DELAVSKA POLITIKA
fehaja dvakrat tedensko, In sicer vsako sredo in vsako soboto.
Uredništvo In «pr*va: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2326. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica — Crbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nuirankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankiraio.
Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1.—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem število objav popust. — Naročnina za Jugoslavlio znaša mesečno Din II.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. Čekovni račun št. 14.335.
Štev. 65.
Sreda, 16. avgusta 1933.
Leto VIII.
K novi aktivnosti in bojem.
Po kongresu Mednarodne strokovne zveze v Bruslju.
Za delavsko strokovno gibanje je silno pomemben mednarodni strokovni kongres, ki se je vršil pred kratkim v Bruslju. V diru prodirajoča reakcija, ki je sicer logična posledica razvoja, je silno vplivala na mednarodni kongres strokovne internacionale- Kongres je v glavnem razpravljal o fašizmu, vojni nevarnosti, načrtnem gospodarstvu, skrajšanju delovnega časa in o obveznem delu, ki ga uvajajo v nekaterih državah. Razen tega je sklenila strokovna internacionala, da morajo vse priključene strokovne organizacije najstrežje izvajati bojkot nemškega blaga in nemških produktov. Bojkot bi morali podpirati tudi vsi meščanski ljudje, ki imajo resno voljo borbe proti fašizmu in terorističnim vladam.
Seveda je za tako velik politični vpliv potrebna pripravljenost, potrebna je požrtvovalnost in temeljita vzgoja v tem pravcu.
Najpomembnejše vprašanje je pa današnja gospodarska kriza, načrtno gospodarstvo, nezaposlenost in moderni socializem O socialističnem gospodarskem' redu smo doslej premalo razpravljali in premalo ga praktično uveljavljali. Sedanja generacija se mora tega vprašanja konkretneje lotiti. Čimbolj postajajo gospodarski eksperimenti diktatur neizvedljivi in slepilni, tembolj se morajo koncentrirati vse sile delavstva za takojšnjo uvedbo načrtnega gospodarstva, da s pomočjo teh preide k novemu družabnemu: redu. Načrtno gospodarstvo mora biti mednarodno in služiti s potrebščinami vsem. S tem novimi načrtom pride delavstvo v novo ofenzivo in se na podlagi pozitivnega gospodarskega programa izogne defenzivi, ki ji je bilo zapadlo zadnja leta zaradi grozovitega reakcionarnega pritiska po Taznih državah. Načrtom delavstva se bosta naravno upirala velekapital in veleposest. Toda pozitiven načrt in borba bosta premagala tudi te stare ovire, sedanje kapitalistične diktature.
O	delovni dolžnosti se ni mnogo razpravljalo. V Nemčiji so to vrsto dela zagovarjali. Dunajska občina pa ni uvedla obveznega dela za javna dela- Tudi Oton Braun je na konferenci nedavno dejal: »da je prostovoljno delo lahko tudi koristno, ker se z njimi nudi mladim ljudem prilika za delo. Ne gre pa, da bi splošna javna dela vršili podjetniki na^ ta način kakor dela Dunaj.« Moralično je le svobodno delo, ne pa obvezno. Konferenca je o tem vprašanju razpravljala samo, kako bi se dalo preprečiti preveliko izkoriščanje.
Kongres je nastopil s pomlajeno energijo v svojih zahtevah in izkiii-šeni borci delavstva so soglašali v temi <Ja je večja borbenost in moč-nejša organizacija potrebna._________
Državna in javna dela in naročila dobe samo oni podjetniki, ki izvedejo v svojih podjetjih Rooseveltove programne točke. Skrajšati morajo delovni čas, zvišati mezde in skleniti z delavci kolektivne pogodbe. To zahteva danes voditelj kapitalizma predsednik Zedinjenih držav. Pri nas se pa malokje ozirajo na urejene delovne razmere. Zato imiajo delavci po 2 do 3.50 Din urnega zaslužka pri
—	javnih delih. To je kričeč nedo-statek-
Protest rudarske internacionale proti nemškemu barbarizmu.
Klin se s klinom izbija!
Nemška fašistična stranka je prišla na oblast z nesramnim volilnim1 terorjem;.
Strokovne, zadružne in politične organizacije delavskega razreda,^ ki so bile zgrajene v desetletnih požrtvovalnih bojih, so razpuščene in uvrščene v takozvano edinstveno fronto, ki pa ni nič drugega kakor Hitler-in Gobbelsu vdano orodje, za katero delavci plačujejo, nimajo pa nobenih pravic, ker smejo samo plačevati in molčati. Desettisoče funkcionarjev delavskega gibanja ječi po ječah in prenaša razna mučenja.
Vse sadove proletarskega dela so uničili, prekleli osebe, ki bi utegnili biti nearijskega plemena, kakor tudi vse intelektualce, ki menijo, da se ne morejo slepo podvreči Hitlerjevemu mišljenju in postati njegova čreda.
Fašizem' je otvoril meščansko vojno proti delavskemu razredu, plemensko in stanovsko vojno, ki dobiva oblike srednjeveškega barbarizma.
Te razmere so po vsemi svetu, predvsem med delavstvom povzročile ogromno vznemirjenost-
Ta ogorčenost mora trajati dalje. To pa še ni dovolj. Proletarijat vsega sveta mora napraviti enoten trden blok, da se bo odločno boril proti nemškemu fašizmu, kot jako nevarnemu pojavu za civilizacijo vobče in posebno pa še za delavski razred.
Tovariši! Poprimite se odločno boja proti Hitlerijanstvu, napovejte mu neizprosno vojno. Povsod mora biti naš bojni klic:
Proč s fašističnim gospodstvom! Naj živi delavska organizacija!
Za internacionalno zvezo rudarjev: W. Lee, predsednik- A. Delattre, tajnik. E. Edwards, blagajnik.
i	Za Zvezo rudarjev Jugoslavije: Ivan Kamnik, predsednik. Jurij Arh,
tajnik. Anton Ule, blagajnik.
Gospodarska konferenca v Zagrebu.
Proti vplivu delavstva in države na gospodarstvo.
Jugoslovanski krogi so imeli dne
8.	in 9. t. m. v Zagrebu gospodarsko konferenco, na kateri so sprejeli resolucijo z njihovimi zahtevami.
Resolucija opozarja državo, da naj podvzame najenergičneje ukrepe glede izhoda iz gospodarskih težkoč. Nastopa splošna depresija, zato grozi, da se stanje še poslabša.
Skrajno spoštovati je treba načelo zasebne lastnine, njene nedotakljivosti in svobodnega razpolaganja z njo. Ta del resolucije je naperjen proti vplivu države in delavstva na kapitalistično gospodarstvo, k čemur spada progresivno obdavčenje, odločanje glede obratovanja, socialna bremena, o čemer bi podjetniki radi sami sklepali brez tujega vpliva.
Resolucija seveda naglaša, da je privatno uspešno gospodarstvo v prid državnemu gospodarstvu.
Nadalje se pritožuje resolucija proti davčnim bremenom, zato mora država štediti pri upravi. Resolucija
se tudi pritožuje, da vlada ne vpošte-va dovolj predlogov gospodarskih krogov, katerim bi morala popolnoma zaupati.
Dalje je treba znižati obrestno mero. Revidirati je treba zakon v zaščito kmeta, ker sedanja zaščita kmetu ne koristi. Posredovalno postopanje ni pokazalo pozitivnih rezultatov, temveč je dalo povoda za zlorabo. Industrijske kredite je treba izpre-meniti v dolgoročne, da si morejo nabaviti industrije obratni kapital.
Konferenca je zahtevala tudi, da se naj skliče gospodarski svet. Rok za sklicanje, ki je določen z zakonom, je že prekoračen. Gospodarski svet je pa z ozirom na pereči položaj potreben.
To so v glavnem želje »gospodarskih krogov«, ki jih vedno čujemo na gospodarskih konferencah, ki dnevnega reda nikdar ne razmotrivajo s stališča socialnih razmer.
Voditelji nemSkih rudarjev vsi v zaporu —
predstavniki rudniških baronov na svobodi.
