poštnina plačana v gotovini. Stev. 2. Mesečna priloga ..OOMOLJUBOI/E PODOBE". V Ljubljani, dne 14. januarja 1921 Leto XXXVIII.
Uhaia vsako irtdo ob 6 tiutra). — CcM 38 Din n celo leto. - Za inozemstvo 60 Dm - Poj.meins ttevilka 1 Dia. — V laaeratnem deta vsaka drobna vrstica ali ni. ornitor tO Din
<li a Al i n a a n 1 Spisi ta dopisi s« pobijajo Uredniltva Domol|uba, i nnlldlkll J H /• 1 naroiaina, reklamacij, ia iatarati pa Up ravni It v« ] «»WIIW I.I.H. ffl	Doaioliuba. Uubljana. Kopitarjeva »lica.	i
Liberalni kandidat.
Velesrbski državni tatovi, ki so v zadnjih dveh mesecih potrosili dve milijardi kron za podkupovanje volivcev, kandidatov ln strank ter za vzdrževanje svojih časopisov, ti državni tatovi so iskali za Slovenijo kandidata, ki bi bil zanje najbolj primeren, ki bi znal in hotel zagovarjati in Ščititi vsako njihovo dejanje, ki bi se ne naveličal toliko časa vihteti centralističnega biča nad Slovenci in Hrvati, dokler gospodarsko, kulturno in versko popolnoma ne izkrvave ter i poginejo.
In dobili so ga. Državni tatovi, združeni v takozvanem > Narodnem« bloku (tudi satan si lahko privzame podobo angel«), «o rekli: kandidat za Slovenijo bodi dr. Žerjav.
Resnično, zadeli so pravo. Nihče ni tako z dušo in telesom vdan bclgrajskemu centralizmu, ki je že milijarde z najtežjim delom pri*luženega ljudskega denarja po-neveril v korist znanih in skritih državnih tatov, nihče ni na Slovenskem tako zvesto služil Pašicu in Pribičeviču kot baš dr. Žerjav. Kjerkoli in kadarkoli je bil slovenski narod ponižan in z novo verigo priklenjen v centralistično suženjstvo, še povsod je bilo to zvezano z imenom dr. Žerjava in njegovo stranko. Pred volitvami v ustavohorno skupščino je s stotisoci kupil par starih kmetskih liberalcev, da so ustanovili rovo kmet^ko stranko samo zato, da bi le te zapeljala slovensko ljudstvo, da se izreče za centrajfzem. In posrečilo se mu je. Stotisoči so storili svojo nalogo. Stari kmetski liberalci so vstali ter agitirali za avtonomijo, ko pa so prišli v zbornico, jih je dr. Žerjav zbral okrog sebe, jih pohvalil: dobro ste delali in skupno so glasovali za vidovdansko untavo, za ono ustavo, ki je Slovencem tekom šest let prinesla nevzdržno gospodarsko in kulturno propadanje, naiogromnejše davke, ki jim je sne-dla izpred ust milijarde zelo težko pnslu-ženega denarja, v državno upravo pa je zanesla do pekla smrdečo korupcijo; vzredila nebroj državnih tatov, ki nemoteno in brez kazni kradejo milijone in stotine Milijonov iz državnih kas.
To so stvari, ki žal niso nič pretirane, temveč z dejstvi, • pričami in uradnimi
spisi dokazane. To so stvari, ki so tako resnlfae, da je morala radi njih odstopiti Davidovičeva vlada, ker je hotela vse te državbe tatove vreči v ječo.
Cisto mirno in brez strahu lahko trdi-mo, da niti svoječaani turški vpadi v slovenske dežele niso toliko gospodarskega gorja prinesle med Slovence kot dr. Žerjavov in Pucljev centralizem. Kar je bilo ob turških vpadih hujše, to so bili umori. Teh dosedaj še ni, dasi so Žerjavovi orjunci tudi že s tem poskušali.
Pa tudi pozneje je dr. Žerjav, kjerkoli je pač mogel, pomagal centralizmu, da je le-ta še bolj v vsakem ozira izmozgaval in mrtvičil Slovenijo.
Za \se nove davke, ki zadevajo Slovenijo, do vedno glasovali liberalci, sodelovali so v vladi, ki je za en dinar zamenjala štiri krone, dasi je bil dinar enakovreden kroni, liberalci so celo izjavili, da naj se zamenja deset kron za en dinar, vse premoženje kranjske dežele so podržavili, ceste zanemarjali, za vojaški zakon, ki ima v sebi strahotne trdote za ljudstvo, so zahtevali liberalci še hujše postavke in dosledno glasovali za celotni vojaški zakon, v našo šolo so vsiljevali in še vsiljujejo cirilico, naše visokoatoječe srednje šole so ponižali v balkanske meščanske učilnice, našo univerzo hočejo spraviti s sveta, naše uradnike in orožnike prestavljajo v Maoe-donijo, slovenske oficirje so naznanjali vojski komandi kot nezanesljive, in morali so v pokoj — skratka, naši liberalci so
pod vodstvom dr. Žerjava povsod in vedno, kjerkoli je bila prilika, udarili po slovenstvu: najbolj gospodarsko, potem kulturno in nazadnje versko. Zakaj njihov« naloga, ki so jim jo naložili velesrbski državni tatovi, je: Slovence v najkrajšem ča>-su posrbiti in popravoslaviti ter pobalka-nizirati.
Hvala Bogu: slovenstvo je že zdravo. Danes se vsak Slovenec, poudarjamo: Slovenec, s studom obrača od take iškarijot-ske stranke, ki je zamorila v sebi vsak čut poštenosti. Celo cela vrsta liberalcev se je danes umaknila v ozadje, ker se noče omadeževati s propaloatjo, ki je v sedanji dr. Žerjavovi stranki.
Druga skrinjica, ki bo 8. februarja predstavljala to najpropalejšo slovensko stranko, bo na vsakem volišču kakor znamenje onega Kajna, ki je ubil lastnega brata, pa ga je zato zadelo božje prekletstvo, da je moral zavržen in proklet begati po svetu.
Vsem tistim, ki mislijo, da ne morejo voliti s SLS, ld ji je danes usoda izročil« vodstvo v boju za slovenstvo, pa kličemo: volite, kamor mislite, da je prav, le z naj-gršim zločinom ne omadežujte svoje duše: z izdajstvom nad lastnim narodom!__
I »ar Ako še niste,I J pošljite naročnino S
Poizkusite enkrat s terpeintinovim »Gazela«-milom
Vse krogljice v prvo skrinjico!
Kako so skrbeli za kmeta
samostojneži in radikali:
Eno najvažnejših ministrstev v naši državi, ki je po veliki večini kmetska, je poljedelsko ministrstvo. Če pa pogledamo državne proračune pretek';h let, je na prvi pogled jasno, da ta važnost ministrstva za poljedelstvo v številkah ni prišla nikdar do izraza. Ko je sedel znani Pucelj v tem ministrstvu, je bilo v državni proračun postavljenih komaj nekaj nad stodvajset mi-Ijonov dinarjev za kmetijske svrhe. Celotni, tedanji državni proračun je pa znašal približno osem milijard dinarjev. Za kmetijske namene je znal torej zastopnik samostoj-nežev tako malo vsoto priboriti, da pravzaprav ne pride v primeri s celotnim proračunom prav nič v poštev. Za 80 odst. kmetov samo 15 odst. proračuna!
Proračun za leto 1924-25, ki so ga sestavili radikali, znaša v celoti nad deset milijard dinarjev, za kmetijske svrhe je pa cd padlo le nekaj nad 200 milijonov dinarjev. Torej še vedno le 20 odstotkov.	j
Iz teh številk je razvidno, kako mačehovsko so delili centralistični mogotci od Puclja do radikalnega poljedelskega ministra denar za povzdigo kmetijske produkcije in v kmetijske namene.
Kako pa zastopniki SLS?
