posojila je: • za nakup stanovanja in stanovanjskih hiš pogodbena cena oziroma največ 600 EUR/m2; • za gradnjo stanovanjske hiše 600 EUR/m2, • za prenovo stanovanj ali stanovanjskih hiš 450 EUR/m2. Doba vračanja posojila je največ 5 let, odvisno od višine osebnega dohodka družine in višine dodeljenega posojila. Obrestna mera je T + 1,75 %. Posojilo se vrača v mesečnih anuitetah. Odobreno posojilo se obvezno zavaruje pri zavarovalnici ali s hipoteko. Stroški posojilojemalca ob najetju posoji­ la, ki jih plača posojilojemalec bodo ses­ tavljeni iz: • stroškov sklenitve posojilne pogodbe, • stroškov zavarovanja posojila s hipoteko, to so sodni stroški in stroški cenitve, • stroškov zavarovanja posojila pri zavarovalnici. IV. Kriteriji za oblikovanje prednostne­ ga vrstnega reda Višina dodeljenega posojila bo odvisna od: 1. socialnega, premoženjskega in zdravstvenega stanja prosilca in članov njegove družine; 2. načina reševanja stanovanjskega vprašanja; 3. višine lastnih sredstev za nakup ali gradnjo stanovanja; 4. višine ugodnih Stanovanjskih posojil Občine Grosuplje dodeljenih v letu 1997, 1998, 1999, 2000 in 2001, ki jih je prosilec že dobil od občine Grosuplje, 5. primernosti in kakovosti dosedanjega stanovanja; 6. dolžine bivanja v občini Grosuplje; 7. dolžine delovne dobe. Ob upoštevanju gornjih kriterijev imajo naslednje kategorije prosilcev prednost oziroma jim bo dodeljeno večje posojilo: 1. mlade družine; 2. družine z večjim številom otrok; 3. družine z manjšim številom zaposlenih; 4. mladi; 5. družine z invalidnim članom; 6. razširjene družine. Za mlado družino se šteje družina z naj­ manj enim otrokom, v kateri nobeden od staršev ni star več kot 35 let in otrok še ni šoloobvezen. Za družino z večjim številom otrok se šteje družina, v kateri so najmanj trije oblike dejavnosti "petje na ulici", "podoknice". V letu 2002 želijo s to novo obliko petja nastopati tudi izven naselja Grosuplje. 4. Kulturno društvo Polica. Deluje mešani oktet, drugo leto bodo praznovali 10. obletnico. Pred leti je na Polici zelo aktivno delovala gledališka dejavnost. 5. Kulturno društvo Vokal Grosuplje. V okviru tega društva deluje več pevskih zborov: Magdalena, Lastovke. Sv. Mihael, Moški pevski zbor. Zbori nastopajo na prireditvah v kulturnem domu, cerkvi ali drugje. 6. Kulturo društvo Šmarje. Aktivno delu­ je moški pevski zbor, včasih je bila aktivna gledališka skupina. Želijo sodelovati pri pripravi prireditve ob 500-letnici šole v Šmarju. 7. Kulturno društvo Big Band je mlado društvo, saj je preje delovalo v okviru Glasbene šole Grosuplje. S svojo ubrano glasbo in temperamentom pa so že znani v občini in širše. V živahni razpravi, ki se je razvila po predstavitvi dela vseh prisotnih kulturnih otroci. Za družino z manjšim številom zaposlenih se šteje družina, v kateri je zaposlen samo prosilec oziroma njegov zakonec. Za mlade prosilce se štejejo samske osebe, mlajše od 35 let in mladi pari brez otrok mlajši od 35 let. Pri invalidnosti prosilca ali člana družine se upošteva invalidnost s 100 % telesno okvaro, ugotovljeno s sklepom ali odločbo Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Za invalidnost se šteje tudi motnja v duševnem in telesnem razvoju ali trajna nesposob­ nost za delo, ki jo potrdi pristojna organi­ zacija. Razširjena družina je družina, v kateri živijo 3 generacije bližnjih družinskih članov prosilca, kot jih opredeljuje 6. člen stanovanjskega zakona. Za daljše bivanje v občini se šteje, če to traja najmanj 10 let. Za daljšo delovno dobo se šteje, če traja najmanj tretjino polne delovne dobe. V primeru, da razpisana sredstva ne zadoščajo za dodelitev najvišje mogoče višine odobrenih sredstev posamezne­ mu prosilcu, lahko komisija sorazmerno vsem upravičencem zniža višino odobrenih sredstev. V. Postopek razpisa Prosilci, ki želijo pridobiti posojilo po tem razpisu, oddajo svoje vloge na pred­ pisanem obrazcu v času od 3. 6. 2002 do 28. 6. 2002. Poleg podatkov in dokazil, ki jih pooblaščene organizacije potrjujejo na vlogi sami, morajo prosilci, glede na namen porabe posojil, k vlogi priložiti še: 1. potrdilo o državljanstvu; 2. dokazilo o statusu stanovanja, v katerem prosilec prebiva (najemno ali podnajemno pogodbo, oziroma kupopro­ dajno pogodbo, darilno pogodbo, zemljiškoknjižni izpisek in podobno); 3. pri notarju overjeno kupoprodajno pogodbo ali predpogodbo sklenjeno v letu 2002 (v primeru nakupa); 4. a) veljavno gradbeno dovoljenje izdano po 1. 1. 2001 (če gre za novo­ gradnjo); b) veljavno odločbo o dovolitvi priglašenih del, izdano po 1.1. 2002 (če gre za prenovo); 5. zemljiškoknjižni izpisek; 6. potrdilo o šolanju vzdrževanih otrok (razen za osnovnošolske otroke); 7. potrdilo stalnem bivališču in o času bivanja v občini Grosuplje; 8. potrdilo Občine Grosuplje o višini že odobrenega ugodnega posojila za stanovanje ali gradnjo, za katerega kred­ itiranje prosi po tem razpisu; društev, smo ugotovili, da so prav oni nosil­ ci kulture dejavnosti v naši občini. Ugotovili smo tudi, da so prireditve, na katerih nastopajo domačini, dobro obiskane. Za vse to pa je potrebno ogromno volje, pripravljenosti in tudi veliko časa. Ena najpomembnejših nalog pa je, da to pripravljenost prenašamo tudi na mlade, da se ta kulturna dejavnost resnično pre­ naša iz roda v rod. Ugotovili smo tudi, daje denarja za posamezna kulturna društva izredno malo in tudi o tem bo potrebno še precej stvari doreči. Prav gotovo pa bi bilo potrebno, da v okviru kulturne dejavnosti razvijamo nove vsebine (plesne, dramske...), mnogo več bi bilo potrebno medsebojnega sodelovanja med kulturnimi, turističnimi, športnimi in drugimi društvi pri izvedbi najrazličnejših projektov. Potrebno bi bilo oblikovati celot­ no vizijo kulturne dejavnosti v občini in poiskati novo organizacijsko obliko, ki bi to dejavnost vodila in usmerjala. Angelca Ukovlč, predsednica Odbora za družbene dejavnosti v občini Grosuplje 9. sklep ali odločbo Zavoda za pokojnin­ sko in invalidsko zavarovanje o 100 % telesni okvari prosilca oziroma dru­ žinskega člana oziroma mnenje pristojne organizacije glede motenosti v duševnem in telesnem razvoju ali trajne nesposobnosti za delo. Vsa navedena in v obrazcu vloge zahte­ vana potrdila morajo biti predložena v originalu, razen gradbenega dovoljenja ter odločbe o dovolitvi priglašenih del in potrdila o državljanstvu ter ne smejo biti starejša od enega meseca. Potrdil po koncu razpisa ne bomo vračali. Obrazec za vloge za pridobitev posojila dobite v sprejemni pisarni na občini Grosuplje, Taborska cesta 2, v času urad­ nih ur, vse dodatne informacije pa na telefon 7888771. Vloge za posojila morajo prosilci oddati izključno na posebnih obrazcih osebno na občini Grosuplje, Taborska cesta 2, na uradu za komunalno infrastrukturo, v času uradnih ur, vključno do 28. 6. 2002. Ob vložitvi vloge se prosilcem ne zaraču­ na upravna taksa. Upravičenci, ki odklonijo odobreno posojilo, pa so dolžni v roku 8 dni od poteka roka za sklenitev pogodbe z banko oz. hranilnico, porav­ nati takso po tarifni št. III, Zakona o upravnih taksa (Ur. I. RS št. 8/00,44/00, 81/00, 33/01) v višini 4.000,00 SIT, v sprejemni pisarni Občine Grosuplje, Taborska cesta 2. Vloge, poslane na gornji naslov po pošti in po koncu razpisa, se ne bodo upošte­ vale. Po koncu razpisa bo v roku enega mese­ ca 5-članska komisija, ki jo imenuje župan Občine Grosuplje pripravila pred­ nostni vrstni red upravičencev s predlo­ gom višine dodeljenega posojila. Prosilci, ki se ne bodo strinjali z odločitvijo komisi­ je, lahko v roku 8 dni od prejema obvesti­ la o uvrstitvi na prednostni vrstni red vložijo pritožbo pri županu Občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. Odločitev župana je dokončna. Prosilci vlog dovoljujejo Občini Grosuplje, da v skladu z veljavno zakonodajo preveri resničnost oz. verodostojnost priloženih dokazil. Za poprejšnjo ugotovitev stanja na terenu komisija po potrebi imenuje posebne delovne skupine. Sredstva bodo dodeljena v roku 30 dni po sprejetju dokončnega prednostnega vrstnega reda. OBČINA GROSUPLJE župan Janez Lesjak Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi 53. člena zakona o javnih financah (Ur.list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02) in pravilnika o postopkih za izvrše­ vanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS, št. 13/00, 65/00, 97/00, 09/01 in 66/01), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov progra­ mov izvajalcev na področju kul­ ture v letu 2002 Uporabnik proračunskih sredstev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Predmet javnega razpisa je sofi­ nanciranje oz. financiranje pro­ gramov na naslednjih področjih: - gledališkem, - glasbenem, - folklornem in plesnem, - likovnem in - literarnem področju. Na javnem razpisu lahko sodeluje­ jo naslednji izvajalci kulturnih programov s sedežem v občini Grosuplje: - ustanove, ki so ustanovljene za opravljanje dejavnosti v kulturi in so splošno koristne in neprofitne, - zavodi in druge organizacije, ki so registrirani za opravljanje dejavnosti v kulturi. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti. Merila za ocenjevanje predlogov programov so: dosedanji dosežki od 0 do 10 točk število izvedenih programov v letih 2000/2001 od 0 do 15 točk leta delovanja od 0 do 15 točk trajanje programa od O do 20 točk namen in vsebina programa od 0 do 40 točk Skupaj možnih: 100 točk Okvirna vrednost razpisanih sred­ stev je 2.500.000 tolarjev. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2002. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do ponedeljka 17. 6. 2002 do 11. ure na naslov: Občina Grosuplje, urad za gospo­ darstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresir­ ani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije in dvi­ gnejo razpisne obrazce pri ge. Nataši Brčan. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako PROGRAMI KUL­ TURE "NE ODPIRAJ - VLOGA ". Odpiranje ponudb bo v sredo 19. 6. 2002 ob 8. uri v sejni sobi občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 25 dneh od dneva odpiranja ponudb. Medsebojna razmerja med občino Grosuplje in izbranim izvajalcem se bodo uredila s pisno pogodbo. OBČINA GROSUPLJE, župan Janez Lesjak OBČINA GROSUPLJE Komisija za odlikovanje V skladu z 18. členom Statuta Občine Grosuplje (Ur. I. RS, št. 42/99) in 11. členom Odloka o nagradah in priznanjih občine Grosuplje (Ur. I. RS, št. 66/96) objavljamo RAZPIS o nagradah in priznanjih občine Grosuplje za leto 2002 1. člen Nagrade in priznanja se podeljujejo najzaslužnejšim posameznikom, podjetjem, zavodom, društvom in drugim organizacijam za uspehe in dosežke, ki imajo trajen pomen za razvoj, ugled in promocijo občine na javnem, kulturnem, gospodarskem, družbenem, znanstvenem, vzgojnoizobra- ževalnem ter drugem področju. Podeljene bodo naslednje nagrade in priznanja: - NAGRADA OBČINE GROSU­ PLJE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE - PRIZNANJE OBČINE GROSU­ PLJE Z ZLATIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE - PRIZNANJE OBČINE GROSU­ PLJE S SREBRNIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE - PRIZNANJE OBČINE GROSU­ PLJE Z BRONASTIM ZNAKOM OBČINE GROSUPLJE 2. člen Nagrade in priznanja se podeljujejo enkrat letno - ob občinskem prazniku 25. junija. I. Podelita se največ dve nagradi z zlatim znakom občine Grosuplje, ki se sestojita iz lis­ tine, zlatega znaka občine Grosuplje in denarne nagrade. Denarna nagrada se podeli samo posameznikom. Komisija lahko odloči, da se denarna nagrada ne podeli. Pravne osebe, zavodi in druge organizacije prejmejo le listino in znak občine Grosuplje. II. Podelita se lahko največ po dve priznanji občine v obliki: - listine in zlatega znaka občine Grosuplje, - listine in srebrnega znaka občine Grosuplje, - listine in bronastega znaka občine Grosuplje. 3. člen Predlog za podelitev priznanj in nagrad lahko podajo: občina, podjetja, zavodi, društva, kra­ jevne skupnosti, druge organi­ zacije in skupnosti, politične stranke ter občani občine Grosuplje. Predlog mora biti pisen in mora vsebovati poleg natančnih podatkov o kandidatu tudi ustrezno obrazložitev ter za katero nagrado ali priznanje kandidira. 0 podelitvi priznanj bo odločal Občinski svet občine Grosuplje na predlog Komisije za odlikovanja. 4. člen Pisne predloge z obra­ zložitvijo pošljite najkasneje do PETKA, 31. maja 2002, na naslov: OBČINA GROSUPLJE, Taborska cesta 2, Grosuplje - s pripisom " nagrade in priznan­ ja". KOMISIJA ZA ODLIKOVANJA Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, objavlja na podlagi pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 66/2001) naslednji JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov programov izvajalcev na področju interesnih dejavnosti mladih v letu 2002 1. Uporabnik proračunskih sred­ stev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje oz. financiranje programov na naslednjih področjih dela z mladimi: • organiziranje prostega časa otrok in mladine, • prireditve in • druga področja (informiranje, svetovanje, sodelovanje med mladimi, povezovanje mladinskih organizacij). 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo organizacije, ki delajo za mlade v občini Grosuplje: • društva, • zavodi, • druge organizacije. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisanih obrazcih in priložiti dokazilo o registraciji dejavnosti. 4. Merila za ocenjevanje predlo­ gov programov so: • namen programa in reference od 0 do 60 točk • trajanje programa od 0 do 20 točk • število udeležencev od o do 20 točk Skupaj možnih: 100 točk 5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 4.000.000,00 tolar­ jev. 6. Dodeljena sredstva morajo biti porabljena v letu 2002. 7. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do ponedeljka, 17. 6. 2002 do 11. ure na naslov: Občina Grosuplje, urad za gospo­ darstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresir­ ani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije in dvi­ gnejo razpisne obrazce pri ge. Nataši Brčan. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslo­ va prosilca in z oznako PROGRA­ MI MLADIH " NE ODPIRAJ - VLOGA ". 8. Odpiranje ponudb bo v petek 21. 6. 2002 ob 9. uri v sejni sobi občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 25 dneh od dneva odpiranja ponudb. 10. Medsebojna razmerja med občino Grosuplje in izbranim izva­ jalcem se bodo uredile s pisno pogodbo. Občina Grosuplje župan Janez Lesjak Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje, objavlja na podla­ gi 53. člena zakona ojavnih financah (Ur. list RS, št. 79/99, 124/00, 79/01 in 30/02 ) in pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna Republike Slovenije (Ur. list RS št. 13/00, 65/00, 97/00, 09/01 in 66/01), ki se smiselno uporablja tudi za lokalne skupnosti, JAVNI RAZPIS za zbiranje predlogov programov izvajalcev na področju turizma v letu 2002 1. Uporabnik proračunskih sred­ stev: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa je sofinanciranje oz. financiranje pro­ gramov na področju turizma in sicer v okviru: • organizacije različnih prireditev, • promocije turistične ponudbe, • akcij urejanja okolja ter • izvedbe različnih projektov v okviru pospeševanja razvoja turizma. 3. Na javnem razpisu lahko sodelujejo turistična društva, vključe­ na v Občinsko turistično zvezo Grosuplje, ki v skladu z odločbo o vpisu v register društev pri Upravni enoti Grosuplje izvajajo programe na področju razvoja turizma. Društva, ki niso vključena oz. ne delujejo v okviru Občinske turistične zveze Grosuplje, niso upravičena do sred­ stev iz tega razpisa. 4. Vsi izvajalci se morajo prijaviti na razpisnih obrazcih in priložiti fotokopijo odločbe o vpisu v register društev pri Upravni enoti Grosuplje. Merila za ocenjevanje predlogov programov so: • dosedanji dosežki od 0 do 10 točk •število izvedenih programov v letih 2000/2001 od 0 do 15 točk • leta delovanja od 0 do 15 točk • trajanje programa od 0 do 20 točk • namen in vsebina programa od 0 do 40 točk Skupaj možnih: 100 točk 5. Okvirna vrednost razpisanih sredstev je 2.000.000,00 tolarjev. 6. Dodeljena sredstva mora upravičenec porabiti v letu 2002. 7. Vloge za dodelitev sredstev morajo biti dostavljene do ponedelj­ ka, 17. 6. 2002 do 11. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospo­ darstvo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času urad­ nih ur dobijo tudi vse dodatne infor­ macije in dvignejo razpisne obrazce pri ge. Nataši Brčan. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z navedbo naslova prosilca in z oznako PROGRAM TURIZMA "NE ODPIRAJ - VLOGA". 8. Odpiranje ponudb bo v četrtek, 20. 6. 2002 ob 9. uri v sejni sobi občine Grosuplje, Taborska cesta 2, Grosuplje. 9. Prosilci bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 25 dneh od dneva odpiranja ponudb. 10. Medsebojna razmerja med občino Grosuplje in izbranim izvajal­ cem se bodo uredila s pisno pogod­ bo. Občina Grosuplje župan Janez Lesjak Občina Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje objavlja na podlagi 10. člena Zakona o športu (Uradni list RS, št. 22/98), 6. člena Pravilnika za vrednotenje športnih programov v občini Grosuplje (Uradni list RS, št. 38/01) in 72.člena Pravilnika o postopkih za izvrševanje proračuna RS (Uradni list RS, št.13/00) JAVNI RAZPIS za sofinanciranje programov na področju športa v občini Grosuplje za leto 2002 1. Naročnik: Občina Grosuplje, Taborska cesta 2,1290 Grosuplje. 2. Predmet javnega razpisa iz sredstev proračuna občine Grosuplje za področ­ je športa je sofinanciranje naslednjih programov: a) interesna športna vzgoja predšol­ skih otrok, b) športna vzgoja šoloobveznih otrok, c) športna vzgoja mladine, d) športna rekreacija, e) kakovostni šport, f) vrhunski šport, g) izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje strokovnih kadrov, h) delovanje društev in zvez, i) priznanje športnikom in športnim delavcem, j) promocijske športne prireditve, k) investicijsko vzdrževanje športnih objektov in površin. 3. Vsi programi morajo biti izvedeni v letu 2002. 4. Na javnem razpisu lahko sodelujejo naslednji izvajalci športnih programov: • športna društva, zveze športnih društev, kijih ustanovijo športna društ­ va za posamezna območja oz. panoge, zavodi, gospodarske družbe, zasebniki in druge organizacije, ki so na podlagi zakonskih predpisov registrirane za opravljanje dejavnosti na področju športa, vrtci in osnovne šole. Vsi izvajalci morajo k prijavi priložiti: • dokazilo o registraciji dejavnosti, • izjavo o zagotovljenih materialnih, prostorskih in organizacijskih pogojih za izvajanje programa, • izjavo o organiziranju redne vadbe najmanj 36 tednov v letu, • predstavitev vsebine programa, • številko žiro računa, • športna društva in njihova združenja imajo pod enakimi pogoji prednost pri izvajanju nacionalnega programa. 5. Izvajalci letnega programa športa se bodo sofinancirali na podlagi Pravil­ nika za vrednotenje športnih pro­ gramov v občini Grosuplje. 6. Vloge za dodelitev sredstev mora­ jo biti dostavljene do 17. 6. 2002 do 11. ure na naslov: Občina Grosuplje, Urad za gospodarst­ vo in družbene dejavnosti, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje, kjer lahko zainteresirani v času uradnih ur dobijo tudi vse dodatne informacije in dvigne­ jo razpisno dokumentacijo pri ge. Štef­ ki Perme. Ponudbe morajo biti dostavljene v zaprti kuverti z naved­ bo naslova ponudnika in z oznako PROGRAMI ŠPORTA "NE ODPIRAJ - VLOGA". 6. Javno odpiranje ponudb bo 19. 6. 2002, ob 15.30 v sejni sobi občine Grosuplje, Taborska cesta 2, 1290 Grosuplje. Prisotni predstavniki ponud­ nikov morajo strokovni komisiji pred­ ložiti pisno pooblastilo za zastopanje na odpiranju ponudb. 7. Medsebojna razmerja med občino Grosuplje in izbranim izvajalcem šport­ nega programa se bodo uredile s pisno pogodbo. 8. Ponudniki bodo o izidu javnega razpisa obveščeni v 25 dneh od dneva odpiranja ponudb. Občina Grosuplje župan Janez Lesjak Na podlagi Odloka o proračunu Občine Dobrepolje za leto 2002 (Uradni list RS, št. 9/2002), na pod­ lagi Odloka o proračunu Občine Grosuplje (Uradni list RS, št. 22/2002), na podlagi Odloka o pro­ računu Občine Ivančna Gorica (Uradni vestnik Občine Ivančna Gorica, št. 1/2002), Občine Dobrepolje. Grosuplje in Ivančna Gorica skupaj s pooblaščeno finančno organizacijo objavljajo IX. JAVNI RAZPIS za dodelitev posojil za pospeše­ vanje razvoja malega gospodarst­ va občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica. I. PREDMET RAZPISA Občine Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica s pooblaščeno finančno organizacijo razpisujejo posojilo za pospeševanje razvoja malega gospodarstva v občinah Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica v skupnem znesku 144.800.000,00 tolarjev. Namen posojil: - odpiranje novih delovnih mest, - nakup, urejanje in opremljanje zemljišča za gradnjo poslovnih prostorov, - nakup, graditev ali adaptacija poslovnih prostorov, - nakup nove opreme ali njena obno­ va. II. MERILA IN POGOJI Na razpis za dodelitev posojila se lahko prijavijo: - samostojni podjetniki posamezni­ ki, - podjetja v zasebni in mešani lasti. Sedež in dejavnost samostojnega podjetnika ali podjetja mora biti na območju sodelujočih občin. Posojila se prednostno dodeljujejo dejavnostim: - ki zagotavljajo delovna mesta, - ki so izvozno usmerjene, - ki omogočajo razvoj turizma, - ki dopolnjujejo proizvodne pro­ grame ostalega gospodarstva, - z visoko stopnjo inovativnosti, - ki uvajajo sodobne tehnologije. Posojila se daje: - za dobo do 5 let, - obrestna mera TOM + 1 %, - stroški odobritve 0,5 % - (enkrat­ no), - stroški spremljave 0,15 % (izraču­ nava se od neodplačane glavnice in sicer enkrat letno-od drugega leta naprej). III. VSEBINA VLOGE Gospodarske družbe morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Občine Ivančna Gorica), 2. splošni podatki o podjetju (opis podjetja, dejavnost, št. zaposlenih, poslovni partnerji-dobavitelji, kupci), 3. fotokopija sklepa sodišča o regis­ traciji podjetja in fotokopija vseh sprememb, 4. karton deponiranih podpisov, obvestilo Zavoda RS za statistiko o indentifikaciji razvrstitvi po dejav­ nostih, 5. bilančne podatke za zadnji dve leti, potrjene s strani Agencije RS za plačilni promet, 6. podatke o tekočem poslovanju, 8. BON - 2 obrazec ali BON - 3 obrazec, ki ne sme biti starejši od tedna dni ali podatke o stanju na računu in blokacijah izdane s strani banke, pri kateri je odprt transak­ cijski račun, 9. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja, 10. dokazilo o namenu porabe sred­ stev: pri nakupu poslovnega prostora: - overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo. - pri gradnji poslovnih prostorov: gradbeno dovoljenje, - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazila o lastništvu, - predračunsko vrednost investicij­ skih del z gradbeno dokumentacijo. pri adaptaciji poslovnih prostorov: soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti na prosilca za posojilo, - predračunsko vrednost adaptaci­ jskih del, - pogodbo o najemu in soglasje last­ nika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik. - pri nakupu osnovnih sredstev: predračun oz. račun osnovnega sredstva, - zavarovanje kredita (zemljiško­ knjižni izpisek in cenitev ne-pre- mičnin, dokumenti o vrednosti pre­ mičnin, podatki o poroku - enaki kot za kreditojemalca), druga doku­ mentacija po dogovoru. Samostojni podjetniki posamezni­ ki morajo vlogi priložiti: 1. obrazec banke (dosegljiv na sedežu Občine Ivančna Gorica), 2. obrtno dovoljenje oz. dovoljenje za opravljanje dejavnosti, 3. priglasitveni list samostojnega podjetnika, potrdilo o plačanih davkih in prispevkih, 4. potrdilo o prometu na žiro računu, 5. podatke o tekočem poslovanju, 6. davčna napoved z bilanco stanja in izkazom uspeha za zadnji dve leti, potrjena s strani Davčne uprave, 7. potrdilo o (ne) blokadi žiro raču­ na, 8. poslovni načrt oz. investicijski program za dobo kreditiranja, 9. dokazilo o namenu porabe sred­ stev, pri nakupu poslovnega prostora: 10. overjeno kupoprodajno pogodbo oz. prodajno pogodbo, pri gradnji poslovnih prostorov: - gradbeno dovoljenje, - zemljiškonjižni izpisek oz. dokazilo o lastništvu, - predračunsko vrednost investici­ jskih del z gradbeno dokumentacijo, pri adaptaciji poslovnih prostorov: - soglasje za adaptacijo del, ki se mora glasiti za prosilca za posojilo, - predračunsko vrednost adaptaci­ jskih del, - pogodbo o najemu in soglasje last­ nika za izvajanje adaptacijskih del, če bo adaptacijo izvajal najemnik, - pri nakupu osnovnih sredstev: predračun oz. račun osnovnega sredstva, - zavarovanje kredita (zemljiško­ knjižni izpisek in cenitev nepre­ mičnin, dokumenti o vrednosti pre­ mičnin, podatki o poroku), druga dokumentacija po dogovoru. IV. ROK ZA PRIJAVO Vloge za dodelitev posojila pošljite na naslov: Občina Ivančna Gorica, Sokolska 8, 1295 Ivančna Gorica. Rok za prijave je do 28.06.2002 oz. do porabe namenskih sredstev. Če vloga ne bo vsebovala zahtevane dokumentacije, bo zavrnjena. Medobčinski odbor za razvoj male­ ga gospodarstva občin Dobrepolje, Grosuplje in Ivančna Gorica bo najpozneje v 30 dneh po roku za pri­ javo odločal o dodelitvi posojil. Vse potrebne informacije dobite na sedežu Občine Ivančna Gorica pri ge. Božič na tel.: 7878-384, 7878- 385. OBČINA DOBREPOLJE župan Anton Jakopič l.r. OBČINA GROSUPLJE župan Janez Lesjak l.r. OBČINA IVANČNA GORICA župan Jernej Lampret l.r. KAKO JE Z NACRTI RAZVOJNIH PRO­ GRAMOV V OBČINI IN ŠE KAJ DRUGEGA. Gospod mag. Peter Verlič, občinski svetnik, predsednik Odbora za prostor, komunalno infrastrukturo in ekologijo in vodja svetniške skupine SDS v Občinskem svetu Občine Grosuplje (kot se uradno predstavlja v glasilu), skozi svoje redno dopisovanje v glasilu Grosupeljski odmevi, že ves čas man­ data pojasnjuje bralcem svoja razmiš­ ljanja in videnja dogajanj v občini, predvsem pa v občinskem svetu. Njegovo pravokativno in nekorektno pisarjenje je stvar njegovih osebnih, političnih ciljev, nepoznavanja tem­ atike in dejstev, o katerih piše, pred­ vsem pa njegove morale in o tem z njim nimam namena polemizirati. Vse kaj drugega pa je, ko g. Verlič občane skozi javne medije zavaja z izmišljeni­ mi in neresničnimi izjavami in inter­ pretacijami, s katerimi omalovažuje in lažno prikazuje delo in napore občin­ skih strokovnih služb in mene osebno. O samem delu občinskih strokovnih služb bom govoril kdaj kasneje. Ob tej priliki bi želel pojasniti samo nekaj dezinformacij, ki jih je g. Verlič navedel v zadnji številki glasila pod naslovom, KAKO NAPREJ Z RAZVOJNIMI NAČRTI OBČINE GROSUPUE. Nekajkrat sem že zapisal, da je v tem mandatu izredno težko peljati kakršne koli programe, saj mi opozici­ ja že od samega začetka mandata otežuje ali onemogoča vse tisto, kar pride kot pobuda iz mojih logov. Tako niso do sedaj sprejeli nobenega od občinskih programov, za katerimi sto­ jim sam. Vsakokrat imam velike težave, predvsem pa porabimo ogrom­ no časa že samo, ko svetnike prepriču­ jem v določene občinske zakonske obveznosti in nujne naloge. Občinske strokovne službe za vsako sejo občinskega sveta pripravijo obilico strokovnih obrazložitev, vendar se veči­ na svetnikov, med njimi tudi g. Verlič, niti toliko ne potrudijo, da bi gradivo vzeli iz kuverte in ga preleteli, če že ne strokovno proučili. Najbolj očiten dokaz je iz zadnjih prispevkov G. Verliča o javnih razgrnit­ vah Prostorskega plana občine. O zadevi je pisal samo, da je nekaj napisal. Očitno mu je pomembno (ali pa mu je naloženo), da se mora s svo­ jim imenom pojaviti v vsaki številki glasila, pa čeravno nima nič pametne­ ga napisati. O strokovnih stvareh je potrebno pisati strokovno in razumlji­ vo. Verjamem, da so tudi tolmačenja naših strokovnih služb kdaj preveč strokovna in za večino zainteresiranih občanov slabo razumljiva, vendar zato smo v občini vedno na razpolago, da ljudem, vsakemu posebej, dodatno pojasnimo problematiko. G. Verlič se odziva izrazito populis- tično in namesto da bi se posvetoval foiTrmr;?! m frr snrKtf rrf skr tJTriprij n Grrj*TjTjJ |r>. 4jQjq. PRI GRADNJI VAŠEGA NOVEGA AU ADAPTACIJI OBSTOJEČEGA OBJEKTA - fzntšrywn> FT^/raCT-flt frrrTrTfrsfrtfiTTTrf <7L 7fT/r ZQ Ttz e(f (75. 7T?r? (76 ali se sam strokovno usposobil, napiše nekaj mnenj, ki jih je slišal na javni razpravi. Glede na to, da jih sam ni v stanju strokovno oceniti, jih nekritično predstavi kot trditve. Očitno se ne zaveda, da je v funkciji občinskega svetnika in da kot tak ne more dajati neargumentiranih izjav "kar tja v en dan". Pri vsem pa je najbolj ne­ razumljivo to, da vsa ta vprašanja predhodno izpostavi na seji občin­ skega sveta in na njih dobi strokovne odgovore in tolmačenja, vendar je to kot bob ob steno. V svojem članku ponovno napiše in ponovi vse, kot da ni razumel, kaj mu je bilo obrazloženo. V zadnji številki tega glasila je korek­ tno obrazložil, kaj so Načrti razvojnih programov občine (v nadaljnjem besedilu NRP) in kako pomembno je tako planiranje. Pravilno je tudi navedel, da je župan dolžan občinske­ mu svetu ponuditi osnutek takega načrta. Vendar g. Verlič pa ob tem gladko zamolči, da sem jim ta osnutek NRP, ki v letu 2000 sicer še ni bil zakonsko obvezen, ob sprejemanju občinskega proračuna za leto 2000 ponudil že na začetku leta z datumom 1. februar 2000 (ima ga v gradivu). Ponujeni osnutek NRP občine za obdobje 2000 do 2004 je bil strokovno pripravljen na 55 straneh, vendar ga svetniki večine z g. Verličem na čelu niso želeli niti pogledati in so ga na seji gladko zavrnili. Da bi bila farsa popolna, so občinski osnutek NRP, ki so ga imeli štirinajst dni pred sejo v gradivu, uporabili in iz njega prepisali del numeričnega plana s področja šolstva, otroškega varstva, zdravstva in delno komunalne infra­ strukture, brez vsakršnih tekstualnih obrazložitev. Prepisane naloge so po svoje podvrednotili in terminsko pri­ lagodili, ne da bi ob tem pomislili, da ima občina še kake druge obveznosti. Ta "surogat nerealnih želja" (z dnem 24. februarja 2000), so na isto sejo prinesli kot nekakšen svoj program investicij in ga ob popolni ignoranci občinskega osnutka NRP gladko spre­ jeli (razprave ostalim svetnikom niso dovolili). Svoje gradivo so na sejo vsilili popolnoma mimo dnevnega reda in obvezne zakonske procedure, kar zaradi svoje večine v občinskem svetu ni bilo težko. Že v tistem trenutku sem jih opozo­ ril, da so naloge v njihovem planu investicij popolnoma nerealne, saj je bil dejansko spisek političnih želja. Za primer naj navedem, da so že v letu 2001 planirali izgradnjo dveh podružničnih šol (Št.Jurij so ovrednotili na 138 mio SIT in Žalno na 90 mio SIT). V letu 2002 so planirali izgradnjo še dveh podružničnih šol (Polica, 90 mio SIT in Račna, 70 mio SIT). V letu 2003 so postavili izgrad­ njo novega vrtca in katoliškega vrtca (100 in 50 mio SIT) ter adaptacijo Brinjskega gradu (50 mio SIT). V letu 2004 je bila planirana dograditev podružnične šole Šmar- je-Sap (50 mio SIT) in začetek izgradnje novega zdravstvenega doma (200 mio SIT). Tu so navedene samo največje in najbolj znane postavke iz nalog občine za prihodnje. Za lažje vred­ notenje navedenega programa moram navesti, da je vrednost investicije samo v POŠ Št.Jurij blizu 400 mio SIT in približno te vrednosti bodo tudi ostale šole in vrtec. Mislim, da k temu ni potreben poseben komentar. Ta biser strokovnega planiranja imam pri sebi in si ga bom shranil za vedno kot primer neverjetne naivnosti in nestrokovnosti. Na takem, od njih sprejetem progra­mu, me ti svetniki z g. Verličem na čelu stalno kritizirajo, da ne upoštevam in ne izvajam njihovega programa. V tem članku se je g. Verliču tudi zapisalo, da občina nima strokovnih podlag, na katerih bi slonelo planiran­ je. Občina ima vse potrebne strokovne podlage za tista področja, za katera je po zakonu pristojna: Prometno študijo, Energetsko študijo, Prostorske plane, Študijo o razvoju gospodarstva in pod­ jetništva v občini, Stanje in načrt razvojnih možnosti v kmetijstvu (če­ ravno občina nima nad kmetijstvom in gospodarstvom nikakršnih zakonskih pristojnosti), Načrt reševanja romske problematike. Na osnovi teh podlag so tudi pripravljeni elementi Načrta razvo­ jnih nalog občine, na kar sem g. Verliča opozoril že na seji OS, vendar je to očitno preslišal. Strinjam se, da nam nekaj celovitih študij še manjka, vendar to ne more bistveno vplivati na realno planiranje. V občinskem NRP so upoštevani in usklajeni tudi vsi Načrti krajevnih skupnosti, v tisti meri, ki omogoča izvedbo teh nalog v planiranem obdob­ ju. Na zahtevo občinskega sveta, ki je bila podana ob sprejemanju letošnje­ ga proračuna, smo na sejo v marcu ponovno predložili osnutek NRP. Očitno je bilo, da ga svetniki niso proučili, kar je bilo razvidno iz njihovih nestrokovnih pripomb in kritik. Nenačelna ugotovitev, da osnutek NRP ni dober, ker ne upošteva njihovega plana investicij, je bila kratka obraz­ ložitev in izgovor, da se je postopek prekinil s kratko razpravo in da je bil osnutek NRP ponovno zavrnjen. Zakonskega določila, da župan pred­ loži svetu osnutek NRP, občinski svet­ niki pa ga v razpravi uskladijo po svo­ jem okusu in željah ter takega spre­ jmejo, pri nas ne velja. Toliko truda si pa svetniki resnično ne bi naložili, če lahko na ta način v nedogled otežujejo delo občinskim strokovnim službam in županu. G. Verlič se velikokrat diči s svojo funkcijo predsednika Odbora za pros­ tor, komunalno infrastrukturo in ekologijo. To je eden najpomembnej­ ših odborov in njegova naloga je, da spremlja in proučuje razmere na svo­ jem področju, jih strokovno obravnava in daje občinskemu svetu v zvezi s tem svoje strokovne predloge in mnenja (Odbor je strokovno-posvetovalno telo Občinskega sveta). V tem mandatu se odbor pod vodstvom g. Verliča ni ses­ tal nikoli, razen v trenutkih, ko smo jim iz občine poslali gradiva za sejo sveta. To so mu člani odbora večkrat tudi oči­ tali. Večina članov (predvsem zunan­ jih) je sprejela funkcijo v odboru pred­ vsem zato, da bodo lahko kot poz­ navalci in strokovnjaki konstruktivno sodelovali v reševanju tozadevne prob­ lematike v občini, ne pa da bodo samo prebirali občinska gradiva in jih malo politično pokomentirali. Dejansko za kaj več ni časa, saj so seje izredno kratke in se velikokrat nadaljujejo brez omenjenega predsednika, ki predčas­ no zapusti seje. Meni je že nekajkrat očital, da odbo­ ra ne jemljem resno. Res je, kakor g. Verlič vodi odbor, je sedenje na teh sestankih čista zguba časa. Kot župan po funkciji nisem dolžan sodelovati na sestankih odborov, pa sem vendar prisoten na vseh sejah vseh odborov. Ni mi žal svojega časa, da tistim članom odbora, ki želijo strokovno in konstruktivno (ne politično) sodelovati in pomagati, nudim informacije in potrebna tolmačenja, ravno tako pa sprejemam njihove sugestije in pripombe. Na sejah odbora, ki ga vodi g. Verlič, pa sem bil večkrat kot on, predvsem pa na njih aktivno sodelu­ jem do konca. Župan Janez Lesjak KOMENTAR K NAČINU DOJEMANJA UREJANJA PROSTORA G. VERLIČA Odlok, za katerega g. Verlič meni, da se je prvič znašel na občinskem svetu pred štirimi leti, ima uradni naziv Spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročne­ ga plana občine Grosuplje za obdobje 1996-2000 in je bil na osnovi Sprememb in dopolnitev dolgoročnega plana za obdobje 1986-2000 ter družbenega plana za obdobje 1986- 1990 (UL RS Št. 3/93, 17/94 in 78/94) sprejet leta 1997 (UL RS št. 3/97, 57/98 in 70/98). Ponovne spremembe in dopolnitev so bile sprejete aprila 2001 (UL RS št 21/2001) in so strategijo pros­ torskega planiranja povzemale po dolgo­ ročnem planu občine Grosuplje. Občina Grosuplje je nameravala z naslednjimi spremembami plana počakati do spreje­ ma dolgoročnega plana Republike Slovenije, ki bi podal obvezna izhodišča in usmeritve za pripravo tovrstnega občinskega plana. Vendar se je v obdob­ ju od junija 1998 do maja 2001 nabralo skoraj 600 individualnih vlog s pobuda­ mi za spremembo namenske rabe zemljišč. Zato je prišlo do odločitve, da še pred sprejemom državnega pros­ torskega plana občina pristopi k reše­ vanju podanih pobud v postopku Sprememb in dopolnitev prostorskih ses­ tavin dolgoročnega in srednjeročnega plana občine Grosuplje, sprememba 2001. Kot je razvidno iz navedenega, spremembe tega prostorskega plana ne prinašajo strateških novosti v načrtovan­ ju in urejanju prostora, ampak so osre­ dotočene k spremembam namembnosti posameznih zemljišč na osnovi določil obstoječe zakonodaje. Vsak občan dobi informacijo o obvezni obliki vloge za spremembo plana pri pris­ tojnih občinskih službah, večkrat pa smo krajane obvestili tudi na srečanjih po kra­ jevnih skupnostih, da mora vloga vsebo­ vati opis predlagane spremembe, katere­ mu se priloži kopija zemljiškoknjižnega izpiska in katastrskega načrta. Osnutek odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana z obraz­ ložitvijo, v kateri je med drugim naveden tudi seznam meril in pogojev ter zakonov, na osnovi katerih so pripravljav­ ci pristopili k spremembam prostorskega plana, so prejeli vsi svetniki z gradivom za 32. redno sejo občinskega sveta, ki je potekala dne 5. 