Rudarsko glasilo »Saar-Bergar-beiter-Zeitung« poroča, da je nemški fašizem celo vodstvo rudarske organizacije v Bochumiui, med njimi sodruge Frica Husemianna, Avgusta Schmidta, Martmollerja, Borgschul-zeja, Lehmanna in Beckmamna, brez vzroka zaprl. Aretirancem niso mogli dokazati ničesar kaznjivega in so jih po desetih dneh preiskave, razen Huisemanna izpustili iz ječe. Sodrug Husemann je socialnodemokratični poslanec, zato je moral ostati dalje v zaporu. Husemann je nad 60 let
Nemškim besedam ni verjeti. Šele pred par dnevi, ob priliki demarže inozemskih diplomatov v Berlinu, je nemška vlada zagotavljala, da ne bo več vršila kake propagandne akcije proti Avstriji. Tri dni pozneje je pa zloglasni Habicht zopet otvoril v Mtinchenu serijo predavanj proti Avstriji, polnih sovraštva.
star ter je v ječi njegovo zdravje v nevarnosti. Vlada je zasegla dne 1. julija tudi društveno hišo in zvezne liste in odpustila vse nameščence. Istotako je tudi odpovedala stanovanja vsem strankam v društvenem domu in izvedla pri stanovalcih hišne preiskave.
Tako cvete v Nemčiji barbarizem, ki ga je fašizem oživel. Početje mora zbujati v vsem poštenem svetu največje ogorčenje.
Izvoz nemškega blaga nazaduje.
V	prvi polovici leta 1933 je znašal uvoz v vrednosti 2087 milijonov mark, izvoz pa 2378 milijonov. V primeri s prvim: polletjem 1932 je padel uvoz za 13, izvoz pa za 20 odstotkov.
Ebertov zet je tudi v zaporu. Dr.
Janneke, zet prvega predsednika nemške republike, je postal sumljiv in so ga nemški fašisti zaprli. Zakaj?
Ustavni boji in delavski razred v Jugoslaviji.
Piše Jovo Jakši č.
K vprašanju obnove strankinega delovanja.
Ne da bi hotel zanikati možnost sporazuma s sorodnimi elementi, kadar bo prišel čas za to, stojim na stališču, da se naj takoj sklene kompromise z vsemi delavskimi krogi in vsemi socialističnimi frakcijami, katere same sebi določajo smer in zastopajo stališče edinstva delavskega razreda. Da bomo mogli zadostiti tej svoji nalogi, o kateri mislim, da je v tem trenutku naša glavna naloga, je v prvi vrsti potrebno, vsa osebna vprašanja, ako taka posto-je, pustiti ob strani; za to stališče se bodo v sedanjih prilikah izrekli gotovo vsi, razen onih, ki so vseskozi zastrupljeni. Drugič mora biti stranka radikalna, ker radikalizem! je tisto glavno, kar je lastno proletarija-tu, samo da ne sme biti dogmatičen
—	ker nič ni našemu proletarijatu bolj tuje kot dogma, s katero ga je okužila malomeščanska inteligenca kajti dogma naravnost onemogoča ustvaritev politične stranke. Naša stranka pa mora biti v prvi vrsti stranka, ki predstavlja skupnost, katera opazuje vsa vprašanja javnega življenja na podlagi analize (razčlenitve) obstoječih prilik in zavzema temu primerno stališče, da bi dosegla čim' Večji uspeh. Končno se je treba zavedati tudi tega, da ako hoče biti stranka v resnici stranka, mora imeti gotovo mero moči, brez katere ne more dati razvoju strankinega delovanja potrebnega poleta. Pa tudi ta minimumi moči je v naših razmerah težko doseči, ker ga bomo morali iskati pri onem delui delavstva, kateri že sedaj pripada pokretui ali pa z njim' simpatizira. Zato moramo takoj v početku zbrati vse sile, ki le količkaj prihajajo v poštev', ker bodo prvi uspehi ali neuspehi velikanskega pomena za bodočnost stranke. Delavci se v njihovih upih, ki jih stavijo v stranko, ne smejo razočarati.
Odločilnega pomena za uspeh naše stranke pri delavstvu — in samo na tem nami je ležeče, ker imeti uspeh pri delavcih, se pravi, imeti uspeh pri vsem ljudstvu, imeti uspeh v državi pomeni pa samo ob sebi politični vpliv — bo pač to, kakšno stališče bo zavzela naša stranka v važnih vprašanjih naše notranje politike. Naše stališče v socialnih in gospodarskih vprašanjih smo v strokovnem gibanju že dovolj jasno obrazložili in popularizirali. Nekajkrat simo imeli priliko izraziti se tudi v mednarodnih političnih vprašanjih. Samo ob sebi umljivo pa je, da brez strankine organizacije nismo mogli utrditi in popularizirati našega stališča z ozirom na notranja politična vprašanja. Ali baš ta vprašanja so specijelno v današnjih razmerah za vsako in tudi za našo stranko najvažnejša.
V	nizu vprašanj notranje politike stoje ustavna vprašanja vsekakor na prvemi mestu. Okoli njih se motajo vse med seboj strašno sprte meščanske stranke. One so pri temi potegnile za seboj vse kmete in kar je za nas še posebno važno, tudi velik del delavstva. Na ta način prevevajo ti boji duhove velike ljudske mase- Ves politični razvoj naše države stoji v naj ožji zvezi s tem! vprašanjem1. —
Stranki je potrebna enotnost v tem vprašanju bolj kot v kateremkoli drugem. To enotnost bomo pa najlažje dosegli na ta način, če se bomo poprej o vseh podrobnostih medsebojno porazgovorili.
(To bo pa naloga drugega dela tega mojega članka.)
Velika amnestija v Rusiji.
V	zvezi z uspešno dovršitvijo gradbe Stalinovega kanala od Vzhodnega do Belega morja, je objavljen sklep centralnega izvršnega odbora Sovjetske unije, po katerem tajna državna policija OGPU na dan dovr-šitve te zgradbe izpusti na svobodo 12.848 oseb, ki so bile obsojene na izgubo svobode in za katere je dokazano, da so se popolnoma poboljšale ter da so koristne za izgradbo socialistične države. Dalje je s tem sklepom' za 59.516 oseb kazen znižana in so 500 osebam vrnjene državljanske pravice. Tajna državna policija priporoča, da naj se najbolj nadarjenim delavcem izmed bivših jetnikov podelc ustanove v svrho nadaljnjega šolanja. S sklepom-centralnega izvršnega odbora Sovjetske unije so bila priznana odlikovanja onim sodelavcemi, inženerjem in šefom gradnje, ki imajo posebne zasluge pri gradnji prekopa. Z Leninovim redom je odlikovan namestnik upravitelja tajne državne policije, Jagoga, šef gradnje in višji inže-njerji, med njimi namestnik šefa celotne gradnje Frankelj, namestnik višjega inženerja Veržbincki, ki so bili prej obsojeni zaradi protidržav-nih zločinov in akcij v škodo države.
Odslej bo sekira govorila . . .
Pruski ministrski predsednik Go-ring je podpisal »puški kazensko-izvršilni in pomilostitveni zakon«, po katerem se tudi kazen »izenačuje« po hitlerovskih načelih. V predgovoru se pravi, da se mora enkrat za vselej odpraviti »liberalistično-marksistič-no-židovski nazor«, da je tudi kaznjenec človek, ki je mnogokrat le žrtev razmer svoje okolice in da je tudi z njim treba postopati kot s človekom. Novi zakon temelji na načelu, da mora kaznjenec na svoji koži občutiti kazen res kot kazen in ne smejo za nikogar veljati kakršnekoli olajševalne okolnosti ali omiljenje kazni. Postopati se mora z njim kot z zločince in njegovaprehranane sme biti boljša od najslabše v državi. Da pa se, kakor piše » Volkischer Beobachter«, odpravi iz pruskega kazenskega prava zadnji ostanki francoskega vpliva, se ne bo odslej smrtna kazen vršila več z žiljotino ali težkim padajočim mečem, temveč se bo odslej po starem germanskem običaju obsojencem odsekala glava po rablju, s sekiro na
kladi. Dosedaj se baje še noben obsojenec ni pritožil proti tej vrsti izvršitve smrtne kazni, niti oni, ki so mu tik pred vojno v Magdeburgu morali trikrat zamahniti s sekiro po razgaljenem tilniku in se je rablju šele s tretjim zamahom posrečilo, da mu je odsekal glavo.