Ko je prišla koncem julija t. 1. Davido-vičeva vada na krmilo, je pripadlo kmetijsko ministrstvo Slovenski ljudski stranki. Zastopniku SLS v tem ministrstvu, dr. Kulovcu, je bila prva naloga, da izdela tak proračun, ki bo odgovarjal važnosti kmet-skega stanu v državi, potrebam našega kmetskega gospodarstva in služil res vsestranskemu razvoju vseh panog kmetijstva. Bodoči proračun bi moral tudi enkrat «a vselej preprečiti, da bi se naši kraji zapostavljali za južnimi kraji. Na teh načelih je bil z velikim trudom in z veliko marljivostjo sestavljen nov proračun za leto 1925-26, ki je znašal nad sedemstopetdeset milijonov dinarjev, torej šestkrat več kot Pucljev proračun. V finančnem ministrstvu so to vsoto za približno dvesto milijonov znižali. Na odločno zahtevo poljedelskega ministrstva je pa ostala vsota nad petsto-petdeset milijonov dinarjev. SLS je tudi finančnemu ministrstvu naznanila, da bi izvajala posledice, če te vsote ne bi sprejel. S to vsoto bi se lahko gospodarilo. Vse panoge kmetijstva bi se lahko zadovoljile in sigurno je, da bi dobilo naše kmetijstvo v celem svojem obsega nov razmah, ko bi skupščina ta proračun sprejela in bi se vsote začele uporabljati za določene namene. Ta proračun, za katerega se je SLS v finančnem ministrstvu z vso silo zavzela, izgleda malo drugače, kakor proračuni prejšnjih poljedelskih ministrov, ki so imeli pač demagoške besede za kmeta, dejanj pa niso nikdar pokazali
Rovi davki.
Sedanji proračun je proračunan do 1. aprila 1925. To se pravi: vlada mora izhajati z dohodki, ki jih ji dovoljuje proračun. Zato je naša vlada varčevala na vseh koncih in bi s takim varčevanjem izhajala
Kdo bo še volil Žerjava ali Puclja, ki sta nas oba udinjala belgrajskemu centralizmu, ki ima za nas same davke in brce? Kje je še kmet, ki bi izdajal svoj stan in pljuval v lastno skledo?
Kako so centralisti hoteli oškodovati kmeta.
Vsaka država ima svojo carinsko tarifo, t. j. vsaka država napravi svojim gospodarskim razmeram odgovarjajoče postavke za uvoz blaga iz tujih držav. S temi postavkami stopi pred tuje države, kadar hoče skleniti z njimi trgovske pogodbe. Pri sklepanju teh trgovinskih pogodb, odposlanci tako ene kakor druge države med seboj barantajo in popuščajo od svojih carinskih postavk pri eni več, pri drugi manj.
Mi sedaj v novi državi še nismo imeli take carinske tarife, s katero bi stopili pri pogajanjih pred tuje države. Prejšnja Paši-čeva vlada je začela tako carinsko tarifo izdelavati. izdelala jo je pa tako, da bi se po tej tarifi zaščitile enostransko koristi samo nekaterih veleindustrij. tako da bi bili na splošno konsumentje (t. j. tisti, ki rabijo blasro iz tujih držav) posebno pa kmetje, ki pofrebujejo razne stroje, kmetijske naprave in kmetijstvu služeče stvari, izredno oškodovani. Vse te stvari bi se podražile, nekatere cd 20 do (50"j, druce celo več. Pri izde'avi te carinske tarife niso sodelovali ne zastopniki kmetijskih organizacij, ne zastopniki onih, ki bi bili radi po-draženja najbolj prizadeti.
Ko je nastopila nova Davidovičeva vlada, se je od nje zahtevalo, da to predlogo neizpremenjeno sprejme in ji da zakonsko veljavo. Zastopniki SLS v vladi so predlogo dobro preštudirali in takoj uvideli, da hi bila ta predloga izredno obremenilna za Široke ljudske plasti in tudi za ves kmetski stan. Odločno so ne ustavili tnkemu nepravičnemu nredlotru in zahtevali, da w. v vseh bistvenih točkah predela, popravi in izpopolni. Samo vsled odločnega nantopa zastopnikov SLS v vladi se je posrečilo, da ta predlog ni stopil v življenje tak, kakr'«n je bil. Samo radi odločnega nastop« BLS so bile široke plasti ljudstva obvarovan« milijonske in milijonske škode.
Pri takih važnih vprašanjih se vidi, da so zastopniki SLS imeli vedno obzir na eni strani na splošno naše gospodarsko stanje, da so pa tudi ščitili ljudstvo prod gospodarskim izkoriščanjem.
Kateri kmet more z mirno vestjo voliti Žerjava, ki je najzasrrizenejši zaveznik velesrbskega centralizma?
s tem proračunom do 1. aprila tega leta. Sedanja vlada, ki rabi strahotno denarja za volitve, je pa že do novega leta — tako po-roča dobro poučena belgrajska »Pravdat — porabila dve milijardi kron čez prorafun. Do 1. aprila bo na ta način porabila vlada še kakšnjh 5—6 milijard kron. Ker bo treba vse te ogromne svote vendarle nekje dobiti, bo morala vlada naložiti nove davke. Kdo jih bo plačal? Ali dr. Žerjav, ki ga državni tatovi vsiljujejo Sloveniji za poslanca. Plačali bodo slovenski kmetje, delavci in obrtniki, če bodo s čim imeli.
Kdo ima še tako vest, da bi mogel kljub tem milijardam voliti dr. Žerjava, kandi«lata velesrbskih centralistov?
Simosiojneži in davki.
Samostojnežem služi v boju proti SLS predvsem beseda: davki. Po svojih shodih govore brez sramu, da je Slovenska ljudska stranka kriva težkih bremen, ki jih mora prenašati naše ljudstvo. Mi za danes piibijemo samo telo žalostno resnice, da naši volivci vidijo, kako lažniva je stranka samostojnežev:
Pucelj in njegovi ljudje so glasovali letu 1921 za centralistično ustavo. Od takrat naprej so neprestano rastli davki. Po tej nesrečni ustavi je bil zvišan zemljiški davek, po tem nesrečnem dnevu je padala vrednost denarja in s tem rastla osebna dohodnina, po tem nesrečnem dnevu so bili v Belgradu sprejeti proračuni, ki se niso prav nič ozirali na naše dežele. In ti ljudje, ki so zakrivili ta strašen zločin nad slovenskim narodom, upajo govoriti, da je SLS kriva davkov.
Kje je bi Pucelj tisti dve leti, ko je bil minister, da ni videl, kako davčna bremena pritiskajo na slovensko ljudstvo? Zakaj je takrat podpisoval ne samo centralistično ustavo, ampak tudi proračune, ki so bili krivični za naše dežele?
Kje je bil Pocclj in njegovi leta 1918.? Pet njegovih pristašev je takrat sedelo v narodni vladi v Ljubljani. Pucelj je bil namreč takrat 8e eden izmed voditeljev ž<rrjavovih demokratov. Zakaj ni takrat odprl uiit, čo je mislil, da je kak davek krivico, n. pr. osebna dohodnina, o kateri on tako rad govori.
Naj povodo samostojneži na shodih, za katerega Izmed sedanjih davkov je pri proračunu glasoval lo eden izmed poslancer Slovensko ljudske stranke! Vsi brez izjemo so glasovali proti proračunu, vsi brej izjemo so glasovali proti taksnemu zakonu. Ce jih je premalo proti Srbom, ni naša krivda. Prav zato pa mi zahtevamo, da se naše gospodarstvo vodi pri nas doma, zato
Vedno najnovejše
volneno blago za tenske obleke in bluze A. A E. SKABERNE LInbliana. Mastni trt i*
zahtevamo samostojno Slovenijo. V Belgradu bomo vedno preglasovani.
Izdajstvo nad Slovenijo je izvršil Pu-celj, ko je glasoval za centralizem. Namesto, da bi skesano priznal ta svoj greh, očita drugim, kar je sam zakrivil. To svojo nepoštenost bodo plačali samo-tojneži s politično smrtjo dne 8. februarja.
Voli v ni boj.
Volivna dolžnost.
Kdor je zaveden Slovenec, bo šel na volišče 8. februarja, naj bi se zgodilo karkoli. Ali je to že dovolj ? Ne! Kdor ve, zakaj gre v tem boju, bo poskrbel, da spravi na volišče zadnjega volivca. Na nekom sestanku so rekli možje in fantje: »Pri nas je tako, da bo sin nesel očeta na volišče, če ne bo mogel sam.« Tako mora biti povsod! Vsakega mora biti sram, Se bi ostal v tako važnem trenutku za pečjo. Tudi «»n glas ne sme manjkati 8. februarja! Po toči zvoniti jo prepozno.
Laž je njih orožje.
Hudič je zapeljal prva dva človeka z lažjo. i\a to svojo spretnost ni pozabil. Mi ; smo nešteto laži nasprotnikov že razkrinkali. Nazadnje so te laži nasprotnikom samim škodovale. — Danes še posebej opozarjamo, da bodo demokratje in njih b I a p i zadnje dni poskušali hudobca prekositi in bodo begali volivce z mogočim in nemogočim. Bodite pripravljeni na vse, zlasti na kopo laži in sleparije. Naj trosijo karkoli, vi pojdite neomajno na volišče za v.mago slovenske stranke. Opozarjajte že danes vse, da nihče ne nasede liberalnim goljufijam in lažem v zadnjih dneh.