12. 2001 ter člani Odbora za prostor, komunalno infra­ strukturo in ekologijo, in sicer z gradivom za 28. sejo odbora z dne 3.12.2001. Enako gradivo, skupaj z grafičnimi prilogami, je bilo posredovano vsem kra­ jevnim skupnostim, pred tridesetdnevno javno razgrnitvijo osnutka odloka spre­ memb in dopolnitev prostorskega plana. V času javne razgrnitve, ki je potekala v januarju 2002, so bile v vseh krajevnih skupnostih (Grosuplje, Slivnica, Šmarje- Sap, Št. Jurij, Škocjan, Mlačevo, Žalna, Polica in Nova Gora skupaj z Račno) orga­ nizirane javne razprave, na katerih so pripravljavci plana, po uvodni obrazložitvi postopka sprejemanja plana, predstavili splošno tekstualni in grafični del osnutka plana in posameznikom odgovorili na vsa podana vprašanja. Odgovori na pred­ loge sprememb morajo biti pripravljeni v skladu s strokovnimi izhodišči in podani na način, ki je razumljiv tudi laikom, i Pripravljavci morajo spremembe plana pripraviti na osnovi predhodnih pogojev soglasodajalcev, veljavne zakonodaje in ostalih strokovnih usmeritev, kar pomeni, da mora biti vsebina odgovorov strokovno pripravljena. Ker je za mnoge urbanistični besednjak kompliciran, mora pripravljalec odgovore podati na čim bolj razumljiv način. Če so bile podane utemeljitve večini krajanov nejasne, kot v svojem članku piše g. Verlič, bomo v prihodnje poskušati odgovore podati v bolj enostavni obliki. Ljubljanski urbanistični zavod, ki je pripravljalec sprememb in dopolnitev prostorskega plana, je predloge za spre­ membe plana utemeljil tudi na osnovi • terenskih ogledov vseh naselij, kjer so bili podani predlogi za spremembe. V času javne razgrnitve so krajani podali 96 pripomb na predlagane rešitev, na osnovi katerih bodo pripravljavci plana pripravili predlog stališč do pripomb, sprejel pa ga bo občinski svet. To bo osnova za pripravo dopolnjenega osnut­ ka odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana, na katerega je potrebno pridobiti še soglasja vseh pris­ tojnih soglasodajacev s področja urejan­ ja prostora in so navedeni že v programu priprave. Ko vlada RS izda mnenje o usklajenosti predloga občinskega pros­ torskega plana z republiškim, ga sprejme še občinski svet. Za zaključek morda še to: Poudariti je potrebno, da so bile vse javne razprave v sklopu javne razgrnitve prostorskega plana pripravljene in vodene v skladu z zakonskimi določili. Zaradi ohranjanja koncepta organiziranja javnih razprav na krajevno značilen način, so bile orga­ nizirane po vseh desetih krajevnih skup­ nosti. Glede na velik odziv krajanov na javnih razpravah pa velja razmisliti, da bi se v bodoče gradivo za razprave pripravl­ jalo v digitalni obliki in predstavljalo v dvoranah z ustrezno prezentacijsko tehnologijo, kar bi znatno olajšalo način posredovanja odgovorov. Aleksandra Fatur vodja Urada za prostor Terorista brez staniola Za aprilsko-majske praznike je državna TV 1 prikazovala nekdaj popularen vojni film o partizanskih podvigih, borbah in zmagah. Film je bil narejen pred tremi desetletji, zato so se skozi ovojni staniol že začeli kazati deli nepodkupljive resnice: postrelitve ujetnikov ne doživljamo več kot domoljubno dejanje, ampak kot zločin, za katerega se lahko pričakuje povabilo v Haag. Podobno neusmiljeni, a pravični čas vse bolj najeda podobo Revolucije in njenih uresničevalcev. Na Grosupljem sta proslula zlasti Dolfe Jakhel in Stojan Šuligoj. Jakhel je bil od leta 1933 poklicni re­ volucionar. Na Grosuplje je kmalu po začetku vojne prišel kot inštruktor Partije, da je organiziral skupino, ki je, zavita v staniol boja proti tujcu, odšla v gozd, v resnici pa zato, da je terorizirala drugače misleče Slovence. 30. oktobra 1941 je Jakhel postal vojaški poveljnik 9 parti­ zanov. Deset dni pozneje sta se s politkomisarjem odločila uprizoriti malo šentjernejsko noč. V "osvobodilno" akcijo sta poslala tri likvidatorje: na Grosupljem, v Šmarju in Lipjenih naj pade po en "izda­ jalec". Temelj revolucionarne oblasti je teror, zato sta hotela med ljudi zasejati grozo. Umor na Grosupljem je uspel in direktor Tovarne je mladi vdovi z enoletno hčerko hinavsko podaril nekaj metrov platna za prazno posteljo. Kdo naj bi bili ostali dve žrtvi, kronist R. Polič ni zapisal, pa tudi staniolnih razlogov za njun načrto­ vani umor ne. 22. novembra je Jakhel poslal patruljo v Podbukovje, vas pri Krki, z nalogo, da ubije očeta petih otrok. O "odstranitvi" podbukovske žrtve sta s politkomisarjem razpravljala že v Ravnem Dolu peti dan po prihodu v gozd. Sam Polič piše, da so tedaj hoteli za "akcijo" pridobiti domačine v krajevnem organu nove oblasti, vendar so Krčani predlog zaradi pomanjkljivih dokazov zavrnili. Poslana ubijalca žrtve nista dobila, ustrelila pa sta njegovega 12- letnega sina. Sicer zelo izčrpni Polič o tem "uspehu" ne poroča in tudi zgodovinarka Milena Vrenčur ga je modro prezrla, nave­ den pa je v dokumentih, ki jih je zbral in komentiral zgodovinar Tone Ferenc. Uboj je tudi povojna Zveza zanikala, vendar smo na Plešivici našli človeka, pri katerem so se po razbitju čete 25. novem­ bra partizani nekaj dni zadrževali. Temu svojemu zaupniku in podporniku, ki je bil po vojni nekaj časa celo predsednik Zveze, so storilci sami povedali o dečkovi BODO GROSUPELJSKI ROMI IMELI SVOJEGA PREDSTAVNIKA V OBČINSKEM SVETU? AMANDMA K PREDLOGU ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O LOKALNI SAMOUPRAVI Poslanec Socialdemokratske stran­ ke Slovenije Janez Janša je vložil amandma k 14. členu predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalni samoupravi, ki ga bo obravnaval Državni zbor na svoji 14. seji. Predlagal je, da se med naštetimi občinami, kjer so naseljeni Romi in naj bi bile dolžne do rednih lokalnih volitev 2002 zago­ toviti predstavnika v občinskem svetu, črta občina Grosuplje. Predlog amand­ maja je bil vložen z naslednjo obraz­ ložitvijo: "V občini Grosuplje biva maloštevilč- na in nehomogena romska skupnost, ki kljub veliki medijski odmevnosti ob ure­ janju njihovih bivalnih razmer, ne izpol­ njuje pogojev za dodelitev lastnega mandata v 22-članskem občinskem svetu. Natančnih in ažurnih podatkov o številu živečih Romov v občini ni. Zadnje ugotovitve kažejo, da na Grosupljem živi približno 60 (šestdeset) Romov, ki imajo volilno pravico. Po predlogu zakona bi imela predstavnika v občinskem svetu "skupnost", ki ima manj kot 0,5 odstot­ ka volilnih upravičencev. V tem primeru bi morali v spremembo 101. člena vključiti še vsaj deset drugih slovenskih občin." Državni zbor to dopolnitev predloga zakona do torka, 14. maja 2002 (ko opravljamo zadnje korekcije) še ni sprejel. Jože Mlkllč LDS NAPAČNO USMERJENE DEMONSTRACIJE Slovensko zunanje ministrstvo je protest skupine nasprotnikov slo­ venskega vključevanja v zvezo NATO, ki so v petek (26. aprila 2002) med osrednjo slovesnostjo od dnevu boja proti okupatorju skušali vstopiti v Cankarjev dom, označilo za napačno usmerjenega. Po mnenju ministrstva ima vsakdo pravico izražati svoje mnenje in tudi protestirati, vendar v zakonitih okvirih demokratičnega sis­ tema, so zapisali v sporočilu za javnost. Kot pojasnjujejo na ministrstvu, je politiko vključevanja v zvezo NATO sprejel in usmeril Državni zbor, vlada in zunanje ministrstvo pa to politiko uresničujeta v skladu s svojimi pris­ tojnostmi, to politiko pa zagovarjajo vsi najvišji državni funkcionarji, vključno s predsednikom republike. Po STA novicah - 29. 4. 2002 smrti. Tretjič se je Jakhel izkazal 3. januarja 1942, ko je poslal tri iz svoje skupine, da so tik nad Perovim iz zasede napadli oskr­ bovalno skupinico tujih vojakov. Seveda bi jo lahko napadli globoko v gozdovih, toda potem bi izdal načelo revolucije: čim gorje, tem bolje. Napad se sicer ni najbolj posrečil: padel je eden od napadalcev, na nasprotni strani pa samo tovorna mula, toda tuji vojaki so vas zaradi napada še isti dan požgali, moške pa poslali v koncen­ tracijsko taborišče. Medvojno početje Stojana Šuligoja je nekoliko manj raziskano, vendar je še bolj grozljivo. Navadno se navaja, da je bil vodja SKOJ-a, vedno revolucionarno nače­ len in dosleden, zato so ga ovili v staniol vzornika povojnega pionirskega odreda, njegov kip pa postavili pred vhod osred­ njega otroškega vrtca, redko pa se omen­ ja, da je bil poveljnik prehodnega taborišča na Polici, kjer so mnoge mučili in pobili. Zaradi navedenih zgodovinskih dejstev je občinska komisija za imenovanje ulic aprila razpravljala o preimenovanju Jakhlove in Šuligojeve ceste. J. Muller ZBOR ČLANIC IN ČLANOV 00 LDS GROSUPLJE 11. aprila 2002 je na Grosupljem potekal zbor članic in članov občinskega odbora Liberalne demokracije Slovenije Grosuplje. Zbor je najprej obravnaval in brez pripomb sprejel poročilo o delu občinskega odb­ ora v letu 2001. Po daljši, a zelo konstruktivni in plodni razpravi, pa je bil sprejet tudi program dela za letošnje leto, s poudarkom na pripravah na bližajoče se lokalne volitve, za katere je s pripravami naš občinski odbor pričel že lansko leto. Članice in člani smo opredelili kar nekaj pomembnih nalog in priložnosti, ki nas bodo v pri­ hodnjih mesecih zaposlovali in nam omogočali, da lažje in bolje uveljavljamo naša skupna načela, želje in interese. Svojo podporo pri kandidaturi pa smo izrazili tudi sedanjemu županu občine Grosuplje, Janezu Lesjaku, za katerega smo bili nedel- jenega mnenja, da je že do sedaj dobro opravljal svoje delo ter da lahko tudi v pri­ hodnjem mandatu dobro in uspešno vodi življenje in razvoj naše občine. Ker je letos potekel mandat staremu vodstvu občinskega odbora LDS, se je na zboru zaključil tudi več mesecev trajajoč kandidacijski postopek za volitve nove predsednice/predsednika, sekretarke/sekretarja in članic/članov izvršnega odbora LDS Grosuplje. Člani in članice Liberalne demokracije Slovenije so za predsednika občinskega odbora izvolili dr. Miroslava Kranjca, za sekretarko pa Aljo Gabrijel. Oba sta funkciji opravljala že v pravkar zaključenem mandatu. Za novo članico in člane Izvršnega odbora LDS pa so bili izvoljeni Marta Hrovatin, Milan Hojč, Brane Lampret, Dejan Vuga in Boris Legan. Še vedno pa so članica in člani izvršnega odbora po funkciji kot občinske svetnice in svetniki tudi Andreja Smolič, Božidar Gabrijel, Franc Štibernik in Jože Intihar. Zbor članov in članic pa so s svojo udeležbo počastili tudi generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije Peter Jamnikar, novi sekretar izvršnega odbora LDS Sašo Stojanovič, župan občine Grosuplje Janez Lesjak ter predsednica in predsed­ nik občinskih odborov LDS Ivančna Gorica in Dobrepolje Sonja Maravič in Slave Palčar. Prisotnost vseh navedenih gostov izkazuje močno navezanost, ki smo jo občinski odbori bivše občine Grosuplje uspeli ohraniti, kakor tudi dobro sodelovanje in razumevanje z vodstvom stranke na nivoju državne organiziranosti, kar nam daje veliko vzpodbudo tudi za naše delo v prihodnje. Vse, ki bi želeli z nami soustvarjati delo in načrte občinskega odbora tudi v pri­ hodnje, vabimo, da se nam pridružite (prijavnico lahko najdete na spletnih straneh stranke www.lds.si), nas obiščete na naših spletnih straneh (www.grosuplje.lds.si) ali pa nam pišete na naš elektronski naslov grosuplje@lds.si. dr. Miroslav Kranjc predsednik 00 LDS Grosuplje PRETEKLOSTI NISMO USTVARJALI SAMI Tukaj so prvi talci izsanjali zgodnje sanje, je 26. aprila na slovesnosti ob obletnici ustanovitve Osvobodilne fronte in ob dnevu upora proti okupatorju v Radohovi vasi poudaril slavnostni go­ vornik, poslanec Miran Potrč. Tako je spomnil na pomembnost zgodovin­ skega obdobja pred 61-imi leti in orisal pot upora proti okupatorju, ki seje pričel 27. aprila 1941 z ustanovitvijo Osvobodilne fronte. Delovanje mnogih nam je takrat na prag položilo domovi­ no, jezik, kulturo. Te, na videz krhke vrednote, so postajale vse trdnejše, in ravno takrat, kojih je poskušal kdo oma­ lovaževati, zmanjšati, teptati, so postale steber naroda. V svojih razmišljanjih je Potrč posebej opozoril tudi na leto kas­ neje, na 28. april, ko so v Radohovi vasi na Dolenjskem, v tedanji ljubljanski pokrajini, padli prvi talci. Na njihovo smrt spominja spomenik ob stari hruš­ ki, ob kateri so bili postreljeni in kjer so jim zle sile ukradle mlada življenja. Predsednik republike Milan Kučan je njim v spomin položil venec na spominsko obeležje. Prisotnim je na prireditvi, ki so jo pripravili Združenje borcev NOV - občin­ ski odbor Grosuplje in krajevni odbor Ivančna Gorica, Občina Ivančna Gorica in Sklad za ljubiteljske kulturne dejavnosti - območna izpostava Ivančna Gorica, spre­ govoril tudi župan občine Ivančna Gorica Jernej Lampret, nastopili so učenci osnovne šole Ferda Vesela Šentvid pri Stični, godba Stična in moški pevski zbor Šentvid pri Stični. Slovesnost je povezovalka zaključila z optimistično mislijo: zmeraj se na novo rojeva novo. Nov up, nova misel, nov dan. Obiskovalci pa so potem praznični večer preživeli ob poslušanju partizanskih pesmi v Kulturnem domu v Ivančni Gorici. Tadeja Anžlovar Spomenik v Radohovi vasi, kjer so bili postreljeni prvi talci "Obdobje pred 61-imi leti je pomembno tudi za današnji čas", je dejal poslanec ZLSD Miran Potrč NOVA CELOSTNA PODOBA SLS ŽENSKE SMO MARLJIVA IN VZTRAJNA BITJA Pri pripravi in oblikovanju nove grafične podobe stranke je Slovenska ljudska stranka s pomočjo sodelavcev analizirala grafične in celostne podobe evropskih ljudskih strank, podobe slovenskih političnih strank in grafične in celostne podobe blagovnih znamk v Sloveniji. Delo na grafični in celostni podobi stranke je izhajalo iz želje, da SLS postane poli­ tična stranka, ki je s svojo novo grafično in celostno podobo že na prvi pogled prepoznavna, unikatna ter sveža. Z izpostavitvijo zelene barve je stranka ohranila barvo, ki je bila že prej prisotna v grafični in celostni podobi in tako vizualno poudarja ohranjanje stika s tradicijo, vendar pa s poživitvijo barve, da je bolj svetla, nakazuje spremembe delovanja in pozicije stranke v slovenskem političnem prostoru. Uporabljena je bila tudi modra, ki je zagotovo slovenska barva, beseda modro pa pomeni tudi pametno, razmišljujoče in premišljeno. Modro barvo kot simbol evropskosti uporab­ ljajo v okviru grafičnih in celostnih podob tudi vse evropske ljudske stranke. Znak, ki je oblikovan s pomočjo teh dveh barv, ima mehke linije prehoda. Slovenska ljudska stranka, občinski odbor Grosuplje NE GRE RADA MAČKA OD SALA Zadnji dan leta 1958 je bil sprejet zakon, s katerim so bila podržavljena stanovanja in poslovni prostori, ki jih lastniki niso sami zasedali, ter vsa gradbena oz. zazidljiva zemljišča. Tako so tovariši gradili novi, čudoviti svet. Z dnem sprejetja zakona so stavbe in zemljišča postala famozna druž­ bena lastnina, bivši lastniki pa so imeli pravico, da jih uporabljajo, dok­ ler ni občina ali kak drug državni organ izdal individualnega upravnega akta, da se jim odvzame tudi pravica uporabe. Ko se je novi svet sesul, je bil spre­ jet zakon o denacionalizaciji: če so krivično odvzete nepremičnine v lasti pravnih oseb, jih dobijo upravičenci nazaj v naravi, sicer pa jim bo izplačana odškodnina v obliki obveznic, in sicer v dobi 20 let. Pravniki Slovenske odškodninske družbe, vladne ustanove za izplače­ vanje odškodnin, kadar premoženja ni mogoče vrniti v naravi, pa so pogruntali, da je bila nacionalizacija dvostopenjska: najprej odvzem last­ ninske pravice, nato odvzem pravice uporabe. Predpisi iz leta 1963, ki določajo drugo stopnjo odvzema, pa niso navedeni v zakonu o denacional­ izaciji, torej: Če je bil drugi korak odvzema izvršen po letu 1963, se naj zahteva upravičenca zavrže, torej naj ne dobi ne zemljišča ne odškodnine. Seveda se s takšno razlago zakona upravičenci niso strinjali, vendar je Upravno in Vrhovno sodišče razsodilo v korist Slovenske odškodninske družbe. Po novembru 2000 je SOD- ova "pravna praksa" prešla tudi na upravne enote, ki so po istem siste­ mu začele zavračati vračanje v na­ ravi. In nato so prišla še interna navodila z Ministrstva za okolje in prostor in denacionalizacija je na navedenem segmentu popolnoma ustavljena. Zdaj je spor na Ustavnem sodišču. J. Muller SREČANJE NA GROSUPLJEM Del omizja gostiteljev in gostov na srečanju koalicije Slovenija Grosuplje, 20. aprila - Občinska odbora N.Si in SDS Grosuplje sta v okviru koalici­ je Slovenija pripravila srečanje svojih članic in članov. Vabilu organizatorjev sta se odzvala tudi predsednika obeh strank, dr. Andrej Bajuk in Janez Janša, ter neodvis­ na predsedniška kandidatka ga. Barbara Brezigar. V skladu s Pismom o nameri, podpisan­ im septembra, v katerem sta občinska odbora obeh strank začrtala smernice medsebojnega sodelovanja, je bilo tokrat organizirano skupno srečanje, ki ga je dodatno popestril obisk članov koalicije Slovenija iz Podravske regije. Gostje, ki so vrnili jesenski obisk Grosupeljčanov. so si v spremstvu gostiteljev najprej ogledali šmarsko in šentjursko cerkev ter tabor Cerovo. Po kosilu pa so se pridružili koali­ cijskemu srečanju. Nepričakovano velika udeležba (po oceni organizatorjev seje na prireditvi zbralo več kot 600 obiskovalcev) je presenetila organizatorje, tako da so bili prostori Gasilskega centra Grosuplje kar pretesni za tolikšno množico. Na začetku uradnega dela prireditve sta navzoče pozdravila predsednika občinskih odborov obeh strank, Mihael Kadunc in Božo Predalič. Oba sta poudarila pomen tkanja trdnejših vezi med sorodnimi poli­ tičnimi opcijami. V sodelovanju med strankami, ki mora temeljiti na poštenju, pravičnosti in zaupanju, predsednika občinskih odborov obeh strank vidita tudi edinega poroka za uspeh na bližajočih se lokalnih volitvah. V tem duhu je bil z odobravanjem sprejet tudi pozdravni nagovor predsednika UO SLS Grosuplje Matjaža Trontlja. Izrazil je svojo podporo S folkloristi Je zaplesal tudi dr. Andrej Bajuk koaliciji Slovenija, se zavzel za tesnejše sodelovanje med strankami z desno poli­ tično usmeritvijo, pohvalil zgledno sodelo­ vanje pomladnih strank v Občinskem svetu ter poudaril nujnost takšnih odnosov tudi v prihodnje. Mag. Peter Verlič je kot predsednik Obljubljanske regijske koordinacije Socialdemokratske stranke izpostavil pomen skupnih druženj, sproščenih pogovorov ter izmenjav mnenj in izkušenj znotraj koalicije Slovenja. Obiskovalcem je na kratko spregovoril tudi kot vodja Kluba svetnikov SDS Grosuplje. "Občina Grosuplje ima kot hitro rastoča primestna občina vse možnosti, da se razvije v mesto, po drugi strani pa imamo čudovito podeželje, ki ga moramo ohraniti tudi vnaprej. Po pretečenem štiriletnem man­ datu ugotavljamo, da občina Grosuplje nima prave vizije. Še vedno pijemo vodo, ki teče po azbestnih ceveh, večina naselij nima urejene kanalizacije, ceste so dotra­ jane, manjkajo pločniki... V občini nimamo jasno opredeljenega bodočega pros­ torskega razvoja, manjka strategija razvoja gospodarstva, podjetništva in kmetijstva, pereče področje družbenih dejavnosti, kije danes v občini razdrobljeno in nepo­ vezano, pa potrebuje novo in učinkovitejšo organiziranost. Letos v jeseni smo s skup­ nimi močmi takšnemu stanju trdno odločeni narediti konec," je zaključil mag. Verlič in bil deležen glasnega odobravanja. Kot častna govornika sta zbranim spre­ govorila tudi dr. Andrej Bajuk in Janez Janša. Na kratko sta se dotaknila nekate­ rih aktualnih dogodkov v Sloveniji. Dr. Bajuk je opozoril na lastninjenje zavaroval­ nic ter prodajo bank. Izrazil je upanje, da bo NLB po prodaji tretjinskega deleža veliko bolj skrbela za potrebe malega go­ spodarstva na Slovenskem in se ne bo več ukvarjala z dvomljivimi naložbami v jugo­ vzhodni Evropi. Obžaloval pa je dejstvo, da država s takimi in podobnimi prodajami re­ šuje javni dolg in krpa proračunske luknje. G. Janša je opozoril, da je sedanji vladi prav malo mar, ali so Slovenci seznanjeni z njenim početjem. Tako je npr. vse do nedavnega izkrivljala podatke o tem, koliko bo davkoplačevalce stalo novo leta­ lo. Javnost na primeru vladnega letala spoznava, kaj sedanja vlada v resnici počne. Njene napake so tako očitne, da je prišlo do zavračanja cenzure celo na nacionalni televiziji. Ko je vlada zaznala negativne odzive javnosti, se je zatekla k različnim zasilnim izhodom. Eden takšnih je bil poskus naprtitve odgovornosti za nakup letala na pleče opozicije. "Po zad­ njih državnozborskih volitvah opozicija nenehno opozarja, kako je številčno šibka. Tisti, ki je na oblasti, je odgovoren za tisto, kar dela. Potemtakem morajo odgo­ vornost za nakup novega vladnega letala nositi stranke vladajoče koalicije," je poudaril Janez Janša. Gostja prireditve je bila tudi neodvisna kandidatka za predsednico RS Barbara Brezigar. S svojim nastopom je dala jasno vedeti, da je pripravljena prevzeti mesto predsednice države in s tem vse odgo­ vornosti, povezane s to funkcijo. Njen samozavestni nagovor je tako ženski kot moški del publike prepričal, da so tudi ženske zmožne opravljati naloge javnega in političnega življenja. "V slovenski politiki je čas za nove ljudi, tudi za ženske. Ženske smo marljiva in vztrajna bitja, v sebi nosi-Nagovor neodvisne predsedniške kandidatke Barbare Brezigar je bil na prireditvi koalicije Slovenija v Grosuplju zelo toplo sprejet. Med družabnim srečanjem, ki je sledilo, se je priložnost za pogovor z njo ponudila kar sama od sebe. Ga. Barbara Brezigar, vidim, da bi mnogi obiskovalci z vami radi izmen­ jali nekaj besed. Občutek imam, da se tudi vi radi pogovarjate z njimi. Zelo rada. Verjetno sem taka malo že po naravi, v svojem poklicu pa sploh moram slišati čim več strani ter prob­ leme osvetliti iz vseh možnih zornih kotov. Je to vaš prvi obisk v Grosuplju? Sploh ne. Velikokrat sem se ustav­ ljala v Grosuplju, ko sem se peljala na vikend, ki ga imajo starši v Zagradcu. Kot državna tožilka pa sem bila velikokrat tudi na tukajšnjem sodišču. Danes ste bili zelo toplo sprejeti. Kakšno se vam zdi Grosuplje in nje­ govi prebivalci? Imam zelo dober občutek, podpora ljudi mi ogromno pomeni. Vesela sem, da so ljudje razumeli, da mislim, želim in hočem samo dobro. Tudi sicer imam z ljudmi v tem delu Slovenije lepe izkušnje. Prodajalke po trgovinah, natakarice po gostilnah, sodniki in sodnice, strojepiske, administrativne delavke ter drugi zaposleni na sodišču so bili do mene vedno prijazni in ustrežljivi. Ali ima po vašem mnenju naša občina možnosti za nadaljnji razvoj? Nedvomno. Grosuplje leži tik ob avtocesti. Do Ljubljane je kvečjemu 20 minut vožnje. Možnosti za gospodar­ ski, kulturni in družbeni razvoj so torej naravnost idealne. Potrebno pa je pametno gospodarjenje in vodenje občine. Tako kot v vseh obljubljanskih občinah bi, po mojem mnenju, morali biti bolj previdni pri gospodarjenju s prostorom in ravnanjem s komunalni­ mi odpadki, varstvu okolja pa namen­ jati večjo pozornost. V Sloveniji se s politiko ukvarja le malo žensk. Kako to, da ste vi vstopili v politiko? Nisem članica nobene politične stranke. Zame je politika tisto področ­ je družbenega delovanja, kjer se na predvideni način soočijo različni pogle­ di na soustvarjanje skupnega življenja. Ženske smo vztrajna, marljiva, odloč­ na, a nežna in čuteča bitja. V javno in politično življenje lahko vnesemo nekaj novega. Kot državna tožilka vem, kako zelo je za ljudi pomemben občutek varnosti. Tako kot se otrok počuti varnega le v urejeni družini, se tudi ljudje počutijo varne le v urejeni državi. Vsi državljani imamo pravico biti srečni. Ničesar nas ne sme biti strah. Ste se Iz navedenih razlogov odločili sprejeti tudi kandidaturo za predsednico države? V kandidaturo sem šla brez tak­ tiziranja. Ne gre za ozek osebni interes. Vodi me želja dobro in pošteno voditi državo v korist nas vseh. Sami zmoremo malo, skupaj vse, kar je real­ no mogoče. Vloga predsednika je povezovalna in ne sme nikogar izključevati. Tako lahko dosežemo enotnost iz obdobja osamosvajanja. Dosezimo, da bo Slovenija zgodba o uspehu za nas vse in ne le za redke izbrance. Kako pa se vidite kot bodoča predsednica Slovenije? Naloga predsednika ni, da bi vodil gospodarstvo, pisal zakone ali se vtikal v konkretne odločitve sodne veje oblasti. Njegova naloga je, da v državi doseže tisto stopnjo enotnosti, ki bo dajala možnost pobude vsem. Njegova naloga je, da opozarja na nerazumne in krivične zakone, da mora oblast v državi pripadati zakonu in ne samovolji ter da bo pravo po meri ljudi in ne ljud­ je po meri prava. Janez Plntar Ekipi Iz Grosupljega In Podravjazgo. Barbaro Brezigar pred "začetnim strelom". mo nežnost in odločnost," je svoje zaključne misli zbrani množici položila Barbara Brezigar. Objavljamo tudi krajši intervju z njo. Prireditev je popestril moški pevski zbor Barje ter folklorna skupina iz Račne. Uradnemu delu prireditve je sledila izmen­ java spominskih daril. Štajerci so predsed­ nika SDS Janeza Janšo spomnili, da jih je ob svojem obisku v Podravju izzval na nogometno tekmo proti Grosupeljčanom. Kljub deževnemu vremenu je bil predsed­ nik SDS hitro v športni opremi, sestavil je grosupeljsko ekipo, sam pa prevzel mesto vratarja. Štajerci pred svojim predsed­ nikom niso imeli prav nobenega rešpekta in kmalu so zabili prvi gol. To pa je bil tudi edini zadetek, ki so ga dosegli. Janez Janša je namreč za tem svoj gol "zaklenil" in Grosupeljčani so zmagali z rezultatom 3 : 1. Kot gledalca sta se neizmerno zabavala tudi dr, Andrej Bajuk, ki je s folk­ loristi tudi zaplesal, in ga. Barbara Brezigar, ki je na nogometni tekmi izvedla začetni udarec. Družabno srečanje se je nadalje­ valo ob domači glasbi. Janez Plntar SODNI ZAOSTANKI V REPUBLIKI SLOVENIJI NEKOLIKO SIRSI POGLED NA RAZVOJ Vlada RS in Vrhovno sodišče RS ugo­ tavljata, da kljub pomembnim premikom v zadnjih letih, država pravice sojenja še vedno ne zagotavlja v rokih, ki bi v celoti ustrezali navedenim ustavnim določbam in standardom najboljših evropskih držav. Sodni zaostanki na posameznih stopnjah obravnavanja, področjih dela in sodnih območjih so tudi po statističnih podatkih za leto 2001 zelo veliki, pri čemer je stan­ je natančneje opisano v nadaljevanju tega gradiva. Državni zbor RS je ob sprejemu Zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o sod­ niški službi dne 31. 5. 2001 sprejel dodat­ ni sklep, s katerim je predlagal Vladi RS in Vrhovnemu sodišču RS, da ustanovita skupno strokovno skupino, ki naj prouči in pripravi analizo vzrokov za nastanek sod­ nih zaostankov. V obdobju od leta 1990 do leta 2000 se je število zadev, ki so jih sodišča preje­ mala v delo (tako pomembnejših zadev, kot vseh zadev) zmanjševalo, kar pomeni, da povečanje zaostankov ni posledica večje obremenitve sodišč z večjim številom zadev v navedenem obdobju. Naraščanje zaostankov je torej posledica manjšega števila rešenih zadev, zaradi zmanjšane učinkovitosti sodišč in storil­ nosti sodnikov v omenjenem obdobju, predvsem v letih od 1994 do 1997. Povečanje števila rešenih zadev in s tem postopno zmanjšanje nastalih zaostankov pa je značilno za zadnji del navedenega obdobja. Iz primerjave globalnih podatkov za vsa sodišča lahko ugotovimo, da je bil najpomembnejši neposredni razlog za nastale zaostanke - zmanjšana storilnost sodišč. To potrjujejo statistični izkazi števila rešenih zadev. Od leta 1990, koje bilo rešenih 548.697 zadev, se je število rešenih zadev nenehno zmanjševalo do leta 1996 (rešenih 428.403 zadev, indeks 78). Od tega leta dalje pa se je povečevalo in je v letu 1999 doseglo število 585.695 (indeks 107), v letu 2000 pa 558.797 rešenih zadev (indeks 102), kar pomeni, da se je šele po devetih letih vrnilo na začetno raven iz leta 1990. Število sodnikov seje pri vseh sodiščih povečalo. V okviru twinning projektov je bilo večkrat poudarjeno, da je povprečno število sodnikov v Republiki Sloveniji (glede na število prebivalcev) med najvišji­ mi v Evropi. Hkratna ugotovitev, da v posameznih evropskih državah precejšnje število nalog, ki jih pri nas opravljajo sod­ niki (in strokovni sodelavci), zaupajo pose­ bej usposobljenemu sodnemu osebju, že v tem delu analize vodi k dvema sklepo­ ma: - da je potrebno na normativni in orga­ nizacijski ravni omogočiti razbremenitev sodnikov z uvedbo (glede na sedanje pod­ lage, ki to delno že omogočajo, pa tudi s takojšnjo večjo zasedbo in izrabo) pomožnih sodnih poklicev in s tem povečati učinkovitost dela sodišč in - da bo ob zmanjševanju zaostankov in z ustreznim prerazporejanjem kadrov dol­ goročno možno postopno zmanjševati število sodnikov v Republiki Sloveniji na evropsko primerljivo raven. Delež sodnih zaostankov po sodnem redu, če upoštevamo samo pomembne­ jše zadeve, pri vseh sodiščih znaša 40,8 %, kar pomeni, da še vedno slaba polovi­ ca zadev, ki jih sodniki prejmejo v delo, ni rešena v času, ki naj bi v poprečju zadoščal za njihovo rešitev. Če upošteva­ mo število vseh nerešenih zadev, pa znaša delež sodnih zaostankov po Sodnem redu kar 56,9 %. Najpomembnejša ugotovitev v tem trenutku je, da sodišča obvladujejo tekoči pripad zadev, kar pomeni, da bi že danes lahko zagotavljala sodno varstvo brez časovnih zamikov, seveda, če ne bi še vedno bila obremenjena z zaostanki iz prejšnjih let. RAZLOGI ZA ZAOSTANKE Na splošni ravni je možno oblikovati oceno, da so sodni zaostanki, do katerih je prišlo sredi devetdesetih let prejšnjega stoletja, predvsem posledica naslednjih razlogov, povzetih in prikazanih po stopnji njihovega pomena in vpliva na delo sodišč: - zahtevne zakonske in organizacijske izvedbe ustavnega načela o delitvi oblasti, z oblikovanjem neodvisnega sodstva, pri čemur so spremenjenemu položaju sodišč in sodnikov le postopno sledile vse normativne in organizacijske spremembe, ki so nujne za učinkovito izvrševanje sodne funkcije, - v tem okviru opravljene reorganizacije sodstva v letih 1994 in 1995 s podaljšan­ imi učinki velikih organizacijskih in kadrovskih sprememb, ki jih je povzročila, - zmanjšane storilnosti v obdobju pred in po izvedbi sodne reforme, zaradi same reforme in spremljajočih posledic, s postopnim povečanjem storilnosti šele po organizacijski in kadrovski ustalitvi in ob ponovni uvedbi normativov pričakovane­ ga obsega sodniškega dela, - nezadostne pozornosti pri spremljanju statističnega gibanja zadev in zmanjšane storilnosti predvsem v obdobju od 1994 do 1997 ter posledične zamude pri pripravi in izvedbi ukrepov za povečanje učinkovitosti dela, - povečane fluktuacije sodnikov z upokojitvijo ali odhodom izkušenih sodnih kadrov v zasebni sektor (odvetništvo, notariat, pravne službe), pri čemer so te sodnike postopno nadomestili mlajši in manj izkušeni, - neustrezne odzivnosti na razpisana prosta sodniška mesta, zaradi nego­ tovosti vstopa v sodniški "karierni" sistem, ob nezadostnih možnostih za zadržanje najboljših kadrov po opravljenem državnem pravniškem izpitu, za izkušene in uveljavljene kadre pa tudi zaradi neustreznega plačnega statusa, - družbenih sprememb, ki so hkrati potekale na vseh področjih in vplivale na delo sodišč, vključno s povečano zahtevnostjo obravnavanih zadev v celot­ nem navedenem obdobju. V zadnjem obdobju so bili, prav z namenom pospešitve reševanja zadev in odprave zaostankov, bistveno spremen­ jeni Zakon o kazenskem postopku, Zakon o pravdnem postopku, Zakon o izvršbi in zavarovanju in Zakon o upravnem sporu. Ocena učinkov teh sprememb je izhodišče tudi za pripravo morebitnih novih, ki naj bi pospešile odpravo zaostankov. Organizacijo dela sodišč, ki je v rokah predsednikov sodišč, bo potrebno preučiti ne samo z vidika uveljavljenih organizaci­ jskih načel, pač pa tudi z vidika usmerjan­ ja in povezovanja delovnih procesov po posameznih področjih ter upoštevanja načel gospodarnosti, učinkovitosti in uspešnosti. Na učinkovitost sodišč v pomembni meri vpliva delo drugih pravosodnih organov. Za potrebe ocene njihovega vpli­ va na učinkovitost sodstva je pomembno ugotoviti, da je Državno tožilstvo RS na vseh stopnjah v zadnjem obdobju svoje zaostanke bistveno zmanjšalo, tako da je v posamezni fazi kazenskih zadev tožilsko delo opravljeno praviloma v treh mesecih. Nekoliko drugače je pri državnem pravo­ branilstvu, ki je tudi zelo obremenjeno z vrsto zadev. Možno pa je ugotoviti, da bi učinkovitejše, predvsem bolj selektivno delo pravobranilstev z večjimi pooblastili za poravnavanje v postopkih, lahko pomembno zmanjšalo obremenitev sodišč in s tem prispevalo k odpravi zaostankov. Ukrepi za odpravo in preprečevanje zaostankov pa bodo predvsem usmerjeni še naprej na: - zakonodajno področje, - področje izobraževanja, - sistemizacijo, kadrovsko zasedbo in opremo sodišč, - ter informatizacijo poslovanja sodišč. Pristojnosti pri odpravi zaostankov in odgovornosti zadevajo vse tri veje oblasti. Iz gradiva za novinarsko konferenco pravosodnega ministra, g. Ivana Bizjaka, z dne 26.4. 