Tako bo izgledala odslej pravica v tretjem cesarstvu: brez milosti, z zavihanimi rokavi, bo držala v mišičastih, do ramen s krvjo obrizganih rokah, krvavo sekiro, stoječ na kupu odsekanih glav in mrtvih teles, iz katerih se bo še kadila življenjska toplota; simbol in grozeč memento!
Resnica vseh resnic,
ki je ne smemo nikdar pozabiti in ki se je nikdar dovolj ne zavedamo, je Marxov izrek: Osvobojenje delavcev je delo delavcev samih. To se pravi: samo delavstvo s svojimi organizacijami se more braniti pred kapitalističnim izkoriščanjem in utirati pot pravičnejši družbi.
Prava delavska organizacija je so-mo tista, ki so ji najvišji in edino merodajni interesi proletarskega razreda. Delavec ne more zaupati sebe in svoje pravde »krščansko-socialni« organizaciji, ker ta služi predvsem interesom cerkve in katoliškega kapitala; ne more se poveriti »narodni«, ker ona mora služiti zopet drugi skupini kapitala.
Le izrazita delavska razredna organizacija more varovati delavca. In samo organizacija!
Idealno je stanje, do katerega se je povzpel delavski razred Danske in Švedske — tam ni niti obveznega bolniškega ali starostnega zavarovanja, niti obratnih zaupnikov, ki bi se volili po neki državni odredbi, temveč vse to je v rokah delavskih svobodnih strokovnih organizacij. Tam je zastopnica delavstva pred kapitalom njegova strokovna zveza, bolniško in starostno zavarovanje upravljajo izključno delavci sami brez vsakega vpliva delodajalcev.
Naše delavstvo se radi splošno zaostalih razmer še ni moglo povzpeti tako visoko. Pri nas je pomenil velik napredek in uspeh zakon o zavarovanju in o zaščiti delavcev. Kapitalisti to dobro vedo, zato vedno in neprestano skušajo izigravati te socialne zakone in po njih uvedene institucije. Obstoje okrožni uradi za zavarovanje delavcev, obstoje borze dela — toda delavstvo, žal, nima nobenega neposrednega vpliva nanje.
Delavske zbornice so bile edine doslej, v katerih je veljala beseda in volja delavskega razreda — pa to ne po zaslugi zbornic kot takih, ker tudi te bi se izpremenile v birokratske pisarne, če jim ne bi dajale opore, pogona, življenja in sile delavske svobodne strokovne organizacije.
Spomnite se velikih mezdnih bojev in kriz na Jesenicah, v rudniških revirjih, v tekstilnih tovarnah in steklarnah,. neprestanih šikanacij posameznih delavcev — povsod so bile na mestu svobodne strokovne organizacije s svojim zastopstvom v Delavski zbornici.
Delavci in delavke, vediti to, da morate povzdigniti moč in avtoriteto svojih organizacij, če hočete tudi v bodoče ohraniti Delavsko zbornico delavcem, če hočete ohraniti svojo zakonito zaščito in obrambo v teh težkih časih.
Nemški fašisti proti liberalizmu.
Liberalna doba je vsekakor v razvoju najpomembnejša. Razvoj zadnjih sto let je produkt te dobe. Imel pa je liberalizem veliko napako, ;da
je svojo liberalnost zlorabil predvsem za svoje kapitalistično-izkoriščevalne namene. V tej dobi se je kapitalizem razvil prekomerno in ker ni imel or-ganizatoričnega programa, je zabredel v kaos, iz katerega ni drugega izhoda kakor kapitalistična diktatura črnih, rumenih, modrih itd. fašiz-rnov- Kapitalizem uvideva katastrofo, uvideva pomanjkanje organizacije in da je kapitalizem zakrivil vse današnje gorje in socialni propad skoraj polovico civiliziranega človeštva. Toda kapitalizmu je za sebe. Rešiti se hoče sam:. Človeštvo v bedi, kaj ga to briga. Liberalistična doba je seveda vzgojila tudi inteligenco z liberalnimi nazori. Ta inteligenca je še danes mnenja, da se morejo narodi razvijati samo v svobodi, mnenja so tudi, da se more tudi družba v svobodi kulturno in socialno izpopolnjevati, ker končno je člo-
veška družba vse človeštvo. Kapitalizem je pa opreznejši. Opazil je, da liberalizem daje preveč pravic sploš-nosti, ki ie za kapitalizem' opasna. Zato je opustil liberalne nazore ter se oprijel starih načel, po katerih je absolutizem, doba roparskih vitezov in mogočnih fevdalcev najidealnejša oblika za kapitalizem1. Kakor tirani v srednjem veku, tako naj danes mogočni kapitalizem vlada vsemu svetu. Izpreobrnitev kapitalizma je torej naravni pojav in naravni pojav so kupljeni fašistični voditelji. Zato se ne smemo čuditi, če je Hitler bil v besedah najprej »socialist«, potem1 »nacionalist«, potem proti»marksist«. Končno pa se je tudi na zunaj zvezal s fevdalno in kapitalistično reakcijo ter izdal proklamacijo, da bo liberalno inteligenco, ker je inteligenca, še bolj preganjal kakor »marksiste«.
Sirite naš list!
Ce si z naročnino v zaostanku, jo poravnaj takoj! Pomisli, da še morajo delavski listi vzdrževati izključno z lastnimi sredstvi. —
Doma in po svetu.
Socialno zavarovanje obrtnikov.
Dne 20. t. m. bodo imeli tajniki obrtnih zbornic konferenco v Osijeku, na kateri bodo razpravljali med drugim zlasti tudi o socialnem' zavarovanju obrtnikov. Na tej konferenci bodo tudi govorili o nameravanih izpremem-bah obrtnega zakona.
Civilizacija v Avstriji. V občini Pollau pri Hartbergu na Štajerskem je imel učitelj knjigovodski tečaj. Ko je zapustil učno sobo, so ga pograbili fašisti in ga vlekli v gostilno v posebno sobo. Tam so ga sodili. Piti je moral pivo s poprom., v oči so mu natresli popra ter zmerjali in pretepali. Končno je učitelja nekdo udaril po obrazu, da se mu je vlila kri, ki so jo lovili v vrček. — Zločinci so bili sicer obsojeni, glavni na tri mesece ječe, ostali so še v preiskavi.
Samo pet dni šole v tednu. Na Čehoslovaškem so uvedli za poiz-kušnjo petdnevni šolski pouk v tednu. Prosta dneva sta sobota in nedelja. Predvsem so izvedli ta eksperiment v industrijskih krajih. Učiteljstvo pravi, da daljši počitek ugodno vpliva na mladino. Otroci gotovo potrebujejo počitka in svobodnega razvedrila. Uspeh šole pa je predvsem odvisen od načina pouka in snovi, ki se poučuje. Če je šola realistična in svobodomiselna, potem pač ni treba, da zamude otroci pol življenja v šoli.
Koncentracijskih taborišč so ustanovili v Nemčiji 45, kakor uradno poročajo. Vest seveda ni prav verjetna, ker se mnogo ljudi nahaja tudi še po ječah. Nekaj teh taborišč je velikih. Tako Dachau za 5000, Ober-Baden za 2000, Papenburg za 4000 oseb.
Pri vtihotapljanju komunistične literature, ki so je hoteli komunisti vtihotapiti iz Posaarja v Nemčijo, so isti naleteli na nemško obmejno stražo, ki je otvorila nanje ogenj in enega težje ranila, druge pa je ujela in so bili prepeljani v ječo v Tier.
Imetje berlinskega »Vorwiirtsa« zaplenjeno. Ob ustanovitvi nemške socijalno-deinokratične stranke je ustanovil sodrug Singer tiskarniško in založniško družbo Singer & Co., ki je zalagala liste in knjige. Singer je žrtvoval stranki svoje veliko imetje in se je zavod razvil do izredne veličine. Vse objekte tega podjetja in imetja strankinih organizacij je sedaj fašistična vlada proglasila za lastnino pruske države. Tako spoštuje fašizem princip zasebne lastni-
Mihail Zoščenko — /v. Vuk:
Humorisiicno-satirične zgodbe.