Naši in nasprotni shodi.
Nešteto sestankov in shodov so priredili naši somišljeniki v zadnjih tednih. Povsod so privreli volivci skupaj, da javno dajo duška temu, kar vsakdo čuti v svojem srcu. 2e danes je gotovo, da bo naša zmaga dno 8. februarja še sijajnejša, kakor je bila pred dvema leti. Vse nase ljudstvo s prav malenkostnimi žalostnimi izjemami bo povedalo vsemu svetu, da nočemo biti nikomur hlapci.
Tudi Žerjavovi demokratje poskušajo posnemati naše delo. Bogato plačani agent-je pridejo ter plačajo za par litrov vina, potem pa pišejo v »Jutru« o svojih velikih shodih. Liberalni backi pa verno verjamejo in si bodo delali korajžo do 8. februarja.
V svobodni državi . . .
Na naše shode pošilja vladni pritisk učitelje, da lam pišejo, kaj kdo govori. Liberalni učitelj se pač ne more odvaditi hlap-čevanja. Mi jih iz srca obžalujemo, da morajo zmeraj ubogati kot otroci v šoli, prav pa je, da pridejo na naše shode, se vsaj nekaj nauče. — Neprijetno delo imajo orožniki, ki morajo po vsakem shodu poizvedovati, kaj se je kje govorilo.
Kdo bo volil Žerjava!'
Kdor bo maral. Nekaj uradnikov, nekaj Vranglovcev, učiteljev itd. — torej ljudje, ki jih žene strah k volivni skrinjici.
Krogljica neodvisnega volivca se ne bo izgubila v to skrinjico, razen, če je kdo vost že tako zapil in ubil, da je že podoben svetopisemskemu nesrečnežu, ki se po svojem zločinu ni upal pogledati nikomur v obraz in je vzel vrv.
Kdo je — dr. Krarner?
Leta 1919. je bila Slovenija oropana za tričetrtine denarja. Izmenjali so 4 krone za 1 dinar. Takrat je bil minister iz Slovenije — dr. Albert Kramer. Po petih letih misli možakar, da je to pozabljeno in hoče v Bel-grad, da spet tako >krasno*: zastopa gospodarske koristi Slovenije kot jih je že enkrat. Mož je obenem vodja obeh liberalnih dnevnikov »Jutra« in »Naroda«. V teh dveh listih sedaj sam sebe ponuja. — Volivci v logaškem in kranjskem glavarstvu naj si dobro ogledajo to blago, da no bodo temeljito ogoljufani. Tudi tisti samostojneži, ki jih spet vleče srce k njih pravemu očetu Žerjavu, naj si dobro ogledajo, kaj izbirajo.
Samostojni v obupu.
»Ljubezen. ne zarjavi.« To poskuša stranka sumostojnežev. Eden za drugim padajo nazaj v naročje Žerjavu. Kot spokor-jeni grešniki se kesajo, da so ga zapustiii. Zato vodje samostojnih obupava jo. Ceio kandidatov niso mogli dobiti med seboj in so premotiii nekega Kočevarja Gliebe, ki jih še ne pozna. Pa tudi to ne bo pomagalo. Kočevarji so prepametni, da bi sedali na lim stranki, ki umira. Na svojih shodih poživljajo sedaj ostanke svojih zvestih, naj drže skupaj, da vsaj častno padejo na vo-livnom bojnem polju.
Premlad ali prestar kandidat?
O. Lenarčič, trgovec na Blokah bo šele avgusta 1925 star 30 let. S tem so pokazali samostojneži, da ne mislijo na njegovo izvolitev, ker mora vsak poslanec že dovršiti 30. leto, če hoče kandidirati. Zdaj se tolaži »Kmetijski list«, da bo dovršil 30 let, ko bo izvoljen. Tolažba je lepa reč, toda v tem slučaju prazna, kei* bo šele v avgrstn dovršil 30 let. Toda mi moramo dostaviti še tudi to: Kadar bo izvojen na listi SKS, bo dovršil še tudi Pašičevo ali pa Matuzale-movo starost.
Katera republika bo prava?
Sedaj imamo že dve Radičevski listi. Dva predsednika se bosta tepla med seboj, kdo je bolj pravoveren: Prepeluh in lesni trgovec Murn iz Kandije. Murn si je pač mislil : Ce sme Prepeluh kandidirati, zakaj ne bi smel tudi jaz? Oba mislita »s svojimi možgani«. — Sedaj se bosta ruvala, kdo jo bolj udan Radiču, pametni volivci pa bodo mislili po svoje.
Varno naložite sm denar v
Vzajemni posojilnici
v LJubljani, poleg hotela,Union4.
Obrestovanie najugodneje.
Posojila proti vknjižbi na posestva, proti poroštvu i. i d.
PD-SPETU I
_Mk_/iti
Manifest italiianske opozicije na narod. Vsled nasilja, ki ga izvaja Mussolini s fašistov-ki m i bandami nad italijanskim narodom, so izdali opozicion. po9'anci odločen manifest na naird. V tem menifestu brezobzirno obtožujejo vlado in njenega predsednika Mussnlinija radi zločinov nad narodom. Vladar se ne 'irži več zakonov, zatira nasprotno časopise, razganja »bode, pušča da fašisti nemoteno more in porigaio. Opozicija odklanja nove volitve pod vodstvom fašistovske vlade, ker bi zločinci tudi pri volitvah skušali zatreti svobodno voljo ljudstva. —■ Mussolini je pod vtisom odloo- \ nega nastopa opozicije volitve, ki jih je prvotno nameravat izvesti spomladi, odgc dil ra jesen.
Preganjanja in nasilja se v Italiji nadaljujejo po celi državi. Mussolini ve, da so dnevi fašizma šteti, zato uporablja za podaljšanje življenja svoie vlade nezaslišana nasilja, ki bodo pa kmalu pokopala njega samega.
Nemški državni zbor se je 5. t. m. sestal k prvi seji. Pri prihodnji seji bodo volili predsedstvo in razpravljali o predlogu komunističnih poslancev, da se izpuste nekateri zaprti komunisti.
Zveza z Romunijo proti Rnsiji. Naš zunanji minister Ninčič sklepa zvezo z Romunijo. Glavni cilj te zveze je ta, da bi naša država pomagala Romunom, kadar bodo Rusi zahtevali nazaj Besarabijo, ki so jim jo Rumuni na nelep način vzeli.
Narodu.
Zdaj vsiani! kličem narod ;,«/'. pripravi se na kruti boj, naj nič te ne plaše sovragi, naprej prot' zaieljeni zmagi.
Kot grom bobneči pred seboj glej! neustrašnih borcev voj: bojuje boj se vroč in silen za-te, o narod, odločilen.
In z njimi stopi v boj krepak; strt mora biti ljut sovrag bit' rešen moraš, rod teptani, v okove suienjsice vkovani.
Očetje vi in vsi možje, vse to naj mirno gledale da klet sovrag vam skvari deco. izdaja dom in vero sveto.
Svoboden mora bit' naš dom, to geslo naj doni kot grom. Pravica mnogo let teptana, je zadnji čas, da nam je dima!
Zato: ko bo volitev dan, možje in fantje, vsi na plan!! in v prvo skrinjico vrzite, ter s tem si usodo odločite.