2002. V lanskem letu so občine Brezovica, Dobrepolje, Horjul, Ig, Ivančna Gorica, Logatec, Škofljica, Velike Lašče in Vrhnika po predhodni odločitvi, da sodelujejo pri pripravi Skupnega raz­ vojnega programa občin interesne regije južno od Ljubljane, dobile v roke izdelano I. in II. fazo tega programa. V kratkem bo izdelana tudi zaključna faza programa. Strokovni vodja pri tem programu je priznani strokovnjak na tem področju, dr. Lojze Gosar, sicer pa tudi predavatelj demografije na inter- disiplinarnem podiplomskem študiju prostorskega in urbanističnega plani­ ranja Fakultete za gradbeništvo in geo­ dezijo v Ljubljani in eden od začetnikov razmišljanj o regionalizaciji Slovenije. Razvojni program pa je v sodelovanju s pristojnimi za posamezna področja v občinah pripravila delovna skupina v okviru zavoda Naš laz. V razvojnem programu so poleg opisa naravnogeografskih regij, meril za usmerjanje razvoja v posameznih območjih, izbranih podatkov o osred- njeslovenski statistični regiji s poseb­ nim obzirom na občinah interesne regi­ je južno od Ljubljane, izbranih demografskih analiz s komentarji in karte kazalcev za 10 občin ter analize vprašalnikov, pregleda naravne in kul­ turne dediščine, raziskani tudi razvojni problemi po posameznih problemskih področjih, izpostavljeni nekateri raz­ vojni potenciali, prednosti, priložnosti, ovire, slabosti in nevarnosti za razvoj posameznih območij, opisana je prob­ lematika Ljubljanskega barja in nakazane so strateške razvojne usmeritve območja. Izpostavljene pa so celo izbrane razvojne dileme in problematika upravne razdelitve. Program je opremljen z računalniško obdelanimi barvnimi preglednimi te­ matskimi kartami s sodobno GIS tehnologijo, ki jo je mogoče primerjati z občinskim prostorskim planom, le da ni tako podrobna. Skupni razvojni programi zakonsko niso obvezni, je pa racionalno, da se občine pri oblikovanju razvojnih kon­ ceptov povezujejo in usklajujejo s sosednjimi občinami. To je še posebej pomembno na našem območju, kije v neposrednem zaledju Ljubljane in pod njenim izredno močnim vplivom. Potrebo po takšnem programu (strate­ giji) smo lahko spoznavali ob izdelavi posameznih programov, kot so pro­ gram CRPOV za Radensko polje ali energetske, prometne, "gospodarske" in še kakšne druge študije v občini Grosuplje. Morda bi na tak način tudi lažje prišli do soudeležbe v programih SAPARD (pa še v katerem drugem), kjer zahtevajo na državni ravni sodelo­ vanje najmanj treh občin. V to smo se lahko prepričali že letos takoj po novem letu (12. januarja) ob javnih razpisih (SAPARD, CRPOV in za GOSPODARSTVO) s strani Ministrstva za kmetijstvo in Ministrstva za gospo­ darstvo. Verjetno se strinjamo, da na neka­ terih ključnih razvojnih področjih vladajo določene zakonitosti in da se je pri usklajenem samoobnavljajočem razvoju treba držati dogovorov, pa čeprav so včasih tudi omejevalni. Upam pa si trditi, da prihaja med občinskimi svetniki do zelo različnih in nasprotujočih si pogledov tudi zato, ker si vsak po svoje razlaga, kaj razvoj sploh je. Morda (tudi) zaradi tega na zadnji seji občinskega sveta, ko se je sprejemal (letos z zakonom pred­ pisan!) razvojni načrt za štiriletno obdobje, le-ta ni bil sprejet. Če pa k temu dodamo še izvajanje dvoletnega, v naprej sprejetega proračuna na državni ravni, pa je situacija še mnogo bolj akutna. V tem prispevku tudi ne govorimo o možnostih kandidiranja podjetij in posameznikov na te razpise, bomo pa o tem spregovorili več v pri­ hodnjih številkah Odmevov. Če se ob tem dotaknemo še področnih programov, lahko ugotovi­ mo, da so sicer lahko koristni, vendar običajno preozki, saj izdelovalci prak­ tično nimajo ničesar v rokah, kar bi jim dalo vpogled na različna področja razvoja, še manj pa "k sosedu", čeprav star ljudski pregovor pravi: Če ne veš kaj početi, poglej k sosedu! Zato v občini Grosuplje vedno bolj opažamo, kako zaostaja izvedba projektov v družbenih dejavnostih (vrtci, šole. zdravstveni dom, knjižnica...) in ostalih javnih sektorjih, kjer je občina lahko resnično pravi nosilec širokega razvo­ ja. Mnogi od nerešenih problemov pa so v Grosupljem že kar zgodovinsko pogojeni. Verjetno prav zaradi tega na občinski ravni ni mogoče kolikor toliko celovito odgovoriti npr. na vprašanja o reševanju ekologije in večnamenskih poti (za kmete, učne in pohodniške poti...) po Radenskem polju. Le-to naj bo samo za primer. Primerov pa je mnogo več že samo na materialnem področju (promet, kabelska TV, zadrževalniki, kulturna dediščina, na­ ravni viri in dediščina...), da o duhovnem razvoju (ki je pravzaprav druga polovica pravega človekovega razvoja) niti ne govorimo. V tem trenutku se mi zdi izrednega pomena, da začnemo na razvoj gledati z nekoliko širšega vidika po vsebinski pa tudi prostorsko-regionalni in dinamični plati. Problemi, ki zastarajo, so vedno težje rešljivi, ob iskanju bližnjic določenih nestrpnih posa­ meznikov, ki prehitevajo po levi in desni, pa postanejo večkrat še precej težji ali pa že kar nerešljivi. Prav zaradi tega bomo iz Skupnega razvojnega programa občin interesne regije južno od Ljubljane s soglasjem avtorjev v pri­ hodnjih dveh številkah navajali rezul­ tate nekaterih poglavij, začenši s poglavjem o človeških virih. Prepričan sem, da bo že iz tega poglavja dovolj razvidno, kaj naj bi nekoliko širše zas­ tavljen razvoj dejansko tudi bil. V nadaljevanju pa bomo predstavili poglavje Smernice za oblikovanje ukre­ pov pri vključevanju naravne in kul­ turne dediščine v turistično ponudbo in poglavje gospodarskega razvoja. Čeprav so posamezni deli, poleg splošnih pogledov namenjeni ostalim občinam v regiji (in ne občini Grosuplje!), boste bralci navedbe lahko primerjali z območjem naše občine. Jože Mlkllč GROSUPLJE, KD (osebno razmišljanje XXXI.) Bila je lepa sončna nedelja in pri­ jatelji iz Ljubljane so mi telefonirali, da bi šli na popoldanski sprehod. Kam? Naj sam odločim! Po premisleku in iskanju primerne poti, da bo dovolj dolga in primerno naporna, sem se odločil, da smo se zapeljali v Loko pri Žalni in od tam peš po gozdni markirani poti preko Nove vasi na Polževo. Priznam, da sem tudi sam šel prvič po tej poti. Toda pre­ senetilo in razveselilo me je, koliko pohodnikov je izkoristilo lepo ne­ deljsko popoldne. Nekateri so se že vračali s Polževega, mi pa smo počasi grizli v hrib. Bili smo prijetno presenečeni nad lepo obnovljenim domom na Polže­ vem, kjer že deluje okrepčevalnica pa tudi restavracija. Presenetilo me je, kako veliko število obiskovalcev je priš­ lo peš z vseh možnih strani in vsi so bili navdušeni nad pohodniškimi potmi. Toda poglejmo malo tudi v Grosuplje! Tudi mi imamo precej primernih pohodniških smeri za krajane Grosupljega in okolice. - To sta npr. Tabor in Županova jama. Toda ta pohodniški cilj je zelo zapuščen. Namesto da bi ljudi privabl­ jal, jih dobesedno odbija. Ni marki­ ranih poti, niti gozdnih, niti travniških bližnjic. - Če pa pogledamo že v samem Grosupljem, pa vidimo, da imamo zelo neprepoznavne usmerjevalne table za turiste. Prvi označevalni tabli sta na Turjaku in v Lipljenih. Ne vem, zakaj. Po mojem mnenju bi morale biti turis-Dom in lastništvo zemljišč ob Zupanovi tične table za to postavljene že ob avtocesti na obeh smereh priključka za Grosuplje. Tako bi bližnja in daljna okolica, kakor tudi tujci, bili vsako­ dnevno in neposredno obveščeni o možnosti za obisk te naše lepotice. Po teoriji marketinga mora biti vsaka informacija v človeški podza­ vesti sprejeta najmanj osemkrat, da ostane trajneje zapisana v naši podza­ vesti. In tisto, kar imajo ljudje zapisano v podzavesti, izkoristimo takrat, ko se npr. odločamo tudi o nedeljskih izletih. "Turizem smo ljudje", je bil slogan slovenske turistične organizacije. Občina Grosuplje je v preteklih letih veliko stavila tudi na razvoj turizma v občini. Posebno tudi na Županovo jamo in okolico. Ali je temu tako? Restavracija in dom sta zaprta že več kot 10 let. Šolski avtobusi in drugi obiskovalci morajo čakati pred vhodom v jamo na nepokriti ploščadi, kar je zelo neprijetno, kadar dežuje in tudi kadar zapade sneg. Večji nad­ strešek nad vhodom bi nas vse obvaroval teh nadležnosti. Pod nad-jami so še vedno neurejeni. streškom bi moral biti po mojem mnenju nameščen avtomat na kovance, da bi si lahko ljudje samo­ dejno aktivirali ustrezno strokovno ali poljubno razlago o jamski lepotici tudi v več jezikih. Tudi prodaja kart in avtomatsko štetje obiskovalcev ni za današnjo tehniko informatike noben problem. Toda ljudje, ki upravljajo jamo, morajo to vedeti in hoteti. Nadalje: V občinskem planu nisem nikjer zasledil prioritete za ureditev asfaltne poti od Kobiljeka dojame. Ne vem, zakaj je tako. Turizem prinaša po ekonomskih merilih najhitreje povrnjena vložena sredstva, saj je to vendar gospodarska panoga, ki jo Evropska unija postavlja na visoko mesto prioritet. Mar je potem čudno, da turizem brzi mimo Grosupljega ali se ga celo zavestno izogiba. Upam, da bo kmalu drugače, samo stvari je potrebno pogledati še z druge strani. Vsaka medalja ima dve strani. Želim, da bi jo obrnili čim prej na svetlo stran. Anton Žitnik VELE d.d. - Vodilna družba druge trgovske verige v Sloveniji Trgovska družba Vele je pred dobrim mesecem zaokrožila pol stoletja dolgo obdobje, v katerem se je uspešno raz­ vijala in neprestano skrbela za modernizacijo in širitev svoje dejavnosti. Junija letos bo odprla novo blagovnico na Grosupljem. Rastoče nakupovalno središče Vele gradijo pospešeno. POLSTOLETNA ZGODOVINA Čeprav družba formalno obstaja "šele" od 1. januarja 2000, imajo za sabo petdesetletno zgodovino vse tri, ki so se vanjo združile. 2. aprila 1952 je bilo v sodni register vpisano Trgovsko podjetje Potrošnik iz Domžal. Začetki Kočne iz Kamnika segajo v leto 1951, ustanovitev Splošnega trgovskega pod­ jetja Grosuplje pa v oktober 1951. Ob obletnici je z največjo nostalgijo na stare čase govoril g. Marjan Ahlin. direk­ tor bivšega podjetja Tabor Grosuplje: "Misel na nujnost združevanja je bila prisotna ves čas, ko smo se povezovali še znotraj ABC Trgovine. Ta misel je dozorevala, ko smo začeli ugotavljati, da se bo, če nekaj ne ukrenemo, promet začel zmanjševati. Ta nevarnost je bila več kot očitna, zato smo se odločili za združitev v Vele. Razlogi so bili torej ekonomski. V tistem času je bila rast v Napredku še dobro zaznavna, pri nas se je sicer še kazala, v Kamniku pa je bilo že čutiti stagnacijo. Kakršnokoli daljše oklevanje bi nam prineslo slabše rezul­ tate. To se je zgodilo vsem drugim pod­ jetjem, ki niso šla po tej poti. Ocenjujem, da so največje pridobitve našega pove­ zovanja v družbo Vele v tem, da smo ostali na trgu." Za vse, ki so glede združitve še vedno skeptični, pa g. Ahlin pravi: "Ob jubileju lahko rečem, da je večina naših zaposlenih že vzela Vele za svojo matično družbo. Nekateri pa potrebujejo še nekaj časa, da spoznajo, da je pri­hodnost naše zaposlitve v tesni povezanosti z delom in usodo družbe, ki v teh dneh praznuje pol stoletja svojega obstoja." ŠTEVILKE V LETU PRED ZDRUŽITVI­ JO. V letu pred združitvijo so posamezne družbe dosegle naslednji promet: Napredek skoraj 24 milijard tolarjev, Tabor 8,9 milijard, Kočna pa 6 milijard SIT. To je pomenilo skupno za 38,9 mili­ jard SIT prometa pri 1206 zaposlenih v vseh treh družbah. Pred združitvijo je bil po prometu na zaposlenega naj­ učinkovitejši Napredek s 3,1 milijona SIT na zaposlenega, nato Tabor z 2,4 mili­ jona SIT ter zadnja Kočna s skoraj 2 mil­ ijonoma tolarjev na zaposlenega. Družba ima danes 1240 zaposlenih in spada med 20 največjih družb v Sloveniji. V letu 2001 je zabeležila kar za 43 milijard tolarjev celotnega prometa. Največ prometa je ustvaril Prodajni cen­ ter Jarše, to je 29,6 %, 10,5 % Prodajni center Grosuplje, 5,2 % Prodajni center Kamnik, 29,5 % so ga prinesle živilske enote, 18,7 % pa neživilske. Večinski lastnik družbe Vele je Družba za upravljanje S Hram, poleg nje pa še PID Triglav Steber 1, Kapitalska družba, Slovenska odškodninska družba, Naci­ onalna finančna družba in še nekaj manjših lastnikov. RAZNOLIKA TRGOVSKA MREŽA. V Domžalah, Kamniku, Grosupljem in Celju Vele nudi blago in storitve v 40-ih živilskih poslovnih enotah, v 5-ih diskon­tih, v 25-ih neživilskih trgovinah, v 3 blagovnicah, v 2 cash&carry centrih. Družba ima poleg tega še lastno pekarno in slaščičarno ter nekaj drugih manjših enot. Družba Vele je članica Gospo­ darskega interesnega združenja Suma, ki ima sedež v Domžalah. Članice združenja so še družbe Živila iz Kranja, Era iz Velenja in Koloniale iz Maribora. Promet vseh štirih omenjenih družb je v letu 2001 dosegel skoraj 150 milijard tolarjev. Po obsegu poslovanja je SUMA druga trgovska veriga v Sloveniji. V združenju največ pozornosti namenjajo skupnemu nastopu na nabavnem področju, tako da sodelujejo s približno 100 dobavitelji. Družba Vele preko GIZ SUMA opravi približno dve tretjini skup­ ne nabave. SLAŠČIČARNA IN PEKARNA. Prva ima 14, druga pa 18 zaposlenih. Proizvodnja slaščic ima dolgo tradicijo, ki sega že v leto 1976. Ves čas je pred­ stavljala pomemben člen celotne ponudbe, saj nudi širok asortiman proizvodov: od tradicionalnega peciva, kot so potica, štruklji, krofi, flancati in čajno pecivo do minjonov, rezin, keksov in tort. Pekarna je lani praznovala dese­ to obletnico. Njen asortiman predstavlja več kot 80 različnih vrst kruha, pekovsko pecivo ter ostali trajnejši pekovski izdel­ ki. DREVESNICA KAMNIK. Nadaljnjo pestrost ponudbe izdelkov in storitev v družbi Vele zagotavljajo tudi tako, da imajo v svojem okrilju drevesni­ co, ki obsega 13,5 ha sadovnjakov v Zapričah in 6 ha sadovnjakov v Godiču. V sadni drevesnici pridelajo cca 570 ton jabolk in cca 20 ton hrušk letno ter vzgo­ jijo letno od 13.000 do 15.000 sadnih sadik različnih vrst in sort, kijih tudi pro­ dajajo (dvajset sort jablan, deset sort hrušk, breskve, marelice, slive, višnje, češnje, kutine, oreh, lesko, ribez, maline, robide, aronije, josta, ameriško borovni­ co, vinsko trto, aktinidijo, kaki). VEČJE INVESTICIJE IN NAČRTI. Predvidoma v mesecu juniju letos se bodo odprla vrata nove blagovnice Vele na Grosupljem z več kot 5.500 m2 površine. V družbi Vele obljubljajo, da bodo v njej ponudili vse, kar mora imeti najsodobneje zasnovana blagovnica. V letošnjem letu bo zrasel tudi nov hiper- market v Mengšu s površino 1.600 m2. Vrednost obeh investicij skupaj ocenju­ jejo na 6 milijard tolarjev. BLAGOVNICA NA GROSUPUEM. V pritličju bo hipermarket ter sedem trgovskih in storitvenih lokalov (bife, cvetličarna,...). Prvo nadstropje bo namenjeno prodaji moških in ženskih oblačil, obutve, tehničnega blaga, blaga za dom, družino in mlade. Med etažama se boste lahko sprehajali po tekočih stopnicah ali z dvigalom. V blagovnici naj bi bilo zaposlenih 80 prodajalk in proda­ jalcev. Z odprtjem blagovnice bo Vele združil dosedanjo ponudbo, razpršeno po več trgovinah na Grosupljem. Tako bodo ukinjene nekatere trgovine, ki so težje dostopne, imajo težave s parkirišči in skromno ponudbo. O tem, katere trgovine bodo ukinjene na Grosupljem, mi na sedežu družbe še niso znali dati točnih podatkov. V letu 2002 bodo združili Prodajni center Jarše in Prodajni center Grosuplje, tako da bo vsa dejavnost prenesena v Jarše. V izpraznjene pros­ tore skladišča na Grosupljem bodo pre­ selili prodajo neživilskega blaga, pred­ vsem gradbeno tehnični material in pohištvo, katerega ponudba naj bi bila bistveno izboljšana. Za leto 2002 imajo načrtovana še vla­ ganja v posodobitev naslednjih objektov: Prodajni center Kamnik, Diskont Kamnik, Market Videm-Dobrepolje, Železnina Ivančna Gorica, Market Škofljica, Market Moravče ter nekatere manjše trgovine. Skupaj s planiranimi novimi naložbami v letu 2003 bodo tako za skoraj 10.000 m2 povečali površine prodaje na drobno. Tako pričakujejo, da se bo položaj družbe Vele na slo­ venskem trgu še utrdil. Kot prioritetno nalogo v prihodnje si postavljajo nadaljnji razvoj lastne malo­ prodajne mreže, saj ugotavljajo, da promet v prodaji na debelo iz leta v leto upada. To je predvsem posledica zapi­ ranja zasebnih trgovin, ki zaradi nerentabilnosti ne morejo več uspešno poslovati. Mag. Tatjana Jamnih Skubic Nekdanja nova upravna zgradba Tabor v Grosupljem leta 1958. urada za komunalno infrastrukturo, in Val predsednico KS Mlačevo. V KS MLAČEVO NI PROBLEMOV Veliko Mlačevo, 8. 5. 2002 - Leto je naokoli, zato se je spet v KS Mlačevo oglasil župan Janez Lesjak s sodelavcem Jožetom Miklavčičem, vodjem urada za komunalno infrastrukturo, da bi pregledali skupaj s predsednico KS Valentino Vehovec in še nekaterimi domačini enoletno delo v KS. Po predhod­ nem ogledu nekaterih problematičnih točk, se je na sestanku zbralo pet ljudi. Vehovčeva je uvodoma povedala, pri­ bližno koliko sredstev naj bi bilo iz različnih postavk proračuna natečenih v blagajno KS ter da so s prostovoljnimi prispevki za dokončanje del pri pokopališču zbrali prib­ ližno 1 mio sit. Župan je med drugim dejal, da naj bi bile vse štiri vasi v bodoče testno območje za skupno urejanje vaških kanalizacij. V letošnjem letu naj bi se začela urejati pro­ jektna dokumentacija za Malo in Veliko Mlačevo skupaj z Boštanjem, v nasled­ njem letu pa še za Lobček in Zagradec. Pojasnil je še, da se na občini zavedajo problema kanalizacij in osrednje grosu­peljske čistilne naprave, ki jo bo slej ali prej treba dopolniti, pa tudi tega da bo poplav­ ljanje same čistilne naprave in kritičnih delov naselij ob Radenskem polju rešeno šele z izgradnjo najmanj dveh (če ne kar vseh treh načrtovanih) zadrževalnikov. Ustavil se je tudi ob kompleksu Boštanj. Glede na to, da so kompleks kupili domačini (saj je bilo med interesenti za odkup tudi nekaj tujcev), meni, da je bila odločitev pravilna. Problem pa je še vedno na samem območju gradu, kjer je lastnik zemljišča državni Sklad kmetijskih zemljišč, same razvaline gradu pa spada­ jo pod kulturno dediščino. Zato si na obči­ni prizadevajo speljati postopek za prido­ bitev lastništva nad gradom, seveda pa bodo potrebna vlaganja s strani privatne­ ga sektorja, če bomo želeli od zgo­ dovinske in kulturne dediščine v širšem zaledju občine skupaj z bližnjimi cerkvami in gradovi ter vso naravno dediščino (Županova jama, Tabor, Magdalena, Šmarje, Praproče, Zavrh...) tudi nekaj iztržiti na turističnem področju. V teku je tudi postopek za pridobitev lastništva za parkirišče ob pokopališču. Povedal je še, da poteka tudi vnašanje pripomb v prostorski plan, ki bo nato oddan na pristojna ministrstva inje v ide­ alnih pogojih možno računati, da bo spre­ jet do konca tega leta, sicer pa je bolj real­ no nekje spomladi naslednje leto. Krajani so nato navedli nekaj proble­ mov, ki tarejo to skupnost: - še vedno je problematična oskrba z vodovodom v zgornjem delu Velikega Mlačevega (problem je evidetiran že nekaj več kot dve desetletji), - ostaja dilema, katera cesta (na Gatino ali iz Malega Mlačevega proti grosu­ peljskemu pokopališču) naj bi se asfalti­ rala, - v Zagradcu so nujno potrebna neka­ tera popravila asfalta (velike udarne jame), - pravilno je treba spremljati postopek denacionalizacije v zvezi z gasilskim zemljiščem v Zagradcu (čudno je, da PGD Zagradec ni stranka v postopku), - nekatera prometna ogledala na Velikem Mlačevem so skrivnostno izginila (najbrž bo potrebna tožba), - nekateri prestavljajo zabojnike za smeti s "komunskih" površin in si jih pri­ laščajo (verjetno bo potreben individualni gospodinjski - in seveda tudi dražji - odvoz smeti, glede samega odlaganja pa bo treba najbrž kar v vsej občini narediti kak prvi razred osnovne šole iz ekologije), - z leti bo slej ali prej urejanje pokopa­ liških zadev morala prevzeti občina oziro­ ma pripadajoče komunalno podjetje, saj se same krajevne skupnosti na tem področju srečujejo z vrsto različnih proble­mov (tudi to bo verjetno kar precej podražilo tovrstne usluge), - na cesti od V. Mlačevega do šole v Žalni ni nikakršnih oznak za otroke na cesti (možno je, da bi se začeli pogovarjati o pešpoti mimo Habjana do železniškega mostu pod Lobčkom, po kateri bi se otroci izognili ozki in nevarni cesti). Ob zaključku pa je o udeležbi nekdo dejal, da v tej krajevni skupnosti najbrž ni posebnih problemov. Upajmo, da je res tako. Jože Miklic ZELEZOKRIVSTVO Srečko BRUS s.p. Obrtna cona l ogatei 26 U70 Logatec, tel.: 01 /'>(, 4; /4 TRGOVINA / gradbenim materialom in /olc/itiiiii IMaaj^m M IMStUNOBft Štefka BRUS s.p. Kalce 21 a, 1370 Logic« tel./fax: 01 /M 21 2| qqa 'limesu. maw® wa Možnost prevoza materiala s hiab kamionom ODPRTO: vsak dan od /. do IS. ure, sobota od /. do 12, ure. GROSUPELJSCICA S "PRIKLJUČKI" "GROSUPELJSKI ZAKLADI" Danes je 22. april 2002, DAN ZEMLJE. Lep dan se je naredil, zato sem se z Žakom /moj pes/ in fotoaparatom odpravil v bližnjo naravo - malo skozi gozd do kamnoloma in ob našem potoku nazaj. Po poti sem razmišljal o zopet dobrem in udarnem članku Alenke Oblak v Odmevih. Pa sem se spomnil obiska v Avstriji, pred leti nazaj, koje bilo pred hišo na podeželju blizu Innsbrucka, več ne vem, 6 ali 7 kontejnerjev za sortirane odpadke. Uporabljeno konzervo pasje hrane so npr. pomili, odstranili papirno etiketo, nato pa oboje odvrgli v pravi zaboj. Pri plastenki so odstranili kovinski obroček. Zakaj: ker so doumeli, da to spada k ohranjanju narave, k zdravemu počutju, k lepemu videzu, k... Potok je ta dan izgledal še kar čist. Ponavadi vidim ob potoku čapljo. Tokrat nisem imel sreče. Videl sem pa dosti drugega. Od mostička na koncu avomo- bilskega odpada v Jerovi vasi pa do mostička pri strelišču /ali pri začetku sta­ diona/ sem opazoval in fotografiral 11 velikih kanalizacijskih cevi, ki grozljivo zija­ jo z desnega brega v potok, v našo malo Grosupeljščico. Pravzaprav so vsi ti izpusti namontirani v razdalji manj kot 1000 m: od izliva potočka Breg v Grosupeljščico do že omenjenega mostička pri strelišču. BRAVO ZA NARAVO IN ZA NAS IN ZA NAŠE ZANAMCE! Kot potapljač in podvodni fotograf sem nemalokrat videl podobne "cevi" tik nad in pod vodo; npr. v Blejskem jezeru, kjer "curlja" ven vse drugo, le meteorna voda ne. Namreč, ko bo z leti grmovje preraslo in zakrilo te "naše" orjaške pred­ metne odprtine, bosta le smrad in mrtva voda priča, da seje nekoč z nasiljem nad naravo le malo "pretiravalo"... Seveda pa Grosupeljščica včasih priteče zelo "drugačna" že po dolini, saj je skupek več potočkov oz. pritokov, ki pač že od nekdaj brzijo mimo ali blizu domačij. Če bi vzeli takrat "vodo za pregled", bi verjetno začudenje, da je v vodi še kaj živo-plavajočega, ne izostalo. Podvodni posnetek potoka sem naredil 7. aprila pod hišami ob Prešernovi ulici. Vidi se, da je bilo dno struge popolnoma zeleno, na debelo prepredeno z algami. Ker pa je ta naša voda rahlo hudourniš­ ka, bilo pa je še zadnje aprilsko močno deževje, je alge in njeno razpadanje v obli­ ki smradu in porabe kisika vodnim bivalcem odneslo skozi podzemne rove v Krko. Danes je 22. april 2002, DAN ZEMLJE, In razmišljam "na glas", v korist vode, narave, zemlje in tudi nas... M.T. Grosuplje je odkrilo nekatere svoje zaklade na čistilni akciji, ki smo jo skavti organizirali v soboto, 4. 5. 2002. V grmovju ob Adamičevem spomeniku lahko vztrajen iskalec zakladov najde precejšnje število kovancev. Priložnost za obogatitev? Morda bi bilo bolje tega ne povedati, saj se zna zgoditi, da bo sedaj veliko ljudi brskalo na tem mestu in pomo­ toma očistilo nekaj površine. Med zaklade pa šteje verjetno tudi veliko število smeti. Vsi, ki mislilo, da le Grosuplje čisto, nal se ozrelo malo okrog sebe In hitro bodo spremenili svoje mnenje, marsikaj bi bilo potrebno očlstitil Na čistilno akcijo so bili povabljeni vsi krajani Grosupljega in okolice preko vseh treh lokalnih medijev - časopisa, radia in televizije. Dodatno vabilo so dobili še: obe osnovni šoli, župan, občinski svet, GROŠ in taborni­ ki. Od vseh povabljenih krajanov so bili med udeleženci samo 4, ki niso skavti. Na čistilni akciji je bilo 10 ljudi iz Višnje Gore, krajani pa NIČ! Izjema so bile Grosupeljski skavti po končani čistilni akciji. - foto Alenka Oblak Ob parkirnih prostorih, pločnikih, robovih cest in kontejnerskih mestih je največ malomarno odvrženih smeti. - foto Alenka Oblak gospe iz blokov na Levstikovi cesti, ki so slišale za čistilno akcijo in so zato same očistile okolico bloka, za kar si vsekakor zaslužijo pohvalo. Pomoč za čistilno akcijo smo dobili s strani Komunalnega podjetja in Krajevne skupnosti Grosuplje. Skavti celo leto poskušamo delati v okviru našega letošnjega gesla SKOK - Skavt Kot Odgovoren Krajan. Čistilno akcijo smo organizirali v sklopu projek­ ta za dan Zemlje. Zemlja praznuje svoj dan 22. aprila (letos se je tega dne praznično polepšala). Skavtom se zdi, da je to priložnost za osveščanje ljudi, krepitev pozitivnega odnosa do narave in lepšega sveta. Najprej smo tri tedne po skupinah obravnavali problematiko varstva voda in ravnanja z odpadki. Za osnovo nam je služil Nacionalni pro­ gram varstva okolja. Ugotovitve bodo vključene v zbornik, ki bo izšel na nacionalni ravni, saj je veliko skavtskih skupin iz Slovenije sodelovalo pri pro­ jektu za dan Zemlje. Projekt smo gro­ supeljski skavti zaključili s čistilno akcijo Grosupljega, na katero so bili vabljeni vsi krajani, saj je čist kraj stvar vseh prebivalcev. KAJ SMO UGOTOVILI - KAJ SVETUJEMO? - Pri bančnih avtomatih je NUJNO postaviti koše za smeti, saj bančni izpiski ležijo po travi in grmovju. - Največ smeti je na parkirnem pros­ toru zraven občine. - Potrebno bi bilo postaviti več košev za smeti na pravih mestih. (Žal je gos­ tota smeti velika ravno okoli kontejner­ jev in košev. - Opomin kadilcem - najbolj grozno je videti veliko število cigaretnih ogorkov po tleh. - Robove cest je potrebno čistiti sproti, še posebej ob pločnikih. (Morda ob tem lahko spomnimo tudi na kole­ sarsko stezo, ki je potrebna stalnega čiščenja, saj se je komaj opazi, vožnja po njej pa je precej tvegano početje zaradi črepinj.) - Javne ustanove in podjetja bi lahko kos pločnika pred svojimi vhodnimi vrati počistili sami. Poročilo s čistilne akcije z ugotovit­ vami je bilo poslano občini Grosuplje, Komunalnemu podjetju in radiu. Smeti so namreč še ostale in žal se pojavlja­ jo vsak dan nove. Sedaj čakamo in opazujemo, kaj bodo pristojni organi delali na tem področju. Pa krajani? Alenka Oblak "VETERANI ZOPET Z OROŽJEM" Teh enajst izpustov ima večji skupni premer, kot je trenutno premer potoka. - foto Marjan Trobec • •• iščete arhitekta? Več kot 10 letne izkušnje s področja projektiranja stan. In poslovnjih objektov projektivni atelje • • • ™ 9.p. ..phlli.kli.MI'i IM r 11... i I.. • r, | M < i|"Mll m l|C rji.,r||„,M ,,. ,r!•, i • izdelava tehnične dokumentacije za vse vrste gradbenih objektov • načrti tipskih stanovanjskih hiš • legalizacije vseh vrst objektov • gradbeni nadzor SLOVENSKO EKOLOŠKO GIBANJE (SEG) Pisarno smo odprli na novi lokaciji: Adamičeva c. 10, 1290 Grosuplje, (1. nadstropje - ob menjalnici Ažur) Tel.: 041 715 762 je v minulih dneh z dvema nemškima strokovnjakoma za neionizirana elektromagnetna seva­ nja izvedlo meritve v bližini oddajnih anten mobilne telefonije različnih operaterjev po Sloveniji. Rezultati meritev so bili zaskrbljujoči, saj je sevanje ponekod precej preseglo dopustne mejne vrednosti (po neka­ terih podatkih celo pri štiridesetih antenah). Nekatere meritve pa so tudi pokazale, da skrb ljudi ni uprav­ ičena, saj sevanja niso presegla dopustnih mejnih vrednosti. Konkretne predloge, kako bi bilo mogoče prekomerno sevanje določenih baznih antenskih postaj zmanjšati, bodo v SEG oblikovali po prejemu celotne dokumentacije meritev. Upamo, da bomo izvedeli tudi za območje občine Grosuplje, kakšne so le-te, seveda (večinoma na črno zgrajenih) sodobnih naprav. po STA povzel Jože Mlkllč Antena operaterja mobilne telefonije v Mali Stari vasi ob naselju in kulturni dediščini - skregano z ljudmi in z oko­ ljem. V soboto, 30. marca, smo se člani območnega združenja veteranov vojne za Slovenijo - Grosuplje, udeležili ekipne tekme v preciznem streljanju z MK puško serijske izdelave l.r. po pravilih "UIT" ter v disciplini praktično obrambno streljanje s pištolo M57 kal. 7,62 mm po pravilih "IDPA". Lepo sončno jutro je še izboljšalo razpoloženje v ekipi, ki je že nestrpno pričakovala pričetek tekme. Po kratkih prijavnih formalnostih ter jutranji kavi z odlično potico, ki jo je priskrbel organizator, se je tekmovanje pričelo. Prva disciplina je bilo streljanje z MK puško s 5 poizkusnimi streli ter 2 x 10 strelov leže z naslonom spredaj, na razdalji 50 m. V ekipi smo bili 4 strel­ ci. Med 24 ekipami smo se uvrstili na 19. mesto. Potrebno je seveda poudar­ iti, da seje naša ekipa prijavila na tekmovanje praktično brez treninga. Pred tekmovanjem je vsak naš član izstrelil 20 nabojev iz podobnega orožja. Na tekmovanje pa smo prišli brez orožja in kakršne koli opreme. Puško nam je posodil organizator, ki pa seveda ni bila nastreljena. Ko smo ugotovili, kam pravzaprav nese, pa je bilo žal tekmovanja konec. Druga disciplina je bilo streljanje s pištolo kal.7,62 mm, po 1 naboj v 5 tarč sede ter po 1 naboj v 5 tarč stoje dinamično. Tudi v tej disciplini smo se glede na trening dobro odrezali. Izkušnja je bila prav gotovo za vse nas odlična, prav tako organizacija in disciplina, ki pa je na tovrstni prireditvi brez dvoma nujno potrebna. Tekmovanja smo se udeležili: Franc Omahen, Anton Fink, Andrej Jerman, Edo Goršič, Marko Pečnik, Anton Hren. T. HREN 90 LET PROSTOVOLJNEGA GASILSKEGA DRUŠTVA GROSUPLJE Razvitje prapora leta 1927. Napis: Za brata brat, ko kliče rog, pomagat pojde z nami Bog. PGD Grosuplje praznuje letos 90 let svojega obstoja. Društvo je organizirano na prostovoljni osnovi in šteje preko 200 članov in članic od 7 leta starosti naprej. Najstarejši jih šteje že 95. Delo v društvu je tako vsestransko in obsežno, da je težko zajeti vse v časopisnem članku, zato se bom skušal dotakniti le tistega, kar se mi zdi najpomembnejše v zgodovi­ ni obstoja in razvoja našega društva. Kljub temu da je večina arhiva izpred druge svetovne vojne izgubljenega, je nekaj znanega tudi iz tega obdobja. Popolnega arhiva ni niti za prva leta po vojni, precej večje ostalo zabeleženega iz obdobja zadnjih 30 let, ko je društvo tudi najbolj napredovalo vzporedno z razvo­ jem naselja Grosuplje in s splošnim razvojem celotne družbe. Veliko tega je strnjenega v biltenu, ki smo ga izdali ob 80 letnici in ste ga mnogi od vas imeli pri­ liko tudi prebrati. Društvo je, tako kot vsa ostala, orga­ nizirano na podlagi zakona o društvih, v svojem statutu in pri delu pa upoštevamo še zakon o gasilstvu, zakon o požarnem varstvu, zakon o zaščiti in reševanju. To so zakoni, ki neposredno določajo osnovno dejavnost društva. Pri svojem delu pa se moramo seveda ravnati tudi po vseh drugih zakonih, ki veljajo v RS. Delo društva se deli na operativni del in organizacijski del. Operativni del zahte­ va od članov predvsem usposabljanje in opremljanje za opravljanje gašenja in reševanja, čemur je društvo namenjeno, organizacijski del pa mora zagotavljati materialne in druge pogoje za uspešno operativno delo. Po doslej znanih podatkih se je 1912 leta zbralo 25 mož na pobudo takratnega župana Franca Košaka in ustanovilo društvo. Člani društva so še istega leta pridobili nekdanjo občinsko stavbo za svoj dom, ki stoji ob Adamičevi cesti še danes. 