56
»Bratje,« je rjovel predsednik. »Seveda, od žganjice! Bratje, ali smo sami sebi sovražniki ali nismo? In če nismo sami sebi sovražniki, potem je naša dolžnost, da to žganjico, hudič jo vzami, izkoreninimo.«
Kmetje so molčali.
Predsednik se je popraskal in rekel nekoliko tišje:
»Vi, bratje, ne bodite užaljeni. Proti občini ne bom šel,« je rekel. »Zoper žganjico ne bom; pustil nobene slabe besede. Tekne prav dobro,« je rekel, »ni nič reči.«
»In če tekne,« je vzkliknil nekdo, »čisti kri!«
»Od tega ne bom sporil,« je rekel predsednik. »Okus ima... Če si tako, na primer, odrežeš kos kruha, ga posipi j eš s soljo, ugrizneš kumarco in še iz steklenice natočiš... In žganica, hudič jo vzemi, ti potisne toploto v kri... In tako, v kumarco :— švup, in tako v kruh — švap! ... Hehe, to sladi življenje!«
V	množici je nekdo nekaj zaklical, dva kmeta sta si pogladila hlače in hotela zginiti.
»Tu ostati,« je zagrmel predsednik- »Mora se zapisati. Občina naj sklene,« je rekel, »ali se naj žganje kuha, ali ne?«
»Kakor bo splošnost sklenila, tako bo,« se je oglasil v množici odpor.«
»Saj tudi ni treba žganje kuhati,« je rekel nekdo. »Pri sosedu se vzame,« je rekel, »če ima preveč.«
Predsednik si je mokro čelo brisal z rokavom in hripavo rekel:
»Niti pri sosedu vzeti, niti kuhati, niti aparate popraviti. Zakaj — enkrat je treba narediti konec s temi,« je rekel. »Zakaj — z enimi prstom ne boš ujel bolhe... No, kaj, bratje, kaj bo? Smo svoji lastni sovražniki ali ne?«
Kmetje so vzdihovali, so brisali nosove, obtoževali svojo usodo in hvalili in grajali lastnosti pijače.
Končno je bila po dnevnem' prepiru sklenjena sledeča resolucija:
»Žganja več nobenega kuhati, aparatov ne re-parirati in od sosedov ničesar vzeti.
Podpis: Kmetje vasi Maksimovka.«
Dragi bravec, če te bo pot kedaj pripeljala v ta kraj, potemi stopi, dragi prijatelj, v vas Maksimovko. In prepričaj se, če drži vas svojo besedo?
Nočemo vasi Maksimovka prav' nič osumiti, saj vendar ne more nič škodovati, če bi se bravec kdaj o plemenitih sklepih kmetov prepričal.
Naj živi vas Maksimovka!
10. Močnejša kot smrt.
Nepmanom, našim različnimi verižnikom in sploh inozemskimi kapitalistom — kajpada, tem ni zameriti.
Življenje, ni kaj reči, se jim otežuje. Reveži z njihovim denarjem doživljajo mnogo popolnoma nepotrebnih doživljajev. Vse svoje življenje morajo čuvati svoje premoženje, ga skrivati in trepetati zanj, da jim ne bi bilo ukradeno.
In umiranje z denarjem, je tudi neprijetno-Zakaj s seboj v pekel vendar valute ni mogoče vzeti.
Bila mi je povedana prav zanimiva zgodba o nekem verižniku. Ta poučna zgodba nam kaže kapitaliste z vseh1 strani. Sploh je to strašna satira tičoča se Nepmanov, kakor tudi ljudi, ki denar’bolj cenijo, kakor življenje.
Živel je namreč v Leningradu neki P. Sisja-jov. V začetku dobe Nepa je imel brivnico ali razen britja in striženja je trgoval tudi s tujimi valutami in se je sploh bavil z raznimi sumljivimi kupčijami. No, naravno, jo je izkupil.
Izkupil jo je leta 1926., pred 7 leti. In je za nekaj časa dobil tam, kjer se to nahaja, primeren sedež in in kmalu nato so ga iz Leningrada poslali še nekoliko dalje. Z eno besedo, dali so triu minus 7 ali plus 7, ali mogoče tudi osemi, hudič vedi. V teh rečeh se slabo spoznam). Z eno besedo, ker je bil špekulant, so ga poslali v Narimiersko deželo.	(Dalje prihodnjič.)
Tekstilnim delavcem iz mesta in dežele v
razmišljanje.
Vzroki slabega položaja tekstilnega delavstva v Mariboru.
Položaj tekstilnega delavstva v Mariboru je nadvse slab, pa bodisi, da ga proučujemo z ozirom na delovne ali na mezdne razmere. V vseh tovrstnih podjetjih vladajo enake mi-zerne prilike, z izjemo tovarne Hutter, kjer so delovne in mezdne prilike nekoliko boljše od ostalih-
Tekstilna industrija je nova in je povečini ustanovljena z inozemskim kapitalomi. V zadnjem času podjetja povečujejo obrate, kar je znak, da ta panoga industrije ne čuti gospodarske krize, temveč obratno, da ima zelo dobro konjunkturo, torej tudi dober — zaslužek.
In kaj je temu krivo, da vladajo v tej industriji večinoma tako slabe delovne in mezdne razmere, _ kljub temu1, da tovarnarji ne poznajo gospodarske krize? Krivda leži v tem, da je v teh tovarnah zaposleno delavstvo v veliki meri s podeželja, t. j. kmetski polproletarijat, ki poseduje doma kako bajtico in kak oral zemlje, od katerega pa številna družina ne more živeti. Odrasli otroci si morajo poiskati zaslužka. Čeravno na kmetih dela ne primanjkuje, temveč obratno, primanjkuje delovne moči, se zateka ta navidezna nadprodukci-ja kmetskega polproletarijata v tekstilno industrijo, ker tudi kmeta davi gospodarska kriza, pomanjkanje denarja in kmet ne more plačati potrebne delovne moči, ali pa jo plačuje zelo slabo. Vsled tega išče ta kmetski polproletarijat priložnost, da proda za vsako ceno svojo delovno moč in mu je tekstilna industrija oporišče, v katero se zateka, ne poznavajoč težkoč industrijskega proleta-rijata. Kot kmetski proletarec nima nobenega pojma niti o borbi, ki jo mora voditi industrijski proletarijat za svoj obstoj in največkrat niti ne čuti potrebe boriti se za izboljšanje svojega položaja v tovarni, ker mu je mezda ne glavni vir dohodkov, ampak samo priboljšek. On ne biva v bližini tovarne in tudi ne kupuje
svojih življenskih potrebščin od zaslužka, ali pa samo deloma, temveč dobiva hrano in stanovanje na domu pri starših ali sorodnikih, za katero ne porabi svojega celega zaslužka, temveč le del plače, ostalo pa porablja za druge stvari, ki si jih pred vstopom v tovarno, ko je opravljal kmetska dela, ni mogel nabaviti. — Tudi v" kulturnem oziru ima druge nazore, ki so nasprotni industrijskemu proletarijatu, kar je tudi ovira v boju za izboljšanje položaja, ki ga vodi razredno zavedni proletarijat. —- Vsled tega opazuje industrijski razredno zavedni proletarijat z nekako mržnjo dotok kmetskega proletariata, ki mu postaja konkurent in ki ogroža s svojo skromnostjo še ta skromni zaslužek, ki ga podjetnik ta-korekoč iz milosti daje svojemu delavstvu. — Podjetniki tekstilnih tovarn bi bili dolžni v današnji gospodarski krizi zaposliti oni del delavstva, *ki je postalo vsled gospodarske krize brezposelno in mora nositi breme napak kapitalističnega družabnega reda. Ali oni tega ne storijo, zavedajoč se, da bi ta delavec, ki se preživlja od dnevnega zaslužka, zahteval višjo mezdo in zato sprejemajo delavke in delavce iz kmetov, ki se še danes ne zavedajo tega, da je delo vredno svojega plačila in da le-to mora zasigurati človeku dostojno življenje, ne pa, da sprejema plačo, s katero se mora človek privaditi umetnosti gladovanja s svojo mnogokrat številno družino vred. — Sigurno so inozemski kapitalisti presenečeni nad skromnostjo jugoslovanskega proletarca. — Odtod izvira mržnja industrijskega delavca na-pram svojemu nezavednemu sotrpinu, ki topo gleda na trpljenje onega, ki se vsled nezavednosti in brezbrižnosti ne priključi skupnosti, da bi pomagal voditi borbo za izboljšanje obupnega položaja.