A. S., Krška dolina.
V
d Le Se par številk prejmo Domolju-bovi naročniki, ako do konca tekočega meseca ne poravnajo naročnine za leto 1925. Kdor ne zmore celoletne naročnine, naj pošlje vsaj polletno, ki znaši 19 Din. Pohitite torej s plačili!
d Stanovanjska zmeda. Hišni posestniki marsikje nočejo priznati vladne na-redbe, da se stanovanjski zakon podaljša do 1. maja ter odpovedujejo stanovanja in povišujejo stanarino. S tem ee ustvarja zelo nevaren položaj in bi bilo zelo nujno, da se v tem oziru napravi red in se da pravica vsem: najemnikom in gospodarjem. Iz Osjeka se poroča, da so ondotni hišni lastniki odpovedali z novim letom silno mnogo stanovanj, drugim pa so zvišali najemnino na zlato veljavo ali pa še čez. Organizacija hišnih lastnikov je sklenila, da podaljšanje zakona za zaščito najemnikov do 1. maja ne prizna, da prostih stanovanj tudi ne bo več naznanjala stanovanjski oblasti, ampak da bo postopala po določilih starega predvojnega zakona. Najemniki so pa s svoje strani sklenili, da ne plačajo nobene višje najemnine kot postavno določeno. Kakor vse kaže, drvimo v stanovanjsko zmedo.
d Odvetniki v Sloveniji Pričenši z novim letom imamo v Sloveniji 191 odvetnikov, od teh jih je v Ljubljani 66, v Mariboru 30.
d Kardinalski zbor v Rimu v minulem letu 1924 ni izgubil vsled smrti nobenega svojih članov, kar je gotovo redkost v katoliški Cerkvi.
d Slepec iz Rusije peš v Lord. Te dni je došel v Francijo ruski slepi invalid 27 letni Peter Anhalt, da si izprosi ozdravljenja v Lurdu. Slepec je napravil vso dolgo pot peš, ker nima sredstev za vožnjo.
d Pazite na denar! Te dni je na ljubljanskem kolodvoru neki kmetski fant iz Bele krajine pripravljal denar, da kuni vozni listek. Pri tem.je prešteval denar, koliko ga še ima. V tem trenutku skoči preden neki zlikovec, mu potegne iz roke 8 bankovcev po 10 Din ter pobegne. Ujeli ga niso.
d Posnemajte! Iz Amerike je poslala ga. Ernestina Bric dva dolarja kot prispevek za šmarnogorske zvonove. Iskrena hvala in posnemajte!
d Pogorelo je gospodarsko poslopje posestnika Ludv. Majzelj v Dol. Lendavi. Zgorela je tudi ena krava in vsa krma in orodje. Škodo cenijo na 50.000 Din.
d Utonila sta v potoku Gračnica v Loki pri Žuzmu zakonska Suhodejčan. Ker so našli pri ponesrečencih ves denar za prodano kravo, ni misliti na kak zločin. — Glavno krivdo utegne imeti alkohol.
d Velika nesreča je zadela Ant. Debelaka v Denveru v Ameriki. Utonili sta mu dve hčerki, ki sta se drsali na tankem ledu pred domačo hišo. Oče ju je skušal rešiti, a je bilo že prepozno.
d Dve smrtni nesreči na zagrebški cestni železnici. Minoli pondeljek sta se pripe-
li lif-JSi' DMu
1S3
tili na zagrebški cestni železnici dve smrtni nesreči. Zasebni uradnik Danilov se je pripeljal iz neke veže na kolesu tik pred hiteči električni voz. ki ga je zgrabil in treščil na tla. Danilov je obležal mrtev z razbito lobanjo. Par ur nato je skočil med vožnjo z električnega voze zasebni uradnik Milan Winterhalter in pri tem padel tako nesrečno, da je uro nato na svojem domu umrl.
d 340 kaznjencev imajo sedaj zaprtih v mariborski kaznilnici. Če pojde tako dalje, bo poslopje kmalu premajhno.
d Vihar na Blokah. Dne 5. t. m. smo tu imeli silen vihar, ki je valil z grozno silo in naglico silne oblake čez naše Bloke. Vso svojo silo je pokazal pa tudi na strehah hiš in gospodarskih poslopij. Nekaterim streham je samo >rebraf pretipal, druge je pa neusmiljeno razkrival. Razume se, da je strešna opeka letela vsenavskriž, slama pa se je raz strehe valila kar v celih šopih, tako da imajo gospodarji občutno škodo.
š Vihar v Celju. Od sobote do pondelj-ka je bil v Celju hud vihar. Pometal je s streh opeko, polomil napisne table in po-ruval mnogo dreves. Napravil je mnogo škode.
d Fantje, v društva, ne pa v oštarijc! Na Štefanovo so se stepli fantje iz Nove-cerkve in Socke pri Celju. Prepir so imeli še od sv. večsra. Fantje iz Novecerkve so čakali one iz Socke med desetim opravilom v krčmi in so jih odhajajoče napadli z noži in koli. Eden je sunil svojega nasprotnika, a je pri tem zadel poleg idočega mirnega fanta, tako da se je zgrudil na tla in po par minutah izdihnil. Zdravnik je ugotovil, da ga je zadel nož v vratno vretence in ga smrtno nevarno poškodoval. Vsa zdravniška pomoč bi bila zaman. Drugega so tudi oklali, da je umrl čez dva dni v bolnišnici v Celju, Enega so pa težko ranili. Storilci so sicer pobegnili, toda so jih orožniki takoj polovili.
d Dva nevarna vlomilca aretirana. V Linčevi vasi na Koroškem so aretirali povodom nekega vloma dva vlomilca in sicer Antona in Alojzija Anžurja. Obsežna preiskava je ugotovila, da sta oba zloglasna tatova in skrajno nevarna vlomilca, ki imata na vesti že nebroj raznih predrznih vlomov in tatvin. Doma sta iz Sp. Zadobrove pri Ljubljani in se potikata že delj časa orez posla po Jugoslaviji in Avstriji. V njihovi družbi je bil dalj časa tudi zloglasni nevarni vlomilec Peter Prime iz Dola, ki je sedaj zaprt v Celovcu. Kradli so vse, kar so dosegli in so tihotapili ukradeno blago v Nemško Avstrijo. Tam so svoj posel nadaljevali, kradli in goljufali in če so jim postala tla prevroča, so se zopet vrnili v Jugoslavijo. Končno pa so omenjena bratca aretirali v okolici Celovca. Anton Anžur je vrh tega še pobegli kaznjenec in ima odslužiti še precejšnjo kazen.
d Grozna posledica šale. Minuli teden rje v Delti pri Sušaku s kolom pobil
svojega tovariša BuŠkina delavec Prclec. Prvi je pred nekaj dnevi v šali svetoval tovarišem v gostilni, naj ubijejo Prelca, Nekoliko omejeni Prelec je smatral to šalo za resnico in se maščeval nad tovarišem,
dPomiloščen ruski morilec. Pred mariborsko poroto svoječasno na smrt obsojeni 50 letni Kus Černijenko je bil te dni pomi-loščen v dosmrtno ječo. Kakor znano, je ta morilec onečastil in zadavil ženo svojega gospodarja, njenega otroka pa obesil.
d Grd umor. V pondeljek, dne 5. t. m. so dobili v Celju na hribu Sv. Jožefa umorjeno mlado žensko. Baje je sla v nedeljo zvečer ali pa v pondeljek k spovedi in jo je pri tem nekdo napadel. Bila je zabodena z nožem in privezana na drevo.
d »Naš dom« št. 1. letnka 1925 je izšla in ima tole vsebino: Sveta noč, Božična prošnja, dr. Josip Hohnjec: Idealizem ljud-sko-prosvetnega dela, Dekliške zveze v Italiji, Pesem, Društveni prostori, Od Zagreba do Plitvic, Kralj noči, Z novim letom na novo delo, Pod vaško lipo, Drobiž. — >Naš dom< izhaja v Mariboru, Aleksandrova c. 6 I. nadstr. in stane celoletno samo Din 12.50.
Razpis nagrad. Opozarjamo na tozadevni oglas tvrdke »Elra«, d. z o. z., Vit pri Ljubljani. Ne zamudite prilike!
DOLENJSKE NOVICE.
d Politično gibanje v novomeškem okraju. Splošno navdušenje za SLS. Na-! sprotniki s svojimi shodiči ne dosegajo nobenega zanimanja, ali jih pa ljudje temeljito zdelajo. V Hrušici (stopiška fara) je Štangel iz Novegamesta zvedel, da nimajo Zerjavovci nič iskati med slovenskim kmetom. Posestnik Brulc mu je bral levite, da je bilo veselje. V Birčni vasi se je 21. dec. vršil lep shod SLS. Neki Udovč mizar iz Reeerče vasi, je hotel pokazati, da bi rad zaslužil kaj pri Žerjavu. A ljudje so mu na njegova vprašanja odgovarjali tako, da ni vedel kam. In ta revček se hvali, da je razbil shod, ker so slučajno morali govorniki SLS po končanem shodu takoj na vlak. — No, Udovč, le bolj ponižno; takih junakov se pa ne bojimo. — VSent Petru kljub največjemu trudu ne morejo dobiti moža, ki bi stražil samostojno skrinjico. Tudi dolenjski kmet je mož na svojem mestu.
g V Novem mestu na sejmici 5. jan. so plačevali sledeče cene: Debeli voli za kg žive teže Din 11.25—12.50; krave Din 8—9; teleta Din 12.50—14; pitani prešiči Din 14 do 16; mladiči par Din 225—300; 3 mesece stari Din 400—450. Kupčija slaba. Živine malo. Ker je živina v Karlovcu mnogo dražja, so se pojavili na dolenjskih semnjih hrvaški kupci.