1913. in 1914. leta so dom dozi­ dali za dvorano z gledališkim odrom, kjer je potem gledališki odsek društva uprizar­ jal igre vse do leta 1941. Dom so leta 1941 zasedli Italijani in ga uporabljali za vojaško ambulanto, za kantino in na koncu za kovačnico. V letih 1945 in 1946 so člani dom nato obnovili in vrnili vanj opremo, kije ostala po vojni. V letih 1956 in 1957 so dom nadzidali in pridobili stanovanjske prostore in več prostora za opremo. Leta 1969 je bila ob nakupu drugega gasilskega vozila narejena še ena dozidava in zgrajen nov zidan stolp za sušenje cevi. Potem je dom ostal tak do leta 1980, ko se je društvo preselilo v prostore gasilskega centra. Takoj po ustanovitvi so člani društva za že prej zbrani denar kupili ročno brizgalno firme ING. HANS DIRNBOCK iz Gradca in nekaj cevi, potrebnih za gašenje. Ta briz- galna jim je služila do leta 1937, ko so nabavili motorno brizgalno DKW. To so potem na požare vozili s sposojenimi konji in vozovi do leta 1953, koje društvo dobilo prvo gasilsko vozilo TAM Pionir. Nadgradnja je bila narejena na rabljenem vozilu, ki je bilo zelo nezanesljivo in so ga morali mnogokrat za zagon riniti gasilci ali celo vleči s konji. Zato so v letu 1965 nabavili novo gasilsko orodno vozilo TAM 2000, ki je društvu uspešno služilo do leta 1990. Dve leti kasneje smo nabavili novo modernejšo motorno brizgalno ROSENBAUER s VW motorjem. Razvoj Grosupljega je zahteval svoje tudi na področju gasilstva in tako smo leta 1969 kupili takrat moderno gasilsko vozilo TAM 5500 s cisterno za 2200 I vode. To vozilo je potem predstavljalo udarno moč društva do leta 1986. Z njim smo reševali tudi oskrbo z vodo, saj smo letno opravili 500 - 600 prevozov pitne vode. V oktobru leta 1980 smo prevzeli gasil­ ski center in s tem dobili nov zagon in nove možnosti za delo. Začeli smo z akci­ jo za nakup avtocisterne za prevoz pitne in gasilne vode. Sredstva smo zbirali v tako imenovanem požarnem sektorju Grosuplje, ki je zajemal občino Grosuplje v današnjem obsegu. Z zbranimi sredstvi in s sredstvi iz proračuna smo ob prazno­ vanju 70. letnice obstoja društva v juniju 1982 prevzeli gasilsko avto cisterno TAM 125 T10 s kapaciteto 5000 I vode in potem z njo v sušnih obdobjih vozili vodo, opremljena je bila tudi za samostojno gašenje ali za napajanje kombiniranega vozila z gasilno vodo. Začeli pa smo tudi razmišljati o zamen­ javi KV TAM 5500. Zamisel se je začela uresničevati leta 1985, ko smo s pomočjo občinske gasilske zveze sklenili pogodbo za podvozje v tovarni TAM v Mariboru in pogodbo za izdelavo nad­ gradnje. Vozilo smo slovesno prevzeli v juniju 1986. Vozilo je bilo opremljeno po takrat najnovejših standardih. Ob prevze­ mu smo na parkirnem prostoru pri Mercatorju prikazali vse njegove zmogljivosti. Pri plačilu smo sami zbrali 16 % denarja, del sredstev nam je name­ nila OGZ Grosuplje za vozilo TAM 5500, ki smo ga predali PGD Ponikve, največ sred­ stev pa je prispevala takratna samoupravna interesna skupnost za varstvo pred požari. Tehnologija gašenja se je v naslednjih 15 letih izpopolnila tako, da smo vozilo v letu 2000 posodobili in ga opremili predvsem za gašenje z visokim tlakom z majhnimi količinami vode. Upravičenost tega naku­ pa se je izkazala v mnogih intervencijah, ki jih je vsako leto več in so vedno bolj zahtevne. Leta 1992 smo nadvse slovesno in delavno praznovali 80. letnico obstoja društva. Slavnostni govornik na proslavi je bil takratni obrambni minister RS, g. Janez Janša. Ob tej priliki smo prevzeli nov kombi CITROEN C 25 4 x 4 in z njim zamenjali že zelo starega TAM - a 2000. S tem smo posodobili prevoz moštva na intervencije in na druge akcije. Za to vozi­ lo smo sami prispevali 60 % sredstev, občina Grosuplje pa nam je iz sredstev požarnega zavarovanja namenila 40 %. Lastna sredstva smo pridobili s prirejan­ jem raznih prireditev, v letu 1991 pa smo pričeli z dolgo načrtovano razdelitvijo koledarjev občanom, zbrana sredstva smo potem primerno oplemenitili. Vozilo smo prvič po II. svetovni vojni tudi blagoslovili, kot so to pred njo delali naši predniki. V naslednjih letih smo začeli razmišljati o zamenjavi cisterne. Odločili smo se za nakup rabljenega podvozja Mercedes 14- 22 v ZR Nemčiji in ga po velikih naporih v juniju 1994 uvozili. Nadgradnjo smo dali v izdelavo v letu 1995 in lepo izdelano vozilo prevzeli. Sredstva smo dobili delno od OGZ Grosuplje, prodali smo staro avto- cisterno v PGD Škocjan, največji del pa smo zbrali od botra LON d.d. in donator- jev. Vozilo je blagoslovil beograjski nadškof dr. Franc Perko, ki je ob tej priliki daroval tudi sv. mašo na prostoru pred gasilskim centrom. Za komandno vozilo smo imeli vozilo lada niva, ki smo jo leta 1993 prejeli od OGZ Grosuplje, nabavljena pa je bila že leta 1982 zato smo pričeli z akcijo za zamenjavo. Ker smo po kategorizaciji društvo 4 kategorije, kar pomeni najmanj 54 operativnih gasilcev, smo se odločili za nabavo še enega kombija, to je VW transporter, ki smo ga prevzeli v juniju 1999. Vozilo uporabljamo kot poveljniško vozilo in vozilo za prevoz moštva. Istočasno smo odkrili tudi podobo zavet­ nika gasilcev sv. Florijana na našem domu. Oboje je spet blagoslovil nadškof dr. Franc Perko. Istočasno z nabavo vozil smo nabavljali tudi drugo gasilno opremo kot so cevi, ročniki in druge naprave, potrebne za gašenje. Za uporabo vsega tega so se in se še vedno moramo gasilci tudi primerno strokovno usposobiti. O usposabljanju pred vojno ne vemo veliko, so pa že takrat naši člani opravljali pomembne poveljniške funkcije v takratnih gasilskih župah. Leta 1952 je 5 naših članov uspešno končalo enomesečno šolanje za nižje gasilske častnike v gasilski šoli v Medvodah. Naslednje nižje gasilske čast­ nike smo dobili v letu 1968, prve gasilske častnike smo dobili v letu 1969. Oboji so opravili tečaj in izpit v Ljubljani v prostorih gasilske brigade. Prve višje gasilske čast­ nike pa smo dobili v letu 1984. Po ustanovitvi občinskih gasilskih zvez v letu 1955 so te postale nosilke izobraževanja za gasilske kadre, tako seje tudi v našem starem domu in gasilskem centru odvija­ lo več tečajev, na katerih so bili kot teča­ jniki tudi naši člani. Zadnjih 20 let pa naši člani sodelujejo na tečajih tudi kot orga­ nizatorji in predavatelji. Društvo ima danes 7 nižjih gasilskih častnikov, 15 gasilskih častnikov in 5 višjih gasilskih častnikov. Vsi skrbijo za čim boljši potek operativnega dela in prenos znanja na mlajše člane in članice. Usposabljanja se izvajajo preko predavanj, organiziranih v društvu, preko praktičnih vaj in preko tek­ movanj v GZ Grosuplje, v regiji U II in na nivoju republike Slovenije. Člani našega društva so aktivno vključeni tudi v delo organov Gasilske zveze Grosuplje, ki povezuje 18 PGD. Smo med nosilci vseh nalog, ki jih ta zveza izvaja, večino aktivnosti pa se odvija v naših prostorih ali okrog našega gasilskega centra. To so občinska in regijska tekmovanja, sestan­ ki organov zveze, izobraževanje, srečanja članic in podobno. Sodelujemo pa tudi v so tudi leta brez požarov. V letih od 80 do 90 je to število naraslo na 15 - 18, po letu 1990 pa se je povprečno število intervencij dvignilo med 25 in 30 letno. Na alarme ob intervecijah se odzove od 15 do 25 članov, odvisno od tega, kakšen je obseg požara in od tega, v katerem dnevnem času je alarm. S svojo opremo in znanjem skušamo pomagati prebivalcem tudi z raznimi uslugami (nujni prevozi vode, črpanje vode). Delo društva vodi upravni odbor, ki ima v svojem sestavu poveljstvo društva in zelo aktivno gospodarsko komisijo. Veliko pozornosti posvečamo pridobivanju finančnih sredstev za nakup zelo drage gasilske zaščitne in gasilne opreme ter za vzdrževanje doma. UO se sestane vsak mesec, na sejah se dogovorimo o izvajanju programa, ki ga sprejmemo vsako leto na rednem letnem občnem zboru društva. Na upravnem odboru se o izvajanju nalog dogovorimo na podlagi usklajevanja mnenj in predlogov. Na intervencijah pa pri gasilcih velja načelo hierarhije, ki jo določajo pravila gasilske službe in je s tem povezana tudi velika odgovornost vodje intervencije. Spoštovani bralci! V tem članku je prikazan le del življen­ ja in dela v PGD Grosuplje. To delo je pestro, zahtevno, včasih tudi zabavno. Pri našem delu pridejo do izraza mnoga strokovna znanja posameznih članov. Zaradi omejenega prostora je nemogoče naenkrat predstaviti celotno delo društ­ va. Vidite nas ob intervencijah, mogoče ob veselicah, posamezne člane med nami ob novem letu, ko se pojavimo pri vas s koledarji, ob raznih večjih nakupih, ko se na vas obrnemo za pomoč še Člani društva pri obnovi starega doma. organih in delu v okviru Gasilske zveze Slovenije. V naših prostorih sta zasedali tudi predsedstvo in poveljstvo GZS. Seveda vse, kar počnemo in kar je tu opisano, delamo za to, da bi čimbolj uspešno opravili delo na intervencijah ob požarih in drugih nesrečah, za katere smo usposobljeni in opremljeni. V desetletjih do leta 1980 je imelo društvo malo intervencij, večino na širšem območju občine, na svojem požarnem področju pa 2 do 3 požare letno. Bila pa posebej in nas vedno velikodušno pod­ prete, za kar smo vam iskreno hvaležni in se tega zavedamo v vsakem trenutku našega delovanja. Mislimo, da je potreb­ no naše delo ob tem visokem jubileju predstaviti v vseh oblikah našega delo­ vanja. Nekatere aktivnosti in aktivnosti v zvezi s praznovanjem, ki ga bomo spet obeležili delovno, vam bomo zato skušali prikazati v prihodnji številki Grosupeljskih odmevov. Božo Knez Društvo SOŽITJE - IZOBRAŽEVALNO SPROSTITVENI REKREATIVNI SEMINAR Društvo Sožitje je tudi v letošnjem letu organiziralo izobraževalno sprostitveno rekreativni vikend seminar, ki je potekal od 19. do 21. aprila na Ptuju. Seminarja smo se udeležili tudi varovanci kluba ČUKEC in PANDA: Anica Zajec, Marija Zaletelj, Nataša Ostanek, Jani Kastelic, Nastja Bučar, Uroš Kocman, Toni Bojč, Sašo Zrnec in Jože Šiška s spremljevalkami Mili Zidar, Lojzko Potrpin in Katarino Drobnič. Naše potovanje se je pričelo ob 15. uri, v Ljubljani pa smo se pridružili ljubljanskim varovancem, od koder smo skupaj nadaljevali pot do Ptuja. Tam nas je že čakalo osebje mladinskega doma Štrk. Od utrujenosti smo se kmalu odpravili k počitku, polni pričakovanja naslednjega dne. Zbudili smo se v sončno jutro in se po zajtrku odpravili v ptujski minoritski samostan, kjer smo si ogledali razstavo dobrot slovenskih kmetij in marsikatero tudi poskusili. Ob tem nas je zabavala godba na pihala, ki so ji otroci tudi dirigirali in zaplesali. V popoldanskih urah pa smo se v posebni telovadnici preizkusili v plezanju po plezalni steni ter streljanju z lokom. Otroci so se brez strahu pogumno pog­ nali po steni ter ciljali tarčo in bili pri tem izredno uspešni. Za svoj trud in pogum so bili tudi nagrajeni s priznanji. V večernih urah smo se pripravili in polepšali za ples, ki je trajal do poznih večernih ur. Zadnji dan smo se po zajtrku odpravili v Moravske Toplice, kjer smo preživeli zabavne in mokre trenutke. Preizkusili smo tobogan, vodno aerobiko ter vse vrste masaž. Bilo je zelo prijetno, zato smo se v dom vračali s kančkom grenkobe, saj smo se bližali slovesu. Ko smo se odpravili proti domu, so bili otroci kljub utrujenosti polni energije in najrazličnejših vtisov. Vikend, ki so ga preživeli s prijatelji, je popestril in polepšal njihov vsakdan. Od trenutka, ko smo se odpravili domov, so izražali željo po vnovičnih podobnih dogodkih. Kako malo je potrebno, da polepšamo in popestrimo življenje otrokom s poseb­nimi potrebami, ki jim taka in podobna doživetja pomenijo zelo veliko. Že ta trenutek se veselijo nadaljnjih podobnih doživetij, zato jim poskusimo to tudi omogočiti. Katarina DROBNIČ PTUJ S klubom Čukec smo se v petek, 19. 4. 2002, popoldne odpravili na Ptuj. Tja smo prišli ob osmih zvečer. Nato smo imeli večerjo in na vrsti je bilo span­ je. Vzgojiteljice so nam voščile lahko noč in vsi smo zaspali. Drugi dan je bil zelo vznemirljiv. Po zajtrku smo se odpravili v samostan, kjer je bila razstava kmečkih dobrot. Nekaj teh dobrot smo kupili, veliko pa tudi pojedli. Bile so zelo dobre. Po kosilu smo se hoteli peljati s kanuji, vendar je deževalo, zato smo šli v telovadnico. Tam so nekateri plezali po plezalni steni, drugi pa so streljali z lokom. Po športnih aktivnostih smo si zaslužili malico. Zvečer smo imeli ples. V nedeljo pa smo odšli še v Moravske Toplice, kjer smo se kopali in telovadili v vodi. Po kosilu smo se poslovili od novih prijateljev in odšli domov. Nastja OBČNI ZBOR DRUŠTVA SKAVTSKA SKUPINA ŠKOCJAN - TURJAK 1 UPOKOJENCEV GROSUPLJE 13. aprila je bil redni letni občni zbor DU Grosuplje, ki ima po zadnjih podatkih 1469 članov, in sicer 578 moških in 891 žensk. V preteklem letu je bilo včlanjenih 98 novih članov, umrlo pa jih je 33. Občnega zbora se je udeležilo 111 članov društva in 23 gostov. Zbor so s priložnostnim nagovorom poz­ dravili Janez Lesjak /st/ v imenu ZZB NOV Grosuplje, v imenu SDS pa mag. Peter Verlič in Angelca Likovič, tudi kot predsed­ nica Občinskega odbora za družbene dejavnosti. Dr. Marjan Česen, državni podsekretar v Ministrstvu za zdravje, je predstavil nekaj aktualnih in zanimivih informacij s področ­ ja zdravstvenega varstva oziroma zdravstvene varnosti, predvsem z vidika starejših. Povedal je tudi, kakšne in katere spremembe se načrtujejo v zdravstvenem sistemu, vključno z racionalizacijskimi ukrepi. Ti naj ne bi ogrozili zdravstvene varnosti ljudi in naj ne bi pomenili bistvene­ ga zmanjševanja vitalnih pravic iz tega naslova. Od pomembnejših vsebinskih točk je občni zbor obravnaval poročilo o delu društva v obdobju april 2001 - april 2002 in programske usmeritve za mandatno obdobje 2001-2005. (O slednjem več v naslednji številki GO.) V poročilu o delu v preteklem letu je ugo­ tovljeno, da so bile vse najpomembnejše naloge izvršene. Nadaljevali smo z aktivnostmi in dejavnostmi, ki so bile načr­ tovane v prejšnjem mandatu in začeli dodajati nekatera nova področja, pri čemer smo skušali ugotoviti in slediti interesom članstva. Uresničen je bil najpomembnejši projekt Športne igre upokojencev Bele krajine, Dolenjske in Kočevja. To je bila športna in družabna prireditev, ki so jo udeleženci iger in funkcionarji DU ter predstavniki ZDUS zelo dobro ocenili, tako z organizacijskega, tek­ movalnega in zabavnega vidika. Zlasti sproščeno druženje po tekmovalni prired­ itvi je bito zelo dobro sprejeto in zadovoljnih in polnih prijetnih vtisov je odšlo iz Grosupljega skoraj 350 ljudi iz širše regije. Športniki našega društva so dosegli tudi lepe tekmovalne rezultate. Program dela so v pretežni meri ures­ ničile tudi druge komisije, ki delujejo v društvu za posamezna področja. Tako je bilo organiziranih 8 zanimivih, organiza­ cijsko zahtevnih izletov s 449 udeleženci in 4 srečanja s 360 udeleženci. Socialno zdravstveno področje je pokrivala komisija, ki je v mednarodnem letu prostovoljstva dala poudarek skrbi za zdravje starejših in ohranjanju njihove psihofizične kondicije. Dobro se je uveljavilo preventivno oprav- V šoli na Adamičevi 26 na Grosupljem že poskusno deluje, prav kmalu pa bo tudi uradno odprt varstveno-delovni cen­ ter za nad 18 let stare osebe s posebnimi potrebami. V centru imajo dnevno varst­ vo s kosilom, opravljajo dela, kijih zmore­ jo, poskrbljeno pa je tudi za njihovo rekreacijo. Center že ima 10 varovancev iz naših treh občin, zanje pa skrbita dve strokovni osebi, v kratkem pa bo lahko sprejel še 4 varovance. Deluje v okviru Želve, podjetja z državno koncesijo. Prostori centra obsegajo dve veliki učilni­ ci, sobo za počivanje, kuhinjo in sanitari­ je. Za njihovo adaptacijo in opremo je občina Grosuplje prispevala 4,5 milijona tolarjev, občina Ivančna Gorica 3,5 mili­ jona, občina Dobrepolje pa naj bi prispe­ vala 2 milijona. Celotna investicija znaša 22 milijonov. Želva ima v načrtu tudi program uspo­ sabljanja invalidov in program za delovno in socialno vključevanje oseb s posebni­ mi potrebami. Zmerno, težje in težko prizadeti otroci, mladostniki in odrasli pa imajo tudi svoje društvo Sožitje, ki je pred kratkim izdalo informativno bogato in likovno lepo ure­ jeno predstavitveno zgibanko. Društvo Ijanje storitev merjenja krvnega tlaka in krvnega sladkorja. Teh storitev je bilo deležnih preko 530 članov. Začela se je tudi fizioterapevtska vadba in prilagojen ter strokovno voden fitnes program. V hotelu Delfin v Izoli je letovalo 108 članov v dveh izmenah. Za utrjevanje zdravstvene kondicije in tudi druženje skrbi skupina za pohodništvo. V sodelovanju s Slovensko filantropijo delujejo od marca 2002 v DU štiri skupine za samopomoč, in sicer: - Pelin roža, deluje v Domu starejših občanov Grosuplje, - Spominčice, pripravlja za objavo zgodbe bivših internirancev v nemških in italijanskih taboriščih, - Skupina Lastovke (znotraj nje rasteta postopno dve podskupini: prva išče ljudske pesmi in se jih uči zapeti kot nek­ daj po ljudskem izročilu, druga pa oživlja partizanske ljubezenske pesmi). - Skupina Ose pa se trudi ohranjati kul­ turno dediščino s področja različnih tehnik ročnih del. Svoj delovni načrt so uresničile tudi druge skupine, ki delujejo v okviru društva, kot je komisija za kulturo, za izobraževanje, gospo­ darska komisija, skupina poverjenikov in' druge. Pevski zbor Lastovke, ki ga vodi glas­ bena pedagoginja Mojca Intihar, redno vadi najmanj enkrat na teden. Redno nastopa, lani 12-krat na Grosupljem, 54aat pa izven občine. Zapojejo na vseh prireditvah v okviru društva, sodelujejo na krajevnih proslavah, v Domu starejših občanov, na različnih revijah itd. V januarju je bila v sodelovanju z ZDUS organizirana okrogla miza na temo "Kako ustvariti boljše življenje starejših". Posveta se je udeležilo 72 predstavnikov javnih služb, organizacij civilne družbe, župan in nekateri svetniki, poverjeniki in drugi. Udeleženci so ocenili, da je razprava dosegla svoj namen in da naj bi takšna oblika srečanj vseh zainteresiranih na področju skrbi za starejše postala enkrat na leto stalna praksa. Oblikovane so bile nekatere ugotovitve in predlogi in kot doku­ ment poslani vsem pristojnim, da bi v svoje programe dejavnosti vključili tudi obravna­ vano področje. Na občnem zboru so bila podeljena tudi priznanja prizadevnim članom društva, ki so letos zaključili s funkcijo. Priznanja so prejeli: Marta Hrovatin za 5 letno uspešno vodenje društva, Lojzka Potrpin za vodenje komisije za zdravstveno in socialno področje in Rezka Murn kot vzorna blagaj- ničarka društva. Za uspešno strokovno vodenje pevskega zbora DU Lastovke je prejela priznanje Mojca Intihar. Iz DU Grosuplje združuje 75 oseb s posebnimi potrebami, 84 njihovih staršev, sorodnikov oz. skrb­ nikov in 13 strokovnih sodelavcev. Društvo ima v šoli na Adamičevi dva kluba: Čukec je namenjen za mlajše, Panda pa za starejše s posebnimi potre­ bami. Odprta sta enkrat na teden. Nevenka Zrnec, predsednica Sožitja, nam je povedala, da se je aprila 9 nji­ hovih članov s 3 spremljevalkami udeležilo izobraževalno-rekreacijskega seminarja na Ptuju, od junija do septem­ bra pa se bo 15 njihovih članov s poseb­ nimi potrebami vključilo v program vseživljenjskega učenja, ki bo potekal v doživljajskih taborih v Radencih, Poštarskem domu na Pohorju, Gorenjih Zrečah in Vojskem, dva starejša člana pa bosta 5 dni preživela v Rogaški Slatini. Društvo Sožitje omogoča svojim članom tudi brezplačno kopanje v Centru za zdravljenje otrok v Šentvidu pri Stični, kamor se ob sobotah popoldne vozi 5 do 10 članov. Ker nekateri od staršev nima­ jo avtomobila, večkrat pa ne časa, bi Sožitje rado kupilo kombi, seveda pa jim manjka denarja. Letos so dobili 140.000 tolarjev od občine Ivančna Gorica, 100.000 od Mobitela ter 160.000 od Tudi v naših krajih seje začelo skavtst- vo. Naša skavtska skupina je še na začetku svoje poti, konec leta bo dve leti od prvega srečanja. Do te ideje pa je priš­ lo pri prvih stikih s skavti iz Ljubljane, Grosupljega in Ribnice. Ko smo več izvedeli, kaj skavti sploh so, smo se nav­ dušili tudi mi in sklep je bil: TUDI PRI NAS MORAJO BITI SKAVTI. Ker pa brez voditeljev in njih znanja ne gre, sta takoj dva odšla na tečaj za voditelje. Po slabem letu priprav je napočil čas, da dajo prve skavtinje in skavti obljube. 27. oktobra 2001 je v župnijski cerkvi sv. Kancijana v Škocjanu dalo skavtsko obljubo prvih 12 skavtinj in skavtov. Tako smo ustanovili klan Albatrosi. S ponosom smo si nadeli skavtsko rutico, katere barve simbolizira­ jo naše kraje iz obeh župnij (Škocjan in Turjak) in iz obeh občin Velikih Lašč in Grosupljega. Pol rutke je zelene barve Na izzivu so se med štirimi skupinami najbolje odrezali novopečeni skavti iz skavtske skupine Škocjan - Turjak 1. Gradež, 5. aprila - Zbrani skavtski klani so se pomerili v raznih igrah, v katerih ni manjkalo niti veselja niti groze. Tekmovanje je potekalo v skavtskem duhu, na koncu so vsi udeleženci zapeli še nekaj pesmi ob ognju, potem pa so se odpravili spat na najbližji kozolec. V okviru ZSKSS- ja (Združenje sloven­ skih katoliških skavtinj in skavtov) so konec marca in v začetku aprila po vsej Sloveniji potekali skavtski izzivi. Letos so se ga prvič udeležili tudi skavti Škocjan - Turjak 1. Udeleženih je bilo okoli štiri­ deset skavtov iz klanov Celje 1, Vrhnika 1, Rače 1 in Škocjan - Turjak 1, ki so se zbrali okoli šeste ure popoldne v gozdu v Rod Močvirski tulipani iz Ljubljane je letos že petindvajsetič organiziral Nočno orientacijsko tekmovanje (NOT), ki je eno izmed najboljših vsakoletnih taborniških tekmovanj. Letos se je tekmovanja udeležilo 60 ekip iz večine slovenskih rodov in se pomerilo v kategorijah popot­ nic (od 15 do 18 let), popotnikov (od 15 do 20 let), grčic (nad 19 let), grč (nad 20 let) in korenin (nad 30 let). Ekipe imajo 4 ali 5 članov, mešane ekipe tekmujejo v moški konkurenci. Ljubljanskih mlekarn, lani decembra pa jim je Rdeči križ Žalna daroval izkupiček od dobrodelne prireditve. Sožitje organizira tudi vikend seminar­ je za družine, predavanja za starše in oskrbnike ter različna družabna srečan­ ja, socialno ogroženim pa sofinancira letovanja. Eden od ciljev društva je tudi pridobiti prostore za bivalno skupnost, v kateri bi ob strokovni pomoči sorazmer­ no samostojno in kvalitetno živela manj­ ša skupina odraslih s posebnimi potreba­ mi. Za osebe, vključene v institucionarno varstvo, plačuje občina po 270.000 do 320.000 mesečno. Tudi zato si zveza društev Sožitje prizadeva, da bi zakonsko bila zvišana skromna podpora, ki jo dobi­ jo starši oz. oskrbniki za osebe, ki živijo doma. In kako jim lahko pomagamo? Da spre­ jemamo drugačnost. Da jim pomagamo pri prostovoljnem delu v društvu in pri organizaciji različnih oblik druženja. Da nakažemo prispevek na žiro račun Sožitja 50100-620-133 05-1022113- 740829. Da jim odstopimo ali zapustimo prostore za ureditev bivalne skupnosti. J. Miiller (pokrajina in naše življenje), drugi del pa je modre barve (v naših krajih ali bližnji okolici se je rodilo veliko „modrih", ljudi: Trubar, Levstik...). Obe pa povezuje rumeni trak, ki nas simbolično povezuje. Srečanja imamo enkrat tedensko v škoc­ janskem župnišču, ki so namenjena pred­ vsem druženju in nabiranju znanja o skavtstvu (sedaj se nas dobiva na srečan­ jih tudi po šestnajst). In kaj še počnemo? Nosili smo že dvakrat betlehemsko lučko miru po naših dveh župnijah, v lanskem letu pa smo jo celo sami prinesli iz Ljubljane tudi v župni­ jo Velike Lašče in do župana občine Velikih Lašč. Bili smo na Uskovnici, kjer smo se seznanjali s prvimi skavtskimi veščinami, sodelujemo enkrat mesečno pri nedeljski maši, delali smo velikonočne in božične voščilnice ter adventne venčke. Spoznavamo pa se tudi z domačimi kraji in pokrajino. Sodelujemo bližini Turjaka. Teren je bil nepoznan tako domačinom kot tudi gostom, tako da nihče ni imel velike prednosti. Za ogre­ vanje so odigrali igro presenečenja, ki se je zavlekla pozno v noč. Čeprav so skavti pokazali borbenega duha že pri tej igri, se je ta razplamtel ob polnoči, ko se je začela glavna igra. Cilj igre je bil ugotoviti zgodbo ter odgovoriti na vprašanja, ki so jih tekmovalci dobili. Seveda to ni bilo lahko, saj je bila napisana na listkih, ki so jih skavti bolj ali manj uspešno pridobivali skozi razne igre in dvoboje. Da bi bila zmeda še hujša, je naokoli lomastil blaznež (oseba, kateri je bilo dovoljeno vse), ki je lovil že tako pre­ strašene skavte in jim jemal listke, ki so jih nosili s seboj. Pa tudi vreme jim ni bilo naklonjeno, saj je deževalo, tako da je bilo vse mokro, pa tudi toplo ravno ni bilo. Klani so zapustili center s svojimi klanovodji in odšli na izbrano mesto, kjer Pred odhodom na progo ekipa najprej rešuje "topotest", test iz topografije. Test rešuje vsak član zase, časa ima le 5 minut. Nato sledi vrisovanje. Ekipa sku­ paj vrisuje kontrolne točke na karto. Čas je omejen na 25 minut, na koncu kon­ trolor preveri pravilno vrisane kontrolne točke (dovoljeno odstopanje za 2 milime­ tra) in vriše manjkajoče. Nato se ekipa poda na progo. Dolžina proge je odvisna od kategori­ je, najdaljšo opravijo grče. Na progi so postavljene kontrolne točke, imenovane "katejke" (KT). Kontolne točke so lahko mrtve ali žive. Mrtve so opremljene le z rdeče-belo tristrano prizmo, belim odsevnim telescem in perforatorjem, s katerim ekipa preluknja štartni list in tako dokaže, da je našla KT. Na živih kontrolnih točkah pa so postavljeni šotori, prihod ekipe overi kontrolor. Tu imajo ekipe tudi razne naloge. Ekipe sig­ nalizirajo 60 znakov v morsejevi abece­ di, prehodijo minsko polje (ekipa išče natančne točke, ki so podane s kotom in razdaljo od izhodišča), pokažejo svoje znanje v prvi pomoči in prehodijo hitrost­ no etapo med dvema kontrolnima točka­ ma. Celotna proga je omejena s časovni- co. (Pravila tekmovanja so povzeta z inter- netne strani http://not.rutka.net/pravi- la.php) Takole pa sta letošnji NOT opisala Zala Janežlč In MIha Rafolt V soboto, 23.3.2002, smo se ob pol štirih odpravili izpred taborniške sobice na NOT. Po prihodu v Smlednik pri Medvodah smo se zbrali na stadionu, kjer so razglasili štartne številke in pred­ stavili nagrade. Naš rod je tekmoval v treh kategorijah. Med ekipami grčic so tekmovale Urška, Mojca, Maja in Keti, med ekipami popotnic Tina, Metka, tudi pri projektu BRIGA ME ZA VEDNO! - to je dveletni projekt na državni ravni o potrošništvu za veje popotnic in popot­ nikov. To je široka problemska tematika, saj se z njo srečujemo na vsakem koraku. In v okviru tega smo kot domačini že izvedli skavtsko tekmovanje v nočnem izzivu. Ker pa na nas pritiskajo že nove in mlajše bodoče skavtske moči, moramo kar zavihati rokave in jih pripraviti na skavtsko življenje. Tudi mlajši se dobivajo enkrat na dva tedna. To je kratek opis naše skavtske skupine. Zahvaljujemo se staršem naših skavtov, gospodu župniku Jožetu Razingerju in vsem, ki nam kakor koli sto­ jite ob strani. Želimo in veselimo se tudi sodelovanj s skavti iz Grosupljega in ostalimi društvi v obeh občinah. Lep skavtski pozdrav! voditelj skavtske skupine Marko Sav// so si postavili tabor. Vsak tabor je moral varovati lučko, ki si jo je pridobil v eni izmed prejšnjih iger. To nalogo je oprav­ ljala straža, ki jo je branila pred vsiljivci. Vsak tabor je imel tudi "terensko skupino", ki je raziskovala okolico, iskala listke ali pa se je poskušala vtihotapiti v nasprotnikov tabor. Ostali pa so prebirali listke, sestavljali zgodbo in iskali odgov­ ore na vprašanja. Vsako polno uro so v centru potekale igre, pri katerih so si lahko klani pridobili nove listke, na pol ure pa so bile izdane tudi tiralice. Revež, katerega ime se je pojavilo tam, je pol ure bežal pred tremi klani. Igra se je končala okoli četrte ure zjutraj. Zmagal je Škocjan - Turjak 1. Sledilo je pospravljanje taborov in še zadnji sestanek pred spanjem. Zjutraj so imeli od osme do enajste ure še zaključek in počasi so se vsi utrujeni odpravili domov. Nina Kralj, Škocjan - Turjak 1 Jana, Petra in Zala ter med ekipami popotnikov Pavel, Boštjan, Andraž, Purky, Miha in Martin. Pred tekmovan­ jem je Andraž stresal svoje fore, tako da smo si vsi, še posebej pa Metka, pošteno utrdili trebušne mišice. Okrog sedme ure so se naše ekipe odpravile na topotest in vrisovanje kontrolnih točk. Kmalu potem sta se ekipi popotnikov in popotnic odpravili na pot. Ekipa popot nikov s Pavlom na čelu se je zagnano odpravila do KT 1 kar preko njiv kljub Mihovem pritoževanju. Na KT 1 so se podali preko "minskega polja" in se kar dobro odrezali. Medtem je tudi ekipa popotnic pod Janinim vodstvom prišla do KT 1, čeprav so dolgo "bluzile" po gozdu. Tam je potekala signalizacija v morsejevi abecedi, vendar popotnice niso bile najbolj usklajene. Medtem je ekipi popotnikov iskanje KT 2 vzelo že ogromno časa, ko so jo nato končno našli ob nekakšnem ribniku. Ekipa popotnic pa se je po najdeni KT 2 odpravila proti cilju, kajti njena časovni- ca je že skoraj potekla. Ekipa popotnikov pa je vztrajno iskala KT 3, nato obupala in se poda/a do KT 4. Tukaj so pokazali svoje znanje o prvi pomoči. Potem pa so hodili čez drn in strn, dol in gor, a vseeno niso našli KT 5. Zato pa so imeli več sreče pri KT 6, ki so jo uspešno našli. Potem pa so se zaradi časovnice tudi oni obrnili proti cilju. Na cilju so se nekateri zavili v tople spalne vreče, večina pa jih je odšla domov že isto noč. Naslednji dan so razglasili rezultate. Naš rod se je zelo dobro odrezal. Ekipa grčic je bila četrta, popotnice so bile pete in popotni ki deseti. Za nagrado so si popotniki in popotnice ogledali še Zbiljsko jezero, nato pa so se prijetno utrujeni odpravili domov. Jasna Baje - Jess/e Želva pa Čukec in Panda pomagajo drugačnim Škocjan -Turjak 1 - prvi skavtski izziv TABORNIŠKI ROD LOUIS ADAMIČ NA PETINDVAJSETEM NOTU GASILSKA MASA NA GROSUPLJEM VERA ALI G. kaplan Janez Mrak se odlično poču­ ti med gasilci. - foto Marjan Šircelj st. Sv. Florjana, svetnika in mučenika, so verni gasilci izbrali za svojega patrona. Prav dobro so mi v spominu leta okoli 1965. Postal sem poveljnik. Starejši gasil­ ci, predvsem člani upravnega odbora, so vedno pogovor pripeljali do parade in maše v čast sv. Florjanu. To so pripove­ dovali tako živo, da si prav lahko slišal nji­ hov korak, kako ponosno in pokonci gredo za praporom. Praporščak -Hlačmanov Dore, ta je bil vedno prvi imenovan. Kako ponosno je oprtal pas, v katerega je vtaknil drog prapora in ga nesel nagnjenega naprej. Ali so si želeli, da to parado in mašo kot poveljnik zopet uvedem? Vem le to, da sem razmišljal, zakaj so to lepo navado opustili, še posebej zato, ker imajo tako lep spomin nanjo. Ustava nam je jamčila versko svobodo. Ali smo jo uživali? Lahko zatrdim, da ne. Zakaj pa ne, ne bi znal odgovoriti ali pa sem nalašč tiho. Le komu je služila skoraj 50-letna prekinitev? Kdo se je okitil s to zaslugo? Prav gotovo je bila ta prireditev že tradi­ cionalna. Zakaj ni ostala? Le komu je bila vera napoti, le komu tradicija in morda celo folklora? Zdaj, ko je spet uvedena, se sprašu­ jem: "Ali je zmagala vera ali folklora?" Vesel sem, da je zmagala pamet, še bolj pa bom zadovoljen, ko bo zmagala vera. Na podobi sv. Florjana iz leta 1994 piše: "Drugo leto po prekinitvi." Mišljeni sta parada in maša v čast in spomin pokoj­ nim gasilcem, živim pa za srečo pri opravljanju tega zahtevnega poklica. Sam vem, da sem že leto prej dovolj zgo­ daj rezerviral in plačal mašo pri župniku. FOLKLORA? Parada v čast sv. Florijanu na Grosupljem. - foto Marjan Šircelj st. Gasilke pod vodstvom ge. Minke. - foto Marjan Šircelj st. Mašo za pokojne gasilce na god sv. Florjana in naročil, da naj bo to nedeljska maša. V upanju, da bodo moji prijatelji gasilci prišli in to tudi uradno naročili. In tako je tudi bilo. No, zdaj to teče po ustaljenem redu. Veliko ljudi je zadovoljnih, da je tako. Da pa je zadovoljstvo še boljše, poskrbijo tudi sosednja gasilska društva, ki spada­ jo v našo farno skupnost. To sta Prostovoljno gasilsko društvo Gatina in Prostovoljno gasilsko društvo Spodnja Slivnica. Tako so na čelu sprevoda kar trije prapori, če je le mogoče povabimo tudi domačo grosupeljsko godbo. Sprevod je lep in dolg, vodi pa ga domači poveljnik, sam gospod župnik pa sprejme gasilce na pragu cerkve in jih povabi k mašni daritvi. Seveda pa po maši vsako leto eno od društev zunaj pripravi primeren prigrizek in tudi kakšna kapljica tekočine je pripravljena za vse farane, ki so bili pri maši. Sami gasilci pa zaključimo ta lepi dan v spomin na pokojne prijatelje gasilce v Gasilskem centru Grosuplje ob prijetnem klepetu in skromnem prigrizku. Marjan Šircelj st telic s.p., Sad 2, 1296 Šentvid pri Stični macljskih sistemov - programska oprema - predstavitve ~ računalniška oprema - logistika v proizvodnji in distribuciji riS : Sestava fc L voz * Spremeni 0 CPU INT CEL 800PGA Vt 0 ACER 15"LCD FP553H0SI 0 MlSKA LOGITECH 0 PLOSCA DFI CS62 0 G.K ATDffMmi] 0 TIF 0 OV 0 Fj« DDV 8,5 In 20 % Wln98/Me/NT/2000/XP Izpisi v HTML obliki (email) Tudi za začetnike Konkurenčne cene Odlog plačila in popust ovna verzija - 48 000» Materialno poslovanje 4.0 • 1?00 0 00 Polni nalogi 4.0 • 19.000 00 Knjiga prejetih in izdanih računov 4J) • 27.000.00: Knjiga prihodkov in odhodkov za enostavno knjigovodstvo iS • 29 000.00: Enostavno knjigovodstvo z obiacunom DDV4X1 • 4: 000 00: Dnevnik 4.0 • 16.000.00: Obrazci 4/J • 1900000: Maloprodaja 4.0 • 80.00000: Megasoft 4.0 • 149,000,00; FaktTarif 4.0 • 1 l5.G0Q00:Obracun prispevkov 4.0-19.500,00; Arhiviranje • Brezplačno Cene ne vsebujejo DDV-ja Celovita predstavitev vašega podjetja na Internetu za 28.500,00 SITJ PROCESOR C OS. PLOŠČA F :,RAF KARTICA/| ODROM 52SPEE RAM DIMM SD FDD 1.44 MB T MODEM 56KIN DISK 40 GB MAKf MIS LOGITECH OH ATX SIQ TIPKOVNICA ZVOČNIKI 240 189.990,00SIT 209,990,00 SIT 244.990,00SIT Vas veseli delo na področju visokih informacijskih tehnologij Od kandidatov pričakujemo: - poznavanje tehnologij in orodij (Delphi, MTS, HTML, ISAPI/CGI. MSSOL. SOAP. ACTIVEX) - voljo do učenja - znanje angleškega jezika - vsaj peta stopnja izobrazbe, pridobljena z rednim izobraževanjem Kandidati pošljite kratek življenjepis na na i naslov. ^„..n.™ isoft@ i sof t-sp. s i I Soft http://www.isoft-sp.si tel.: fax: BLAGOSLOVLJENO MALOMLACEVSKO GASILSKO ZEMLJIŠČE Malo Mlačevo - nedelja, 5.5.2002 - V žalski župniji se že vrsto let zbira­ jo gasilci ob praznovanju godu svoje­ ga zavetnika, sv. Florjana. Vsako leto pa to srečanje organizira eno od šestih društev v pripadajoči župniji. Tako je vrsta letos pripadla Pros­ tovoljnemu gasilskemu društvu Malo Mlačevo, ki je bilo ustanovljeno že leta 1926. Ob tej priložnosti je župnik Andrej Šink blagoslovil zemljišče, ki bo namenjeno za grad­ njo gasilskega doma ob lani zgraje­ nem novem športnem igrišču. zDor gasilcev pred cerkvijo v Boštanju. Pred cerkvijo sv. Martina so se zbrali nekaj minut pred 14. uro gasilci iz društev v žalski župniji in odšli v sprevodu k sv. maši. Med nagovorom je župnik Andrej Šink poleg misli, ki so govorile o samem zavetniku, humanitarnem poslanstvu gasilcev in želje, da jim ne bi bilo treba nikoli posredovati v nesreči, a da bi bili vedno nanjo dobro pripravljeni, omenil tudi vlogo gasilcev pri krepitvi vezi med ljudmi in izboljšanju in urejanju odnosov v družinah. Po sv. maši so v sprevodu pod vodstvom poveljnika malomlačevskih gasilcev Toneta Janežiča odšli na prireditveni prostor na Malem Mlačevem. V pozdravu je predsednik društva Damjan Kadunc v športnem slogu pozdravil vse navzoče ter jih povabil k sodelovanju pri nadaljnjih korakih, ki bodo potrebni pri želeni grad­ nji, župnik pa je nato z molitvijo blagoslovil zakupljeno zemljišče. Po blagoslovu je sicer padlo nekaj kapelj dežja, kar so nekateri razumeli kot dodaten blagoslov z neba, a vseeno ne toliko, da gostoljubne malomlačevske gospodinje ne bi postregle gasilcem in ostalim udeležencem s prigrizkom in kapljico. Med sv. mašo in pri blagoslovu pa je prepeval Moški pevski zbor Samorastnik. Jože Mlkllč Ob blagoslovu gasilskega zemljišča na Malem Mlačevem. Prostovoljno gasilsko društvo Malo Mlačevo vabi potencialne soinvestitorje k novogradnji gasilskega doma. Namembnost dopolnilne gradnje je lahko stanovanjska ali poslovna. Za podrobnejše informacije pokličite tel.: 01/78 61-747 ali GSM: 031/318-448. RAFAELOVA DRUŽBA SE PONOVNO USTANAVLJA V Sloveniji je kar nekaj ustanov, ki se ukvarjajo s povezovanjem Slovencev po svetu na vseh kontinentih sveta. Vsaka od teh ustanov ima določene prednosti, a tudi pomanjkljivosti. Da je to delo izjemno zahtevno in odgovorno, ni potrebno posebej omenjati. Problematika pa se iz leta v leto tudi spreminja. Po kar dolgih letih premora (tudi prisilnega) se v Sloveniji ponovno ustanavlja Rafaelova družba, ki ima namen, da povezuje in druži Slovence po svetu in doma, da jih spremlja in jim pomaga ob njihovem povratku v domovino. Ta cerkvena ustanova je bila ustanovljena že pred drugo svetovno vojno, po letu 1990 pa je to delo Rafaelove družbe prevzelo Katoliško središče Slovencev po svetu. V zadnjem času je oživela ideja o ponovnem začetku delovanja Rafaelove družbe. Glavni iniciator je g. Janez Rihar, župnik v župniji Ljubljana-Fužine. Izzivov pri delovan ju družbe je veliko. Prav gotovo je sedaj na prvem mestu skrb za Slovence v državah, kjer je velika gospodarska in politična kriza. Tu Rafaelova družba lahko veliko stori, predvsem na področju dobrega informiranja o možnostih vrnitve Slovencev po svetu v domovino, o njihovem izobraževanju in zaposlovanju. Tudi v občini Grosuplje oziroma dekaniji Grosuplje je začela delovati skupina, ki ji je program Rafaelove družbe blizu, predvsem pa jo skrbi za Slovence, ki živijo izven meja samostojne slovenske države. Matjaž Trontelj OGLAS: Zanimam se za nakup, najem stanovanjske hiše ali opuščene domačije oziroma kmetije v občini Grosuplje, Ivančna Gorica ali Dobrepolje. tel: 01/7861 421, po 15.00 uri. Progi nniskH upi enin: I(,h iin.ilniskl sistemi: 041 '»^O :•»>'>. 041 '»OB 041 M t 1W 01 ITS /d /•< SV. ANTON PADOVANSKI, SV. KANCIJAN Sv. Anton Padovanski goduje 13. 