(Konec prihodnjič.)
LETOŠNJE KNJIGE CANKARJEVE DRUŽBE
bodo posebno lepe. Med njimi bo tudi znamenita, knjiga »Dialektični mate-rijalizem«.	—	Plačajte
članarino 20 Din že zdaj!
ne pri delavskih ustanovah, dočim so nagromadeni kapitali bogatašev, kri delovnih sužnjev po Hitlerjevem načelu »sveta privatna lastnina«.
V	Irski obsedno stanje. De Valera, sedanii predsednik Irske, je prišel do svojega položaja v odločni borbi proti nadvladi Anglije in si je za svoj najboljši program postavil nalogo, popolno odcepitev in osamosvojitev Irske od Anglije. V tem ga podpirajo idealistični irski nacionalisti, ude ez-niki nekdanjih bojev z svobodo. o gibanje za ima hude nasprotnike v anglofilskih krogih, na celu jim bivši predsednik Cosgrave. Ta opozicija, podpirana po angleškem kapitalu, je pridobila nezadovoljne džavne uradnike in redarje, ki jih je sedanja vlada odstavila in je pod vodstvom bivšega policijskega poveljnika, generala O’ Duffy-ja, organizirala nekako fašistično organizacijo »modrih srajc«, ki je začela resno ogrožti javni red v državi in groziti s pučem. Bilo je že več spopadov in za prihodnje dni so napovedali velike demonstracije svoje »nacionalne garde«. De Valera medtem ne drži križem rok: iz nekdanjih borcev za irsko svobodo je ustanovil s svojimi pogumnimi in odločnimi sodelavci »Irsko republikansko vojsko«, ki je z vsakim dnem močnejša, zlasti ker ima ves državni in policijski aparat za seboj. Prihodnji dnevi bodo pokazali, kdo bo zmagal: ali rodoljub De Valera ali anglofilec Cosgrave.
Na Kubi se vrši nekaj podobnega. Tudi tam se predsednik Mahado, ki je, mimogrede omenjeno, sicer pravi tiran, bori proti vmešavanju Zjedinje-nih držav, ki bi v interesu svojega kapitala rade spravile vse kubansko otočje v svojo izključno oblast in so z namenom, da vržejo Mahado, provocirale velike štrajke in nemire, tem lažje, ker tudi kubansko delavstvo preživlja hudo krizo. Mahado je nemire v krvi udušil in je bilo več sto mrtvih. Nekateri trde, da je Mahado nemire sam provociral, da svojo oblast še bolj utrdi.
Ljubljana.
Celovški grafičarji so napravili v soboto zvečer izlet v Ljubljano ter so si v nedeljo ogledali Ljubljano. Ljubljanska podružnica grafičarjev jim je v soboto zvečer priredila tovariški družabni večer v dvorani Delavske zbornice.
Aeroplanski promet med Ljubljano in Zagrebom se otvori dne 20. t-m. Let iz Ljubljane v Zagreb ali obratno bo trajal 50 minut-
Maribor.
Tatinski delavec, tako se navadno glasi napis, ki ga večkrat čitamo v naših meščanskih listih, kadar kakšen delavec v sili kaj ukrade. Kadar pa izvrši takšno kaznjivo dejanje kdo izmed takozvane »boljše družbe«, se pa isti listi, če le morejo, izognejo poročilu in ne povedo ne imena in ne stanu, kateremu je zločinec pripadal. To si naj dobro zapomnijo delavci, kadar se jim vsiljujejo meščanski listi, da bi se naj nanje naročili.
Z ustanovitvijo mestne zastavljalnice se bavijo zadnje čase mestni očetje. Zamisel ni nova, ker so se svoječasno za to zavzemali že socialistični občinski zastopniki in bi bilo le pozdraviti, da bi se zamisel uresničila in tako pomagalo zlasti širšimi slojem, ki so danes navezani izključno le na privatno zastavljalnico in pa na razne posredovalce, ki se s to obrtjo bavijo, čeprav brez dovoljenja.
Zadnja predstava drame »Celjski grofje« se bo vršila danes v ponde-ljek, dne 14. t. m, ob 20. uri na Rotovškem trgu. Znižane cene!
Ponarejeni kovani novci so se v
zadnjihi dneh pojavili v prometu. Pazite pri menjavanju denarja.
Kostanjarji, ki želijo v letu 1933-34 peči kostanj v območju mesta mariborskega, se vabijo, da se javijo pri mestnem1 tržnem nadzorstvu od 28. avgusta do 5. septembra 1933 med uradnimi urami. Zglasijo naj se samo o n i kostanjarji, ki imajo tozadevno obrt in ki so že leta 1932 pekli kostanj. Ostalim pa, ki nimajo tozadevnega obrtnega lista, se v tekočem letu ne bo dovoljevalo peči kostanj. Na kasnejše prijave se ne bo oziralo.
Zabukovca.
Tukajšnja podružnica »Svobode« priredi dne 20. avgusta ob 3. uri popoldne pevski koncert na vrtu s. Zupanca. Sodelujeta pevska zbora Celje in Liboje. Hrastničani so vljudno vabljeni. Sodrugi! Zavedajte se svoje dolžnosti in pridite v obilnem številu._______
Dajte bolnikom solnca! Kamor solnce ne pride, tja pride zdravnik. To ie že stara prislovica. Solnce je že samo na sebi dober zdravnik; zato moramo njegovo zdravniško moč izrabiti, če sije solnce toplo in prijazno v bolniško sobo, privoščimo tudi bolniku solnčno kopel in premikajmo stol, v katerem sedi, ali posteljo, v kateri sedi ali leži, tako, da	padajo	solnčni žarki na
njegovo telo. Glavo	mu	proti	prehudemu
solncu zavarujemo	z	belo	ruto	ali s svetlim senčnikom. Če	je	zrak	lepo	topel, lahko
odstranimo odejo, tako da vpliva solnce neposredno na bolnika. A v začetku mora biti bolnik pokrit z belim prtom ali pa mora imeti belo spodnjo obleko; pozneje, ko je že utrjen, je lahko tudi brez obleke. Poleti nudita balkon in vrt najbolj, dobrodošlo solnčno kopel za bolnika v bolniškem stolu. Bela obleka je zato tako priporočljiva, ker tople solnčne žarke odbija, učinkujoče kemične žarke pa propušča. Temni in črni prti niso prikladni. Solnčna kopel je vobče zelo priporočljiva. Dobil boš pa bolnike, ki solnčne kopeli ne prenesejo; takimi bolnikom solnca nikar ne vsiljuj..
Zamorci postajajo svetlejši. Ameriška antrapologinja dr. Irena Tauberjeva je poročala na nekem kongresu evgenikov, da postajajo ameriški zamorci čedalje svetlejši, čeprav se pretaka le malo bele krvi v njihovi krvi. To spreminjanje barve je pripisati v prvi vrsti križanju temnopoltnih zamorcev s svojimi rojaki svetlejše polti. Število čistokrvnih zamorcev postaja v Ameriki čedalje manjše. V prejšnjem pokolenju je znašalo še 29 odstotkov, v sedanjem pa
komaj 14. Bodoči ameriški zamorski rod bo po priliki enotnejši od današnjega, čistokrvni bo izginil, naraščati pa bo začel odstotek mešancev, v katerih bo prevladovala bela kri.
Pacifizem na univerzah.