d Soteska. V ned. 4. t. m. se je vršil pri nas shod SLS. Govoril je dr. Kulovec. Pojasnil nam je politični položaj in videli smo, kako nas je g. Kline res prav po a~>e-rikansko vlekel za nos. Dali smo se varati njegovim sladkim besedam. Zananrej hočemo misliti s svojo glavo. G. Kline, ki hoče biti najboljši kristjan, a za duhovnike nima druge besede kot far, naj bo lepo pri miru, ker sedaj vemo kdo je naš škodljivec. Udeležili so se shoda vsi občani polnošte-vilno in poslušali poročilo g. poslanca z navdušenjem.
d Velik požar. Na Sinjem vrhu so v soboto 3. t. m. dopoldan zažgali otroci na skednju št. 32. Otroci so bili sami doma, ker je mati-vdova sla po drva. Ogenj se je silno hitro razširil, posebno ker je pihal hud veter, ki je nosil ogorke in iskre v do dve uri oddaljene Vinice. Ogenj je uničil 25 poslopij. Škoda je ogromna, zlasti ker so bili posestniki nizko zavarovani, nekateri pa sploh nič. Prihitela je požarna bramba z Vinice, zmanjkalo pa je vode v vodnjakih. Beda je silna, pomoč nujno potrebna. Darove sprejemata župni urad in županstvo na Sinjem vrhu, p. Vinica, Belakrajina.
d Nagla smrt. Na graščini Bajnof pod Trško goro je umrla 31. decembra na možganski kapi gdč. Marija Germ sestra graš-čaka Germa. Pri polni moči stara 30 let se je zgrudila sredi dela in je bila mrtva v par urah. Bila je družini in delavcem dobra gospodinja. Pokopali so jo na novomeškem pokopališču.
d Nepreviden voznik. Ko je bila sej-mica v Novem mestu 5. t. m. je peljal po poti na sejmski prostor Globevnikov iz Bršljina voz prsti od Udovčeve delavnice. Vozil je hitro, da so se mu ljudje komaj izogibali — zadel pa je v Marijo Vovk ženo posestnika iz Suhadola pri Brusnicah z ojem v trebuh. Žena je šla sama v bolnico, a je drugi dan vsled notranje krvavitve umrla.
d Stara puška. V Herinji Va3i fara Šentpeter je prišel na sveti večer k Janezu Zoretu Franc Jožef 17 let star fant in je s-zel pri njem starinsko puško. Zunaj je vstrelil, c se je puška razletela in ga na ueč krajih ranila. K sreči ni nobena poškodba težka.
d Roparski napad pod Gorjanci. Martin ffralj doma iz Zajčjega vrha in Jože Hro-vatič iz Dolža sta se vračala zvečer 5. jan. iz Novega mesta. Med Orehkom in Zajčjim vrhom na Lazih jima stopita na pot dva maskirana moška ter zahtevata s samokresom v rok? denar. Vzela sta jima listnice in čez 3000 Din. Eden roparjev je bil visok vitek, drugi pa majhen močan, stara nekaj čez 20 let. Napad je čisto kakor pred mesecem v Bršljinu.
MED BRATI IN SESTRAMI.
Zlatomašnik dr. Gregorčič V nedeljo je obhajal svojo zlato sv. mašo dr. Anton Gregorčič, profesor bogoslovja v pokoju v Gorici. Slavljenee je bil svoje čase državni in deželm poslanec, deželni odbornik in namestnik deželnega glavarja na Goriškem. Velezaslužnemu gospodu želimo še mnogo let!
Nov občinski komisar v Idriji. Dosedanji občinski komisar v Idriji general Caste-lazzi je odstopil. Na njegovo mesto pride prefektivni uradnik de Beden iz Vidma.
Fašistovski razgrajači v Trstu. Pretekli pondeljek so priredili tržaški fašisti velike demonstracije po mestu. Skušali so vdreti v uredništvo nekaterih nasprotnih listov, kar se jim pa ni posrečilo. Nato so pa vdrh v neko kavarno, kjer se zbirajo republikanci, in so vse razbili.
Tobačna tovarna v Puljn. Te dni so otvorili novo tobačno tovarno v Pulju in »prejeli prvih sto delavk. Sčasoma nameravalo tovarno znatno razširiti.

IZ PREDDVORA.
{Liberalno pijančevanje.)
Tukajšnja učitelja, zlasti Inkret, sta nabirala po vsej fari darove v denarju in deske za napravo »šolskega odra«. Oder je postavljen v gostilniški dvorani pri Wurzbachu in izročen »vzgoji in omiki« mladine. Tako se je vsaj poudarjalo pri otvoritvi. — Vse pa kaže, da |e namen »šol. odrov« posebno ta, da zvabijo liberalni učitelji nerazsodne ljudi v liberalen tabor. — Na Silvestrovo so priredili oa solskem odru gledališčno igro. Igrali in peli so na njem nerazsodni fantje in dekleta, zapeljani po Inkretovi prilizcjenosti in zatrjevanja, da politiki nima s šol. odrom nič opraviti. Igra se je pričcU ob pol 9 zvečer in je traiala črez pol-o*. Potem so se spravili godci ra šolski oder, pr-d odrom so pospravili kloni in priredili ples, ki je trajal skoro do 4. ura zjutraj, dasi so imeb licenco le za eno uro Jod okraj. glav.). Da cl bilo brez pijančevanja in kalen-i nočnega miru po vriskanju vimenih ali pijanih udeležnikov, se razume. — Tako se širi od šol. odra »vz<»o'a in omika«. Inkret, prijatelj zabave, sme upati, da debi knalu kako bolj odlično službo, kjer bo moijel svoje »lepe zmožnosti« (pa ne učiteljskih!!) še vse lepše razviti. V ta camen je seveda potrebno, ca obreliuje Orle, da se njegova »vnema« »za dobro stvar« še bolje pokpže. Kdor zna, pa znal Prihodnjič več, pa tudi nekaj o iskrenem pnjatehu Inkretovea?, Kvedm, Sokola, loven brez orož. in lovske karte, z vojaško puško v roki, Id se javno hvali s tem, da že 12 let nič ne moli. Gliha vkup Strihal
POPOTNIK IZ KRŠKE DOLINE.
(Razno.)
Po dolgem času sem zopet obiskal svoje prijatelje v Krški dolini, Ij norega mesta me je pripeljal avto do Križaj*. Tu Izstopim ter pogledam malo k gostilničarju Naletu. Kot staremu znancu mi začne takoj z jezo pripovedovati, kakšni roveži so gostilničarji v cerkljanski občini radi visoke užitnine na alkoholne pijačo. Nasmehnil sein so, ker mu je takoj že gost pri drugi mizi lepo pojasnil, da radi užitnine Se ni bilo rubežni med Poljane! in ne Gorjanci, pač pa žo radi neznosnih davkov, ki jih nalaga centralistična vlada. — Brž Jo mahnoai preko Krke v Sv. Krli. Tu zvem, da so pri zadnjih ponovnih volitvah pošteni kmetje zmagali ter celo napredovali ob volitev v poletju. Naši so si izvolili za župana poštenjaka kmeta Andreja Colariča iz Sv. Križa. Združenim Žerjavor-«em tir lnžikmetijacem — ki so se za enkrat spremenili v agrarno reformisie — pa noben pošten človek več ne verjame. — Na cesti proti Cerkjam •e mi pridruži neki bribtcu fant pa mi obširno pripoveduje, kako lepo slavnost so imeli v Bušeči-vasi, kjer so 16. nov. slavili 25 letnico ustanovitve ljudske šole. Začeli so z malo enorazrcduico, a danes imajo lepo šolo s 3 razredi. Ljudje so pa tudi veseli, ker ima ta šola tako dobrj učiteijstvo. Bog ga živil — V Bušečirasi »a tudi videl, da je kovaški mojster Ivan Kluu prenovil rtaioJ -viio bu-
P5


mzrwrm
n Jožica pri Ljubljani. V nedeljo, dne 18. januarja ob 3. popoldne priredi pevsko društvo »Zora« koncert. Ker je Cisti dobiček namenjen za spomenik v vojski padlim in umrlim rojakom, so vsi vabite k obilni udeležbi. Koncert se vrši v Društvenem domu.