6. Znan je kot zavetnik zaljubljencev, zakoncev ter kot priprošnjik za izgubljene stvari. Njegovo podobo ima veliko slovenskih cerkva, v naši občini kar 9: - Je zavetnik cerkve v Veliki Loki. - V Smrjenah mu je posvečen oltar v kapeli. - V Št. Juriju in na Gatini je njegova podoba na glavnem oltarju. - Na Veliki Ilovi Gori, v Troščinah in Boštanju mu je posvečen stranski oltar, v zadnji cerkvi je poleg tega še na glavnem oltarju. - V Žalni in na Polici je na stranskem oltarju. Na sv. Antona Padovanskega se ljudje obračajo tudi kot na zavetnika žensk in otrok, revežev, popotnikov, pekov, rudarjev, frančiškanov, Padove in Lizbone, za srečen porod, proti neplodnosti, vročici, boleznim živine, brodolomu, vojnim stiskam. Ime Anton izvira iz latinskega Antoniusa, ta pa je verjetno etruščanskega izvora, vendar njegov pomen ni znan. Iz njega izhaja­ jo poleg Antonov še Antonije, Tončke, Tonke, Toneti, Tončki in Anteji, ki za svojega zavetnika lahko izbirajo med več svetniki, ki imajo ime Anton. Sv. Anton Padovanski je bil rojen na Portugalskem I. 1195. Vstopil je v samostan avguštincev in pozneje prestopil k frančiškanom. Želel je biti misijonar v Maroku. Ker je kmalu zbolel, bi se moral vrniti domov, a je ladjo močan vihar odnesel na Sicilijo. Od tam se je Anton odpravil v Assisi, kjer je srečal sv. Frančiška Asiškega. Na dan pa je prišla Antonova govorniš­ ka nadarjenost, tako da je postal eden najboljših pridigarjev in ker je dobro poznal Sveto pismo, je nekaj časa učil tudi teologijo. Deloval je na področju severne Italije, nekaj časa v južni in srednji Franciji, nazadnje pa v Padovi. V Gorici je ustanovil samostan, dal pa je tudi pobudo za ustanovitev frančiškanskega samostana v PREDSTAVILI SO SE JABA-DABA-DU, MLADA SRCA IN MLADI PRITRKOVALCI Sv. Anton Padovanski v Veliki Loki Ljubljani. Umrl je I. 1231 in manj kot po enem letu je bil razglašen za svet­ nika. Ena od legend pravi, da ga množica ljudi enkrat ni hotela poslušati, so pa zato ribe dvignile glave iz vode in mu prisluhnile. Zaradi tega, tako pravi legenda, so se spreo­ brnili vsi prebivalci Riminija. Si upamo povedati resnico pred drugimi ljudmi? Se upamo postaviti resnici v bran? Govoriti o problemu? Ali umolknemo samo zato, ker družba, v kateri smo, noče slišati določenih stvari? Ali pa zato, ker mediji pravijo drugače? Danes se večina ljudi pre­ pušča javnemu mnenju in ne oblikuje­ jo svojih stališč. Tudi politiki so velikokrat lutke svoje želje, da bi imeli oblast in "potegnili" največ, kar se da. A dejanja pokažejo, kdo je kdo, kot je rekel sv. Anton Padovanski: "Živa je govorica, kadar govorijo dela. Umolknejo naj, prosim, besede, go­ vorijo naj dela... Zaman besedici o poz­ navanju postave, kdor z dejanji uniču­ je svoj nauk." Sv. Kancijan (30. 5.) je zavetnik cerkve na Škocjanu. Skupaj z brati, sestrami in svojim vzgojiteljem so umrli v času rimskega cesarja Dioklecijana v okolici Ogleja, ker so bili kristjani. Ime Kancijan izhaja iz la­ tinščine in je morda povezano s pet­ jem. Iz imena so izpeljana krajevna imena - Škocjan, Škocjanske jame ipd. Alenka Oblak ZA MAJ V LURD Prav lepo je za Marijin mesec maj poleteti v Lurd. Kraj, ki gaje Marija preko Bernardke postavila sama. Kraj, kjer je dotik božje svetlobe dosegel zemljo in jo spremenil v kraj molitve, v kraj zaupan­ ja, v kraj sreče, v kraj želja. S stu- denčkom, ki ga je z rokami na ukaz Gospe izkopala Bernardka, pa tudi v kraj očiščevanja. Saj ta voda je kot voda čisto navadna, je pa voda očiščevanja duše in telesa; se pije, z njo se umiva in tudi blagoslavlja. Sami vidki Bernardki pa ni prinesel sreče na tem svetu, ampak veliko več. Naredil jo je za posrednika med nebom in zemljo. Ali pa kot je Bernardka sama imenovala ta kraj - to so nebesa na zemlji za mene. Bernardka ni nikoli potožila o sprejetju te vloge, saj verjetno človek nikoli ne bo vedel, ali je imela moč izbirati. Ko jo danes romar gleda v steklenem grobu, kjer so jo po večkratnem izkopu le pustili, da mirno spi, ni opaziti gub skrbi na obrazu, gub utrujenosti, gub žalosti, opazi se le mirni angelski spanec. Ostala je vzor skromnosti, vzor človeka molivca, ki so mu jagode rožnega venca tekle gladko. Ni je bilo moč ustaviti. Tudi trde preizkušnje je niso mogle odtegniti od molitve, ne utru­ jenost, ne strogost, tudi hišni red ne. Ostala je vdana Marijinemu sporočilu: "Molite, bodite si blizu v molitvi in dejan­ ju." Nič, prav nič ni svetlejšega na tem svetu kot molitev - molitev za bližnjega in hoja za božjim sinom. "Jaz sem pot. Samo po meni pridete k očetu. Kadar sem jaz v vas in vi v meni, je božje kral­ jestvo tu na dotiku." Tako je govoril Učitelj svojim učencem. Saj kdor ima ljubezen v srcu, ima vedno kaj dati. In prav ta mala deklica jo je v obilju dajala. Ljubezen do Marije, do njenega sina jo Smarje-Sap, 13. aprila - Mlade pevke In pevci, ki jih vodi Barbara Černe, so se v župnijski cerkvi v Šmarju-Sapu predstavili na letnem koncertu. Nastopila sta cerkveni otroški zbor Jaba-daba-du In cerkveni dekliški zbor Mlada srca. Za spremljavo so skrbeli Robi Gornik na klaviaturah ter kitarista Matevž In Primož Strgar. Koncert so popestrili mladi šmarski pritrkoval- cl. V uvodnem nagovoru je župnik Jože Mrvar poudaril, da je koncert priprava na praznovanje 500-letnice šolstva v Šmarju, ki bo ta visoki jubilej obeležilo leta 2004. Vidno zadovoljen nad dobrim obiskom je pozdravil poslušalce - med njimi predstavnike šole, krajevne skupnos­ ti, krajevnih društev ter občinske svetnike; posebej prisrčno pa svoje farane. Nastopajočim se je zahvalil za čas, ki ga namenjajo cerkvenemu petju in za ves trud, ki so ga vložili v pripravo koncerta. Ime otroškega pevskega zbora Jaba-daba-du ima, kot je pojasnila povezovalka koncerta, tudi sim­ bolični pomen. Kot iz cvetnih popkov nastanejo cvetovi, ki sestavijo čudovit šopek, tako se tudi iz ne­ razumljivega žlobudranja majhnih otrok kmalu razvijejo razumljivi otroš­ ki glasovi, besede, stavki in pesmice. Dobimo harmonijo glasov - zborček. Ti mali jaba-daba-dujčki se razvijajo počasi, pa vendar vztrajno in zanesljivo. To so dokazali tudi s svo­ jim nastopom. Zapeli so pesmi: Pavle Strubelj se je v imenu šmarske župnije zahvalil mladim pevkam, še posebej pa zborovodkinji Barbari Černetovi. Zjutraj, Svetel plamen, Živeti sedaj, Moj Gospod, Aleluja tebi - Bog in Nasmeh v očeh. Cerkveni dekliški zbor Mlada srca je redni spremljevalec porok v šmars­ ki cerkvi. Tudi na koncertu seje pred­ stavil z repertoarjem poročnih pesmi. Dekleta so zapela pesmi: Nevesti, Visoka pesem, Tam, kjer sonce zaspi, Dajte mi zlatih strun in Mati ljubezni. Posebne pozornosti pa so bili deležni gostje koncerta - mladi šmarski pritrkovalci. Pritrkavanje ali potrkavanje, kot to mojstrsko izvab­ ljanje melodij iz cerkvenih zvonov po Sloveniji še imenujemo, je lep sloven­ ski običaj. Razveseljivo je, da se nad to narodno posebnostjo navdušuje tudi vedno več mladih v šmarski Mladi šmarski pritrkovalci in pritrkovalka. župniji. Izpod rok mladih pritrkoval- cev so na koncertu zadonele melodi­ je: Sedmica, Štirica in Radetzkv marš. Ob koncu prireditve se je vsem nastopajočim, posebej vodji obeh zborov Barbari Černe in župniku g. Mrvarju, v imenu šmarske župnije zahvalil Pavel Štrubelj. Da pa so priprave na praznovanje 500-letnice šole v Šmarju že v pol­ nem zamahu, je bilo razvidno tudi po številčni prisotnosti občinskih svet­ nikov, ki so in bodo odločali o finančni podpori temu zahtevnemu projektu. Poleg "domačih" občinskih svetnikov Pavla Štrublja in mag. Petra Verliča je bilo opaziti še Boža Predaliča ter Angelco Likovič, ki je tudi predsednica Odbora za družbene dejavnosti v občini Grosuplje. Mag. Verlič je poudaril: "Klub občinskih svetnikov, ki ga vodim, z veseljem podpre projekte, pri katerih je vsak tolar racionalno porabljen. Prepričan sem, da je eden takih projektov tudi 500-letnica šole v Šmarju." Župnik Jože Mrvar je bil vesel, da so se vabilu na koncert od­ zvali predstavniki šole, krajevne sku­ pnosti, krajevnih društev ter občinski svetniki. V prepričanju, da je to dober obet za pripravo 500-letnice šole v Šmarju, je ponovil svoj poudarek iz marsikatere pridige: "Moč je v slogi in sodelovanju. Posameznik lahko naredi mnogo, a nihče ne zmore vsega sam. Posamezniki smo le kamenčki v mozaiku." Janez Plntar Vsakodnevni prizor v Lurdu: Zbiranje invalidov s spremstvom za večerno procesi­ jo z lučkami - Marjan Šircelj st. je prežela, ni čutila nič drugega, kot potrebo po molitvi in delu, ki je v pomoč nemočnemu. Tako sem čutil jaz, ki sem kot romar potoval s patrom Lavrihom na kraj prika­ zovanja in nadaljeval na kraj, bi lahko rekli, da je bil dodeljen Bernardki po prikazovanju. Samostan v Neversu je nekako prav v središču Francije. Kraj, kjer se je po mnogih letih srečala s svo­ jim očetom, ki jo je v mislih popeljal nazaj k pečini ob reki. Kraj pa ni bil več tak kot ob odhodu Bernardke. Zdaj so tu molili drugi. Revščina je kraj zapustila. Nastal je nov kraj. Kraj upanja za mnoge, kraj mnogoterih uslišanj, kraj, kjer so bili prisotni tudi čudeži, kraj, v katerega so prihajale zahvale, kraj v katerem se romar spomni besed: "Karkoli boste prosili očeta v mojem imenu, bo vam dal. Več boste prosili, več boste prejeli. Ne bodite neverni, ampak verni. Le vera vas vodi v svobodo." Ko kot romar zapuščam Lurd in se napotim na grob Bernardke, mi ne ostane nič drugega kot molitev. Ta, ki te osvobaja, osvobaja duha in po duhu preide tudi do svobode telesa. Ob pogle­ du na Bernardko v steklenem grobu pa romar čuti, daje božja bližina blizu, blizu - kar tu. Marjan Šircelj st. tel. 01/786-08-05 GSM 041/705-773 http://www.sfs.si e želite imeti modne, ročno izdelane čevlje po meri - me obiščite. Popravljam rudi vse vrste obutve in usnjeno galanterijo. ALI NAJ ŠOLA TUDI VZGAJA? Vprašanje je bilo zelo pogosto zastav­ ljeno, koje v javnost prišla Bela knjiga in predlog nove šolske zakonodaje. To je bilo v obdobju, ko je Ministrstvo za šolst­ vo in šport vodil dr. Slavko Gaber. Pripravljalci omenjenega gradiva so izha­ jali iz stališča, da šola le vodi izobraževal­ ni proces, šolarje oskrbi z znanjem. Sami mladi ljudje naj bi si na osnovi pri­ dobljenega znanja oblikovali življenjske vrednote. Vzgojo v ožjem smislu pa so prepustili staršem. Že takrat so mnogi ugledni strokovnja­ ki (dr. Požarnik, dr. Štuhec, dr. Žirovniko- va...), mnogi učitelji in ravnatelji glasno opozarjali, da to ne bo zdržalo, saj se vzgoja in izobraževanje v učnem procesu neprestano prepletata, zato tudi govo­ rimo o vzgojno-izobraževalnem procesu v šoli. Konsenza med različnimi zagovorni­ ki ni bilo in celotna šolska zakonodaja je bila sprejeta v paketu. Tudi podzakonski akti, še posebej Pravilnik o pravicah in dolžnostih učenk in učencev v osnovni šolo je v naše šole prinesel veliko zmede. Ta namreč določa, da mora šola vse vzgojne ukrepe, ki jih posamezni učenec med letom dobi, ob koncu leta uničiti. To je za tiste najbolj vzgojno težavne otroke, ki jih pa vsaka šola nekaj ima, zelo velika potuha. In kaj je šola? Šola je velika družina. Za vsako družino je zelo pomembno družinsko vzdušje, odnosi, pravila..., da otroci lahko črpajo vse tiste vrednote, ki jih za razvoj potrebujejo. Prav zato je potrebno še mnogo več pozornosti posvetiti vzdušju na šoli, odnosom med sošolci in sošolkami, odnosi med učenci različnih paralelk, odnosom med sta­ rejšimi učenci (višji razredi) in mlajšimi (nižji razredi), odnosom med učitelji, odnosom med učitelji in učenci, učenci in drugimi delavci šole... Skupaj (učenci in učitelji) morajo oblikovati šolski red in pravila, kijih morajo vsi dosledno upošte­ vati. Le v šoli, kjer so pravila jasna in cilji natančno opredeljeni, lahko učenci in učenke razvijajo svoje intelektualne sposobnosti in si oblikujejo vse tiste vred­ note, ki jih za življenje potrebujejo. Iz omenjenih vzrokov bi morala šolska zakonodaja vzgoji nameniti veliko pozornosti, a žal ni tako. In kaj se dogaja danes v naših šolah? Kljub taki šolski zakonodaji so naše šole vsakodnevno vključene v vzgojo, si se dnevno srečuje­ jo z manjšimi in večjimi vzgojnimi proble­ mi, ki jim morajo prisluhniti in jih reše­ vati. Res pa je, da za tako pomembno delo učitelji nimajo v zakonodaji plani­ ranega časa, razen razredniki (pol ure na teden za razredne ure). Po zakonodaji je učiteljeva obveza v osnovni šoli 22 ur pouka na teden, učitelji slovenskega jezi­ ka pa imajo obvezo 21 ur. Kaj sodi v okvir 40-urnega delovnega tedna, pa Ministrstvo za šolstvo znanost in šport nikakor noče opredeliti. In prav zato je stanje od šole do šole zelo različno. Mnogi učitelji, ki se zavedajo svojega poslanstva, prisluhnejo otrokom in rešu­ jejo nastalo vzgojno problematiko. Vedeti moramo, da dobrim učiteljem ni vseeno, kako se počutijo in kakšne strese doživ­ ljajo njihovi učenci in učenke. Učitelji se zavedajo, da je osnovni pogoj kvalitetno učno-vzgojno delo, da so učenci in učenke sproščeni, voljni sode­ lovati in slediti navodilom. To pa je le takrat, kadar nimajo osebnostnih težav- stresov, so mladostno razigrani in srečni. Klima v razredu in celotna klima v šoli ima zelo velik vpliv na razvijanje otrokovih delovnih in moralnih vrednot. Dober učitelj, učiteljica se zavedata, da najbolj vzgajata s svojim lastnim zgle­ dom (urejenost, doslednost, lepo govor­ jenje, obnašanje...). Učenci se zgledujejo in posnemajo svoje učitelje in učiteljice, saj so njihovi vzorniki. Primarno vlogo za osebnostni razvoj otroka ima družina. Vsi pa vemo, da je slovenska družina danes v veliki stiski (prezaposleni starši, ločeni starši, prema­ lo usposobljeni za vzgojo svojih otrok...) država mnogo mnogo premalo naredi za naše družine. Takoj za družino pa sta vrtec in osnovna šola. Tu se nadaljuje pravo vzgojno-izobraževalno delo. Vzgoja in izobraževanje se morata vseskozi pre­ pletati, pomembno je tesno sodelovanje s starši, če hočemo mladega človeka oblikovati v zrelo osebnost. Šola uči in vzgaja otroke za življenje. Toda za kakšno življenje? To je temeljno pedagoško vprašanje današnjega časa. Čas, ki ga živimo in ki je pred nami, zahteva tako vzgojo in izobrazbo, ki bo mlade usposobila za samostojne in odgovorne odločitve, za medsebojne dobre odnose, za medsebojno spo­ razumevanje, za navezovanje stikov z drugimi, za sposobnost delovati v okolju... Vse te vrednote mlad človek v obdobju odraščanja pridobiva najprej v družini, vrtcu, šoli in nato v širšem okolju. Šola je najpomembnejši družbeni dejavnik. Njena vloga za "narodov blagor" je pri nas premalo domišljena in osmišljena. Od tega, kako bomo vzgojili in izobrazili narod, je v veliki meri odvisna prihodnost naše države. Zato menim, da bi morali šoli in njenim programom posvečati več strokovne in politične pozornosti. Vzgoja v šoli ne sme biti zanemarjena, saj je vzgoja poseben družbeni proces, ki združuje tudi konti­ nuiteto družbenega življenje, izročil, vred­ not in osebne drže iz roda v rod, na drugi strani pa prinaša nove paradigme (vzorce, zglede,...), na katere moramo biti zelo pozorni. Iz vsega povedanega sledi, da ima šola (pa naj bo to zapisano v dokumentih ali ne) zelo velik vzgojni vpliv na obliko­ vanje mlade osebnosti, še posebej v obdobju osnovne šole. Poleg osnovnih programov v šoli pa imajo pri oblikovanju mlade osebnosti v obdobju odraščanja veliko vzgojno moč tudi interesne dejavnosti na šoli, najra­ zličnejša društva, kamor se vključujejo mladi. Ne smemo pa pozabiti tudi cerkve, ki z dobro organiziranim in vodenim veroukom in drugimi aktivnost­ mi da pomemben prispevek k vzgoji mlade osebnosti. Posredno imajo tudi vsi mediji vzgojni vpliv na mladostnike. Vsi mediji bi se morali v mnogo večji meri zavedati te odgovornosti. Upam si trditi, da ima večina današnjih medijev nega­ tiven vzgojni vpliv na odraščajočo mladi­ no. Prav bi bilo, da bi vsi, ki na kakršenkoli način delajo z mladimi v obdobju odraščanja, delali povezovalno in sledili skupnemu cilju: omogočiti mladost­ nikom primerne pogoje za zdrav razvoj v telesnem in duhovnem pogledu in jih usmerjati na skupno pot, pri kateri so jasno opredeljene delovne in moralne vrednote. In prav s takim skupnim delom bomo v veliko pomoč našim družinam, tudi v občini Grosuplje. Angelca Llkovlč, predsednica Odbora za družbene dejavnosti JOŽE ŠTRUS: PRVI GROSUPELJČAN NA HARVARDU Aktiven je na več področjih lokalnega družbenega življenja. Posebej je pozoren pri delu z mladimi - je soustanovitelj štu­ dentskega kluba GROŠ - bodisi s svojimi sovrstniki ali mlajšo populacijo, uči jih demokratične drže in sprejemanja odgov­ ornosti za svoje dejanja. Pristaja mu oble­ ka ljudskega tribuna, čeprav je pred­ stavnik generacije, ki se v življenje šele prebuja. Malokdo pa ve, da se miren fant, ki ostro zre v globino življenja, preobraža v ostroumno osebnost, ki bo čez nekaj let suvereno obladovala slovenski pravni prostor. Reference: Na bežigrajski gimnaz­ iji je opravil maturo z odličnim uspehom. Povprečje ocen zadnjega letnika na pravni fakulteti je 9,5. Na srednji glasbeni šoli se je učil klasične kitare, glasbene teorije, zbor, kontrapunkta, glasbene zgodovine... Je član APZ Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani. Opravil in sodeloval je v več raziskovalnih projektih (razvoj imigraci- jskega prava v Sloveniji kot bodoči članici EU, projekt Demokracija v praksi Enakost pred zakonom, Korupcija ...), je soavtor knjige Svoboda izražanja in pisec več strokovnih člankov. Prejemnik Zoisove štipendije za izjemno nadarjene študente. In še in še. S kakšnimi pričakovanji, predvsem pa daljnosežnimi poklicnimi obeti, si se vpisal na pravo? Od nekdaj so me zanimale družbene zadeve in urejanje medsebojnih človeških razmerij. Privlačilo me je vse, kar je bilo povezano z državo, zato je bila odločitev za pravo smer, ki jo je narekovalo srce. Študij prava mnogi jemljejo kot rešitev za izboljšanje lastnega gmotnega položaja, kar ni sicer nič narobe, vendar se zato morda kasneje mnogokrat vprašajo o smislu svojega početja. Zagovarjam idejo, da se moraš svojemu poklicu posvetiti v celoti, drugače služi zgolj kot mehanizem za preživetje. Pravniki pa smo še pre­ večkrat okrcani kot formalisti, nekre- ativneži, ki želijo samo dobro zaslužiti na račun drugih. Pravo mi pomeni prav nasprotno; etično pozicijo nenasilnega, mirnega in demokratičnega razreševanja sporov ter urejanja skupnih zadev. V tem pogledu prisegam na racionalnost, kartez- ijansko dediščino, ki nam omogoča skup­ no komuniciranje in sklepanje kompro­ misov. SI že tedaj, ob odločanju za bodoči poklic, razmišljal o nadaljnji akademski poti In podiplomskemu Izobraževanju? Mislim, da se čedalje več mladih odloča za podiplomsko izobraževanje. Speci­ alizacija je nujno potrebna v današnjem zapletenem svetu, ki zahteva od mladih kadrov splošen pregled preko vseh področij dotičnega poklica in obenem natančno poznavanje določene tematike. Lahko pa tudi pritrdim, da sem vedno razmišljal, da bom nadaljeval študij v tuji­ ni. Prednosti izobraževanja na priznanih tujih univerzah so velike: izredne razno­ likosti študijskega okolja, vrhunski profe­ sorji, izvrstni študijski pogoji. Odločitev zato ni bila preveč težka. Katera od smeri ti Je predstavljala študijski Izziv? Pri študiju na Pravni fakulteti v Ljubljani sem zlasti želel pridobiti dober pregled preko večine najpomembnejših področij prava. Tudi pri raziskovanju prava pogosto črpam mnogo idej, primerjav in navdihov iz drugih pravnih področij. Trenutno se najbolj posvečam negospodarskim področjem prava, med njimi zlasti ustavnemu pravu, imigracijskemu pravu (pravu priseljevanja) in podobno. Mislim, da bom zaradi svojega značaja več izzivov našel v javnem pravu, kjer se mnogokrat odpirajo temeljna družbena vprašanja, čeprav ne izključujem tudi drugačne pri­ hodnosti v gospodarskih sferah. Študija nisi nikoli Jemal pasivno, ampak si se vseskozi vključeval v akademsko sredino. Že kmalu sem si prizadeval prebiti zid izobraževanja in se iz porabnika in pre­ jemnika znanja preleviti v raziskovalca na področju prava, kar zahteva veliko večji ustvarjalni vložek. Zato sem se vključil v vrsto raziskovalnih projektov, pisanje strokovnih člankov in podobno. Še pose­ bej sem zadovoljen s projektom Demokracija v praksi, v sklopu katerega bom to leto že tretjič predaval na Dnevih javnega prava v Portorožu, kjer se vsako leto zbere veliko pomembnih pravnikov iz cele Slovenije. Poleg tega sem na PF vodil cikel Pravo in film ter enkrat mesečno zavrtel film, ki je na takšen ali drugačen način povezan s pravom. Pred slabim letom sem se pridružil tudi zelo zanimive­ mu projektu, ki pa ne teče pod okriljem Pravne fakultete v Ljubljani. FREEDEX oziroma "freedom of expression" (svobo­ da izražanja), kot se naša skupina avtorjev imenuje, ima namen do jeseni dokončati strokovno knjigo Svoboda izražanja, ki bo na primerjalno-pravni način prikazovala različne teoretične, zakonodajne in pred­ vsem sodniške rešitve pomembnega vprašanja razmerja med svobodo izražanja in drugimi družbenimi legitimni­ mi interesi, ki to ustavno svoboščino na tak ali drugačen način omejujejo. Knjiga je še posebej aktualna, ker so cenzura oziro­ ma druge vrste nedopustnega omejevan­ ja svobode tiska tudi v sedanjem času ponekod še močno prisotne. K temu mno­ gokrat pripomorejo tudi zares nesmiselne sistemske rešitve. Ne gre mi na primer v glavo, zakaj v uredniškem odboru Grosupeljskih odmevov sedijo občinski svetniki, katerih odločitve bi moral tisk kri­ tizirati. To je že v osnovi nedemokratično in kratkomalo smešno v luči prihajajočih lokalnih volitev. Tudi če so pri svojem delu izredno tolerantni in pazljivi, bodo novinar­ ji nehote prilagajali svoje prispevke nji­ hovim neposredno ali posredno izraženim željam. Temu v strokovni literaturi rečejo tudi samocenzura. Torej ni potrebno, da zares posegajo v delo novinarjev, dovolj je že njihova prisotnost v uredniškem odboru. Pri tem zares ne igra vloge, ali gre za svetnike te ali one stranke, pomemben je samo način delovanja nekega medija, ki bi moral biti prost in neodvisen od dnevne politike. Tudi argument, da Odmeve financira občinski proračun, ne zdrži kritike, če je mogoče (po nekaterih podatkih) časopis financirati samostojno iz oglasov. Stanje je nevzdržno in nekdo mora pokazati, da je "cesar nag!" SI ti Izbral Harvard aH najprestlžnejša ameriška alma mater tebe? Odgovor na to vprašanje je povsem pre­ prost. Na začetku sem jaz izbral Harvard, vendar sem moral opraviti zelo zahteven sprejemni postopek (začne se skoraj eno leto pred začetkom študija), da je nato Harvard izbral mene. Vsako leto dobi Harvard Law School, ki slovi kot ena izmed najboljših pravnih fakultet v ZDA in svetu, preko 1500 prijav za podiplomski študij iz celega sveta. Izbranih je le slabih 10 odstotkov kandidatov (iz skoraj 60 držav sveta), ki jim nato Harvard ponudi študij. Pred tem je seveda potrebno plačati astronomsko šolnino, da so ti na koncu vrata zares odprta. To seveda uspe le redkim, zato je v dobrih 10 letih samostojne Slovenije tam dokončalo magisterij (po mojih podatkih) le 10 slovenskih pravnikov. Povprečno eden na leto. Kljub temu se lahko zgodi, da kakšno leto ne izberejo nobenega pripadnika določene države, kot seje letos zgodilo na Hrvaškem, v Srbiji in Črni gori in celo na Finskem. Vse je odvisno od kvalitete pri­ javljenih kandidatov. Prav nenavadno je, da so letos iz Slovenije sprejeli 3 kandi­ date (eden izmed njih sem tudi sam). Vendar to ne pomeni, da bo enako tudi naslednje leto. Kakšne so zahteve tamkajšnjega Izo­ braževanja? Harvard predpisuje izdelavo magistrske naloge in izbiro nekaterih osnovnih pred­ metov. Odločitev o preostalih predmetih je popolnoma v rokah posameznega štu­ denta. Na voljo imaš okrog 250 (!!) različnih predmetov in seminarjev, zato je izbira zelo težka. Študij je po pripovedih kolegov, ki so se tam že izobraževali, zelo naporen. Zahteva neprestano aktivno sodelovanje na predavanjih, pisanje ese­ jev in mnenj. Študentje prihajajo na pre­ davanja povsem pripravljeni, s predelano snovjo, tako da se pogovor takoj pre­ makne na višjo raven od obravnavanja sicer potrebnih osnov. Seveda bom lahko kaj več povedal po prihodu iz ZDA. Kako uspe študentom premostiti samoplačnlškl Izobraževalni sistem? Zneski so namreč vrtoglavi! Izobraževal­ ni sistem na privatnih univerzah v ZDA je precej drugačen od slovenskega in večine kontinentalnih sistemov. Medtem ko mora študent na fakulteti, recimo v Nemčiji, zvečine plačati le svoje bivanje in hrano ter druge najnujnejše izdatke, je potrebno na privatnih ameriških uni­ verzah plačati še zelo visoke šolnine. Letni proračun študija je torej astronomski in dosega ceno dvosobnega stanovanja v Ljubljani na boljši lokaciji. Najugodnejši način za financiranje študija je seveda štipendija, ki krije vse, od šolnine do knjig in letalske karte, vendar so takšne precej redke in tam je tudi največja konkurenca med prijavljenimi študenti. Težavo za štu­ dente pomeni tudi sedanji razmeroma ugodni ekonomski položaj naše države, zaradi česar Slovenija počasi a vztrajno izgublja pomoč tujih skladov in vlad. Na drugi strani pa se študent pogosto sooči z gospodarstvom (in tudi javnim sektorjem), ki ni pripravljeno na spremenjeno situaci­ jo ter zahteva odločnejše finančne vložke v izobraževanje mladih kadrov. Vseskozi si, kljub izrednim študijskim dosežkom, aktiven tudi na področju lokalne družbene sfere. S četico podobno mislečih ste opravili pionirsko delo z ustanovitvijo kluba GROŠ! Kot prvi predsednik sem z majhno skupino zainteresiranih začel delo aprila 1999. V tem času smo po mojem mnenju naredili marsikaj dobrega za mlade. GROŠ je bil na teh straneh predstavljen že večkrat, zato upam, da ga občani Grosupljega poznajo. Trenutno sem član nadzornega odbora in le občasno sodelu­ jem pri oblikovanju dnevnih aktivnosti. Vendar je pred klubom velika in resna odločitev o nakupu novih prostorov, ki bodo zagotovili obstoj mladinske ideje v grosupeljski občini. Že velikokrat smo poudarjali, da brez pomoči občine ne bo šlo, vendar smo bili vsakokrat odrinjeni od direktnega proračunskega financiranja. Razlog je morda povsem enostaven. Klub namreč ni povezan z nobeno politično stranko in deluje povsem neodvisno. Podporo iz različnih občinskih svetniških skupin smo sicer prejeli, vendar nikakor ni zadostovala za uresničitev našega zahtevnega finančnega načrta. Sicer se zavedamo velikih investicij, pred katerimi stoji grosupeljska občina, vendar bi v tem trenutku zares potrebovali finančno injek­ cijo za dokončno rešitev mladinske orga­ niziranosti na Grosupljem. Pomoči pa ni od nikoder. Z avgustom odhajaš preko luže. Majhno Slovenijo boš zamenjal s pros­ trano celino. Te Je strah, da bi te tujina lahko pogoltnila vase, da bi se lahko Izgubil med množico? Verjetno bo občutek atomiziranosti, neznatnosti v Ameriki zares veliko večji kot v majhni Sloveniji. Tu se mi pogosto zazdi, da poznaš že vsakogar, vsaj posred­ no preko svojih prijateljev. To zna biti včasih utesnjujoče. Nikakor se ni mogoče odločiti, da bi recimo zamenjal kraj bivan­ ja in začel popolnoma na novo. Tudi tam bi verjetno kdo kaj vedel o tebi. Po drugi strani pa ima Slovenija prednosti majhne­ ga in razmeroma intimnega življenjskega prostora, kar je gotovo edinstveno. Ustvarjalnost in pronicljivost pa sta tako vezani na individualnost, ki se v ZDA morda lahko izrazi celo bolje. To so vsaj moja predvidevanja. SI edini Grosupeljčan, ki mu Je uspel veliki naskok na elitno univerzo? Meniš, da bo občina znala prisluhniti tvojim potrebam, saj boš nenazadnje njeno pro­ mocijsko gonilo? Gotovo sem prvi Grosupeljčan, ki odha­ ja na harvardsko pravno fakulteto. Kljub temu občina nima nikakršnih sredstev, ki bi mi pomagala pri tovrstnem študiju. Promocija gor ali dol, financiranje bom moral speljati sam. Računam pa tudi na pomoč uspešnih grosupeljskih podjet­ nikov, ki bodo morda bolj pripravljeni pomagati. Jože, srečno! Barbara Pance MODNI SVET RENATE RUDOLF Spomladanski meseci so polnili časopisne stolpce z novicami o priredit­ vah, na katerih so se pojavljale medi­ jske osebnosti, oblečene v modne kreacije znanih slovenskih oblikoval­ cev. Pogosto smo naleteli tudi na ime naše občanke Renate Rudolf. Gospodična Renata Rudolf, modna oblikovalka ste In naša občanka, ven­ dar o vas malo vemo. Predstavite se, prosim, bralcem Grosupeljskih odmevov! Rodila sem se v Ljubljani. Ko sem začela hoditi v 5. razred osnovne šole, smo se preselili na Veliki Vrh pri Šmar- ju-Sapu, torej se počutim že se kot prava domačinka. Poklic modne oblikovalke se tudi pri nas vse bolj uveljavlja. O nJem san­ jajo mnoga dekleta pa tudi fantje. Kakšna Je Izobraževalna pot, ki pripel­ je do tega poklica? Vzgojiteljica je že v vrtcu opazila, da so bile moje slike nekaj posebnega, da so izstopale po stilu. Po osnovni šoli sem se vpisala na šolo za oblikovanje - na modno smer, ki ima svoje prostore v ljubljanskih Križankah. Morala sem opraviti sprejemni izpit iz slovenščine, matematike in predvsem tudi risanja. V ZVEZI Z "NOVIMI CESARJEVIMI OBLAČIL!" SPOŠTOVANEMU JOŽETU ŠTRUSU SAMO NASLEDNJE: Zelo dobro je, da je fant našel dežurnega krivca in grešnega kozla v slovenskem medijskem prostoru. Upam le, da si je vsaj kot bodoči vrhunski pravni strokovnjak prebral Statut občine Grosuplje. Ne bom se spuščal v podrobnejše razlage, kako je prišlo do rešitve. Zanimivo pa je, da njegovega topoglednega razmišljanja do zdaj v praksi nismo zasledili še nikjer - npr. ob (neodvisni) sestavi raznih televizijskih in časopisnih sve­ tov in odborov ter uredništev. Prav tako ne pričakujem, da bi v volilnem letu lahko izboljšali navedeno rešitev. Lahko pa mu zaupam, da se tudi v uredništvu srečujemo z vrsto proble­ mov (da o občinskih ne razpredam), ki pa jih zaenkrat še kar uspešno in z veliko mere delavne vneme rešuje­ mo. Me pa njegova ugotovitev, ki (zgolj slučajno?) sovpada še z nekaterimi poslanimi v zadnjih tednih, zelo spominja na začetke reševanja romske problematike v KS Mlačevo in v občini Grosuplje leta 1992, ko sem bil med drugim tudi v vlogi predsedni­ ka sveta KS in podpredsednika Skupščine občine Grosuplje. Kako imamo romski problem dejansko rešen v Sloveniji, pa smo se lahko prepričevali vse do danes, ko niti v Državnem zboru še ni dorečena zado­ voljiva rešitev. Ob vsem tem lahko tudi zapišem, da je danes demokracija v Sloveniji na precej nižji ravni, kot je bila takoj po letu 1990 in da bo še veliko priložnosti za mladega strokovnjaka, ki bo lahko učinkovito vpeljeval "free- dom of expression" (svobodo izražanja) v vse pore našega medi­ jskega in nasploh družbenega življen­ ja. Pri tem vseeno upam, da mladega fanta niso vodili ob pripravi tega pogovora morda še kakšni bolj ozki zasebni interesi. Sicer pa tudi sam želim spošto­ vanemu Jožetu srečno pot ter širok pogled pri njegovem nadaljnjem izo­ braževanju in zajemanje s čim večjo žlico v znanjapolni univerzi kot tudi sicer v življenju. Bojim se le, da mu bosta slovenski javni kot tudi pravni prostor po vsem tem postala mnogo preozka, kaj šele grosupeljski medij­ ski vrtiček. Kdo je pri vsem tem cesar In kdo je nag, pa morda kdaj drugič. odgovorni urednik Jože Mlkllč Mnoge kandidatke so opravile posebne pripravljalne tečaje, jaz pa nisem imela nikakršnih izkušenj pred tem. Ko sem bila sprejeta, sem vedela, da sem se odločila za pravo smer. Sledilo je izo­ braževanje na Fakulteti za oblikovanje. Diplomirala sem z nalogo na temo Moška večerna obleka in dobila naziv diplomirana inženirka oblikovanja tek- stilij in oblačil. Že nekaj let delam kot samostojna modna oblikovalka v svo­ bodnem poklicu. Vpisala sem tudi ma­ gisterij. Pod vodstvom mentorice, akademske slikarke in oblikovalke Vesne Gabrščik - ligo, pripravljam magistrsko nalogo na temo Moška moda in mediji - od modne skice in modne fotografije do digitalnih medi­ jev. Kakšne so zahteve šole, ki priprav­ lja oblikovalce za opravljanje poklica? Na srednji šoli na oddelku modne smeri sem se spoznala z risanjem oblačil, vzorci blaga, oblačili, kostumo- grafijo, šivanjem. Oblikovalec mora poznati ves postopek od ideje in osnut­ ka ter skice preko materiala, iz katere­ ga bo narejena obleka, do kroja, kako izvesti zamisel v blagu, in izvedbe, ki mora ustrezati skici in ideji, pomembni pa so tudi dodatki. Sledi še prezentaci­ ja modela na modnih revijah, v kata­ logih. Tudi na to mora ustvarjalec misli­ ti že med ustvarjanjem. Konec srednje šole smo morali obvezno sodelovati na zaključni modni reviji s svojimi izdelki. Še več znanja sem pridobila na fakul­ teti. Poleg oblikovanja so nam pred­ stavili tudi tehnološki postopek. V času študija na fakulteti smo sami študenti organizirali in pripravili modne revije. Sama sem izvedla dve modni reviji, na katerih sem predstavila svoje kreacije. Pri tem sem se soočila poleg modnega oblikovanja tudi z delom menedžerja, scenografa, koreografa, poiskati sem morala prostor, izbrati glasbo. Glede na odziv sem ugotovila, da sem sposobna še česa, saj sem šla skozi vse postop­ ke in vsa dela v zvezi z modno pred­ stavitvijo. Veliko smo slišali o vas, ko Je vašo obleko nosila m/ss Slovenije! Javila sem se na razpis, ki je zahteval spektakularno in popoldansko obleko za glamurozno srečanje visoke družbe z vso potrebno eleganco, kot je npr. v Ascotu. Za popoldansko oblačilo je bila nagrajena moja črno-bela kreacija z vsemi potrebnimi modnimi dodatki: klobukom, torbico, rokavicami, čevlji, s katero seje Miša Novak predstavila na svetovnem izboru za miss sveta na Sejšelih. V Sloveniji ženske in tudi moški malo nosijo klobuke, medtem ko drugod velja, da ženska brez klobuka ni dama. Res pa je, da moraš bolj paziti tudi na ostala oblačila, če nosiš klobuk. Na moje veselje gre svetovni modni trend nazaj h klobukom, saj so poleg lepote tudi praktični, poleti varujejo pred soncem in ozonsko luknjo, pozimi ščitijo pred mrazom. Zanimive so prave ljubljanske gospe, ki znajo nositi klobuke in vedo, da zraven spadajo tudi rokavice. V Sloveniji se počasi oblikuje sloj ljudi, ki da nekaj na svoj modni stil. Kako ste kot modna oblikovalka stopili v svet medijskih osebnosti? Kako komentirate NatallJIno obleko, ki Je bila precej odmevna? Pot do medijskih osebnosti je zelo zanimiva. Čisto po naključju sem prišla mednje. Lahko bi dala oglas in se tako promovirala, pa ni bilo potrebno. Opazili so me in dober glas je najboljša reklama. Natalija Racman je že nosila mojo obleko, bila ji je všeč in se je vrni­ la k meni, podobno kot ostale stalne stranke, le da je bila bolj odmevna. Zvezde rade tudi same sodelujejo pri oblikovanju obleke. Poznajo svoje pomanjkljivosti in opozorijo na tiste dele telesa, ki bi jih rade skrile. Dopustim sodelovanje, vendar mora biti moj stil prepoznaven, zaupati mi morajo. Žensko vsak opazi, lahko se tudi razkrije, vendar obstajajo meje estetike. Natalija je nosila precej pro­ zorno obleko, vendar ni preveč razkrila, pokazala je le dekolte in tako, po mojem mnenju, ohranila dano estetiko. Poudariti moram tudi odnos do obleke. Če se ženska v njej dobro in elegantno počuti, jo tako tudi nosi, če pa hoče le izstopati in opozoriti nase, se pa to tudi hitro opazi. Vedno Je v ospredju ženska moda. Kaj pa moški In njihov odnos do mode? Kot ste že povedali, ste to temo obravnavali že v diplomski nalo­ gi, z njo pa se ukvarjate tudi v ma­ gistrskem delu. Moška moda je bolj konvencionalna kot ženska. Včasih je bilo strogo pred­ pisano, da smejo manšete gledati le 3 cm izpod rokava, pri večerni obleki je bil obvezen okrasen pas. Danes take zakone upoštevajo le še na tradicional­ nih prireditvah, recimo na Dunaju. Ti predpisi se izgubljajo, vendar menim, da bi nekaj tega še moralo ostati. Pri moškem mi veliko pomenita bonton in galantnost. Tudi moški ima pravico, da pokaže svoj stil, če nima te žilice v sebi, naj se prepusti oblikovalki. Tudi v poslovnem svetu, ki je sicer tog in kon­ servativen, se lahko izkažejo, v medi­ jskem prostoru pa je svoboda toliko večja. Moška večerna moda je poseben izziv, čeprav je pri ženski več fascinantnega, spektakularnega. Kaj vas v modi navdušuje In kaj moti? Najraje oblikujem večerne obleke, oblačila za slovesne priložnosti. Dnevna moda me manj zanima zato, ker se tu trendi prehitro spreminjajo. Ljudje so zmedeni in ne morejo prepoz­ navati dovolj hitro, kateri trend je trenutno v modi, da bi se po njem rav­ nali. Včasih je ena modna smer trajala