»Prager Presse« poroča v nekem članku v zelo zanimivih pojavih na angleških in ameriških univerzah. Na vseh anglosaških vseučiliščih obstoje posebni diskusijski klubi, kjer smejo dijaki popolnoma neodvisno zavzemati principijelna stališča k svem vprašanj am kulture in tudi politike in smejo tudi popolnoma neodvisno in suvereno sestavljati resolucije in zanje glasovati. Na ta način hočejo merodajni činitelji vzgojiti akademsko mladino, da bo znala nekoč pozneje na odločujočih mestih javnega življenja samostojno misliti in delovati. Na Angleškem je prva in najuglednejša univerza ona v Oxfordu, kjer se šolajo sinovi prvih angleških rodbin. Pred petimi meseci so v diskusijskem klubu te univerze obravnavali vprašanje vojne in pacifizma. Predmetna resolucija je vzbudila tudi na ameriških univerzah živo zanimanje in od 90 ameriških univerz sta jo odklonili samo dve. Vsa ameriška akademska mladež je principijelno pacifistično usmerjena in najbrž ima prav tisti pisec, ki je napisal, da plapolanje zastav in zvok trobent ne bo več mogel izprazniti vseučiliškihdvoran. V času, ko se v nekaterih evropskih deželah z navdušenjem propagira deviza o gojitvi telesno-borbe-nih sposobnosti mladine, je vsem miroljubnim duhovom v veliko zadoščenje, da pri angleško govoreči mladini ti šlagerji več ne vlečejo, ker se zaveda, da je moralni in gospodarski bojkot napadalca bolj učinkovit, kakor vojna z orožjem. Kajti v takem boju bo napadalec in osvojevalec prej podlegel, kakor pa na krvavem bojnem polju, kjer se bog čestokrat bori ob strani krivičnega.
Za toUUa deto- Uuftujic U ftd nas na StomšUwctn tc$u št. 6, te^ovina J^uddcc UsUochc d.cL
Razno.
Zadružništvo v Jugoslaviji. V Jugoslaviji je zadružništvo različnih strok jako razvito. Vseh zardug je v državi nad 6000, ki vrše okoli štirideset različnih zadružnih nalog in strok. Finančna moč teh zadrug je nad 150 milijonov deležev, nad 200 milijonov rezerv in nad 3 milijarde hranilnih vlog. Zadružništvo je včlanjeno v mednarodni zadružni zvezi v Londonu, ki obsega 41 držav, 77.500 zadrug in 200 milijonov članov. Letni promet teh zadrug znaša 642.250 tisoč dinarjev. To je ogromna gospodarska sila.
Mlatilnica je eksplodirala. V Gaju pri Kovini v Slavoniji so na nekem veleposestvu mlatili na dvorišču pšenico z veliko parno mlatilnico. Pri te mje bilo zaposleno poleg odraslih tudi veliko število otrok (!). V četrtek je pa med pogonom nenadoma eksplodiral parni kotel mlatilnice s tako silo, da se je slišalo 3 km daleč. Na mah je ležalo krog mlatilnice težko ranjenih 11 otrok in 3 odrasli, ki so jih morali prepeljati v bolnico, o katerih najbrž ne bo nihče ostal živ. Ubitih je bilo troje.
Važna iznajdba. Nekemu angleškemu inženirju se je posrečilo iznajti universalno masko proti plinu, ki obvaruje tistega, ki jo nosi, smrtonosnih vplivov vsakega plina, medtem ko dosedanje plinske maske pri gotovih vrstah plina niso nudile zadostne ali nobene zaščite. Vojni strokovnjaki si od te maske mnogo obetajo, češ, da bo ostala plinska vojna potem brezpomembna. Samo en ne-dostatek ima, da je jako draga in si jo bodo mogli nabviti samo premožni. Poročilo tudi nič ne pove, ali deluje ta maska tudi proti tisim plinom, ki povzročajo razpadanje kože in mesa in proti tistim, ki povzročajo, da se vnamejo vse gorjive tvarine?
Božja elektrika. Na Dunaju izhajajoči »Mesečnik za kritično prouča-vanje boljševizma« prinaša v svoji zadnji številki članek Cirila Fischerja »Rusko brezboštvo in rusko kmetstvo«, v katerem navaja: »Vaški sovjeti si prizadevajo tudi pokazati, kako sedanji vlastodržci skušajo v pomočjo znanosti in tehnike nastopati proti elementarnim silam. Tako so izdali tudi velik lepak z naslovom: »Kko elektrificira podeželje bog in kako to vršijo sovjeti«, ki to nazorno tolmači v dveh slikah: na eni je vpo-dobljena s slamo krita kmečka hiša, v katero je ravnokar udarila strela in hiša seveda zgori. Na drugi sliki poleg se p vidi, kako sovjeti uvajajo po vaseh električno razsvetljavo v nove naselbine s strelovodi in ljudje kljub hudi uri in blisku žive svojemu delu in svoji zabavi.
Splošno germanizacijo vseh slovanskih krajevnih imen je Hitlerjeva vlada odredila po Pomorjanskem, Gornji in Spodnji Lužici in Vzhodni Prusiji, koder so še do danes bila v veljavi staroslovanska krajevna imena. Tako se bo tudi Nowa wes pri Berlinu spremenila v Neudorf.
700 strelov v minuti. Poljski inženir Gončaruk je izumil novo strojno puško, ki tehta samo 4.8 kilograma in s katero se lahko odda v minuti 700 strelov. Za novi izum se zlasti zanimajo japonski oficirji,
Ker ni dvignil roke v hitlerski pozdrav, ko so na neki veselici igrali nacionalno-so-cijalistično himno, je bil pri sodišču v Karlsruhe neki mož obsojen po § 360 nemškega kazenskega zakona, ki govori o grobi kršitvi obstoječih ljudskih običajev.
Meh za smeh.
Premetenec
»Mama, kaj je hujše, če pridem pod avto ali če si hlače strgam?«
»O, ti otrok! Seveda je dosti liujše, £e prideš pod avto!«
»Vidiš, mama, kakšno srečo sem imel. Poglej, hlače sem si strgal!«
♦
Napačno zdravljenje
»Takšna smola! Da setni moral ravno jaz priti mazaču v roke!«
»Sai vas je vendar popolnoma ozdravil, ali ne?«
»To že. Toda potem mi je zdravnik povedal, da me je na čisto napačen način zdravil.«
Mož je kriv!
»Ali že veš najnovejše? Mejaeeva sta se ločila!«
»Res? In kdo je kriv?«
»On!«
' »No, to sem si koj mislila. Kaj je pa napravil?«
»Nekega dne se je nepričakovano vrnil domov.«	»Prosveta«.
Demokracija se iz-preminja.
V	»Del. Politiki« ste poročali v sredo, dne 19. julija v članku »Tudi še demokracija«
o	izjavah češkega državnega predsednika Masaryka nekemu ameriškemu novinarju. Zanimivo je, kaj piše češka soc. dem. revija »Dčlnicka	Osvčta« o
podobnem vprašanju. Priobčujemo prevod zapiska, ki je izšel pod gornjim naslovom v
6.	letošnji številki	izpod peresa urednika tega	lista s. V.
Bčhounka. Op. prev.
Naravnost občudovanja vredno je, kako hitro zmore kaka misel izpreniti svoj obseg, da končno iz njene odločne in določne vsebine ne ostane nič drugega kakor golo ime. Na nas je, da se z napačnim imenom ne krijejo nasprotna dejanja. Danes že lahko konstatiramo, da je bila svetovna revolucija v 1. 1918 zlorabljena. Prva zahteva	14	Wilsonovih točk iz leta	1918 je bila
odstranitev	tajne diplomacije	iz mirovne
konference. Praksa mirovne konference je pa bila naravnost zasmeh VVilsonovih revolucijskih zahtev in posledica tega sta njegov razočarani odhod z mirovne konference in nepriznanje njegovega programa. Njegova osebna tragedija je tragedija demokracije, formalne in politične demokracije, ki je proglasila svojo vlado. Danes smo do ušes že v tajni diplomaciji, narodi si želijo miru, ampak državniki, gnani po kapitalističnih silah vseh dežel, držijo narode v šahu, v vojni napetosti, obenem pa držijo svoj smodnik na suhem, s svojimi grožnjami in izjavami pa hujskajo ljudi k fanatizmu, ki ga ob izbruhu ne bodo mogli zadržati. Zadoščala bo samo iskra, samo slučajni krvavi incident kakor v letu 1914, pa bo prešlo vse od besed v dejanja. Pa saj »smo pripravljeni«, govore tudi mirovni ministri. Kar se je pred nekaj leti zdelo kot nekaj neverjetnega, se smatra danes že sko-ro kot samoobsebi umevno. Danes že razpravljamo o varnostnem kritju proti letalskim in plinskim napadom, jutri bomo kupovali že »ljudske maske«, pojutrišnjem bomo delali že generalno skušnjo za skrivanje in tako gre vsa zadeva lahko dalje. Saj vendar izdelava vojnega materijala ne pojde kar tako na prazno in samo za skladišča. Ta se bodo kmalu napolnila — a kje bodo pa potem dobički izdelovalcev takega blaga?