n Blaž Potočnikova Čitalnica v Št. Vidu nad Ljubljano priredi v nedeljo, dne 18. t. m. ob 6. zvečer v Ljudskem domu I. prosvetni večer t skiop-tičnim predavanjem o Dalmaciji ter • petjem, tam-buranjem, kuplett. deklamacijami itd. Vabljeni vsi prijatelji k zanimivemu predavanju,
šeške toplice, ki imajo znatno zdravilno moč. — Med potjo tudi opazim, da je okrajna cesta Bušeča vas—Malence precej zboljšana od lanskego leta. Poprasam, kako je s stroški. Odgovor: »Ko je lansko leto sk;';el za nasipavanjo okr. cesto kruevski Žerjavov sai-.iostojncž Kodrič, jo prišel kubični meter še enkrat dražji kot pa je letos!« Čudni prijatelj davkoplačevalcev I — Prodno se poslovim od Gorjanccv, pogledam še za hip k svoji stari znanki gostil. Dobravčevi uiami na Pirošici. Takoj so so pošteno prizeksali ter pozabavljali čez te nesrečne kmetijace in agrarce, ki so postali iz državotvor-nožuv kar naenkrat Prepeluho»i republikanci. Kakor sem spoznal iz njene govorice, ji ni prav nič všeč, da so je na dan križevskih obč. volitvah nosilec listo agrarccv Rudi Golob tako grdo izpozabil napram cerkljanskemu g. kaplanu Tomažinu, ki neumorno dela za Bplosen dobrobit Krške doline. — Še par korakov čez most in sem v Cerkljah. Takoj mi povedo o krasno uspelem dvodnevnem zdravstvenem tečaju, ki sta ga na prošnjo Prosvetnega društva v Cerkljah imela 13. in 14. dec. gg. zdravstveni nadzornik dr. Ivo Pire in oficijal Leopold Puhar iz Ljubljane. Štirikrat je bila velika dvorana Kat. doma natlačeno polna. Pravijo, da bo i novim letom vsaka resnično napredna družina naročila mesečnik: Zdravje-Prerod, ki letno ne bo več stal kot 2 litra vina Tičonovega rdečega in en dinar. — Hitro se poslovim ter jo odkrešem proti Leskovcu. — O tem pa drugič! — Vsem poštenim Poljancem in Gorjancem srečno I. 1925.!
FARA OB KOLPI.
(Politika in še drugo.)
Na Štefanje se je vršil pri nas Bhod SLS. Poročal je naš poslanec g. škulj. Zbralo se je zelo veliko število naših mož in lantov, ki so pazno poslušali in sledili besedam g. poslanca. Obrazložil nam je delo in uspehe Jugoslovanskega kluba v Davidovičevi vladi in vzroke, zakaj so morali odstopiti. Gospod poslanec je žel burno odobravanj« med vsem govorom. Na koncu govora smo enoglasno izrekli zaupnico vsemu Jugoslovanskemu klubu. Končno se je g. poslancu zahvalil še g. Jakšič, predsednik fcrajnega šolskega sveta za podporo 120.000 kron, katero smo prejeli za popravo naše šole. — Za volitve so naši možje in fantje, kolikor jih je pač še doma, zelo navdušeni. Pokazati hočejo, da so zavedni Slovenci, kljub temu, da so neposredno ob hrv aški moj). Gospodu Prepeluhu ne cvetejo r našem kraju rešice, četudi se trudi in se inuči njegov oproda — radičeiec — Kristanič, ki pobira podpise od hišo do hišo. Bilo bi še kaj smeha s tem človekom, da ga niso v soboto aretirali orožniki in odvedli v Delnice. Nacionalni blok z g. Sajovicem na čelu pa ne pride sploh v poster v našem kraju, ker ga predobro poznamo. Položaj torej je pri nas izboren za SLS. Škoda je le, da ne bo naših moi ob volitvah doma, ker so zopet odšli na Hrvatska •n Slavonijo. Sknpno šteje naša občina 417 volivcev, a doma jih je le okrog 200. Dobro bi bilo, da bi tudi ti prišli ob volitvah domov in da pokažejo svojo zvestobo SLS. — Na novo leto in pa naslednjo nedeljo je uprizorilo Kat slov. prosv. društva v Fari igro »Babilon«. Udeležba je bila obilna. Želeti bi bilo še v bodoče kaj sličnega. Onim pa, ki nameravajo društvo uničiti, svetujemo, naj nikar ne poskušajo tega. Za danes dovolj.
V BELI CERKVI IN ŠENTJERNEJSKEM
MAHAROVCU
mislijo nekateri prodreti z republiko. Ali mislite, da bo res šlo? Vprašajte vendar Prepeluha, naj vam pove, kako misli republiko doseči. Ne bo vara mogel povedati. On dobro ve, da so vse to le prazne besede, njemu je le za mandat, ki inu ga SLS ni hotela dati. Zakaj bi bili tako nespametni, da bi na ljubo enemu človeku in na njegove lepe obljube, ki jih ne bo mogel izpolniti, rušiti enotno rtljo slovenskega naroda, ki hoče po SLS d.j>eči samoupravo in se otresti vseh izkoriščevalcev. Kdor hoče sebi dobro, bo volil s SLS, čeprav bi na v vsoh posameznostih ne ugajala, ker samo ta stranka ima program, ki odgovarja potrebi naroda in U je tndi dosegljiv. Stranka pa, ki obljubaj« kaj ■»■ mogočega, se ne sine prištevati med resna.
IZ BOŽJAKOVEGA.
(Koga bomo volili.)
Preloženi teden je med nas Božjakovske iante prišel uaš sosed Bajuk, župan žalostnega spomina. Itekei nam je: »Fantje, zdaj boste volili. Pazite, da boste pravi Saj znate, kje je prava stranka. Jas sem velik in v moji senci se boste lahko hladili.« Da, da, g. Bajuk, res ste veliki, pa ondaj, ko je bilo treba v svetovni vojski našim očetom, oriroma bratom in sosedom dajati senco, je niste imeli, čeprav niste bili ondaj nič nižji, ampak ie višji, ker ste bili župan. A sence niste imeli. 6. Bajuk, kaj, i Vami da bi šli? Z Vami, ki ste prvi in edini Be-lokranjee pred nekaj leti šli na Vivodinjo častit in pete liza t Pribičeviču? Ono nam fantom pove, kje je prava stranka in kam bi mi šli volit. Niti s Vami, niti s Radičevci, nek v SLS vedno. Pa brez la-mere, gospod Bajuk! Ali ni neumno agitirat ali ia SKS ali SDS ali SR8 t kraju, kjer je Jože Nemanič, bivši inpan in poslanec na najboljšem glasa? »Zdaj povemo Vam (o, da Nemanič poslanec naš bo.«
ŽUŽEMBERK.
(Sijajen shod naprednih strank.)
V tem volivnem boju se malo sliši o liberal-lih shodih po deželi, sat o smo mislili, da bodo tudi tam prizanesli i njim, toda motili smo se. Žerjav je naročil našemu naprednemu generala, naj se pri leh volitvah gotovo dobro postavi, potem mu je zagotovljena še bolj mastna služba, kot jo ima pri nas. Zato je veljalo postaviti se! In res: Za nedeljo pred Božičem so naznanjali veliki plakati po trgu, da bo popoldne skupen shod vseh naprednih strank, namreč demokratske, radikalne in samostojne. Pred lerkvijo je ta velikanski shod »klical tudi občinski sluga s pristavkom, da pride no. shod jsam minister Znpanič«. Shcd je bil sklican v sokolsko >štalo«, kamor bi tudi najbolj spadal po »duhovitosti« govorov. Pa je že smola- Kdor zaide h Polajnarju se osmoli, posebno, če je njerov orjunski ali sokolski brat. In ker so se hoteli ti pred shodom okrenčati sa morebitna polnejša junaštva, jih ni bito več spraviti it oštarije. In tako je »štaia« zaitonj čakala zborovalcev, shod se je vršil v Polarnarjevi gostilni, pa še ta ni bila polna, četudi se je zb.ala skupaj vsa žniemberška In dvorska naprednost. Pač, radikali po večini niso hoteli zraven, ker so pri vhodu zapazili Hofkota kako je s sladkim nasmehom sprejemal gosto in jim podajal roko. Najbrž je sprejemal častitke k umni ob.,odbi. Dostojni ljudje bi si morali brisati roko, v katero bi bila segla njegova, nato jih raje blizu ni bilo. Prvi je nastopil tajnik demokratske stranke dr. Rape. Prc-ndeval je stare fraze ir Jutra in Domovine. V vol ure jfl končal ia odfrčal t avtomobilom. Za njim so zborovale! pričakovali »sauega ministra Zuoa-ničav. Pa je mesto njega nastopil nek drug napredni agitator Delman it Ljubljane, ki je govoril tako surovo bi prostaško o duhovnikih, o cerkvi in molitvi, da se je vse (grajalo. General Carli jc uvi-del, da mu taki govori ne bodo pomagali k uspehu, zato je stopil »» govornika in ga enkal ia suknjo, ieš »ne tako, ne tako«. Govornik je pa razumel: »le tako, le tako«, pa je še bolj robato kvantal ia svinjarij. Slednjič je končal z značilnim pozivom: »Volite kogar hočete, samo farja nikar!« Vspeh govora je bil ta, da je še najbolj »osmolenim« pregnal vsak apetit in so jo precej po shodu potegnili iz gostilne. Vodja dvorskih samostojnežev bi imel na poziv notarja Carlija prebrati neko izjavo ▼ ime-nn kmetske samostojne stranke, pa jo je odklonil Ješ: »Kar ti beri, saj je vso en dr..« No, to je bil res, ves ta Carlijev shod. Vesel je bil samo učitelj
n*lv«»l IrS - —.	__J II l « r.	•	.
hovitostmi«!