desetletja. Vsa ta naglica se pozna tudi pri izvedbi in kvaliteti izdelkov. Raje imam kvalitetno izdelane obleke, ki se jih lahko nosi dlje časa. Do nedavna pri nas o modnih oblikovalcih nI nihče govoril. Oblikovali so oblačila v velikih tekstil­ nih tovarnah kot anonimni delavci. Na modnih revijah so se predstavljale le tovarniške modne znamke. Imena ust­ varjalcev nI nihče niti omenil. Govorili smo o slikarjih, kiparjih, arhitektih, modnih oblikovalcev pa kot da nI bilo. Se Je odnos do te umetnostne veje kaj spremenil? V svetu je poklic modnega ustvarjal­ ca urejen in cenjen, pri nas pa nimamo tradicije in se še iščemo. Šele z nas­ tankom samostojne države se je začel naš status spreminjati na bolje. Včasih so bili kreatorji anonimni, neidentifici- rani delavci v tovarni, ki so oblikovali oblačila za masovno proizvodnjo. Danes se pri velikem številu posa­ meznikov pojavlja potreba po individu­ alnosti, po osebnem, razpoznavnem stilu, ki ga oblikuje modni oblikovalec. Večja je svoboda in več si upamo tudi glede oblačenja, zato so večje tudi zahteve. Tu pa najdemo svojo priložnost modni oblikovalci, da se pre­ bijemo iz anonimnosti in pokažemo svoje kvalitete. V svetu Je kar nekaj znanih moških ustvarjalcev, ki so leta narekovali modne trende, pri pa nas ste v ospred­ ju ženske modne oblikovalke. V svetu je res kar nekaj znanih mošk­ ih oblikovalcev, vendar so prišli iz drugih poklicev, večinoma so bili najprej arhitekti. Šele kasneje so se usmerili v oblikovanje mode. Očitno ženske bolj zaupajo moškemu okusu. Tudi pri nas je nekaj moških modnih ustvarjalcev, vendar je žensk več. Tudi v ta študij se usmerja več žensk kot moških, kot da bi bil to ženski poklic. Mladina Je vedno zelo hitro In drzno sledila modnim trendom. Kaj menite o današnji modi mladih? Mladi so radi modno oblečeni, ven­ dar opažam, da nimajo oblačil za slovesne priložnosti. In ko pride čas, da 3 tO O i u I ••p E O) '8 oc S TO S si je treba nadeti slovesno oblačilo, se ne znajdejo. Svetujem maturantom, kaj naj oblečejo za maturantski ples. Večerne obleke znajo biti tako strogo elegantne, da se mladi v njih počutijo prestare. Prvi koraki v pretesni obleki, čevljih z visokimi petami so lahko boleči. Najti je treba nekaj vmesnega. Pogosto svetujem športno eleganco, nekaj bolj zabavnega, tudi za fante se kaj najde. Pri izbiri oblačil za matu­ rantski ples se preveč vmešavajo starši, mladi pa imajo že svojo oseb­ nost. Je pa to prvi korak v svet ele­ gance in svet bontona. Študent bi moral obiskovati tudi opero, gledališče in se kulturno oblikovati. Prva izkušnja s slovesno obleko je torej zelo pomem­ bna, mlad človek se mora identificirati z njo in se v njej dobro počutiti. V živ­ ljenju ga čaka še veliko priložnosti: poroka, praznovanja, ko se mora slovesno obleči. Kako kreirate, kaj vam daje navdih? Rada imam petdeseta leta, povezana s prihodnostjo, futurizmom, celo z vesoljem. Vendar imam že v sebi izoblikovan stil in iz njega dobivam ideje. Ustrezajo mi oblike iz petdesetih let, saj se je dizajn tedaj nagibal k dru­ gačnosti, k novi dobi. To je bil čas po vojni, vse je hotelo biti drugačno kot prej. Oblike so bile aerodinamične, okrogle, barve so zaživele. To mi ustreza. Katera Je vaša najljubša barva? Pogosto se zatekate k črnil Črna je trendovska barva, barva, ki najbolj skrije pomanjkljivosti, za njo se človek skrije. V povprečju nismo dovolj samozavestni, da bi dali nase kričeče barve. Drugače pa imam rada žive barve, oranžno, nebesno modro, vijolično, odvisno od razpoloženja. Ali vam Je že uspela sanjska kreaci­ ja? Ja in ne. Običajno nisem nezadovolj­ na s svojimi kreacijami, čeprav potem še vedno vidim, kaj bi lahko spremeni­ la, naredila drugače. Kot slikar pri sliki, bi tudi jaz vedno lahko še kaj popravila. Zgodi se, da stranka ne upošteva mojih navodil, pa potem čevlji, torbica, nakit niso ustrezni. Če kreiram samo za enega od partnerjev, recimo za poroko, pogosto vidim, da ni prave barvne skladnosti. Vse moje obleke so unikati. Nekaj čudovitih kreacij še čaka na osebo, ki jih bo nosila. Težko se ločim od svojega izdelka, je del mene. Ko pa vidim, da je obleka prišla na pravo telo, mi to veliko pomeni. Vesela sem tudi, če se stranka vrne k meni. AH se da pri nas preživeti z modnim kreiranjem? Samo od visoke mode, naročil za večerne obleke ne bi mogla živeti. Dnevna moda me zaradi neprepoz- navnosti manj zanima. Ukvarjam se s stvlingom, pišem strokovne članke. Stvling je svetovanje neki osebi, na primer za posebno priložnost: poroko, maturo, razne obletnice. Svetujem pri izbiri "pravega" oblačila in dodatkov: čevljev, torbice, nogavic, nakita, svetu­ jem celo frizuro. Pomagam tudi obliko­ vati splošno podobo osebe ob nastopu ali menjavi službe, postopno usklaje­ vanje in dopolnjevanje garderobe. Tuje precej psihologije, človeka je treba spoznati. Svetujem tudi oblačila za poroke in maturantske plese. Sodelovala sem tudi s kulturnimi skupinami v naši občini, na primer kot kostumografka pri gledališko plesnem projektu režiserke Simone Zore Ramovš Jaz pa tebi, draga, želel sem dopasti. Poseben izziv je stvling glas­ benikov in glasbenih skupin, npr. rock- 'a'billy banda Lucky Cupids, ki je tudi iz te občine, Make up 2, Cole Moretti idr., da so prepoznavni na odru. Oder je poseben izziv z vidika šova. Oseba ima na voljo le nekaj minut, da se predstavi, zelo važen je prvi vtis. Fotogenične barve oblačil in luči naredijo svoje. AH tudi sami šivate? Sodelujem z dobro šiviljo, delikatne stvari pa sešijem sama, saj le jaz vem, kaj sva se s stranko dogovorili. Zelo se potrudim tudi pri izbiri materialov. Če jih ne dobim pri nas, grem tudi v tujino. Kaj bi svetovali ženskam, kako naj se oblačijo? Kaj menite o hlačah? Hlače so prikladno oblačilo, v modi so že od dvajsetih let. Pomembna je le linija hlač in usklajenost z ostalimi oblačili in čevlji. Vendar naj ženska le pokaže svojo ženstvenost in obleče krilo, še posebej, če ima lepe noge. Vendar mora biti krilo prilagojeno starosti in postavi. Javne delavke naj bi nosile krilo malo čez koleno, tako je najbolj elegantno. Držati bi se morali bontona. Mladi ne poznajo več bon­ tona in to se kaže v obnašanju in oblačenju. Po mojem mnenju bi morali bolj premisliti, kaj oblečemo, kadar kam gremo. Prav je, da smo svobodni, vendar ne smemo predaleč. Marija Samec KULTURA IZ RACNE - PO ŠTEVILU IN IZROČILU NAJMOČNEJŠA V OBMOČNI REGIJI Folkloristi iz Račne so se uvrstili na državno tekmovanje. OBMOČNA REVIJA ODRASLIH FOLKLORNIH SKUPIN Javni sklad RS za kulturne dejavnosti - območne izpostave Ivančna Gorica je v petek, 19. aprila 2002, ob 20. uri, v Kulturnem domu Ivančna Gorica organiziral Območno revijo odraslih folklornih skupin. V tekmovalnem delu so se pomerile tri folklorne skupine: KD France Prešeren iz Račne, Folklorna skupina Zagradec in Folklorna skupina Vidovo Šentvid. Kot gostje pa so nastopili še Otroška skupina Vidovo Šentvid, Tamburaška skupina Račna in Zarja - ljudski pevci iz Račne. Že tradicionalna območna revija odraslih folklornih skupin je bila letos močno zaznamovana s kulturniki iz Račne. V tekmovalnem delu so nastopili s predstavo, ki jo vodi ga. Olga Gruden, ko z besedo, igro, glasbo in plesom nazorno prikažejo Poni-kovske mačkare. Mačkare hodijo posamezno, v parih in v skupinah ter se z gospodarjem ter njegovo ženo nemo pogovarjajo in prosijo za darove. Na koncu pride "pustna ohcet", ki vse odkrije. Nato maškare zaplešejo, a ko je veselje na višku, gospodar razglasi, da je ura polnoč, da je konec plesa - ker se začenja POST. Folklorna skupina iz Zagradca je nastopila z običajem ličkanja s ple­ som, FS Vidovo iz Šentvida pa s Spletom prekmurskih plesov. Kot gost­ je pa so nastopili Tamburaška skupina Račna pod vodstvom Petra Jakše in Zarja - ljudski pevci iz Račne, ki jo vodi ga. Jožica Poderžaj. Slednji so med drugim zapeli Slomškovo En hribček bom kupil na popolnoma do zdaj meni neznan napev, pa zaigrali tudi na orglice, glavnik in gudalo - lončeni bas. Na prireditvi so FS Zagradec podelili bronaste Maroltove značke za petletno delovanje. Jože Miklic "Ponikovske mačkare" v radenski izvedbi. Smarci v šolskem muzeju in pri uršulinkah Neutrudni Jože Mrvar, šmarski župnik, pobudnik proslavitve 500-let- nice šole v Šmarju, je 25. aprila za člane delovnega odbora organiziral ogled Slovenskega šolskega muzeja v Ljubljani. Njegov ravnatelj mag. Branko Šuštarjih je popeljal skozi stal­ no razstavo o šolstvu na Slovenskem od pokristjanjevanja do sodobnosti. Na začetku 16. stoletja, ko je doku­ mentirana tudi dejavnost šole v Šmar­ ju, je delovalo na slovenskem ozemlju 30 šol: stolnih, samostanskih, župni­ jskih ali mestnih. Prvo gimnazijo, pripravljalno šolo za univerzo, smo po zaslugi naših protestantov dobili sredi 16. stoletja, študentje s slovenskega ozemlja pa so se šolali zlasti na uni­ verzah v Padovi (ustanovljena leta 1222), na Dunaju (1365), v Tiibingenu (1477) ter Gradcu (1585). V obdobju 70 let - od 1377 do 1450 - je na Dunaju študiralo 2271 študentov, doma iz naših krajev. Šmarskim gostom je ravnatelj muze­ ja razkazal tudi vrsto izdanih šolskih kronik oz. zgodovin ter jih opozoril na gradiva, ki se hranijo zlasti v Arhivu Ogled šolskega muzeja je vodil mag. Branko Šuštar. Nato nas je povabil, da smo si ogledali tudi nekaj publikacij, ki so jih izdajale različne šole v Sloveniji ob različnih priložnostih. Slovenije, Nadškofijskem arhivu in Zgodovinskem arhivu. Po šolskem muzeju so obiskali tudi sosednji samostan uršulink, kjer jim je njihova predstojnica prof. s. Judita Na ogled samostana uršulink in vrtca Montesori nas je popeljala predstojnica, prof. s. Judita Mihelčič. Mihelčič razkazala razstavo, priprav­ ljeno za 300-letnico prihoda uršulink v Ljubljano. Sestre uršulinke so se posvečale zlasti vzgoji in izobraževanju deklet. V Ljubljani so imele najprej triletno začetno šolo, potem pa so poleg vrtca imele meščansko šolo, gospodinjsko šolo, učiteljišče in gim­ nazijo. Leta 1940 so začele graditi novo gimnazijsko stavbo, toda v "svo­ bodi" so jim bili leta 1945 razen cerkve sv. Trojice vsi samostanski in šolski prostori odvzeti, sestre pa so bile iz Ljubljane izgnane. Januarja letos so znova odprle vrtec, ki deluje po specialnem programu, katerega osnovna metoda temelji na individual­ nem zanimanju otrok in na uporabi standardiziranih učnih pomagal. Sestra Judita je za ponazoritev povedala, da se v njihovem vrtcu otro­ ci naučijo šteti do tisoč. Ob 300-letnici (1702-2002) so ljubljanske uršulinke pripravile tudi simpozij, zdaj pa pripravljajo izdajo jubilejnega zbornika. J. Miiller Tudi letos "Stati inu obstati" v Škocjanu Nastopajoči na prvi prireditvi Stati inu obstati leta 1997. Poleg MPZ Vokal pod vodstvom Primoža Cedilnika so na sliki še Jože Krašovec, Jože Marolt, Darja Stare, Martin Tomažin, Andrej Adamič in Štefan Zrnec (manjka Ksenja Adamič). Ko človek roma po vaseh v idiličnih škocjanskih hribih, se mu misli nehote usmerijo na burno in bogato zgodovino starodavne škocjanske prafare, kije bila ustanovljena že leta 1260. Na Raščici, ki je tedaj spadala pod škocjansko faro, seje 8. junija 1508 rodil in bil v škocjanski cerkvi tudi krščen oče prve slovenske knjige Primož Trubar. V Škocjanu je župnijo v letih 1585 -1589 upravljal znani protestantski pridigar Jurij Dalmatin. Človek bi kar podoživljal trenutke veselja in sreče preprostih ljudi, koje ob pomladi narodov leta 1848 v te kraje le prišla tako težko pričakovana "frajost". Pisatelj Fran Jaklič jo je imenoval in celo svoji povesti dal naslov Peklena svoboda. Pri pisanju seje opiral na znamenito farno kroniko, katere avtor je Janez Jereb, škocjanski župnik v prvih desetletjih 20. stoletja. Poleg tega je neizbrisni pečat župnik Jereb zapustil tudi kot graditelj škocjanske cerkve ter ustanovitelj godbe Orel in Katoliškega prosvetnega društva, ki sta delovala vse do 2. svetovne vojne. Po 2. svetovni vojni je bilo zelo aktivno Kulturno društvo, kije v svojih najbolj dejavnih letih uprizorilo tudi po več iger na leto. Dramska dejavnost je sredi sedemdesetih za­ mrla, po letu 1990 pa je na pobudo Alojza Nučiča dramska skupina spet zaživela in uprizorila tri odmevne igre. Leta 1997 se je po upokojitvi v svoj domači kraj vrnil g. Jožef Marolt in takrat je zaživela, sedaj že tradicionalna škocjanska prireditev, Stati inu obstati. V letu 2001 smo skupaj z dr. Borisom Kuharjem v izpraznjeni šoli uspeli postaviti etnografsko raz­ stavo Včeraj v škocjanskih hribih. Upamo, da smo s tem pozabi iztrgali vsaj delček nek­ danje podobe kraja. Farani so svojemu zaslužnemu župniku Janezu Jerebu, ki je sicer pokopan na Kopanju, na svojem pokopališču že postavili spominsko obeležje. Potrebna pa bi bila ureditev in obnova ter postavitev na ustrezno mesto. Primerna lokacija za ta namen bi bila gotovo v krajevnem centru, katerega del bi bil tudi spominski park. Svoje mesto bi v tem parku zasedla tudi spominska obeležja drugim zaslužnim škocjanskim možem. Namen vseh, ki nam ni vseeno za usodo kraja in ljudi, ki v njem in z njim živimo, je poživitev dogajanja v kraju s kulturnimi in družabnimi prireditvami ter povrniti kraju staro slavo. Vsako leto bolj množičen obisk naših prireditev ter zadovoljni in nasmejani obrazi ljudi, ki se vedno znova radi vračajo v Škocjan, pa nas utrjujejo v prepričanju, da smo na pravi poti. Vedno številčnejši gostje nam vlivajo novo energijo, hkrati pa nas zavezujejo k nadaljnjemu delu. Zato vse, ki - kot je zapisal naš največji pesnik dr. France Prešeren - v srcu dobro mis­ lite, vabimo na letošnjo že šesto prireditev Stati inu obstati, ki bo v nedeljo, 9. junija 2002, ob 11. uri, pred šolo v Škocjanu. Pridite, doživite Škocjance take, kot jih poznate že od nekdaj - ljudi odprtih src in širokih nasmehov. Vljudno vabljeni! Za KD Škocjan - Martin Tomažin Kulturne prireditve v maju 2002 v organizaciji JSKD RS in 01 Ivančna Gorica: 18. maj 2002 - Medobmočna revija odraslih folklornih skupin. Najboljši folkoristi osrednje slovenske regije bodo zaplesali v Kulturnem domu Grosuplje s strokovnim spremljanjem gospoda Mirka Ramovša. Iz območne izpostave Ivančna Gorica bo nastopila Folklorna skupina Račna z vodjo Olgo Gruden. Državno srečanje najboljših slovenskih odraslih folklornih skupin bo 15. julija v Laškem. 25. maj 2002 - Območna revija malih vokalnih skupin. V Jakličevem domu v Dobrepolju se bodo predstavile pevske skupine treh občin Ivančna Gorica, Grosuplje in Dobrepolje. Izbrana skupina bo nastopila na medobmočnem srečanju malih vokalnih skupin, ki bo 28. septembra v Cerknici. 25. In 26. maj 2002 - XIII. ex-tempore Muljava 2002 - tradicionalno slikarsko srečanje ljubiteljev lepega in likovnikov. Umetniki bodo ustvarjali na temo: Kulturna dediščina. Predstavitev je vezana na bogato kulturno dediščino Muljave, bližnje okolice in Dolenjske nasploh. Razstava bo na ogled do 16. julija. 31. majj 2002 - Zaključno srečanje otroških folklornih skupin, ki ga organizira Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, bo v petek, 31. maja, v Bohinjski Bistrici. Vsak petek vas Kino Grosuplje ob 20. uri vabi na ogled najnovejših filmskih predstav. Pripravila: Barbara Rlgler - Vodja JSKD 01 Ivančna Gorica: Tatjana Lampret TABOR CEROVO IMA VSE 210. OBLETNICA ROJSTVA VEC OBISKOVALCEV Prav blizu Zupanove jame, znamenitega spomenika naravne dediščine, stoji nič manj pomemben spomenik naše kulturne dediščine: protiturški tabor s cerkvico sv. Nikolaja. Tabor so zgradili kmetje ob podpori stiskih menihov leta 1493, da bi pred turško-bosanskimi vpadi zavarovali svoja življenja in skromno premoženje. Na Slovenskem je iz zapisov in pripovedovanj znanih ali vsaj delno ohranjenih 350 taborov, tabor Cerovo pa je bil stoletja dobro vzdrževan in ohranjan v izvirni obliki. Edino večjo spremembo je doživel leta 1895, ko so enega od treh obzidnih stolpov preuredili v stanovanjske prostore. Konservatorka Alenka Železnik je prezidek prvotno želela odstraniti, vendar se je premislila in izbrala boljšo možnost: v zgornjih prostorih stanovanjskega stolpa je ure­ jena razstava s podobami iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske, v spodnjem pros­ toru pa so prikazane stopnje obnavljanja tabora. Obnova seje začela pripravljati leta 1994, terenska dela so stekla 1996 in bila končana leta 1999. Skupaj je stala 36 mili­ jonov tolarjev, ki sta jih prispevali Ministrstvo za kulturo in Občina Grosuplje. Cerkvica sv. Nikolaja in tabor sta last župnije ŠtJurij, ki jo že vrsto let vodi župnik Tone Hostnik, dober poznavalec lokalne in širše kulturne zgodovine. Ob sobotah in nedeljah popoldne, ko je odprta Županova jama, sicer ne more redno dežurati v taboru, z velikim veseljem in ljubeznijo pa ga razkaže vsakemu najavljenemu obisko­ valcu. Pogosto prihajajo šole, ki obisk tabora radi združijo z ogledom Županove jame, turjaškega gradu in Trubarjevega mlina na Rašici, najavljeni so znanstveniki iz vse Evrope, ki bodo v Ljubljani sodelovali na simpoziju o narečjih, tabor s cerkvico pa si je že ogledalo več tujih veleposlanikov ter poveljnik Slovenske vojske Vladislav Lipič. Šestkrat letno je v cerkvici tudi maša; žegnanje je po dolgolet­ ni tradiciji na Jernejevo (24. avgusta), tri dni pred vnebovhodom pa je iz farne cerkve do Sv. Nikolaja prošnja proce­ sija. "Vera in ljubezen do domovine", pravi župnik Hostnik, "sta dva stebra slovenstva." In oba potrjuje prav tabor Cerovo. j. Muiier Rekonstruiran lesen obrambni hodnik v taboru Cerovo. 500 LETNICA ŠOLSTVA V ŠMARJU-SAPU OBČINSKI PROJEKT Na svoji zadnji seji je Občinski svet občine Grosuplje potrdil imenovanje 20- članskega organizacijskega odbora ob 500-letnici šole v Šmarju-Sapu. S tem je sedaj prenehal delovati iniciativni odbor, kije imel nalogo, da pripravi določene vsebinske predloge ob tej obletnici (šmarski simpozij) in da pripravi uradni oziro­ ma formalni začetek delovanja organizacijskega odbora. Člani iniciativnega od­ bora smo zadovoljni, da se je sodelovanju v projektu odzvalo veliko število ustanov in posameznikov. S tem imenovanjem na seji občinskega sveta je pro­ jekt praznovanja postal vseobčinski. V iniciativnem odboru smo ravno to tudi želeli, da praznovanje pridobi širši pomen medsebojnega povezovanja in sodelo­ vanja ustanov in organizacij, zato smo ob tem v projekt povabili vse dejavnike v kraju Šmarje-Sap in občini, ki lahko s svojo dejavnostjo prispevajo, da bi prazno­ vanje imelo kar najmnožičnejši obseg. Spodnja preglednica podrobno predstavl­ ja vse člane organizacijskega odbora in tudi, kdo je bil njihov predlagatelj: Ime in priimek predlagatelj Ivo Frbežar Občinski svet Občine Grosuplje Roža Kek Občinski svet Občine Grosuplje Jelka Kogovšek Občinski svet Občine Grosuplje Milena Lunar OŠ Louisa Adamiča, enota Šmarje-Sap Tatjana Lampret Javni sklad za kulturne dejavnosti RS - območna izpostava Ivančna Gorica Angelca Likovič Občinski svet Občine Grosuplje Dušan Mazaj Krajevna skupnost, OŠ Louisa Adamiča, enota Šmarje-Sap Olga Meglen OŠ Louisa Adamiča, enota Šmarje-Sap Jože Miklič Župnijski pastoralni svet Jože Mrvar - župnik Župnijski pastoralni svet Jaka Muiier Župnijski pastoralni svet dr. Jožica Narat Župnijski pastoralni svet Anton Rigler Krajevna skupnost Šmarje-Sap Barbara Rigler Javni sklad za kulturne dejavnosti RS - območna izpostava Ivančna Gorica Peter Šlajpah Župnijski pastoralni svet Pavle Štrubelj Župnijski pastoralni svet Matjaž Trontelj Župnijski pastoralni svet mag. Peter Verlič Župnijski pastoralni svet Ljubo Vilar Krajevna skupnost Šmarje-Sap Marjeta Zoran Župnijski pastoralni svet Imenovani organizacijski odbor je na prvi seji v četrtek, 9. maja 2002, pod vod­ stvom g. župana Janeza Lesjaka izmed svojih članov izvolil organe odbora. Za predsednika je bil potrjen Matjaž Trontelj, za podpredsednika sta bila izvoljena župnik Jože Mrvar in vodja šole Milena Lunar, za tajnika Jože Miklič in za blagaj­ nika Marjeta Zoran. Vsi člani so bili po predhodnih predlogih in uskladitvah potr­ jeni soglasno. Dela na tem projektu bo veliko - tudi odgovornost posameznikov, ki sodelujejo v njem, je velika, vendar je po drugi strani to tudi priložnost, da tako pomemben jubilej, ki je tudi v slovenskem merilu edinstven, proslavimo dostojno. Z obsežno medijsko predstavitvijo pa lahko širši javnosti predstavimo naše kraje in življen­ je ljudi na tem območju ter kulturno in duhovno bogastvo naših prednikov. Matjaž Trontelj Janez Cigler se zopet razgleduje po Višnji Gori. Foto D. Samec JANEZA CIGLERJA V Višnji Gori so te dni slovesno proslavili 210. obletnico rojstva Janeza Ciglerja. V veroučni učilnici, poimeno­ vani po njem, so v petek, 3. maja, odprli razstavo ilustracij, ki jih je za biografski roman o duhovniku in pisatelju prispeval višnjanski slikar Janez Kastelic. V ponedeljek, 6. maja, je svoje delo Povest o Janezovi sreči predstavil pisatelj dr. Janez Sivec. V torek, 7. maja, na obletnico pisatel­ jevega rojstva, pa je v župni cerkvi sv. Tilna daroval spominsko mašo ljubljan­ ski metropolit dr. Franc Rode. Po maši je blagoslovil še obnovljeni nagrobni spomenik Janeza Ciglerja in nov doprsni kip, ki ga je izdelal akademski kipar Boris Prokofjev. Kdo je Janez Cigler? Rodil se je 7. 5. 1792 na Vodmatu pri Ljubljani. V ljubljanske šole se je vpisal 1804,1814 pa je končal bogoslovje. Bil je nadarjen za učenje jezikov. Znal je nemško, latinsko in grško, francosko seje naučil v času francoske zasedbe, ko mu je bil učitelj Valentin Vodnik, kasneje pa se je sam naučil še ruščine, srbohrvaščine, češčine, angleščine, madžarščine in italijanščine. Kot duhovnik je služboval po različnih krajih, bil je celo zaporniški kurat na ljubljanskem gradu. Leta 1832 je prišel v Višnjo Goro in tu ostal do svoje smrti. V dvajsetih letih 19. stoletja je začel s književnim delovanjem. Prevedel je precej bogoslužnih besedil in redno objavljal članke in pesmi v časopisih in zbornikih. V štiridesetih in petdesetih letih seje lotil poučno-strokovnih člankov o slovenskih književnih novostih, o naravoslovju, kmetovanju, čebelarjenju, vražah, zgodovini. Leta 1836 je objavil prvo slovensko povest Sreča v nesreči. Osebe je poiskal v okolici Višnje Gore, dogajanje pa je postavil v okolico Ljubljane. Knjiga je izšla v treh izdajah v 3500 izvodih. V času, ko je znala brati le 1/3 ljudi, je bila to zavi­ danja vredna naklada. Uspeh ga je spodbudil k novemu ustvarjanju, vendar nobeno njegovo delo ni doseglo takega uspeha. Cigler je veliko potoval. Kmetoval je tudi na farnem posestvu. Umrl je v Višnji Gori, kjer je tudi pokopan. Za nagrobni spomenik je sam sestavil epitaf: i— _—*V i^m Tukaj trupla prah počiva, duša tam plačilo uživa, I kličem milo 'z temne jame: Moli, o prijatelj, zame! Te verze je v svoji pridigi omenil tudi dr. Rode. Posebej je poudaril, da sta krščanska vera in kultura imunski sis­ tem naroda, ki brani Slovence pred izginotjem. Najlepši vzgled za oboje nam je dal prav Janez Cigler. Pisatelj Ivan Sivec pa je nadškofovo misel pod­ prl še s podatkom, da je na našem ozemlju skozi zgodovino izginilo 42 narodov, zato so nam potrebni taki ljudje, ki s svojim delom in zgledom krepijo narodno zavest. Kipar Boris Prokofjev pa je povedal, da mu je izdelava doprsnega kipa pomenila poseben izziv, saj ni dosti znanih pisateljevih podob. Pavle Groznik je prebral prigodno pesem Mihaele Zajc-Jarc, mešani pevski zbor pod vodstvom Milana Jevnikarja pa je s pesmimi popestril kulturni program. Prireditev, ki so jih podprle: občina Ivančna Gorica, Krajevna skupnost Višnja Gora in Župnija Višnja Gora, so se udeležili predstavniki vere, kulture in politike. Marija Samec Nagrobnik Janezu Ciglerju na steni cerkve sv. Tilna. • Foto D. Samec NIKO MIHIČINAC K.D. NEPREMIČNINE KOlODVORm 3, MsROSUPLJE TEL: \)1-7S6 56 60, Fffl: 01-786 56 65 GSM: 041-405,252 SMS. 405i5S@LINU>iM0dlTiL.SI E-MAIL: NIKO@MlHICINAC-NEPREMICNINE. SI URL: WWW. MIHICINAC-NEPREMICNINE. SI PRODAMO: - zazidljive parcele v Grosupljem in bližnji okolici, v Stični, Viru pri Stični in na Rakitni; - stanovanjske hiše različnih cenovnih razredov in velikosti tudi nadstandardno (v Grosupljem, Višnji Gori, Ivančni Gorici, Kompoljah, Vidmu, Št. Juriju.Vel. Lipljenih); - etažo nadstandardne hiše v Grosupljem in stanovanjske hiše v Šmarju-Sap; - kmetijo z vsemi objekti, primerno za kmečki turizem, z 18 ha zemljišča; - manjšo kmetijo z lepo stanovanjsko hišo, gospodarskimi poslopji na 5000 m2 ter 2,6 ha kmetijskih zemljišč, na izredno lepi lokaciji; - kmetijska zemljišča: travnike, njive in gozdove na različnih lokacijah; - večja stanovanja; poslovne prostore v AC Grosuplje, v Ivančni Gorici, tudi gostinska lokala. UREDIMO VAM DOKUMENTACIJO ZA PRIDOBITEV LOKACIJSKEGA IN GRADBENEGA DOVOUENJA. DRUGE STORITVE: sestava predlogov za vpis v zemljiško knjigo (lahko se dogovorimo tudi po telefonu); - pomoč pri sestavi vseh vrst pogodb in urejanje dokumentacije, vse do notarske overitve; - pri prodaji kmetijskih zemljišč vam uredimo vse od ponudbe prodaje do vpisa v zemljiško knjigo. SVETOVANJE: Če želite svojo nepremičnino VARNO prodati, podariti, izročiti ali jo pridobiti, vam priporočamo, da se o svoji nameri prej posvetujete pri naslakršenkoli način, vam priporočamo, da se prej o tem POSVETUJETE PRI NASI V ČAST IN DOBRO SLOVENŠČINE Simpozij o Janezu N. Primcu Na Škofljici je bil 10. maja simpozij, posvečen Janezu N. Primcu (1785 -1823), univerzitetnemu profesorju in bibliotekarju v Gradcu, preroditelju, jezikoslovcu, pesniku in prevajalcu, doma iz bližnjega Zaloga. Njegovo živl­ jenje in delo je predstavil dr. Janez Šumrada, o predavateljih slovenščine na graški filozofski, pravni in teološki fakulteti pa je spregovoril dr. Ludvik Karničar. Primčeva besedila so pred­ stavili igralec Branko Miklavc ter dijak in dijakinja z gimnazije Želimlje, moški oktet Gallus je ubrano zapel nekaj pesmi, za prijetno kulturno srečanje pa je poskrbel prijazni in gostoljubni župan dr. Jože Jurkovič. J. Muiier Glasbena šola Grosuplje VPIS V soboto 25. maja in 1. junija bo od 10. do 13. ure potekal vpis učencev v Glasbeno šolo Grosuplje. Potrebno ni nikakršno predznanje. Otrokove glasbene zmožnosti bo preverjala komisija. Prednost imajo kandidati, ki se želijo učiti trobila. Ravnatelj glasbene šole, prof. Franc Korbar Zaključni koncert Glasbene šole Grosuplje V petek, 7. julija, bo v avli 0. Š. Louisa Adamiča ob 19. uri zaključni koncert učencev Glasbene šole Grosuplje. Nastopili bodo najboljši posamezniki, komorne skupine in Big Band pod vodstvom Braca Doblekarja. Kot solisti pa bodo nastopili tudi nekateri pedagogi glasbene šole. Ravnatelj glasbene šole, prof. Franc Korbar KONICA GF Na odrskih deskah^ Kultura, pEVC| |M INSTRUMENTALISTI DNEVI SLOVENSKE KNJIGE KS Mlacevo od 1946 do 1991 w»-w * kuvni. ll,WIVb V gledaliških predstavah je bilo potreb­ no nekaj pesmi zapeti tudi v živo ali zaigrati na instrument. Tako je ob splošno priljubljenem prepevanju in igranju posameznikov na katerega od instrumen­ tov prihajalo do pravih glasbenih zborčkov in ansamblov. Vičev ata s skupino, ki je zaigrala Finžgarjevo Verigo pod Gabrovim kozolcem na Velikem Mlačevem. /1947/ Na sliki (vsi niso nastopali v igri): Janez Mehle (Bobnetov), Ivan Kastelic (Martinetov), Jože Galič (Opaldarjev), Stane Habjan (Mihatov), Martin Bučar (Tinčetov), neznan, Vinko Mehle (Bobnetov), Alojzija Habjan (Miklavčeva), Franc Matjažič (Stoparjev), Jožefa Bučar (Tinčetova), Jože Vovk, Ludvik Travnik, Angela Kastelic (Martinetova/Javornikova), Anton Mikuž, Francka Rossi, Nežka Dremelj - režiserka, Jožefa Galič (Opaldarjeva), Anica Matjažič - arhiv Franc Javornik. Matozljev Lojz s frajtonarico po uprizoritvi komedije Trije vaški svetniki /1960/, fotografirano pred gasilskim domom v Zagradcu. Na sliki stojijo: Jože Skubic (ni nastopal v igri), Marija Potokar, Tina Pajk, Alojz Kastelic), Rezka Kovačič, Milena Potokar, Rezka Kraljic, čepijo: Tone Hren, Ludvik Kovačič - arhiv sestre Potokar. Mlačevski fantje na gasilski prireditvi v Zagradcu, 5. 6.1966, ob razvitju prapo­ ra. - arhiv PGD Zagradec Vičev ata Takoj po drugi svetovni vojni je na glas­ benem področju samostojno ali za spremljavo pri nastopih na kulturnih prireditvah sodeloval Jože Okorn - po domače Vičev ata iz Zagradca, ki je na Lubasovo frajtonerico znal potegniti poleg narodnih skladb tudi prave Straussove valčke. Le nekaj let je bilo nazaj, ko nam je še zaigral na svojo staro harmoniko v gasilskem domu v Zagradcu. Letošnjega marca pa smo ga pokopali v 89. letu starosti. Matozljev Lojz Na začetku šestdesetih let je na dia- tonično harmoniko zaigral Alojz Kastelic iz Zagradca, po domače Matozljev Lojz. Mlačevski fantje V začetku šestdesetih let so se na Velikem Mlačevem zbirali pevci pod vod­ stvom Toneta Čakša, ki je s svojimi brati prišel iz štajersko-šentjurskih krajev. V zboru so prepevali Tone Čakš, Marjan Habjan, Jože Hren st, Tone Okorn, Jože Rossi, Tone Sterle, Viktor Škulj in Janez Vider. Klemenova dekleta Sredi šestdesetih let so priložnostni pevski zborček vodile sestre Potokar - po domače Klemenova dekleta iz Zagradca: Minka/Marija, Milena, Nada, Roža in Tončka. Žal, nismo našli nobene skupne fotografije iz njihovih nastopov. Njihov oče je bil znameniti kovač v zaselku pod Plešivico, ob cesti Mlačevo - Krka. Maček Muri - Samo še brke si počešem, da bom lep. V aprilu vsako lepo potekajo Dnevi slovenske knjige. Vsi, ki delajo na tem področju, se trudijo popularizirati slovensko knjigo, pritegniti čim več bralcev v knjižnice in kupcev v knjigarne. Knjižnice se vsako leto pridružijo temu praznovanju s kulturnimi animacijami. V grosupeljski knjižnici je letos otroke razveseljeval Maček Muri iz Mladinske knjige. Literarni večer pa smo posvetili radijskemu novinarju Marjanu Jermanu in nje­ govi knjigi Iz pekla. V njej je zbral svoja poročila z jugoslovanskih bojišč v zadnji vojni in jih na zanimiv način z živo besedo predstavil tudi številnim obiskovalcem prireditev v knjižnici. V Ljubljani na trgu Zvezda se med Dnevi slovenske knjige predstavijo pomem­ bnejše slovenske založbe in ponujajo svoje knjižne novosti po praznično znižanih cenah. Letos smo med razstavljalci opazili založbo in distribucijsko podjetje, ki imata svoja sedeža v grosupeljski občini. Franc Hotko kot popotnik in "muzikant" Urh Zaplotnik v Jurčičevem Domnu, 1976. - fotografirano pred samostanom Stična/ arhiv F. Hotko Hotko s kitaro S sestrami Potokar - Klemenovimi dek­ leti je rad zabrenkal na kitaro in zraven zapel Franc Hotko iz Velikega Mlačevega. Jože Mlkllč Društvo Ex libris Sloveniae in Svet knjige sta 13. aprila organizirala izlet v Šmarje-Sap. Župnik, gospod Jože Mrvar, kije letos 25. januarja slavil 70. rojstni dan, nam je razložil zgodovino kraja in cerkve. Ogledali smo si tudi Turnček in razstave v njem. Geolog dr. Rajko Pavlovec pa nam je predstavil izstopajoče kam­ nine, ki so jih uporabili pri gradnji cerkve. Zanimiv in poučen je bil tudi ogled Vrtnarstva Frbežar. Žal je deževno vreme onemogočilo, da bi obiskovalci dobili pravi vtis o Šmarju-Sapu in njegovih lepotah. DRUŠTVO PODEŽELSKIH ZENA SONČNICA VAM PRIPRAVUA KUHARSKE RECEPTE: Za FERDINANDOVE ŠNITE potrebuje­ mo: 1/2 kg moke, 1/2 dl mleka, 1/2 dl olja, 2 celi jajci, kislo smetano, sol, sladkor, kvas. Kvas postavimo v 1 žlico moke, 2 žlici sladkorja in malo mleka. Ko kvas vzhaja, testo zgnetemo, in takoj razvaljamo, namažimo s kislo smetano, zvijemo kot potico in zrežimo na štrukeljčke. Nato jih damo v pečico (ne preveč skupaj) in pus­timo, da vzhaja. Pečemo v pečici, da zarumenijo in jih nato polijemo s 3 dl mleka, 12 kkg sladkorja (zavremo in jih nato šele polijemo). Vse skupaj nato damo spet v pečico, da se speče do konca, približno 1 uro. Najboljše Ferdinandove šnite so tople, zato jih hitro zmanjka. Za LEŠNIKOVO KOCKO pa potrebujemo: 20 dkg masla, 20 kkg sladkorja v prahu, 1 vanilij sladkor, 2 celi jajci, 10 dkg naribane jedilne čokolade, 20 dkg mletih lešnikov, 2 žlici moke, sneg 4 beljakov. Vse sestavine, razen snega, zmešaj z mešalnikom. Na koncu dodaj sneg. Pečico obloži s "peki papirjem", zlij maso in peci 1/4 ure pri 180 stopinj Celzija. Med tem zmešaj 4 rumenjake z 10 dkg celega sladkorja. Pečico ugasni, še vroče prelij zjajčno kremo in daj nazaj v pečico 15 do 20 minut. Hladno prelij z: 10 dkg masla, 10 dkg jedilne čokolade, 2 žlicama mleka. Kuhamo nad soparo, da je preliv tekoč. Ohlajeno razrežemo na kocke. Pa dober tek! Društvo podeželskih žena SONČNICA Župnik Jože Mrvar in predsednik Društva Ex libris dr. Rajko Pavlovec v obnovljeni šmarski cerkvi. MEDNARODNO SREČANJE ŠTUDENTOV GEODEZIJE Na priprave mednarodnega srečanja študentov geodezije/absolventov od 28. aprila do 3. maja 2002, ki se ga je letos udeležilo 180 študentov geodezije in sorod­ nih ved iz 23 držav sveta, predvsem iz Evrope, smo sodelovali tudi nekateri občani Grosupljega. 