Pa tudi naša (t. j. češkoslovaška) demokracija, na videz samo malo okrnjena, se že leta sem1 — včasih manj, včasih boli vidno — izpreminja. Ponavljajoči se streli v delavske demonstrante za ljudske pravice so menda dovolj jasen izraz najkrutejšega protidemokratičnega režima. Pooblastilni zakon, proti kateremu smo se že zadnjič najodločnejše izjavili, ruši najosnovnejša načela vsake tudi samo gole formalne demokracije. Danes se demokracija ne trudi več prepričevati in demokratično razpravljati in iskati podpore med vedno širšimi in širšimi sloji prebivalstva, demokracija danes prepoveduje, konfiscira, grozi in omejuje. O washingtonski deklaraciji se pri nas že sploh nič več ne govori. Ali so to ljudje sploh opazili? In zdaj smo dobili iz Masarykovih ust; tega plemenitega ideologa in bojevnika za demokracijo, izjavo (interviev z urednikom L’Intransigenta), da je treba »tudi Hitlerja in Mussolinija smatrati kot izraz demokracije, ker sta prišla na diktature po volji večine ljudstva«. — Predsednik je seveda to rekel z omejitvijo, da to ni njegova demokracija, toda kako se more vzporejati demokracija z najkrutejšimi režimi, kjer je bila večina prisiljena k soglašanju? V tej situaciji, ko se tako izpreminjajo vsebine vznešenih gesel, moramo biti čvrsto na straži, da bi socializem ohranil svojo čistost in razredno stališče in da ne bo pripravljen, dogovarjati in pogajati se z režimi, ki pripravljajo so-mrak svobode.	Prir. Cv. K.
Ivan Fiirst:
Hlapec.
Nedelja je. Solnce siplje svoje tople žarke na mlado zelenje, tako da človeka sili ven, v objem prirodne lepote. Stiskač France, najbogatejši kmet v vasi, tudi on si je danes privoščil počitek, saj je ves teden trdo delal. Bil je pri maši, popoldne pri večernicah in sedaj se prijetno greje na toplem solncu.
Polna mu je glava različnih misli. Pravkar premišljuje, koliko mu bo prinesla letošnja žetev, ko prikrevsa sključeno člove-če preko dvorišča, vaški siromak, hlapec Jernej. Šestdeset dolgih let je garal drugim v korist; dolga so leta njegovega službovanja na Stiskačevem posestvu. Sedaj je že mladi gospodar pri hiši, a Jernej je star, njegove moči so zakopane v tem posestvu.. Miloščina je sedaj plačilo za znojne kaplje, katere je vsesala žejna gruda gospodarjeve zemlje. Tresoč izmučen glas je prekinil tišino okrog zamišljenega gospodarja. Jernej ga je pozdravil.
— Kaj pa. spet sitnariš, ti nadloga sitna! Niti na Gospodov dan nima človek miru pred teboj!
— Gospodar, zdavnaj je že minil poldan, a jaz še nisem dobil jesti. Lačen sem že, a gospodinja mi ne da ničesar, pravi, da nič nima!
— Za samo nadlogo si pri hiši, nikoli nisi zadovoljen! In potem pristavi še tiho zase: To res ni pravica, ravno jaz ga moram rediti. Kaj za to, če je delal mojemu očetu petintrideset let. Sedaj sem jaz gospodar pri hiši, za mene ne dela ničesar. Zakaj sem ravno jaz dolžan, da ga redim, saj je občina dovolj velika, vsak bi naj skrbel za njega. Pri prvi priložnosti bom to na občinski seji predlagal, naj bo tudi drugim v breme in ne samo meni.
Škripanje vrat je prekinilo gospodarjeve misli. Na pragu se je pojavila gospodinja s katoliškim časopisom v roki. Stopila je k možu, ter mu pomolila časnik pod nos.
— Tu čitaj, France! Kako je vendarle koristno, če človek včasih čita.
—■ Kaj pa Ti spet hočeš. Kaj naj pre-čitam?
— Tu, poslušaj, pa ti bom prečitala: »Zadružna samopomoč nudi vsakemu človeku ugodno priliko, da se zasigura za slučaj smrti. Ker je dandanes težko za denar, posebno v slučaju smrti pri hiši, zato zavarujte svojce pri Zadružni samopomoči.
— Ha, Ti, baba robata, kaj pa naj to pomeni? Kaj misliš, da bom že skoraj umrl, bi rada dobila denar, kaaj?
— Ti bedak bedasti, kaj pa misliš, da govoriš tako neumno! Saj nisem mislila Tebe, na Jerneja sem mislila. Njega bi bilo dobro zavarovati, star je že, ne bo več dolgo živel. Ako preživi karenčno dobo, pa bo deset jurčkov kot, da jih je Bog dal!
■— O, saj res ženska, to je pa res dobra misel! Takoj ga zavarujem! Ha, ha! Toda odslej morava bolje gledati na njega, da nama predčasno ne umre. Jesti mu morava dati, da ne bo stradal, tudi v hlevu ne sme spati, ker ni zdravo; preselili ga bomo v čumnato, naj spi v postelji. Vse drugo bom uredil jaz.
*
— O, jaz stari Jernej, Bog mi grehe odpusti! Po krivem sem se hudoval nad našim gospodarjem. Saj ni tako slab, kot sem ga jaz sodil. Kako se mi godi dobro, jesti in vsega imam zadosti. Celo življenje sem spal v hlevu, sedaj pa spim kakor gospod na postelji v hiši. Kako je dober mladi gospodar, gotovo je sprevidel, kako skrbno sem pomagal njegovemu očetu gospodariti in sedaj mi poplačuje mojo dobroto. Bog mu plačaj tisočkrat!
*
Minuli sta dve leti, potekla je karenčna doba, odkar je bil hlapec Jernej zavarovan.
AL! SI ŽE CII AL
lepo povest Ivana Vuka:
V	Znamen\u Halleyeve repatice? Piši na upravo »Delavca« v Ljubljani, poštni predal 290, da Ti jo pošljejo! / Broširana stane 16 Din, vezana pa 25 Din. Knjiga je zelo lepa.
A minul je tudi za Jerneja najlepši čas njegovega življenja. Gospodarjeva dobrota je postajala čedalje bolj majhna. Nazadnje so prišli dnevi, ko je Jernejev želodec celi dan prepeval žalostno pesem gladu. Tudi pomanjkanje prostora v hiši je porinilo ubogega Jerneja nazaj v hlev, da tam na slami počaka zaželjenega počitka, gospodar pa zaželjenih tisočakov.
O relikvijah in božjih potih.