BOROVNICA. (Volimo gibanje.)
Pri na« je sedaj prav prijetno, ker so volitve. Borovniški glasovi so zelo dragoceni in odločilnega pomena ra eelotni izid volitev, zato se za nje tepo vse stranke in vsi kandidati Prišel je nam g. Pre-peluh in ustanovil republikansko stranko. Za njegov prihod jo bilo So vse pripravljeno: izvoljen je bil že predsednik borovniške repnbliko. Ljudje a« se hodili kar trnmoma zapisovat k njemu t republikanski raj. Da pa ne bi kdo zgrešil k njemu poti, eo neki dobrohotni ljudje napravili posebni kažipot, ki kaže naravnost v prestolieo predsednika republike. Ponudili so nam pa takoj naslednji praznik samostojno štiripernsno deteljic«, ki Da ni imela 6* /
posebne sreče, ker je pri na* samostojno deteljo i pobrala zimska slana. Da nas niso pozabili sam g. ' minister po milosti PašHevi Žerjav a svojim kandidatom, z likerji in gospodarskim programom, je popolnoma umljivo. Zadnjo nedeljo nas je kmetsko-delavski republikanski blokaški kandidat vpeljal v sladkosti sovjetske republike. Ljudje sc vdeleinjejo v>eh teh shodov in debelo gledajo, kakšni falotjc, brezvostneži, tatovi in morilci so dr. Korošcc. in naši poslanci in sc čudom čudijo, zakaj da niso že vsi 1 pobešeni in postreljeni, ker vsaj tako jih slikajo vsi nasprotni govorniki. Zraven se jim pa odpirajo oči, ko primerjajo lepo uspela shoda našega kandidata g. Smodcja z njegovim troznim in mirnim nastopom. Zravon pa po tiheir sklepajo, da bodo šli vsi v boj za samostojnost Slo mijo in volili našega kandidata g. Smodeja.
KRA&NJA.
(Dva shoda.)
Dne 4. januarja jc Pucljeva SKS naredila jako klavern shodek v Pavlctovi gostilni, ki bo svoje-časno gotovo dala gostoljubno streho in šo raje s ferkeljčki napolnjene mize tudi Žerjavovi SDS. Da se j« Pucljcv govornik obregnil ob SLS, je ha-moobsebi umevno, vendar vseh laži iz brczmiselne štiriperesne brošurice se ni upal ponoviti iz straha pred navzočimi pristaši SLS. Prav narahlo jc Pucljev govornik pokritiziral tudi Žerjava in njegovo stranko. Tedaj pa je vstal eden najbolj kričavih centralističnih prig;injačov, učitelj Germck, in vskliknil: »Vsaj smo mi enol« In Pucljev pogumni govornik je v sramežljivi zadregi zardel, kakor dekle, ki se navidezno hoče rešiti grešnega objema. Resnično, Pueljova in Žcrjavova stranka sta bili in sta še vedno eno, to vedo že vrabci na strehi. Žerjavov! stotisoči so rodili Pacljevo stranko, to pa zato. da so žerjavovci in samostojneži mogli skupno izdati slovenski narod velesrbskemu centralizmu in korupciji. No, silno razredčeni pristaši Ger-mekovi pa ne vedo, ali so »on« ali »ena«. — Kako vse drugače je potekel shod SLS v nedeljo 28. decembra! Po deseti sv. maši so mnogoštevilni poslušalci vztrajali in z napeto pozornostjo poslušali govornika SLS do ene popoldne, in se razšli, trdno odločeni, dne 8. februarja vreči kroglico v prvo skrinjico, to jo skrinjica SLS. katere poslanci se tako hrabro borijo za obstoj in svobodo Slovenije.
PREDDVOR.
(Odgovor ua obrekovanja.)
Jutrova 303. številka napada meno in si ne upa povedati mojega imena. Zato sc predstavim sam. Resnica je bila, da sem od prenapornega dela pred Božičem zaspal v cerkvi pri spovednici. In še to pri zadnjem delu polnočnice. Kdor mi dokaže, da sem bil pijan, mu dam žepno uro a zlato verižico. Kdor mi dokaže, da sem zaspal v spovednici g kaplana, mu dam iOOO Din. Podla laž je in obrekovanje, da so bili nekaj dni preje Orli tako pijani, da celo k sv. spovedi niso mogli. Naš č. g. kaplan, ki mu gre vsa čast, da tako vestno izvršuje svojo dušnopastirako službo, ni prodajal Domoljuba po hišah kot kak kolporler, ainp&k je šel naročnike nabirat. Da bi Bog dal naši slovenski domovini obilo takih duinih pastirjev, ki delujejo za dušni in telesni blagor in za prospeh slovenskega naroda. — Franc Kažtrun, Vovkov.
ST. JERNEJ NA DOLENJSKEM.
(Shod SLS.)
Vol i v ni mobilizacija je v polnem teka tudi pri nas. Na sv. Treh Kraljev dan sta imela gg. Sušnik in Baje shod. Udeležba je bila sijajna; društvena dvorana je bila veliko premajhna za mase volivccv. Dve uri je trajal shod in oba gospoda sta nam jasno opisala delo ljudskih in protiljudskih poslancev, ljudske in protiljudske vlade, čutimo pač le prebridko vsi, koliko hudega se je zgrnilo nad nas v teh par letih - in gg. sta nam pokazala malika, ki je bruhal in še bn.lia na nas vse to zlo — zlokobni centralizem. Povedala sta nam obenem, da so predstoječe volitve boj na življenje in smrt temu maliku. Kdor bi še glasoval zanj, ta mora biti r resnici ali bodak, ali pa plačan Judež svojega ljudstva. Bilo je na shoda tndi precej nasprotnikov, a videti je bilo, da se pač tudi od teh nihče nočo več navduševali za korobač, ki tepe nje Isto-tako kot nas. Zato je pa bilo vse mirno, že izvza-merno neko človeče, kj j„ 1Jajbrf pljano tan,„ n(_. kaj časa neke nesmiselnosti, kot pač tnli šnopsr.r, k m« ni prijetno v družbi treznih ljudi. Ko pa jo bila dana aa glasovali« zanpniea 81». ie bilo vsa
za — in nihče proti. Možje, dne 8. februarja pa vil v skupno fronto proti centralističnerai maliku!
IZ KRŠKE OKOLICE.
(Samostojen ahod.)
Pri Sv. Duhu so imeli 4. januarja liberalno-saniostojni shod, ki je Upadel nad pričakovanj« klaverno, da cclo mi nismo tega pričakovali. Nam pa je koristil, ker smo spoznali, s kakimi lažmi deluje la liberalno-samostojna slranka in jo bomo zato še bolj zapustili. Skoda toliko truda sa stranke, ki so kmeta vedno samo drle in ki so nam prinesle centralizem, ki nas bo gospodarsko popolnoma uničil. Mi smo spregledali in 8. lebruarja bom« vrgli kroglice v prvo škrinjico. Takrat pa bo pri nas zopet zvonilo, toda k pogrebu ^Domovinske« stranke.
TREBELNO.
(Shod SLS.)