15. srečanje po vrsti je pripravilo Društvo študentov geodezije Slovenije, ki letos predseduje Mednarodni organizaciji študentov geodezije, v sodelovanju z Zvezo geo­ detov Slovenije, Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo, Državnim svetom ter Ministrstvom za šolstvo, znanost in šport. Srečanje seje začelo v nedeljo, 28. aprila, s prihodom v Dijaški dom na Viču, in se je nadaljevalo v ponedeljek ves dan in v torek dopoldne v dvorani Državnega sveta, popoldne pa na Inštitutu Jožef Štefan in Fakulteti za matematiko s predavanji o državni geodeziji in posameznih projektih na tem področju. Drugi del srečanja seje začel vtorek popoldne na Valvasorjevem gradu Bogenšperk, kjer smo ob srednjeveških viteških igrah pripravili poseben dramsko-glasbeni spek- takel - geodetski muzej v živo. Na našo pobudo je bil scenarij zaigran v dolenjskem narečju, napisala pa gaje Helena Janežič, absolventka geodezije iz Goričiče nad Stično (nekateri bolje poznajo njenega očeta, ki je bil v osamosvojitvenem času predsednik Krajevne skupnosti Metnaj). Igra seje odvijala za gradom, na travnatem pobočju, med baročnim parkom in zaščitenim drevoredom, konsekutivno pa jo je prevajala študent­ ka z znanjem narečne amerikanščine. Prikazali smo osnovne katastrske meritve z merilno mizico, z dejanskimi postopki merjenja po takratnih cesarskih navodilih in v seženjskem merskem sistemu iz začetka 19. stoletja. V igri so nastopili študentje v kos­ tumih in z merskim orodjem iz takratnega časa. Uporabljeno orodje smo iz geodetske zbirke Bogenšperk (nekaj tudi iz Geodetske izpostave Grosuplje) usposo­ bili občani Grosupljega (natančneje: nekateri Zagradčani), ki obvladamo različ­ na servisno-tehnična znanja. V igri pa so sodelovali tudi štirje glasbeniki iz škof­ jeloškega pihalnega orkestra (dva sta štu­ denta geodezije), ter prava folklorna skupina iz Javorja v (novi) občini Šmartno, ki je na koncu poskrbela za veselo vzdušje. Študentje iz štirih celin (manjkala je samo Avstralija) so v naslednjih dveh dnevih spoznavali Ljubljano in si nato v štirih skupinah ogledali Gorenjsko, Štajer­ sko, Primorsko in Dolenjsko. Druženje pa se je zaključilo v petek, 3. maja. Z organi­ zacijskim odborom in generalno sekre­ tarko Državnega sveta smo ugotavljali, da so si gostje poleg domiselnih in zanimivih, predvsem pa bolj sproščenih trenutkov zapomnili tudi številne lepote Slovenije. Jože Mih lic Kar dva kresova za 1. maj "Žolnir iz Šentarneja" razlaga (naj­ sodobnejše!) postopke detajlne fran- ciscejske katastrske izmere študentom geodezije iz 23. držav sveta. Grosupeljčani dali Slapovom lepo popotnico Na koncertu v petek, 26. aprila, ob 20. uri se je ob 10-letnem delovanju ansam­ bla Slapovi in 50-letnici delovanja Beneških fantov z gostoma Karmen Stavec in Ivanom Hudnikom napolnila športna dvorana Brinje. Koncert je trajal več kot dve uri, vodil pa ga je Filip Kocjančič alias Don Filipe z Zelenega vala. Ker smo v prejšnji številki Odmevov že nekoliko širše predstavili ansambel Slapovi, povejmo le še to, da z Beneškimi fanti - legendami narodnozabavne glasbe - vrsto let nastopa Grosupeljčan Jože Marolt, po domače Meksikančev iz Brinja in da imamo z njim kot tudi z Ivanom Hudnikom nekaj lepih glasbenih spomi­ nov iz davnih mladostniških dni. Mnogim obiskovalcem koncerta pa so se vtisnile v spomin modre in optimistične besede pevca Beneških fantov Edija Bukovca. Vzdušje je bilo ves čas na visoki profe­ sionalni ravni, povejmo pa še, da so vsi nastopali v živo. Slapovi so poskrbeli za pro­ gram, nastopajoče, stike z mediji, sceno, videoprojekcijo, za zvok zasebno podjetje, ki ga že vrsto let vodi Jože Pirman s Turjaka, za promocijo radio Zeleni val in podjetje Stagearts, nekaj malega pa smo dodali tudi v uredništvu Grosupeljskih odmevov. Polna dvorana in dobro vzdušje na koncertu sta bila "glasbenim ambasadorjem" iz naših krajev lepa popotnica za turnejo koncertov, ki jo imajo v teh dneh po Sloveniji. Jože Mlkllč "Filipova malenkost" in Karmen v pogovoru o (čem drugem kot o) kuhin­ ji. 0 kuhinji na Emi pa nista spregovo­ rila - prisežem! Zadruga Samopomoč in Avto- transporti Kastelec sta se odločila, da priredita na predvečer delavskega praznika (ali po cerkvenem koledarju - za god Jožefa delavca) kresovanje v novonastajajočem središču v Boštan- ju. V ta namen so na travnati vzpetini med boštanjskim gradom in Velikim Mlačevem med drugim že nekaj dni prej pripravljali kopo za kres, a so jo neznani nepridipravi 30. aprila ob pri­ bližno 2. uri zjutraj (po besedah Lada Kastelica) zažgali. Zato so že takoj zju­ traj stopili v akcijo in poskrbeli za novo in še večjo kopo lesa, ki so ga zakurili nekaj minut po 21. uri istega dne. Na prireditvi, kjer so poleg po­ poldanske zabave za otroke s klovnom Žaretom, poskrbeli predvsem za zaba­ vo po oceni okoli 4000 obiskovalcev, so nastopile Vesele Štajerke z gostom Ivanom Hudnikom. Ob polnoči pa je z razgledišča ob gradu na geodetski točki, kjer je nekoč rasla velika grajska lipa in je pod njo stala kamnita okrogla miza, daleč po grosupeljski okolici zablestel velik ognjemet. Franc Krampelj je nekaj dni po prireditvi dejal, da sicer niso pričako­ vali tako velikega obiska, a da so bili z obiskovalci zelo zadovoljni, saj so bili izredno dobro in urejeno razpoloženi. Pravi pa, da bodo kres zakurili tudi 23. junija zvečer, ko se "o kresi dan obesi", ko naslednji dan praznuje sv. Janez Krstnik, ko zares po zvezdnem nebu letajo prave kresničke, pa tudi v počastitev državnega praznika. Jože Mlkllč Franc Krampelj in Lado Kastelec (glav­ na nosilca kresovanja v Boštanju) tik po prižigu kresa. Ob kresu se je zbralo okoli 4000 obiskovalcev. NEKAJ 0 PRIDELAVI IN PREDELAVI LANU, KROJAŠTVU IN OBLAČENJU Pred približno dvema desetletjema sem si na Farovškem hribu pri Šmarju-Sapu ob svojem terenskem delu na Grudnovi parceli ogledal tudi ostanke teriških jam. Takrat me je to morda nekoliko presenetilo. Danes me to ne preseneča več, saj je bilo Šmarje središče "dežele lanu". To ime seje pravzaprav dobesedno pisalo (v prevodu) Sv. Marija v Lanišču, kar ni pomenilo le bližnje vasi Lanišče pri Škofljici, ampak pokrajino, kjer so se ljudje ukvarjali z lanom. Poseben dokaz, da se je grosupeljski človek ukvarjal z lanom, je tudi tekstilna tovarna Motvoz in platno na Grosupljem, zgrajena po prvi svetovni vojni, ki je bila postavljena nedvomno tam, kjer so ljudje že imeli nekaj izkušenj s surovinami za izdelovanje tekstila in izdelki iz teh surovin. Ob počasnem prodiranju idej industrijske revolucije s skoraj stoletjem zamude je gojenje lanu in konoplje ter njuna predelava na kmetih zamrla. Zato so bili izkušeni kmetje v začetku prvi delavci v tej tovarni ob nekaterih tovarnarjevih najbližjih sodelavcih, ki jih je v glavnem pripeljal s seboj. Sušilna "teriška jama" pri čebelarskem domu na Spodnjem Blatu je zato edinstven tovrsten tehnično-etnološki spomenik. Ob njeni muzejski vrednosti bi jo bilo mogoče vključiti v praktično uporabo za današnji čas - na primer za prikaz sušenja sadja. Nekaj manjših predmetov oziroma orodij (ali bolje pripomočkov) za to dejavnost pa je vendaNe ohranjenih v občini. Največ jih je najbrž zbral prav šmarski župnik v "turenčku". Na Farovškem hribu pri Šmarju pa je bilo kar nekaj tkalcev, žnidarjev in mojšker, ki so lan doma predelali in ga uporabili za obleke in druge uporabne predmete. Če hočemo razumeti njihovo delo, je treba vedeti, da je večina teh obrtnikov ponujala storitve na domu. Gospodar je poskrbel za blago in šele nato je povabil obrtnika na dom. Iz lanu so poleg platna, prediva in vrvi izdelovali tudi olje. Najtanjša vlakna so bila razvrščena v tančico, v drugo ohlanec. v tretjo pa najbolj groba vlakna hodnik. S pojavom manufakture se je blago zamenjalo z novimi uvoženimi materiali, ki so jih pozneje delali tudi v novozgrajenih tovarnah. V našem prostoru je bilo oblačenje v preteklosti dokaj pestro. Ljudje so se oblačili glede na posamezna starostna obdobja (otro­ ci, mladina, odrasli, starejši), priložnosti (delavni dnevi, prazniki, potovanja), ali pa na poklice (župniki, uradniki, vojaki, kovači, peki ...), pa tudi različno po socialnih slojih (berači, dninarji, kmetje, premožnejši, gosposka). Jože Mlkllč KONJENIŠKI KLUB GROSUPLJE Ponavadi si konjenice za cilj svojih pohodov izberejo atrak­ tivne turistične kraje po vsej Sloveniji (jezera, cerkve, slovenska obala...), mi pa se bomo letos odpravili čez hrvaško mejo v obmorsko mesto Reka. 3. junija se bomo odpravili po stopinjah Primoža Trubarja, ki je kot 12-letni deček odšel na šolanje na Reko. Pohod je zelo zahteven, tako organizacijsko kot finančno in Alojz Potočnik in Alojz Žužek že leto dni načrtujeta ta pohod, da bi pustili kar se da dober vtis in čim lepše predstavili našo pokra­ jino našim sosedom. Na pot se bomo odpravili 3. junija iz Trubarjeve domačije na Rašici. Za vse potrebne veterinarske preglede na slovenski strani bo poskrbela Darja Dolinšek, na hrvaški pa Alojz Žužek, za opremo in spremljevalna vozila pa bo poskrbel Alojz Potočnik. Pot nas bo vodila iz Rašice preko Velikih Lašč, Runarskega na Bloški planoti, Loža in gradu Snežnik. Bistrica 1, Gaeta 12, Dika, Dina, Aša, Arabela, Diana, Princ in Prima Lady si bodo prvi počitek zaslužili že v Leskovi dolini, kjer bomo prenočili. Ves pohod nas bo spremljalo vozilo, ki bo prevažalo hrano za konje in vso našo opremo, da ne bi bili konji obremenjeni še s težo, ker jih že brez tega čaka dolga in naporna pot. Spremljala pa nas bo tudi dvojna prikolica, če bo kakšen konj potreboval počitek. Na srečo ne bomo potrebovali dežurnega kovača, saj člani sami znajo poskrbeti za kovanje. Drugi dan bomo pot nadaljevali preko Sviščakov in Ilirske Bistrice do hrvaške meje. Mejo bomo prečkali na prehodu Jelšane-Rupa, kjer nas bodo pričakali hrvaški konjeniki iz Konjeniškega Kluba Vodičajna-Lukeži, ki nas bodo spremljali po Hrvaški. Skupaj se bomo odpravili od Rupe preko Klane do Jelenja in Lukežev. Nočili bomo v Lukežih pri našem prijatelju Damirju, ki bo poskrbel za nastanitev in prehrano konj in jezde­ cev. Tretji dan potujemo iz Lukežev do Reke, kjer nas bodo spre­ jeli predstavniki kulturnega društva Bazovica na športnem igrišču na Trsatu. Nato bomo odjezdili v mesto Reka do Slovenskega doma, kjer nam bodo predstavili kratek program. Ker bomo blizu morja, bomo s konji odjezdili na obalo in zaga- lopirali po plitvem morju. Zvečer se bomo poslovili in v sprem­ stvu hrvaških prijateljev odjahali nazaj proti meji. Vračali se bomo po evropski pešpoti in nočili v Dolenji vasi pri Cerknici na turistični kmetiji Kontrabantar, na Rašico pa se bomo vrnili peti dan v večernih urah. Vsi udeleženci konjenice bomo nosili enotne brezrokavnike in klobuke z znakom kluba, vsak konj bo dobil spominsko rozeto, pod sedla pa bomo namestili enotne podsedelnice. Tudi sprem­ ljevalna vozila bodo označena z klubskimi znaki, opisom poti in reklamami sponzorjev. Hrvaškim prijateljem bomo za gostoljub­ je poklonili skromna darila in zloženke naše občine. Za ta pohod je bilo vloženega že veliko truda in še več ga bomo vsi skupaj še morali vložiti in upamo, da nas na poti ne čakajo neprijetna presenečenja. Lep konjeniški pozdrav • za KK Grosuplje Helena Mlkllč ZNANE OSEBNOSTI IZ GROSUPELJSKE PRETEKLOSTI ŠTORKLJE SE VRAČAJO O Grosupljem in njegovi okolici se bolj malo ve, da je z njim povezana vrsta znanih osebnosti iz slovenske zgodovine, politike, umetnosti, znanosti, tehničnih ved in drugih področjih človekovega delo­ vanja. Če pa že vemo zanje, praktično nismo še ničesar naredili, da bi jih pred­ stavili v raznih spominskih sobah, z raziskovalnimi nalogami, s simpoziji, jim postavili primerne spomenike ali se jim oddolžili na drug način. Pa jih nekaj našte­ jmo: - Na Grosuplje in bližnje vasi so vezani dr. Franjo Kos - znanstvenik in odkritelj mamuta, Jože Gale - režiser slovitega Kekca, njegova sestra Ana Gale - pesnica in učiteljica, Viktor Magvar - slikar naive. - V graščini Prapročeje bil rojen Louis Adamič - ameriški pisatelj in publicist. - Na Kopanju je prebival France Prešeren pri svojem prastricu. - Na Boštanju bi se nedvomno morali spominjati deželnega glavarja Jakoba UJEMI TIŠINO Prijatelj, postoj! Pojdi z menoj in nikar se ne boj. Prisluhniva v noč! Ptice že spijo in veter molči. Zazri se v zvezde! Vidiš neskončnost, občutiš ta mir? Občutiš ta vonj? Njiva koruze in pokošeno seno. Poglej ta potoček! Zvezdic odsev in tiho svežino. Glej, luna že vzhaja! Kot da ni kraja čudes in lepot. Prisluhni koraku! Naj te ta ritem nežno umiri. Potopi pozornost v svoje srce! Odteka tesnoba, izginja nemir. V tem miru zadihaj! Ujemi tišino in jo odnesi s seboj! Mojca Kastellc V Zagradcu je bil rojen župnik Jožef Rogač - duhovnik in narodni buditelj. Lamberga, kije sorazmerno uspešno vodil Kranjsko deželo v nemirnih turških in protestantskih časih, pa tudi Riharda Blagaja, ki ga poznamo po roži blagajani in kot doslednega borca za uvedbo slovenskega jezika v urade. - V Zagradcu pri Grosupljem je bil rojen Jožef Rogač, duhovnik in narodni buditelj, ki je deloval ob zelo znanem Matiji Majerju. - S Polico so povezani Stane in Lojze Potokar-gledališka igralca, Henrik Thuma - politik in gornik ter Janez Šeme - pisatelj. - V Škocjanu je bil krščen Primož Trubar. Tuje bil nekaj let tudi župnik Jurij Dalmatin - prevajalec Biblije. -V Malih Lipljenih so bili rojeni glasbeni­ ki in skladatelji France Marolt, Sveto Marolt, Stanko Prek in Josip Pavšič. - S Šmarjem so povezani Matevž Kračman - znameniti "šmarski šol- moster", Jakob Zupan - pesnik in jezikoslovec, Anton Medved - pesnik in dramatik, Konrad Črnologar - kronist in konzervator, vojvodinja Mecklenburška - arheologinja, Stane Mikuž - umetnostni zgodovinar in univerzitetni profesor, Metod Mikuž - zgodovinar in geograf ter uni­ verzitetni profesor, Ivan Lah - pisatelj, Maks Furjan - gledališki in filmski igralec, Jože Žitnik - kirurg in pionir ontologije. - V Paradišču je rojen pater Lojze Štrubelj - duhovnik, pisatelj in prevajalec. - Na Cikavi je bil rojen Ludvik Potokar - pisatelj, ki ga skoraj ne poznamo. - V Podgorici pri Šmarju je bil rojen Janez Valentinčič - arhitekt in Plečnikov učenec. - V Ponovi vasi je bil rojen Josip Perme - župan in odkritelj kraške jame, po katerem se kraška lepotica (spet) tudi imenuje Županova jama. Vsi navedeni so le za pokušino in v dokaz, da drži trditev o našem zelo malo­ marnem odnosu do ljudi, ki so se že izpostavili in veliko doprinesli ne samo v grosupeljsko temveč tudi v slovensko na­ rodno skrinjo! Prav tako pa lahko nekaj podobnega trdimo za ljudi iz današnjega časa. A če smo iskreni in dobro premislimo, se dejanja mnogih, tudi že stoletja po­ zabljenih ljudi, še vedno zrcalijo v naših dneh. Tako bo tudi z našimi kratkimi vsak­ danjimi zgodbami. Če ne znamo spošto­ vati preteklosti, se tudi sebe ne bomo naučili ceniti. In kar smo storili predhod­ nikom, bomo občutili tudi mi - če ne prej, pa ob času, to si bomo "molče trobentali memento mori". Jože Mlkllč "Štorklje so si naredile umetno gnezdo na elektro drogu." Leta 2008 bomo v Škocjanu praznovali 500 letnico krsta Primoža Trubarja. Ptica leta 1999 - bela štorklja je v Sloveniji uvrščena v kategorijo močno ogroženih vrst, v nekaterih srednje- in zahodnoevropskih državah pa naj bi ptica, ki prinaša srečo, že povsem izginila iz naravnega okolja. Čeprav je s človekom najbližje povezana perna­ ta letalka, ji ta nenehno krči življenjski prostor z uničevanjem in oženjem močvirnatih travnikov in nižinskih pašnikov, pogosto pa elegantna ptica premine tudi ob trku z eletkričnim daljnovodom in zaradi kratkega stika ob pristanku na drogu. Tisoče štorkelj pa vsako leto odstrelijo nepremišljeni človeški plenilci - nekaj jih pade tudi v Sloveniji. Zato je vsakršno plemenito dejanje ohranjanja izumirajoče vrste vredno pozornosti. Prvi slovenski vasi štorkelj sta zrasli v Veliki in Mali Polani v Prekmurju in se pridružili evropski skrbi za sloko kraljico neba. Tudi na Grosupljem se v zgodnjepomladanskih dneh, poznega marca ali ranega aprila oziramo proti obloku neba v upanju, da bi uzrli jato, ki se bo ugnezdila in poskrbela za potomstvo v bližini naših bivališč. Vrnejo se zagotovo - samci poskrbijo za primerno gnezdišče pred samicami - le če na poti v tople afriške dežele niso utrpele izgub ali jim nismo s svojo ekspanzivno na­ ravnanostjo nevede porušili bivanjskega ravnovesja. Ptica je kljub domačnosti in iskanju človekove bližine izjemno občutljiva. Prav zato ker vsako leto katero od slovenskih gnezd ostane prazno kot nemi opomin našemu početju, so se pri Društvu za opazovanje in proučevanje ptic Slovenije že leta 1999 odločili, da za ptico leta proglasijo belo štorkljo. Beloumazano perje se na konceh letalnih peres prelije v zamolklo črnino, kljun in dolge vitke noge so izrazito rdeči, v letu doseže krilni razmah velikost človeka povprečne velikosti, po teži se lahko primerja s kilogrami človeškega novorojenca. Gnezdo si družina ponavadi splete na dimnikih, slemenih streh ali na dro­ govih. Vanj samica zleze tri do pet jajc, iz katerih po mesecu valjenja pokukajo mladiči. Ti zapustijo gnezdo in se soočijo s prostranstvom neba in zemlje po največ sedemdesetih dneh. Štorklje so redne gostje Radenskega polja in močvirantih predelov v bližnji okolici. Med počasno, elegantno hojo, njen korak pa zmore tudi nepričakovane spretnosti, ko kljune za regljajočo dvoživko, nes­ lišno šine za nadležno žuželko ali se pomasti s poljskim sesalcem. Prizori, ki so na Grosupljem morda še nekaj povsem običajnega, pa so dru­ god po deželi le daljni spomin. Na izginjanje primernih življenjskih prostorov je znameniti par štorkelj, simbol Prekmurja, opozoril pri širitvi zaroda v območje, kjer ga sicer ne bi pričakovali. Na pragu predalpskega sveta v Lovrencu na Pohorju na nadmorski višini 440 m, kjer seje hranil na prisojnih pohorskih le­ dinah, je uspešno speljal tudi mladiče. In kako lahko beli štorklji pomagamo pri ohranjanju vrste? Najprej z varovan­ jem obstoječih travnikov in močvirnih območij ter ohranjanjem naravnega gospodarjenja, z omejeno uporabo pesticidov in gnojenja, z varovanjem mokrišč ter ohranjanjem naravnih strug potokov in rek. Prav tako bi k daljšemu življenju živalske vrste pripomoglo nameščanje izolacije na žice, zlasti v neposredni bližini gnezda, in polaganje električnih vodnikov v zemljo. Gotovega zatona bi jih rešili zlasti z nameščanjem podstavkov za gnezda (na drogove, sle­ mena, dimnike) in s postavljanjem posebnih drogov s podstavki za gnezdenje. Prve korake smo na dolenjskem koncu že napravili - v grosupeljski občini, znani po vsakoletnem obisku mnogoštevilne jate dolgokljunk, se je najprej zdramila družina Štrus, ki je na električni drog v bližini svojega domovanja nasproti Mizarstva s pomočjo Elektro podjetja namestila lično gnezdo, prire­ jeno posebej za bele štorklje. Čas je, da se zganemo, zdramimo, pomislimo na življenje, ki nas obdaja, in postanemo zgled tudi evropskim ornitologom. Barbara Pance SOOČENJE Z RESNIČNOSTJO ŽIVLJENJA - Po Mehiki in Gvatemali V cerkvi v Chichicastenangu je duhovnik spregovoril v domačem majevskem jeziku. To se nama je zdelo edino pravilno, saj je večina ljudi v cerkvi govorila ta jezik. Čeprav z Urško nisva nič razumeli, se je zadovoljstvo ljudi preneslo tudi na naju. Ker so nosili tradicionalne obleke, seje zdelo, da smo se vrnili kakšno stoletje nazaj. Nasmehov na obrazih domačinov pa tistega dne nisva videli ravno veliko, življenje je namreč trdo in belci jih še vse preveč izkoriščajo in ponižujejo. Sprevodnik na avtobusu si je delo zamislil po svoje. Zaračunal nama je 40 % višjo ceno. Nizozemci so nama povedali, da so oni plačali manj. To je bila kaplja čez rob. Šla sem k sprevod­ niku in zahtevala, da vrne denar. Umaknil se je na najnižjo stopnico, gledal ven, v oči si ni upal pogledati. Žal mi je bilo, da nisem poznala več španskih besed. Zagroziti sem morala tudi s policijo. Potem je denar vrnil. Vendar je prepir pomenil nevarnost, da izgubimo prtljago. Na vsaki postaji namreč dol vržejo prtljago tistega, ki izstopi. Ob tem se lahko "zmotijo" in vržejo še tvojo. Med potniki je bil tudi fant, ki je v rokah nosil majhne bele vrečke. Drogo. To je dodaten vir zaslužka, sicer je življenje preveč revno. In v mestu Panvajachel naju je čakala nova zgod­ ba gvatemalskih ljudi. Žena, ki je pro­ dajala koruzo, je povedala, da pride domov okrog osmih zvečer, postori vse za družino, nabere koruzo za prodajo in gre spat okrog polnoči. Vstane ob petih zjutraj, skuha koruzo, gre proda­ jat in tako dan za dnem. Že od majh­ nega. Že osnovnošolski otroci morajo takoj po šoli prodajati ročne izdelke, da dobi družina vsaj približno, a ne vedno, dovolj denarja. Gvatemala bi rabila več izobraženih ljudi, da bi lahko prevzeli pomembna mesta, a življenje je tako trdo, da mnogi komaj končajo osnovno šolo ali pa še to ne. Brez kruha se ne da učiti. Če moraš delati cel dan, za učenje ni časa. Začarani krog. So pa ljudje ugotovili (na srečo, vendar ne najino), da mnogi, ki jih slikajo, pozneje s temi slikami zaslužijo. In sedaj zahtevajo, da plačaš, ko jih slikaš. Vendar midve s slikami ne služiva in nisva bili priprav­ ljeni plačati. To pa seveda pomeni, da na slikah ni veliko ljudi, žal. Razen dek­ lice, ki je dovolila, da jo slikava, če lahko potem ona naju. Po 15 minutah pogovora. Zvečer pa sem srečala še Američana, ki je vse svoje stvari prodal in odpotoval, ker ni več mogel tako živeti. Hotel je več. Ker sva se zaradi neprave vize morali v Mehiko vrniti na istem mejnem prehodu, kot sva vstopili v Gvatemalo, naju je do tja čakala dolga vožnja. Niti nisem seštevala ur, ker nama je avtobus začel presedati. Avtobus, čakanje na postaji, avtobus, čakanje ... Tudi spati nisva več mogli. Če ne drugega, sem spoznala nekaj zakonitosti rubikove kocke. In v Mehiki sva nazadnje po moji krivdi zamudili avtobus. Vse stvari imajo svoj namen. Če pazljivo pogledaš preteklo dogajan­ je, vidiš, da so se nekatere stvari pre­ prosto morale zgoditi, da so se potem lahko druge. Sredi noči sva potem "crknjeni" prispeli v San Cristobal de las Casas (Chiapas), znanem po tem, da je v okoliških vasicah še vedno veliko Majev, ki živijo tako, kot so pred sto­ letji. Tu je doma tudi gverila - zapatisti. Nama pa ponoči niso hoteli odprti hotelskih vrat in mimo se je prav vsilji­ vo dvakrat peljal avto. Noč sva preživeli v parku. V gostišču sva si končno po več kot enem mesecu oprali obleke v pralnem stroju in si nabrali moči, tako da sva spet začeli uživati. V Slovenijo sva prijatelju, ki ga zelo zanima politično dogajanje, pisali, da sva se znašli sredi hudih političnih bojev. Kaj naj narediva? Se nadaljuje Alenka Oblak . • •••• : :.• NAJBOLJŠI ČLOVEKOV STIRINOZNI PRIJATELJ NI STOL - AMPAK PES! GLASBENO GLEDALIŠKI SPEKTAKEL Tv Dober dan, televizijska uspešnica, ki že tretje leto zapored vsak ponedeljek ob 20.00, kraljuje na programu POP TV, se po novem seli še na odrske deske. Pravzaprav na odre večjih športnih dvoran po vsej Sloveniji. 26. maja nas bodo obiskali na GROSUPLJEM, ko si boste lahko gledalci ogledali najsmešnejšo televizijo na obisku v domačem kraju. Na vašem odru boste v živo uživali In se smejali ob prlpetljah FATE, MERKA- TORIJA, IZIJA, INGRID, PODREPNIKA...In drugih odtrgancev Iz Meglenlka! Uprizorili vam bodo pravi Izbor evrovlzljske popevke na način TV Dober dana. Poimenovali so ga kar EUROŠKANDAL!!! Kdo bo po njihovem zmagovalec tega prestižnega tekmovanja, pa lahko le ugibate! Bo to Fata s svojo uspešnico aH morda prefrigani Merkatorl aH celo Podrepnlk s katero od svojih potegavščin? Kdo ve? Odločalo bo ljudstvo v dvorani! No Ja! Tudi televotlng In strokovna žirija bosta tam! Kdo bo zmagovalec, se torej ne ve, čeprav Imajo po Izkuš­ njah sodeč veliko možnosti tudi Luka In njegove "Sestre"! Da pa ne bi vsega Izdali, končajmo raje s povabilom na najboljšo zabavo v vašem mestu! Ne poz­ abite! TV DOBER DAN SHOVV - EUROŠKANDAL - V ŽIVO v vašem kraju! Pridite In se nasmejte do solz! P.S. Kdor se med predstavo ne nasmeie niti enkrat, mu ob izhodu vrnemo denar! TV DOBER DAN SHOVV organizirata Špas teater in Produkcijska skupina Mangart d.o.o.! Vse informacije v zvezi s prireditvijo dobite na info telefonu 070 330 330 ali na spletni strani www.tvdoberdan.com. www.stasteater.com Nedelja, 26. maja, ob 20. uri na GROSUPLJEM v dvorani BRINJE. VGA (Velikoupeljska gostilniška agencija) vas (DEZ)INFORMIRA ali: RIBAMO IN POSPRAVLJAMO KISLE KUMARE IZ TOPLE GREDE Velikoupeljska gledališka skupina EXPRESSION (izsiljevanje) in Harlandska pretkana podeželska skupina pravičnikov z imenom FREEDOM (drznost) sta se odločili, da bosta uprizorili cenzurirano Toplo gredo, avtorja Marjana Rožanca. Glavni sponzor vednoaktualne uspešnice bo propadlo podjetje Agrokomerc iz Velike Kladuše (pardon - Agrokombinat iz Velikih Upelj) z vsemi njegovimi nasledniki. Vstopnice za brezplačne predstave pod svobodnim soncem bomo izžrebali v kratkem, nagrajence pa bomo objavili v prihodnjem mandatu. NOROSTI ZA DAN ... (SAMOCENZURA) Nedejavna dopisnica in naša upokojena učiteljica ruščine nas je iz epicentra POSTRANSKE VASI v zvezi s poročanjem o dogajanju v POŠEVNI ŠOLI opozorila, da nas kaj takega pri politični geografiji ni učila nikoli. Dejala je še, da je popolnoma brez veze pisati, če se šola podira, ampak da bi morali pri pevskem pouku prepe­ vati le LEPO JE V NAŠI DOMOVINI BITI MLAD. JEZIKOVNI GETO Večletna aktivna opazovalka in prav tako nedejavna dopisnica našega odmevnega medija nas je poprosila, da bi rada izvedela, kako naj pravilno zapiše VELIK(E)0 UPUE, pa smo v takšni dilemi, da je (so) v času našega razmišljanja VELIK(E)0 UPUE postal(e)o zares tako velik(e)o, da mu(jim) nameravamo dati kar novo ime, ki pa ga še iščemo v slovarju tujk. Podobno se nam že dogaja tudi z Dahavim, ki ga bomo verjetno preselili kar k eni od razvpitih in na črno zgrajenih primestnih četrti. Obljubljamo pa, da bomo do naslednjega tisočletja rešili ta jezikavi problem. BELI KAMEN Gledalec našega časopisa iz južnih krajev (naše občine) nas je zadnjič na kresovanju povprašal, kako naj naglasa krajevno ime BOŠTANJ. Ker smo se nato izgubili v množici in nismo prišli do celovite rešitve, mu jo pošiljamo po najdražji pošti v kranjski deželi. Po kranjsko je edino pravilno BELI KAMEN, poudarek pa je na črki O. Za podrobnejšo analizo lahko uporabi tudi zidarsko kladivo ali pa macolo. ODMEVI OD PAMTIVEKA Poslušalka naših Odmevov nam je s pomočjo radia ljubljanske province naredila lepo reklamo, zato se ji za nesebično pomoč najtopleje zahvaljujemo. Vabimo pa jo, da se oglasi še s kakšno svežo novico, ki ne bo stara več kot 500 let, saj imamo o zgodovinski in kulturni dediščini skoraj v celoti že zaku­ pljen prostor celo za naslednji mandat. MEJA MED EVROPO IN ŠPAJZOM Od istega medija smo med vrsticami tudi izvedeli, da so za Velikoupeljčane predori pri Šmarju-Sapu okno v EVROPO, mi pa smo jim po nasprotnem voznem pasu NATO pojasnili, da so za ljubljanske srajce predori pri Šmarju - Sapu vrata v špajz? Torej: Čimprej ustanovimo šengensko carinsko službo, ali pa vsaj ŠPAJZ TEATER! JOežek Zagraškl ZGODBA IZ ZAVETIŠČA Zatopljena v premišljevanje, po kaj sem prišla, sem šele na polovi­ ci prisluhnila razgovoru, ki se je vrtel okrog usode malega kužka, ki je nebogljeno in čisto mirno - kot bi vedel, da se mu ne piše nič dobrega - sedel v škatli. Kužek ni imel več kot dva meseca. Možakar ga je dobil pred dnevi v Ljubljani in odnesel na svoj dom. Z ženo sta hotela psa, ko pa sta po nekaj dneh ugotovila, da sta dobila psičko, je bilo ljubezni konec. Psička je tokrat romala v zavetišče za zapuščene živali, ker je bila pot nazaj v Ljubljano možu odveč. Uslužbenka za pultom je prijazno pojasnila stranki, da je lahko tudi psička prijetna spremljevalka, če pa jo veterinar sterilizira, pa je skrbnik sploh rešen vseh nevšečnosti, kijih povzroča "ženski spol". Možakar je ostal neomajen: niso ga ganile niti žalostne rjave očke, ki so gledale iz škatle, niti moje posredovanje. Psička nima več komaj pridobljenega doma samo zato, ker je "ona"! Morda - sem razmišljala po poti domov - je imela pa še srečo: bogve, kaj bi ji še natrosilo življenje pri takem gospodarju brez srca? STERILIZACIJA PSICE - KASTRACIJA PSA Veliko lastnikov psov (pa tudi mačk) se še vedno raje spopada z nezaželenim živalskim naraščajem in vsem, kar se dogaja ob tem, kot da bi se spopadli z lastnimi pred­ sodki in preprečili nehumano rav­ nanje s samci in samicami v času ženitve. Največ očitkov slišimo na temo "naravnega". Pa je kastracija bika "naravna"? Ko je človek udo­ mačil divjega pasjega prednika, se je s tem tudi zavezal poskrbeti zanj v zameno za vse, kar nam danes domači pes nudi. Skrb za zdravje, kamor sodi tudi preprečevanje neželene brejosti, je ena od teh obvez. Psičke se lahko sterilizira takoj po prvi gonitvi, popolna sterilizacija (z odstranitvijo jajčnikov) pa obvaruje psičko pred tumorjem seskov in gnojnim vnetjem mater­ nice, ki sta večinoma usodni bolezni. Poseg je rutinski, psičko lastnik lahko odpelje domov naslednji dan, ko že normalno hodi. Po tednu dni prijazne domače skrbi zanjo za poseg ne bo več vedela. Po značaju bo psička bolj privržena, lastnik pa bo brez skrbi zaradi nadležnih snubcev in neželenega naraščaja. Veterinar­ ska stroka je že davno ovrgla mnenje, daje za psičko potrebno in zdravo, da ima vsaj eno leglo: to preprosto ni res! In je od lastnikov psic skrajno neodgovorno, da dop­ uščajo nenačrtovano leglo. Za psico je to nepotrebna fizična in psihična obremenitev, lastnik psice pa v najboljšem primeru mladiče proda za simbolično ceno ali jih celo podari novim lastnikom, če o najbolj črnem scenariju sploh ne razmišljamo.... Poseg pri samcih je veliko bolj enostaven, preprečuje kup bolezni (npr. raka prostate), predvsem pa izredno moteče vedenje, saj se na podeželju vedno "ženi" v soseščini vsaj ena psička. Psi z urinom označujejo svoj teritorij, zavračajo hrano, na poslušnost pozabijo, postanejo potepuški in celo napadalni. Veliko pasjih oz. mačjih snubcev pa konča pod avtomobil­skimi kolesi ali jim "prijazno" pomaga na oni svet "dober" sosed. Veterinarske ambulante z zavetišči se najbolj zavedajo težav psov oz. mačk in njihovih skrbnikov v spomladansko/jesenskem ženit­ venem času, zato mnoge nudijo akcijski popust pri operativnih posegih. OPRAVIMO ŽE S PREDSODKI, PREPREČIMO ŽALOSTNE ZGODBE NEZAŽELENIH MLADIČEV, POGO­ STE IZČRPAVAJOČE BREJOSTI, BREZGLAVO TAVAJOČE PASJE IN MAČJE ZALJUBLJENCE: UDOMAČILI SMO JIH IN SMO ODGOVORNI ZANJE. ZATO POSKRBIMO ZA STER­ ILIZACIJO OZ. KASTRACIJO. STROŠEK, KI SE RAZDELI NA VSEH (V POPREČJU) DESET LET PASJEGA ŽIVLJENJA, VAS BO PRIKRAJŠAL PRIBLIŽNO ZA TRI STEKLENICE PIVA NA LETO! Mojca Sajovlc Statistika iz "črne kronike" KRŠITVE ZOPER JAVNI RED IN MIR 16 (od tega 12 v zasebnih prostorih, 4 na javnem kraju, pijančevanje, pre­ glasna glasba, podaljšani obratovalni časi) KAZNIVA DEJANJA 29 (tatvine, vlomi v nočnem času in zgodnjih jutranjih urah, poškodovanje tuje stvari - najpogosteje kradejo nakit, tehnične aparate, mobilne tele­ fone). PROMETNE NESREČE 21 (s telesnimi poškodbami in mate­ rialno škodo; vzroki: neprilagojena hitrost, smer in stran vožnje, izsiljevan­ je prednosti, neustrezna varnostna razdalja; največ se jih zgodi, ko občani hodijo na delo ali se vračajo, parkiran­ je; največ nesreč se zgodi na regional­ ni cesti 646, avtocesti in v samem naselju Grosuplje). V maju bo PP izvajala nadzor hitrosti vožnje na odsekih, kjer so kršitve naj­ pogostejše in kjer se zaradi hitrosti največkrat dogajajo tudi prometne nesreče. Vse prijave kršitve javnega reda in miru, kazniva dejanja in prometne nes­ reče prijavite na telefonsko številko 113. iz poročila Policijske postaje Grosuplje ^-<5 TRGOVINA d.o.o. \Jlk CESTA NA KRKO n.n. \^ £V OB GROSUPELJSKEM Wj POKOPALIŠČU 't/reme seje že ogreto, za iSas pa imamo pripravljenih oBifo doma vzgojenih zdravih rož. NUDIMO VAM: trobentice, mačehe, trajnice, dišavnice, zelenjavne sadike, balkonske roje. Ostalo po dogovoru. V korita vam nasadimo roje po naročilu. PRIČAKUJMO VAS VSAK DAN med 8. in 18. uro, sobota od 8. do 14. ure. Obilo zadovoljstva z vašim cvetjem Vam želi SALF d.0.0. - VRTNARIJA GROSUPLJE ZAHVALA Ob nenadni In boleči izgubi drage mame, stare mame, sestre in vsem dobre prijateljice BOŽENE MANDIČ z Adamičeve 8 v Grosupljem se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, sosedom, stanoval­ cem Adamičeve 8, društvu upokojencev, sodelavcem MORS, stranki SDS za izrečena sožalja, podarjeno cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Prav lepo se zahvaljujemo gospodoma župnikoma dr. Francu Šuštarju in Antonu Pahuljetu za spodbudne besede, molitve in za pogrebni obred. Lepa hvala poliškim pevcem za petje pri sveti maši, trobentaču iz Ljubljane, ge. Fani Kralj in g. Antonu Adamiču za okrasitev in pogrebno sloves­ nost. Prav tako se lepo zahvaljujemo članicam in članom PGD Polica in Cvetličarni Predalič. Še enkrat prisrčna zahvala vsem, ki ste jo imeli radi, jo spoštovali in pospremili na njeni zadnji poti. Žalujoči sin Drago z družino, brat Polde z družino In ostalo sorodstvo. LETOVANJE OTROK NOVI USPEHI KICKB0XING KLUBA KOBRA ZAHVALA ob smrti JOŽETA OKORNA Vičevega ata iz Zagradca pri Grosupljem Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem, znancem, vaščanom in sosedom, ki ste nam stali ob strani, sočustvovali z nami, izrekali številna sožalja, darovali cvetje, sveče, darove za cerkev in svete maše. Hvala za pomoč pri organizaciji pogreba. Zahvaljujemo se dr. Andreji Bahovec iz Doma starejših občanov, DVZ Ponikve in vsemu zdravstvenemu osebju v DVZ Ponikve in DSO Grosuplje. Zahvaljujemo se g. župniku Andreju Sinku za spodbudne besede in lepo opravljen obred. Hvala Prostovoljnemu gasilskemu društvu Zagradec in sosednjim gasilskim društvom, še posebej Jožetu Kastelicu in pevskemu zboru Samorastnik za lepo izbrane pesmi. Prisrčna hvala vsem in vsakemu posebej. Njegovi: Marjan, Franc, Marinka In Jože z družinami ZAHVALA ob smrti FRANCETA MOHARJA s Plešivice. Iskreno se zahvaljujem vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ker so sočustvovali z nami in ustno izrazili sožalje ter ga v lepem številu pospremili na zadnjo pot. Hvala vsem za darovano cvetje, sveče, svete maše in darove cerkvi. Hvala vsem gasilcem, ki ste ga pospremili v njegov grob, še posebej pa Darku za lepo izrečene besede. Posebna hvala gospodu župniku Andreju Sinku za lepo opravljen obred. Njegova Marija V LETU 2002 Iz Rdečega križa Grosuplje obveščamo občane občin Dobrepolje, Ivančna Gorica in Grosuplje, da bomo v letu 2002 organizirali desetdnevno zdravstveno letovanje na Debelem Rtiču za otroke, ki obiskujejo osnovno in malo šolo. Letovanje bo v času od 26. julija do 5. avgusta 2002. Starši, ki želijo poslati svojega otroka na letovanje, morajo last­ noročno izpolniti prijavnico, ki jo otrok lahko dobi od 13. do 22. maja 2002 v tajništvu šole ali pri svetovalni službi. V celoti izpolnjene in podpisane prijavnice naj otroci vrnejo v tajništ­ vo oz. svetovalno službo, najpozneje do 23. 5. 2002. Število otrok, ki bodo lahko letovali, je omejeno. Prednost pri letovanju bodo imeli otroci, ki pogosteje obolevajo ali izhajajo iz socialno ogroženih družin. Ekonomsko ceno letovanja bomo krili iz sredstev, ki jih v ta namen dobi­ mo od Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije - OE Ljubljana in iz proračunov posameznih občin. Razliko do polne cene bodo krili starši. Ker so priprave na letovanje še v teku, bo znesek prispevka staršev napisan na prijavnici za letovanje. Otroci, ki jim bo iz zdravstvenih razlogov odobreno letovanje, bodo v mesecu juniju na dom prejeli položnico o doplačilu. RAZPIS ZA VODITELJE IN PEDAGOŠKEGA VODJO NA LETOVANJU 2002 OZ RK Grosuplje organizira desetdnevno letovanje na Debelem Rtiču v začetku avgusta za šolske otroke. Za voditelje otrok in pedagoškega vodjo vabimo k sodelo­ vanju študente pedagoške fakultete, višje zdravstvene šole in ostale, ki so dopolnili 20 let, imajo veselje delati z otroki in obvladajo plavanje. Kan­ didati naj pošljejo pisne prijave o izpolnjevanju pogojev na naslov: RKS Območno združenje RK Grosuplje, Taborska 6. Izbrani kandidati bodo vabljeni na razgovor do 20. junija. Tisti, ki ne bodo izbrani, na razgovor ne bodo vabljeni. OBMOČNO ZDRUŽENJE RDEČEGA KRIŽA GROSUPUE iz Grosupljega S KOLESOM V DOBREPOLJE Sveže nedeljsko jutro, obsijano s pomladanskim soncem in prijazni gostitelji gostilne Vodičar, so nam omogočili izvesti tretji družinski kolesarski izlet v Dobrepoljsko dolino. Dvanajstega maja, ob deveti uri dopoldan, so se na parkirnem prostoru gostilne Krpan začeli zbirati prvi kole­ sarji. Čudovit dan, kot nalašč za pogan­ janje pedalov je obetal dobro ude­ ležbo. Do desete ure, ko smo karavano pognali proti Vidmu se je v kolono zbralo sedemdeset kolesarjev različnih starosti, kolesarskih izkušenj, tipov koles ter različnih tež in velikosti nahrbtnikov na prednji strani. Na čelo kolone so se postavili člani KD Grosuplje in usmerili dobro razpo­ ložene udeležence proti Vidmu, kjer so za vrle poganjalce pedalov že pripravl­ jali malico. Zadek odprave je predstavl­ jalo vozilo organizatorja, za vsak slučaj, če bi komu pošle moči. Vesela kolona seje razvlekla in vsakdo v njej si je izbral tempo, ki mu je najbolj odgovar­ jal. Edino večjo preizkušnjo na poti je predstavljal vzpon na Čušperk. Kolesarji so se ga lotili različno. Eni so ga prepel­ jali stoje, drugi sede, eni na kolesu, drugi ob njem. Toda kar je najvažnejše: vsi so ga premagali. Po dobri uri kolesarjen­ ja so izletniki prispeli do Brdavsa v Dobrepoljski dolini. "Kranjski junak" jim je postregel z veliko porcijo špagetov in jim nadomestil nekaj izgubljene tekočine. Pol ure postanka je bilo dovolj, da so se kolesarjem vrnile moči in so zopet zajahali svoje dvokolesnike. Odpravili so se proti Grosupljem, kjer so zaključili čudovit izlet v Dobrepoljsko dolino. Na koncu naj se zahvalim kolektivu gostilne Vodičar, še posebej Tatjani in Ivu, ki so nam opisani izlet omogočili izvesti. Hvala in priporočamo se za naslednje leto. KD Grosuplje, Andrej Jerman V nedeljo, 7. 