1	Te dni se v Trieru na Nemškem zopet javno kaže vernikom redka svetinja, Jezusova suknja brez šiva, za katero so rimski vojaki ob križanju kockali. Zanimivo je, kaj je pred 90 leti napisal o tem predmetu Otto von Corvin: Največ nesejo cerkvi take relikvije, ki niso izpostavljene vernikom stalno, temveč se jim izpostavijo samo vsakih sedem ali še več let. To pa ne zato, da bi se relikvije preveč ne obrabile in bi se odpočile, temveč iz preračunanega dejstva, da redkosti občinstvo tembolj privlačijo in mu izvabijo več denarja, edini čudež, ki ga relikvije zamorejo storiti. V Aachenu kažejo veliko krilo Marije, Jezusove plenice in prt, na katerem je ležala odsekana glava Janeza Krstnika. Leta 1496 je prišlo te čudovitosti gledati 142.000 romarjev, leta 1818. samo še 40.000. Reformacija, revolucija in zločinska prosveta so napravile veri precejšnjo luknjo. Od takrat so s pomočjo vlasto-držcev in šol, ki so bile izročene v upravo duhovništvu, na tej luknji mnogo krpali, tako da je bilo mogoče leta 1844 zbobnati v Trier k čudoviti Jezusovi suknji cel milijon ljudi. Nerodno je samo to, da ta suknja ni edina, temveč da kažejo po raznih krajih še najmanj 20 Jezusovih sukenj, ki so vse s papeškimi bulami overovljene kot pristne. Obračajmo kakor že hočemo, prava bi mogla biti samo ena edina. — Poleg one v Trieru kažejo Jezusove suknje tudi v Argenteuilu na Francoskem, v Sant Jagu na Španskem, v Rimu, v neki božje-potni cerkvi na Furlanskem in drugod. Največ pravice do pristnosti bi še imela ona, ki jo hranijo v Moskvi, o kateri pravijo, da jo je dotični rimski vojak, ki jo je pri kockanju v Jeruzalemu zadel, prinesel v svojo domovino Georgijo na Kavkazu, odkoder je prišla v Moskvo. O tistem posvalkanem kosu tkanine, ki ni podoben nikakemu oblačilu, so se že tudi učenjaki prepirali, ki pa sta vse profesorja Gildemeister in Sybel, ugnala v kozji rog z dokazom nepristnosti. Ker pa norcev nikoli zmanjkalo ne bo, romajo še v letu gospodovem 1933. v Trier, zijati to čudo in polniti puščice za cerkvene miloda-re. Hitlerjevi vladi je prav, ker je to menda čisto germanska, rasistična zadeva. Pa ka! bi se čudili Nemcem, saj so nekdaj letali za tistim menihom, ki je kazal po deželi v skrinjici spravljeno pero iz porotnice angela Gabrijela. Ko mu ga je pa nekoč ponoči nek drug menih iz nevoščljivosti ukradel, je napolnil svojo skrinjico z navadno otavo in je trdil, da je to seno iz jasli, v katerih je ležal novorojeni Jezus. In njegov uspeh ni bil nič manjši. Tudi ščit nadangela Mihaela so takrat kazali in v neki škatljici so imeli celo spravljeno besedo, ki je meso postala. Bog jim požegnaj!
Nekaj o lahkoatletiki
Brez dvoma spada lahka atletika med ene najlepših športov. Ta panoga, ki so jo že stari narodi izredno gojili (posebno Grki!), zaivzema dandanes poleg nagometa največji obseg. Zlasti polagajo nanjo mnogo delavska društva v inozemstvu. V naših delavskih vrstah, žal, še ni našla onega odmeva,
Vsi letni naročniki VadAlli „Radlo«relt“ dobe
14 karatno originalno amerlkansko
zlata nalivno peto
ali pa Kdrschnerjev roCnl leksikon,
(900 strani, 32 tabel) ati eno prvovrstno radijsko cov.
Zahtevajte takoj brezplačno na ogled „Radio" welt“. Naroča se Administratlon der „Radlo-welt“ Wien I, Pestalozzigasse Nr. 6, ki prinaša obširne radloprograme, interesantne slike in ima lepo urejene poučne tehnične članke.
ki ji pritiče. Poleg nekaterih delavskih klubov v državi je začela lani mariborska »Svoboda« smotrno gojiti to plemenito in zdravo panogo. Uspehi se že porajajo.
Lahka atletika je šport, ki že sam po svojem značaju ne more nuditi prilike za razne surovosti. Zahteva pa polnega športnika, z duhom in telesom. Športnika s treniranim, gibčnim, odpornim telesom, športnika s nepremagljivo voljo db ustvarjanja, športnika, ki stremi po čim višji telesni tehniki in finesami.
Dandanes je, žal, tudi lahka atletika zašla, kakor skoraj vse ostale športne panoge v meščanskih klubih, na pota rekorderstva. To pa, razumljivo, delavci odklanjamo. Priznavamo šport kot vzgojno-razvedrilno sredstvo, ne pa sredstvo, po katerem se povzpne do službe in minljive slave. Radi tega pa ni rečeno, da odklanjamo tekmovanja v družabne svrhe, ker le-ti dajejo pogona in veselja. (Menim, da razumemo pojma trainira-nje radi rekordov in trainiranje radi duševnega in telesnega užitka!). Tekmujejo pa lahko le zdravi, močni in odporni,
—bp-
Kako lej.
Po pravilih, kako naj je, se lahko ravna, kdor ima dovelj jesti. Zlasti glede izbire hrane je danes velika težava, ker živi ogromno število ljudi v pomanjkanju. Kljub temu podajmo tu nekaj pravil o uživanju jedi, to je o ravnanju pri jedi.
1. Dobro prežvečeno jed je napol prebavljeno. To je, ne jej prehitro.
2. Ne jej prevroče ali premrzle jedi in tudi ne pij prevroče ali premrzle pijače, tudi vode ne.
3. Ne čitaj pri jedi! Ni dostojno z ozirom na druge in ne priporočljivo iz zdravstvenih ozirov. Prebavila potrebujejo moči za svoje delovanje, torej tudi dovajanja krvi. Kri pa mora ob čitanju siliti v glavo, kjer se potrebuje, zato ne more popolnoma -streči prebavilom s svojo silo.
4. Pri jedi se držimo strumno pokonci! Prebavila se ne smejo stiskati ob sključeni drži. Slaba drža pri jedi tudi ni lepa.
5. Poskrbite za veselo razvedrilo pri obedu, ki pospešuje slast po jedil
6. Med žvečenjem ne govori in se ne smeji! Jeziček v grlo, ki varuje dihalne organske cevi, se potem ne zapira pravilno ter se prav lahko zalete drobtinice v sapnik, v »nepravo grlo«, kakor nepravilno pravimo.
7. Obedi morajo biti redni! Jed med rednimi obedi ne dopušča, da bi prebavni organi imeli potrebni mir. To postane lahko tudi navada.
8. Zjutraj ne ostajaj predolgo tešč, zvečer ne jej prepozno!
9. Po obedih poskrbi vsaj nekoliko za svoje gibanje, ogibaj se pa težkega telesnega ali duševnega dela.
10. Med jedjo ne pij! Voda na primer, kakor vsaka druga pijača, razredči želodčni sok, dalje je mrzla voda (drugačne sicer sploh ne pijemo) na gorko jed škodljiva za zobe ter otežkočuje prebavljanje masti.
Prvovrstno blago po nizkih cenah dobite v novootvorjeni
TRGOVINI
»DELAVSKI DOM“
r. z. z o. z.
Maribor, Frankopanova ul.l.
Delavke, delavci, kupujte svoje življen-ske potrebščine v svoji trgovini.
VABILO NA
IZREDNI OBČNI ZBOR
Zveze gospodarskih zadrug za Jugoslavijo, r. z. z o. z. v Ljubljani,
ki se bo vršil v nedeljo, 10. septembra 1933 ob 10. uri dopoldne v dvorani Delavske zbornice na Miklošičevi cesti v Ljubljani s sledečim dnevnim redom :
1. Čltanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2. Sklepanje o razrešnlcl načelstvu In nadzorstvu.
3. Volitev načelstva.
4. Volitev nadzorstva.
5. Sprememba pravil,
6. Slučajnosti.
V Ljubljani, dne 1. avgusta 1933.
Naialstvo In nadzorstvo. Opomba. Stroške za delegate nosi vsaka zadruga sama. Za polovično vožnjo je zaprošeno, delegati naj sl na odhodni postaji preskrbe vodeni žig in naj voznih listkov ne oddajo.
Nalagajte
svoje prihranke
v Štajerski hranilnici in posojilnici v Mariboru, Slom-ikov trg Stav. 6.
33	STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA	£
|	»DELAVSKI DOM"	i
£	 ===	v	TRBOVLJAH	R.	Z.	Z	O,	Z.	=====- g*
33	Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 6% od dne	!
35	vloge do dne dviga. Ima 3 delavske domove, 2 v Trbov-	i g5
ljah, kakor tudi 3 prodajalne in 2 gostilni v Trbovljah in 53	1 prodajalno in gostilno v Senovem pri Rajhenburgu, v ka-
53	terih se oddaja blago najboljše kvalitete po najnižjih cenah.	^
33	Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in
5J	vpisnino; delež znaša Din 400-—, vpisnina Din 10-—-.	g*
53	NAČELSTVO	gr
llmjlf min in pnsil M io pedvi ii DMt ntn i Mora. - lloo to za
liska:	L|»dika	tiakarma,	d.	d.	v	Maribor«,	predatavitall	Joaip	OllaJr	v	Maribor«.	—	Za	koaiorctj izdala ta «raja|« Viktor Eri*« T Maribor«.