4. 2002 je v Kranju potekal drogi turnir za državno prvenstvo 2002 v kickboxu-light contact. Sodelovalo je 142 tekmovalcev, med njimi tudi 4 člani KK KOBRA. V močni konkurenci 18 klubov Iz cele Slovenije je KK Kobra Iz Grosupljega kar 3-krat stal na stopničkah. Grosupeljčan Mario Ivkič nas je med mladinci v kategoriji do 63 kg izvrstno zastopal. Osvojil je odlično 2. mesto in si s tem zagotovil nastop v finalu. Med člani sta se borila Milan Kovačevič -79 kg in Senad Burzič +94 kg. Kovačevič je osvojil 3. mesto in se že intenzivno pripravlja za odprto prvenstvo, ki bo v Izlakah. Za drugo uvrščenim Jan Simonom iz kluba Branik Hvvarang je zaostal le dve točki. To priča o izjemni izenačenosti nastopajočih, o zmagovalcu v skupnem seštevku odločajo le izkušnje in kanček sreče. Burzič, ki ima doma že dve tretji mesti iz tekmovanj v kickboxu, je osvojil izvrstno 2. mesto. Za naše mlade tekmovalce je to eno najpomembnejših tekmovanj, saj odloča o vstopnicah za veliki pokalni turnir in vstop v reprezentanco Slovenije. Matej FISCHER Trener Matej Fischer in tekmovalci (Burzič 2. mesto, Ivkič 2. mesto, Kličič 10. mesto in Kovačevič 3. mesto) - foto Fischer S ŠPICO SMO KOLESARILI, HODILI IN SE ZABAVALI Bil je vroč začetek aprila in čim bližje je bil dan maratona, bolj je deževalo. Vremenska napoved ni bila dobra, saj je v soboto še deževalo in tudi nedeljsko jutro ni bilo boljše. Čeprav vreme ni bilo najlepše, sta 2. kolesarski maraton VELO in 2. pohod VELO bila in izplačalo se je. Že zgodaj so se na prireditvenem pros­ toru pred trgovskim centrom VELO v Črnučah pričeli zbirati prvi kolesarji in pohodniki. Prišli so iz vseh delov Slovenije. Vreme je postajalo čedalje lepše in kmalu je posijalo sonce. Prvi so startali pohodniki, ki so se odpravili na skoraj 4-urni pohod na Rašico. Na čelu 40 članske skupine sta bila vodnik Planinskega društva Rašica Tone in naš vodja pohoda Edi. Za njimi pa se je v koloni podala na lepo progo pisana kolona skoraj 300 kolesarjev. V spremstvu je bilo več vozil organizatorja, policija, zdravstvo, serviser in na koncu kolone tudi metla - vozilo, ki bi odpeljalo tiste, ki so precenili svoje zmožnosti. Pa so nas udeleženci presenetili, saj je bilo to vozilo brez dela. Poznalo se je, da večina udele­ žencev redno trenira, saj smo prišli skoraj vsi skupaj na kontrolno postajo in okrepčevalnico pri Gostilni Jama v Šenčurju. Tako je bilo tudi na koncu, saj so vsi udeleženci prišli na cilj pravočasno. Čakali so jih lepi pokali, nagrade za ekipe in najstarejše, pozabiti pa ne smemo tudi na topel obrok. Maraton je potekal brez težav in poškodb, za kar gre, poleg udeležencev, posebna zasluga policiji. Policisti so bili res učinkoviti, tako da so se udeleženci varno vozili. Reševalno vozilo in zdravstvena služba sta bila tako brez dela. Na prireditvenem prostoru je bilo pestro. Udeležencem je spregovoril Gorazd Cvelbar, sekretar odbora Šport za vse pri Olimpijskem komiteju Slovenija, saj je bil maraton orga­ niziran tudi v okviru akcije SLOVENIJA KOLESARI. Progo je tudi sam prekole- saril kot udeleženec maratona, poz­dravil pa jih je tudi direktor pokrovitel­ ja podjetja VELO Pavle Fišer. Temu pa je sledilo še tekmovanje v polževi vožnji. Letos smo popestrili naše prireditve s tem tekmovanjem. Tekmovali so za privlačne nagrade podjetja TRG iz Ljubljane. To tek­ movanje bo na vseh naših priredit­ vah, najboljših 20 iz posamezne prireditve pa se bo pomerilo za lepo nagrado v finalni vožnji, ki bo orga­ nizirana jeseni v okviru akcije Ljubljana brez avtomobila. Tekmo­ vanja seje udeležilo 19 udeležencev, progo pa je pravilno prevozilo le 7 polžev. Na koncu pa smo si zaželeli ponovnega srečanja na naslednjih maratonih ŠD Špice in predvsem na 4. maratonu VELO 2003. Naši maratoni se rekreativne na­ rave, zato so zmagovalci vsi, ki so prišli na cilj. Posebej pa le nagrajuje­ mo najštevilčnejše skupine in naj­ starejše udeležence. Na 2. kole­ sarskem maratonu VELO in 2. pohodu Velo so to bili: MARATON Skupine ŠD TURBO MLjubljana 32 udeležencev FARMA IHAN 11 udeležencev ELEKTRONABAVA Ljubljana 11 udeležencev Najstarejši: RAJKO MIKETIČ Ljubljana Najstarejša: VERA MIKETIČ Ljubljana POHOD: Skupine VESEUAKI 10 udeležencev Najstarejša: JANA HRIBAR Ljubljana Najstarejši: VINKO ZUPANČIČ Grosuplje Najmlajša: KATJA SCHOSS Trzin POLŽEVA VOŽNJA - REZULTATI 1. IVAN SKUKAN 1:50,00 2. MARJAN KOVAČ 1:35,00 3. JANI LUCIN 1:19,00 4. ZLATO STRMŠEK 1:16,00 5. TOMAŽ TRAMPUŠ 0:59,00 6. KLEMEN BUDIN 0:57,00 7. MAŠA PETERLIN 0:43.00 NOGOMETNA EKIPA GPG GROSUPLJE ČLANSKO DRŽAVNO SE JE PREBILA V 2. LIGO PRVENSTVO V KARATEJU Z novim predsednikom uprave Bogdanom Korošcem (GPG), člani uprave (Peter Verlič, Samo Burja, Ervin Struna) in strokovnim svetom (Dare Marinčič, Roman Zrimec, Milan Ljubic, Zmago Perme) več upanja za grosupeljski nogomet? - Prodor v drugo državno ligo brez občinskega zaledja - Se nogometu pišejo črni dnevi? POLSTOLETNA TRADICIJA Ljubitelji okroglega usnja vedo pove­ dati, da se je v našem kraju brcalo že v zgodnjih petdesetih - zametki grosu­ peljskega nogometa sežejo v leto 1954. Resneje pa je klubsko življenje, po nekaj letih zamolka, začelo aktivneje teči v občinski športni sredi leta 1993. Prihajajoče sezone so z obetavno igro zaznamovali predvsem mlajši in starejši dečki, dokler se v letih 1996/97 ni formi­ ralo člansko nogometno moštvo. Po majavem začetku, ko je tim obstal na dnu lestvice, se je v samo šestih sezo­ nah s pomočjo izpiljene tehnike in obilice športnega navdušenja igralcev znašel na pragu druge lige. NK GPG Grosuplje je kljub oviram, ki jih na domačem terenu ne manjka, napredoval iz najnižjega kakovostnega razreda med šestnajst uveljavljenih in dobro uigranih sloven­ skih ekip. "Menimo, da je vključitev strokovnjakov iz gospodarstva v delovan­ je kluba zelo velika pridobitev, saj že nekaj časa ugotavljamo neskladje med športno-tekmovalnimi uspehi in upravno- organizacijskim vodenjem kluba. To bo še bolj prišlo do izraza v 2. SNL, ki je medijsko veliko bolj odmevna in odpira večje možnosti marketinga in trženja na področju cele Slovenije, saj klubi druge lige prihajajo iz velikih centrov. Ocenjujemo, da je naše sodelovanje v 2. SNL velika promocija za kraj, občino in širšo regijo," je mnenja Dare Marinčič. Petnajst točk prednosti pred drugo- uvrščeno ljubljansko Svobodo postavlja NK GPG GROSUPUE v vrh sedanje tret­ je lige, kar jim že zadostuje za zasluženi napredek, ki se jim je že lani za las izmaknil. "Naš cilj je postati in ostati sta­ bilen drugoligaš, kar je skrajni domet za razmere v domačem okolju. Napre­ dovanje kluba je povezano z velikimi finančnimi sredstvi, ki jih domače okolje ne bi preneslo," ostaja realen predsed­ nik strokovnega sveta Roman Zrimec. BITKA ZA IGRIŠČE Nogometni klub Grosuplje je namreč edini slovenski klub, ki igra na zasebnem zemljišču in nima osnovnih pogojev za kaljenje vrhunskih igralcev. Občina in lastnik posestva naj ne bi našla skupne­ ga jezika, pa tudi poslopje, v katerem so si uredili klubske prostore - pisarno, dve garderobi in kopalnico za sodnike -je bolj kot ne neusmiljeno prepuščeno zobu časa in kot tako nikakor ne ustreza pred­ pisom in zahtevam nogometne zveze. "Športni objekt bi bilo potrebno urediti s statutom," je prepričan Zrimec, "kajti pogoj za uspešno igranje v drugi ligi je zagotovo tudi izgled in učinkovitost športne infrastrukture." Napredovanje poleg višje kakovosti in uspeha mlade­ mu moštvu prinaša tudi nespregledljive obveznosti: "Klubski prostori ne ustreza­ jo normativom, ker je objekt prezaseden. Delimo ga še s taborniki in strelci. Dobrodošla bi bila izgradnja tribun, o katerih se govori že nekaj časa, pod katerimi bi uredili garderobe. A se vse začne in konča pri denarju!" Tudi prehod Ivančne Gorice v drugo ligo je bil pogoje­ van z ureditvijo športnega objekta, sicer ŠPORTNO DRUŠTVO VABI NK GPG Grosuplje - drugoligaš! bi izpadla. Nenazadnje je ne bi rešila niti trdna umestitev v sredini lige. "Taka so pač pravila NZS," pove Zrimec in doda: "Tudi mi bomo v začetku igrali na zau­ panje, ki pa, na žalost, ne bo večno. Nekaj bomo morali pokazati, da nam bodo dovoljevali igrati." Klub sam namenja ogromno sredstev za osnovno vzdrževanje nogometnega igrišča. Dvakrat letno gaje potrebno popolnoma prenoviti, nasuti 50 ton mivke in ga obdelati z ustreznim orodjem. "Veliko truda je potrebno, da pridobimo za igro odlično pripravljeno površino. Nimamo ne orodja ne ustrezne delovne sile, ki bi skrbela za izgled stadiona, pa vseeno ustreza vsem predpisom in je primerno za mednarodne tekme." Igralci, ki treni­ rajo v Grosupljem, - cicibani, mlajši in starejši dečki ter člani - resnično pazijo na igralno površino, saj vadba poteka pretežno na manjši površini za obsto­ ječim igriščem, kajti že 60 tekem na leto dodobra izmuči travnato podlago, kaj šele sto parov domačih nog. OBČINA - MAČEHA ALI MATI? "Obraz občine je zagotovo tudi šport. To je po vseh občinah jasno vidno, le v grosupeljski ne. Slovenska reprezentan­ ca nosi ime in podobo Slovenije v tujino, prav tako pa tudi mi prenašamo ime naše občine iz kraja v kraj. Ali naj Sloveniji kažemo podrto barako," še jadikuje predani ljubitelj belo-črne žoge. "V Grosupljem si vsi tekmovalni športi, ki pa jih ni malo, razdelijo 15 milijonov tolarjev. To so številke, o katerih me je sram govoriti. Ni posluha za šport!" je oster Roman Zrimec. Zato ne čudi, da se je v zraku raztepla bojazen o ponikanju domačih športnih sil. "Če se trije ali štirje igralci, pa naj si bo v rokometu, košarki ali nogometu, zaradi obstoječih razmer odločijo prenehati igrati, potem sledi propad grosupeljskega športa. Naprej ga ženemo zgolj entuziasti - dajemo svoj čas, denar, dušo, a od vsepovsod nam mečejo polena pod noge. Dosegli smo cilj, ki smo si ga zadali - ali naj sedaj vse skupaj pustimo propasti in pademo po lestvici nazaj ter se gremo ponovno vaški nogomet. Tudi ta stane, a od njega nimaš nič!" NEMOČNA OBČINA Župan Janez Lesjak pravi, da se obči­ na trudi po svojih močeh in želi poma­ gati. "Občina je v preteklosti po nepotreb­ nem zapravila igrišče in objekt vrnila v NA 1. BARJANSKI MARATON, KI BO V NEDELJO 26. 5. 2002. Start In cilj: Ob 10. uri na Šujici /Dobrova pri Ljubljani/ pri Okrepčevalnici Pr'Prek', cilj pa na istem mestu do 15. ure. Proga: Šujica, Dobrova, Brezovica, Podpeč, Črna vas, Ig, Podpeč, Borovnica, Vrhnika, Zaplana, Ulovka, Stara Vrhnika, Velika Ligojna, Horjul, Zaklanec, Dolenja vas, Dvor, Šujica. denacionalizacijski postopek. Za zago­ tavljanje možnosti igranja plačujemo najemnino v višini 1,8 mio letno. Za odkup pa bi potrebovali 200 milijonov tolarjev, kar znese polovico osnovne šole. To je gromozanska številka in obči­ na si v sedanjih investicijskih težavah ne more privoščiti odkupa." Župan je dobro seznanjen s potrebami in zahtevami, ki jih prinaša klubski prehod v višjo ligo, a občina ne more pristati in izdati soglasja za izgradnjo objekta na tuji zemlji. Svetniki se trudijo, da bi trenutno veljavni zazidalni načrt prilagodili potrebam več­ namenskega stadiona, ki bi vključeval tudi atletsko stezo, parkirne prostore za okoli 250 avtomobilov in dodatno igrišče. "V občini ne rešujemo izključno enega problema, temveč se problematiki posvečamo celovito." Pojavlja se tudi interes sponzorjev, da bi pristopili k skup­ nemu reševanju, pa tudi lastnik naj bi pomagal s svojim vložkom in si pridobil kasnejšo korist od lokalov, je pozitivno naravnan Lesjak in nadaljuje: "Občina sama pa ni sposobna peljati velike inves­ ticije." Strinja se tudi, da v Grosupljem primanjkuje denarja za paleto različnih dejavnosti. "Trenutno ima prednost šol­ stvo. Veliko denarja, namenjenega špor­ tu, pogoltne vzdrževanje objektov in administracija. Z optimumom zagotavl­ jamo profesionalno delo na objektih, denarja za dejavnosti pa je manj. Pokrivamo le 30 do 40 odstokov potreb kluba, kar je, jasno, za vrhunski šport nezadovoljivo." Župan tudi ne taji svoje nagnjenosti k množičnemu razširjanju in angažiranju mladine v čim širši športni krog. "Podpiram tudi vrhunski šport, a se kategorije v njem spreminjajo. Občina bo stala zraven, a v primerih, ko klubi kupu­ jejo igralce ..." občinskemu prvaku zas­ tane misel. "Potrebno je vedeti, da pri prestopu iz ljubiteljske dejavnosti zadeva prehaja v komercialne vode. V občini niso le nogometaši, so tudi košarkarji, rokometaši in drugi. Občina tem razmer­ am ne bo mogla slediti." ČESTITKA ŽUPANA "Nogometašem čestitam, sem zado­ voljen in vesel njihovih uspehov. Kar si želijo, jim občina ne bo mogla zagotoviti, se bo pa trudila omiliti težave, če jih že odpraviti ne bo mogla," je prepričan Janez Lesjak. Barbara Punci: Dolžina: 95 km. Zahtevnost: proga je razgibana /1 daljši vzpon - 9 km, 1 daljši spust - 6 km/ in primerna za pripravljene udeležence. Nagrade: Udeleženec, ki prevozi maraton, prejme pokal, toplo malico na cilju in osvežilne napitke na okrepčeval­ nici. Vse skupine, ki bodo orga­ nizirano prijavile več kot 10 udeležencev, prejmejo posebne pokale. V soboto, 20. aprila, je v Žalcu potekalo državno prvenstvo v karateju za člane. Tekmovalci so se pomerili v borbah in katah (posamezno in ekip­ no). Shotokan karate klub Grosuplje je zastopalo 10 mladih tekmovalcev. V borbah sta nastopila dva tek­ movalca. Miha Trampuž je v kategoriji do 75 kilogramov osvojil 5.-8. mesto. Andrej Lazič pa je v kategoriji nad 80 kilogramov prav tako osvojil 5.-8. mesto. Ostali tekmovalci se borb niso mogli udeležiti, saj ne izpolnjujejo kri­ terijev Karate zveze Slovenije, ki določa najnižjo starostno mejo 18 let. Lahko pa so se pomerili v katah, posamezno in ekipno. V kategoriji Ekipni državni prvaki. moški - kate absolutno sta nastopila Ado Bogaljevič in Miha Trampuž. Ado je svoje starejše in bolj izkušene tek­ mece premagal brez težav in osvojil 13. naslov državnega prvaka, tokrat prvega v članski konkurenci. Miha pa je v isti kategoriji osvojil 4. mesto. V nastopu ekip v kategoriji moški - kate absolutno je ekipa Shotokan karate kluba Grosuplje (Ado Bogaljevič, Miha Trampuž in Anton Kljun) osvojila zlato odličje in naslov ekipnih državnih prvakov. Članska ekipa KK Grosuplje je v četrtek, 25. aprila 2002, odigrala zad­ nje in odločilno srečanje za uvrstitev v 2. SKL. Njihov nasprotnik je bila ekipa KK Jesenice. Tekma, ki je bila še toliko bolj napeta, ker so jo morali Gro- supeljčani dobiti za najmanj enajst točk, se je končala z izidom 81 : 68. Naši so pobudo prevzeli že na začetku srečanja in takoj pokazali veliko Gorniški klub Skala iz Vrhnike obvešča vse člane In njihove pri­ jatelje, da organizira po ugodni ceni dva desetdnevna aktivna dopusta, In sicer: - od 21.6. do 2.7. v kraju Nečujan (blizu Splita) In - od 31.8. do 10.9. v Luki na Komatih Informacije In prijave sprejema Peter Nlausar, Mirna pot 3, Dragomer, Brezovica prt Ljubljani, do 15. 6. 2002. Telefon 01/ 365-30-94 ali GSM 031/ 354-788 NA 1. POHOD NA TOŠKO ČELO, KI BO V NEDELJO, 26. 5. 2002 Start/Cilj: ob 9.30 na parkirišču Okrepčevalnice Pr'Prek' na Šujici, cilj pa na istem mestu do 14. ure. Proga: Šujica - Toško čelo - Šujica. Dolžina: 3 - 4 ur hoje. Nagrade: Udeleženec, ki prehodi progo, prejme pokal, čaj na okrepčevalnici, toplo malico na cilju in osvežilne napitke. Vse skupine, ki bodo organizirano prijavile več kot 10 udeležencev, prejmejo posebne pokale. Ado Bogaljevič - državni prvak. Pri članicah pa so v kategoriji kate ekipno nastopili dve ekipi Shotokan karate kluba Grosuplje. Ekipa, v kateri so bile Tadeja Petrovič, Suzana Petrovič in Maja Kohler, je osvojila 3. mesto. Za večino tekmovalcev je bil to prvi nastop v članskem državnem prven­ stvu, saj po svoji starosti sodijo med kadete. Čestitke za odlične rezultate in krst v članski konkurenci. Uroš Perme Članice na tretjem mestu. odločenosti, da pritisku ne bodo podlegli. Skozi vse srečanje so igrali odlično, s taktično modro igro pred­ vsem v drugem polčasu pa so nasprot­ nike povsem nadigrali. Ob bučni pod­ pori in navdušenju domačih gledalcev se je tako mlada članska ekipa KK Grosuplje, ki tekmuje šele drugo sezono zapored, več kot zasluženo uvrstila v 2. SKL. Uspeh pa je še toliko večji, ker seje ekipa vseskozi otepala s poškodbami igralcev in je sezono zaključila v precej okrnjeni sestavi. Vsem igralcem in trenerju ob izjem­ nem uspehu za grosupeljsko košarko iskreno čestitamo. A.G. VETER V LASEH, S ŠPORTOM PROTI DROGI Vseslovenska športno-dru- žabna akcija "Veter v laseh, s športom proti drogi" bo tudi letos potekala na Grosupljem. Odvijala se bo v soboto, 25. maja, na igrišču pri OŠ Brinje. Najstniki, če bi se radi družili, zabavali in pomerili v rolanju, košarki, nogometu in odbojki, ste vabljeni, da se nam pridružite. Prireditev se bo začela od 10. uri dopoldan. Prijavite se lahko eno uro pred začetkom ali z zgibanko, ki jo dobite v šoli. Društvo Explorlk ČLANSKA EKIPA KK GROSUPLJE V 2. SKL 4. MARATON TREH OBČIN SREČANJE NA VISARJAH Na startu 3. maratona 3 občin lansko leto Kolesarsko društvo Grosuplje pod pokroviteljstvom občin Grosuplje, Ivančna Gorica in Dobrepolje prireja 2. junija 2002 ob 9. uri četrti rekreativni maraton treh občin. Maraton je nadaljevanje bogate kolesarske tradicije v našem kraju. Nekoč so bile to dirke po ulicah Grosupljega, državna prvenstva novinarjev, športne igre obrt­ nikov, kolesarske prireditve v spomin inž. Vinka Perneta, kolesarski maratoni Zupet in v zadnjih letih kolesarski maraton treh občin. Lanskoletnega maratona, ki je v organizacijskem smislu pomenil mejnik podob­ nim prireditvam v Sloveniji, se je udeležilo okoli 200 kolesarjev, ki so prišli iz različnih krajev Slovenije, nekaj jih je prišlo celo iz tujine. Odzivi na prireditev so bili vsi, brez izjeme, pozitivni. Tako so lepote naših krajev spoznavali, poleg domačih, tudi pri­ jatelji kolesarjenja iz Hrvaške, Belgije in Nemčije. Tudi letos smo za udeležence pripravili tri, v celoti asfaltirane proge: Proga A, imen­ ovana družinska, je dolga 35 km in je namenjena predvsem družinam in rekreativcem, ki še niso pripravljeni na maratonske napore. Proga B meri 85 km. Trasa je speljana po razgibanem terenu in je namenjena dobro pripravljenim kole­ sarjem. Proga C bo zadovoljila tiste, ki imajo željo in moč prevoziti 100 km, ter jim vzponi ne predstavljajo večjih težav, saj je ta proga začinjena z vzponom na 600 m visoki Korinj. Start in cilj vseh prog bo pri športni dvorani Brinje na Grosupljem. Prijave bo orga­ nizator začel sprejemati od 7.30 ure naprej na štartno ciljnem prostoru. Kolesarjem bodo na vseh progah na voljo bogato okrepčilo. potujoče servisne delavnice in osta­ la spremljevalna vozila. Na križiščih bo poskrbljeno za usmerjanje kolesarjev. Na cilju bo vsak udeleženec prejel spominsko medaljo in praktično darilo. Deležen bo tudi okrepčila v obliki malice, žrebanja praktičnih nagrad in veliko zabave. V okvir letošnje prireditve smo, z namenom popestriti ponudbo in predstaviti tu­ ristične znamenitosti in posebnosti naših krajev, vključili tudi turistične organizacije in kolektive kmečkih žena. Na prireditvenem prostoru in v okrepčevalnicah bodo predstavili svoje delo in izdelke ter tako dodali svoj kamenček k predstavitvi naših krajev. Letošnji maraton treh občin je uvrščen v koledar prireditev Olimpijskega komiteja, ki v sodelovanju s Kolesarsko zvezo Slovenije in Turistični zvezo Slovenije organizira vseslovensko akcijo "Slovenija kolesari". To je akcija, ki ima za nalogo predstaviti kolesarjenje in razširiti krog ljudi, ki bodo več časa namenili prav sebi: gibanju, ki bo utrjevalo njihovo zdravje in dobro počutje. Obenem želijo preko te akcije pokazati in opozoriti na turistične privlačnosti naše lepe dežele. Zato upravičeno pričakujemo veliko število udeležencev iz vse Slovenije in tujine. Izkoristimo to priložnost in se pokažimo kot dobri gostitelji. Prepričajmo jih, da se bodo z veseljem vračali v naše kraje. KD Grosuplje, Andrej Jerman Uspelo nam je povezati pravo zimsko- hribovsko doživetje z lepim prvoma- jniškim obiskom "našega slovenskega " svetišča na Višarjah, ki je sicer v sosednji državi Italiji, prav na stičišču treh velikih evropskih narodov in jezikovnih skupin - slovanske, germanske in romanske. Za vzpodbudo se imamo zahvaliti Sloven­ skemu gorniškemu klubu Skala in Klubu Baragovih popotnikov, ki tradicionalno že več let zapored vabijo na to pot. Duhovni vodja te karavane približno stotih udeležencev je bil župnik z Dovjega, gos­ pod France Urbanija. Že ob sedmi uri, po snidenju in pri­ srčnem stisku rok pred mejnim prehodom Rateče, smo se odpeljali naprej proti itali­ janskemu Trbižu in do vasice Žabnice. Naša kolona je že iz Slovenije štela trideset osebnih avtomobilov. Spotoma so seji pridružili še nekateri. Ko smo po kraj­ šem kroženju vsi našli parkirna mesta, se je pričel pohod vseh zbranih. Prva ura hoje navzgor je bila idealna za ogrevanje in namenjena uravnavanju naših različnih potovalnih hribovskih zmožnosti. Pri prvem znamenju Križanega smo zaustavili korak. Gospod Urbanija je na kratko pozdravil vse navzoče in povabil k premišljevanju križevega pota ob zna­ menjih, ki so sledila. Z branjem skrivnosti križevega pota in kratkim napevom smo počastili vse postaje, do štirinajste, pet­ najsta pa je bila sklepno dejanje pri sveti maši na vrhu gore v cerkvi višarske Marije. Znamenja križevega pota na "Strada sacra" je poslikal naše gore list, nam dobro znani slikar Tone Kralj iz Dobrepolja. Ob hoji in postankih smo hkrati doživljali umetniško stvaritev nabožnih motivov tega uveljavljenega umetnika. Križev pot sicer ni popoln, ker so nekatere postaje preselili v zavetišče muzeja, da bi jih ohranili pred propadan­ jem. Precej snega in kar nekaj poledenelih mest na poti skozi gozd ni delalo poseb­ nih težav naši številni skupini. Po prehodu na odprto, z gozdom neporaščeno območje, so se pokazale prave gore, snega pa je zmanjkalo, ker se je raztopil na toplem aprilskem soncu. Pot nas je vodila samo še navzgor. Pogledi so uhajali na desno in na levo proti Velikemu in Malemu Nabojsu, Viševi skupini. Montažu, Poldašnji špici in drugim bolj oddaljenim v rahlo meglico zavitim GROSUPLJE BO PLESALO S PLESNIM KLUBOM "M" GROSUPLJE Delavno predsedstvo občnega zbora. Plesni klub M Grosuplje ima kratko, toda bogato zgodovi­ no. Šele dobro leto nazaj se je namreč skupina plesnih nav­ dušencev zbrala na ustanovnem sestanku, z željo, da bi otroci imeli možnost trenirati ta šport tudi na Grosupljem. In sanje so postale resničnost 22. februarja 2002, ko je bil plesni klub M Grosuplje pri Upravni enoti Grosuplje uradno registriran. V soboto, 20. aprila 2002, pa je v prostorih Družbenega doma že potekal prvi občni zbor društva, na katerem so bili prisotni vsi tisti, ki imajo radi ples, na čelu z grosupeljskim županom Janezom Lesjakom. Na uri in pol trajajočem ses­ tanku, ki so ga z zanimivimi točkami popestrili številni plesni pari, so prisotni izvolili poleg ostalih organov tudi predsednico kluba, go. Biserko Lesjak. Predstavili so tudi program plesnega kluba M Grosuplje za sezono 2002. Velik poudarek bodo letos namenili, v sodelovanju s Pedagoško akademijo in Fakulteto za šport, izobraževanju vseh plesnih kadrov v rekreativnih in tekmovalnih kategorijah, saj želijo kot strokovno podkovan plesni klub nuditi kakovostne pro­ grame in svoje dosežke še nadgraditi. Tudi letos so v športno dvorano Brinje v Grosupljem pripeljali najboljše slovenske plesalce v rock&rollu in show danceu. Videli smo jih na državnem prvenstvu, kije bilo 18. maja 2002, ob prisotnosti številnih slovenskih medijev. Plesna tekmovanja na Grosupljem so že nekaj let prisotna, Grosupeljčani pa imamo tudi že bogate organizacijske izkušnje, zato je ta prireditev zagotovo eden od vrhuncev letošnje plesne sezone pri nas. Člani plesnega kluba M Grosuplje se bodo tudi letos udeležili mnogih mednarodnih tekmovanj, kot so svetovni in evropski pokali ter prvenstva, kjer bodo skušali "mešati štrene" najboljšim in vitrine plesnega kluba M Grosuplje znova napolniti s pokali in priznanji. Ob koncu letošnjega leta bo na Grosupljem organiziran tudi božični ples, vse to pa terja dobro in trdno finančno podlago, ki bo tudi tokrat zahtevna naloga. Še toliko bolj, ker želijo v plesnem klubu M Grosuplje v letu 2002 končno nakupiti potrebno opremo in pridobiti prostore za trening, saj vsi pari zaenkrat še trenirajo v Ljubljani. Plesni klub M Grosuplje vabi vse ljubitelje plesa, da se nam pridružijo, saj bomo organizirali plese in plesne tečaje za mlade in malo manj mlade, ki jim je ples v veselje in zadovoljstvo. Vse informacije o vpisu v plesni klub lahko dobite na telefonskih številkah 041 680-524, 041 788-524, pišete pa nam lahko na e-mail: tojetornrgrosuplje@siol.net. Plesni pozdrav! Plesni klub IVI Grosuplje vršacem. Tudi pogledi navzdol na dolino Zajzere je v nas zbudil nekaj lepih gornišk- ih spominov. Nekoliko bolj nestrpni smo se skrivaj ozirali proti bližnjemu močno zasneženemu Kamnitemu Lovcu, vendar smo opustili upanje, ker bi s svojim pobe­ gom nanj razbili enotnost skupine in povečali tveganje, da pokvarimo dan sebi in ostalim, ki za ta podvig niso bili priprav­ ljeni. Smo mu pa sporočili, da naj nas kar počaka tam, kjer je, se bomo že še videli ob primernejšem času. Prvi so bili že prijazno postreženi v lokalu poleg svetišča, ko smo zadnji v koloni še krepko grizli kolena proti vrhu. Oskrbnik koče, ki je za ta dan posebej odprl gostišče, je pravi mož na pravem kraju. Utrujenim in preznojenim romar- jem-gornikom je postregel v vseh treh jezikih, ki se srečujejo na tem mestu. Za plačilo je sprejemal popolnoma enako­ pravno naše tolarje, kakor evre, sedanjo valuto obeh sosedjih držav. Cene so neko­ liko višje kot pri nas, zato je pa njegov kapučino res dober. Mašo je na tem, za Slovence zelo znanem svetišču, daroval "triglavski župnik", g. France Urbanija. V nagovoru vsem romarjem je med navzočimi pose­ bej pozdravil udeležence Skalaše, Baragove popotnike, pevce iz Zadobrove (hvala solistki za umetniško zapeto "Ave Marijo") ter predstavnike panevropskega gibanja z njihovim predsednikom Fran­ cetom Bučarjem, nekdanjim predsed­ nikom slovenskega parlamenta na čelu. Za zaključek smo se podpisali v spominsko knjigo in s tem potrdili sloven­ sko pripadnost temu romarskemu kraju. Grosupeljčani smo pristavili pet podpisov, sosedje iz Ivančne Gorice pa kar sedem. Ob skupnem druženju že naštetih skupin in ostalih, ki bodo sledile, bo nastalo pravo gibanje, ki bo gotovo pripomoglo k ohranitvi in prepotrebni obnovi tega dokaj obubožanega svetišča. S tem dejanjem bi želeli potrkati tudi na vest oblastnikov sosednje države, kamor ta kraj spada. Vabilo na skupna druženja, ki smo jih objavili v prejšnjih Odmevih, pa še velja! Prijave in ostale informacije na tel. 01 - 7872-386 in 031 - 35 20 46. za GK Umberk, Marjan Perme KOŠARKA NA VOZIČKIH felekom^1 Slovenije Ekipa košarkašev ljubljankse pokrajine na vozičkih Pred dvaindvajsetimi leti je bil v Ljubljani prvikrat organiziran turnir v košarki na vozičkih - pionirsko delo v razvoju športa za invalide je začel Tone Pogačnik, tradicijo pa nadaljuje Društvo paraplegikov ljubljanske pokrajine (305 članov, pokriva pa 36 občin osrednje Slovenije, mednje pa spadajo tudi gro­ supeljski invalidi). Sprva so na turnirju sodelovala zgolj slovenska društva paraplegikov, pred šestimi leti pa je dogodek prerasel v mednarodno športno zasedbo, z urad­ nim nazivom Pogačnikov memorial, v spomin na izjemnega, žal že preminule­ ga aktivista in promotorja športnega udejstvovanja paraplegikov. Danes se slovenska društva paraplegikov po­ našajo z izrednimi klubskimi in medna­ rodnimi športnimi uspehi, tudi po nje­ govi zaslugi. Šport paraplegikov je v Sloveniji našel svoje mesto - še posebej močna je košarkarska liga. Med 19. in 22. aprilom seje na memorialu v šport­ ni dvorani pri osnovni šoli Zgornji Kašelj v Ljubljani pomerilo šest ekip - dve slovenski, DP Ljubljana in Kranj, ter štiri ekipe iz držav regije Alpe-Jadran. Prvo mesto so zasedli tekmovalci iz Italije - Castel vecchio, domačini so posegli po drugem (DP Kranj) in tretjem mestu (DP Ljubljana), v slednjem pa nastopa tudi paraplegik Toni Zakrajšek iz Žalne. Košarko na vozičkih zavzeto trenira že nekaj časa dvakrat tedensko, predstavlja pa mu izjemen športni izziv. Na turnirju, pravi, je bilo napeto, enkratno vzdušje, ki so ga popestrili številni obiskovalci. Najlepše pre­ senečenje pa so mu pripravili prijatelji iz domačega kraja, ki so ga prišli spodbu­ jat v polnem številu. Četrta pa je bila reprezentanca Avstrije in peta - ekipa TJ Meta iz Prage. Predsednik društva paraplegikov ljubljanske pokrajine, g. Dane Kastelic, doma iz Šentvida pri Stični, pa nam je povedal, da je v njihovo društvo vključenih tudi precej ljudi iz Grosupljega, Ivančne Gorice in Dobrepolja. Kljub temu da invalidski športi niso tako atraktivni kot športi "zdravih", pa so zelo pomembni za kakovost življenja in zdravje teh ljudi in da je prav njihovo društvo v Sloveniji sposobno organizirati kljub recesiji pri donatorjih in sponzorjih tako velike prireditve. V sosedstvu in tudi marsikje drugod po svetu takšnih težav nimajo. Zaradi seznanjanja javnosti na lokalni ravni tudi z namenom pridobiti sponzorje za njihove dejavnosti smo se v uredništvu Grosupeljskih odmevov dogovorili, da nas bodo o raznoterem dogajanju v društvu redno obveščali. Barbara Pance In Jože Mlkllč Tonijevi "navijači in navijačice". maj 2002 PRILOŽNOSTNE SLOVENIJA ZNAi'jJi p —• J J X J J / J J . o» B SLOVENIJA SLOVENIJA pooabfjcni s/r na prajnooanjc... Jttc oe( o jabregi, kaj podariti ob takšni ali drugačni priložnosti! C^Cram cvepa in daril ^Sečnik St čPa OdsCej na novi lokaciji, 'Podgozdom c. 117/2 v novih prostorih, 1290 QrosupCje, teL: 01/786 37 84 z bogato ponudbo: QSM: 041/691 -431 * rcjana coetfe * cortfični aranžmaji * poročni iophl * oenci * aranžiranje * oarKa trgovina s spodnjim perilom in nogavicami vam poleg svojega običajnega prodajnega programa v prihajajočih spomladanskih in poletnih mesecih nudi tudi B mmmim za najrazličnejše postave, zahteve in okuse. Lektos d.o.o., Adamičeva 3b, 1290 Grosuplje Tel./fax: (01) 786-46-49 Za 0as, rniAr najbrajjr in oaie prijatelje Za vsako prifojniKt, ja ot.aU prajnift ... Za ijtai pokornosti in rjubr^ni 9{aj rože spregovorijo... d.o.o., CESTA IMA KRKO 9, 1290 GROSUPLJE Tel.: 01/786 26 22; 786 36 20 Fax: 01/786 46 21 INSTALACIJE • TRGOVINA • INŽENIRING • SERVIS STORITVE i Elektroinstalacije od projekta do izvedbe za vse vrste objektov, po konkurenčnih cenah, zahtevajte naše ponudbe; i meritve instalacij in izdaja atestov za obratovalnice in proizvodne obrate; I vzdrževanje Instalacij in naprav na objektih, opravljamo redne in pogodbene servise; i izvajamo računalniške mreže z dobavo in montažo opreme v sodelovanju z vodilnimi podjetji; i naša ključavničarska delavnica vam izdela vse vrste kovinskih delov, potrebnih pri montažah, razno kovinsko opremo, elektro omare in pulte po naročilu. 'JfErl I \ U KOZMETIČNI SALON THALGO CENTER SPA Oblikovanje telesa in odpravljanje celulita po najnovejši metodi! Vse, ki želite izboljšati svojo postavo, zaupajte najboljšim in najnaprednejšim programom, ki so vam na voljo v našem lepotnem centru! TRGOVINA i Naša nova ponudba je urejena specializirana diseontna trgovina za elektroinstalacije namenjena elektroinstalaterjem, vzdrževalcem, samo- graditeljem, gospodinjstvom; i v trgovini izvajamo strokovno brezplačno svetovanje; izvajamo kataloško prodajo znanih proizvajalcev gospodinjskih strojev in aparatov; na željo stranke izvršimo dostavo na dom, izvedemo priklop; brezplačno odpeljemo zamenjani izdelek. SUM UP •vol Brinje c. 1/47, 1290 Grosuplje tel.: 01/7865-866 MASA ZA ĆEVAPČIĆE 1.094,- sit cena za kg Čajna salama v kosu, MIR, VP Vse cene so v SIT.. Napake v tisku so možne. del. čas: od pon. do pet.: od 7.30 do 19.30 sobota: od 7.00 do 14.00 JVELEl [pri jgJjejT^n^kTrrj M coaerauuuA KOZMETIKA MAJA MAJA KOŠENINA s.p. Prešernova 80 1290 Grosuplje Tel: 01 / 786 38 32 GSM 041 221 800 LETNI DELOVNI ČAS I (M -1.10. L, PETEK TOREK, SUDA, ČETRTEK Ml KSORR ZIMSKI DELOVNI ČAS 1.10-1.04. HJNKUjKJBK, TOREK. SREDA. OBBK niti W-tt SOBOTA t.It NEGA OBRAZA IN TELESA, ANTICELULITNE TERAPIJE, MASAŽE TELESA, PEDLKURA, NARAVNA NEGA ROK JESSICA, DEPILACUA, EPILACUA, SOLARU, TURŠKA SAVNA, ANALIZA TELESNE SESTAVE DARILNI BONI NOVO NOVO NOVO ANTICELULITNA TERAPIJA CLAUDIER AYURVEDSKA MASAŽA Itloj dom TRGOVINA Z DARILI V@LAN Obrtniška 4, Grosuplje tel 78 71 452 GSM 031/ 686 080 V NAŠI TRGOVINI BOSTE MED DRUGIM LAHKO NABAVILI VSEM DOBRO ZNANA IN ČUDOVITA HIŠNA ČISTILA ASTONISH. POSEBNA PONUDBA: PRINCESS IZDELKI, KI SO POSTALI SVETOVNO ZNANI PREDVSEM ZARADI KOLEKCIJE MALIH SP0DINJSK1H APARATOV CLASSIC ZA BRALCE GROSUPELJSKIH ODMEVOV - ŠE POSEBEJ PA ZA DOPISOVALCE IN OGLAŠEVALCE PRIPRAVLJAMO PRIJAZNO PRESENEČENJE VULKANIZERSTVO • MONTAŽA • CENTRIRANJE • POPRAVILO PNEVMATIK • PRODAJA OSEBNIH, TOVORNIH, KMETIJSKIH IN INDUSTRIJSKIH PNEVMATIK METOD GL0B0KAR s.p. Cikava 38, tel.: 01/7872-298, GSM: 041/975-284 Vimont TRGOVINA Z GRADBENIM IN TEHNIČNIM BLAGOM d.o.o. Gasilska c. 4, Grosuplje - tel.:01/7864-068, tel/faks:0V7864-067 urnim MM všMmmim STROPOVI-PREDELNE STENE PO SISTEMU kmUf ®mstrong HI VELUX -^•"'jfcjjsr«««" STRESNA OKNA R,lž, fžTJžKTRG m čLo.o. MATERfAL IN JHk ranama rnrmrra NOKIA DELOVNI CAS: ponedeljek-petek 8.00-18.00 sobota 8.00-12.00 tel. 01/78-65-730 fax 01/78-65-735 GSM 040/ 410-190 Pooblaščeni prodajalec f vedno zame simobil IZDELAVA - cilindričnih vložkov na sistem enega ključa - varnostno okovje za vrata Po želji vam naročilo montiramo na domu. ata / * DARKO DUŠA S.P. STRANSKA POT I/IV 1290 GROSUPUE TEL/F A X 01/7862 585 GSM 041/ 572 972 POPRAVILO ŽENSKIH IN MOŠKIH ČEVLJEV TER USNJENE GALANTERIJE Pooblaščeni serviser za \Q\ \ TAN \>jy kamnik IZDELAVA VSEH VRST • avtomobilskih ključev in kodiranih avtomobilskih ključev Hranilnica OB 10. OBLETNICI PRAZNUJTE Z NAMI 1992-2002 LON d.d. Kranj E- LON • ELEKTRONSKO BANČNIŠTVO ZA PRAVNE OSEBE TRANSAKCIJSKI RAČUNI ZA VSA PODJETJA ZA OPRA VIJANJE NOVEGA PLAČILNEGA PROMETA KNJIŽNICA\ ODLIČNA VARČEVALNA PONUDBA RENTNO VARČEVANJE ZLATI LON VARČEVANJE PLUS ZANIMIVO DOLGOROČNO VARČEVANJE NAD 5, 7 IN 10 LET POTROŠNIŠKI, OBRTNIŠKI IN PODJETNIŠKI KREDITI TEKOČI RAČUNI (Umit, EUMC, bankomati) ZA VSE INFORMACIJE SE OGIASITE NA KOLODVORSKI 3 OZIROMA NAS POKLIČITE PO TELEFONU 78-62-925 Poslovna enota MAGRO Grosuplje Kolodvorska 3 Telefon: 01/78 62 925 Faks: 01/78 61 719