23. decembra smo imeli shod SIjS, na katerem sta poročala poslanec Sušnik in g. župnik Baje«, Cdolcžba je bila proti vsakemu pričakovanju v«-lika. Velika dvorana je bila natlačeno polna kakor še nikdar. G. poslanec je s svojim stvarnim govorom očrtal tnačajno delo naših poslancev in nas v dno duše prepričal, da je naša edina pot v SLS. Niti eden ga ni v poldrugo uro dolgem govoru motil in nihče vin ni mogel, kljub pozivu, ugovarjati ali mu dokazati, da je naš spoštovani g. poslane« kaj zakrivil v času svojega poslanstva. Naš enote* sklep je: on ntora ostati naš poslanec, ker ga cenimo kot mola poštenja in vestnosti. G. župnik Ba-je< nam je predstavil petere ženine, ki ae nam ponujajo. Mi Trebcljani smo jih ie preje poznali, saj g. Pucelj, kakor tndi namestnik g. Prrpeluha sta nos že obiskala. Poznamo jih, zato it« pri na« 1« klavrno opravila, ker nista vredna našega zaupanja v teh vainih časih. Naš ženin ho SUŠ, ki ima »•dini neomadcževiiii pušelc in le njemu bomo podali 8. februarja roko.
DEV. MARIJA V POLJI;'.
(Liberalni ahod.)
V nedeljo, dne 11. t. m. smo bili Poljci tak« srečni, da smo imeli v svoji sredi v gostilni Leop. Kuharja Žerjavovegit kandidata za ljubljansko okolico g. Zehala. Poslušalcev polna gostilniška soba, njegove pristaše bi pa lahko na prste seštel. Na* mnnoma se ni hotelo preprečiti shod. Ker je vedeL da govori drugim pristašem, ni posebno napadal stranke, delal se je nestrankarja. Razvijati je začel program in v krasnih besedah zidal gradove v oblake. Pa kako se je gospod kandidat priporočil delavcem! — Ni pa mogel dokončati, ker je moral nad eno uro odgovarjati na razne medklice in ug^ vore nasprotnih strank. Mi delavci dobro poznam* Žerjavov« ljubezen do delavcev, povemo le eno. Oi 70.000 delavcev, ki so zavarovani v Sloveniji, gr« denar po zaslugi Žerjava v Zagreb in od tam v bel-grajske banko. To vevški in zaloški delavci ne pozabimo. Veliko skrb jo kazal za obrtnike. Toda poljski obrtniki tudi fe niso pozabili, da so Žerjavovci bili v vladi, ko so se izmenjale štiri kron« v on dinar, in še celo deset kron bi bili priprav-Ijeni dati. kot je razložil sam g. dr. Kukovec, takratni liberalni minister. Kmetom je slikal, kako gro»> ne davke da plačujejo, kmetje so se smejali, ke» niso še pozabili, kdo je bil tisti, ki je glasoval sa finančne zakone pri proračunu, kdo je glasoval s* zvišanje zemljiškega davka, n taksni zakon — ali ne PPŽ vlada?! G. kandidat jo mislil, da govori analfabetom, pa poljci imamo časopisov na eente. Mi poljski volivci dobro vemo, da ze bo vsem stanovom bolje godilo le tedaj, ako bomo na svoji zemlji svoji gospodje in sami razpolagali e našim denarjem. V avtonomni Sloveniji je naša bodočnost, v centralizmu pogin; centralistični režim danes kolje Hrvate in uničuje Slovence. Poljski farnni-volive! bomo kot en mož spustili naš« krogljice r prva skrinjico, v skrinjico reda, zakona, pravice in mira, Pk m",g?ri ie pli(,° S- Zebal vsak dan po tri ur« Jhod držat. Tak« se je končala ta demokratska reklama v Polju.
Ia. Amerika
ie imenuje lina rujava kolenina, Izdelana Iz najboljšega ameriškega bombaža — Po trikratne«
pranju postane snežno bela V zalogi pri A. fc E. SKABERNE - Lhibllana. Mestni b< i*
w

POLITiCni • 2HPISKI
_mi
p Kandidat SLS za Ljubljano jo dr. Korošec. Njegov namestnik je urednik Fran Terseglav.
p Zborovanje načelnikov opozicije. Dne 8. januarja so imeli načelniki opozicije v Belgradu sejo, katere se je udeležil tudi dr. Korcšee. Vršila se je tri ure. Posvetovali so se o novem položaju po razpustu Radičeve stranke. Sklepi se drže v tajnosti. Pač pa so načelniki opozicije objavili protest proti strašnim nasiljem, ki jih vrše državni tatovi nad volivci zlasti v Srbiji in na Hrvatskem, dalje načelniki najodločneje ugovarjajo proti nepostavnemu razpustu Radičeve stranke, proti nasilni izključitvi vseh Hrvatov iz političnega življenja, proti postopanju sodišč, ki nasilno odklanjajo pravilno vložene kandidatne liste, ter proti uničevanju temeljnih državljanskih pravic, p Žerjavovski shodi. Stranka sloven-. skih iškurijotov je začela prirejati shode. Na te shode pa pride povprečno po pet ljudi, malokje se posreči več ljudi ujeti v kaki stranski gostilniški sobi, pa še tisti so večinoma od drugih strank. Juda Iškarijot ne bo našel mesta med Slovenci, ki so pre-pošieni, da bi se mogli omadeževati s tako stranko.
p Tepeni iškarioti. Žerjavovi učitelji so po ukazu iz Ljubljane prignali nn shod SLS pri Sv. Križu nad Mariborom krdelo pretepačev. Naši fantje so zavihali rokave, pljunili v roke ter jih pometali po hribu navzdol, da je bilo veselje.
p Strašila propalost velesrbskih nasil-nikov. Radičevo stranko so razpustili ter Kadiča ia nebroj radičovčev so zaprli na podlagi listin, o katerih se je sedaj pokazalo, da so ponarejeni in da so jih podtaknili velesrbski državni tatovi sami. Vsa zadeva z Radičem postaja evropski škandal in vse inozemsko časopisje se čudom čudi, kako se more v evropski državi najti kai takega. In ti velesrbski tatovi usiljujejo pri nas svojega kandidata dr. Žerjava. Ali smo Slovenci res tako propali, da bomo tako zaljenje celega slovenstva ,ki je v dnu svoje duše pošteno, nekaznovano prenesli.
p Hrvatski zapori so prenapolnjeni z Hadičevci. Pašič, Pribičevie in Žerjav delajo čisto po vzorcu svojega italijanskega pri-jatel ja morilca Mussolinija, bodo tudi po njegovem vzorcu izginili.
p Odpor hrvatskih kmetov. Pribičevi-ceva stranka je hotela prirediti shod v vasi Trg pri Karlovcu. Pa so pritisnili od vseh strani kmetje ter shod razbili. Orožnike, ki so nastopili proti kmetom, so le-ti potisnili do reke Kulpe, kjer so orožniki zaceli streljati ter ustrelili enega kmeta, fruge pa ranili. Na Hrvatskem se redki Pnstasi lškariotske Pribičevičeve stranke marsikje niti pokazati ne upajo. , P Blamirana vlada. Zagrebško sodišče je oprostilo zaprte radičevce vsake krivde, Katero jim je naprtila vlada. S tem je vlada osramočena do smrti. Vse listino so ponarejene, kar je pa pristnih, so pa take, da so docela nekaznivo./'
Votlo drevje.
Po starejših nasadih naletimo še dandanes marsikje na votle veje in debla. Malokdo pa se meni za te okvare. Zato pa propade toliko sadnega drevja v dobi, ko bi lahko rodilo še mnogo let. Ali ste že premišljevali, odkod votiine in dupla na drevju sploh, posebej pa na sadnem drevju? Vedite, da se nobena votlina na drevju ne naredi sama od sebe brez vzroka.
V gozdu zakrivi votline po vejah in deblih vihar in sneg, ki frolomi veje, v sadovnjaku pa največkrat sadjarjeva nevednost ali pa zanikarnost in malomarnost. Sicer se tudi v sadovnjakih primerijo nesreče, da se zaradi preranega jesenskega snega polomijo debele veje. Včasih se odlomi veja, ki je preveč obložena in ni podprta. Tudi hud vihar naredi lahko marsi-kako tako škodo. Toda največ zakrive sadjarji sami, ker take okvare zanemarijo ali pa napačno ravnajo, ko trebijo sadno drevje in odstranjujejo nalomljene ali pre-gosta veje.
Votlina so začne delati na drevesu vedno tedaj, ako nastane iz kakoršnegakoli vzroka na veji ali na deblu večja rana, ki se ne zaceli hi začne gniti prej, nego se ne-produšno zalije. Gniloba se potem širi naprej in naprej navadno navzdol po deblu, ker zaostaja V duplini vlaga. Kadar se po nesreči odlomi debelejša veja, nastane tako grda rana, da se nikdar ne more zaceliti sama od sebe brez sadjarjeve pomoči. Prav isti pojav opazujemo povsod tam, kjar žagajo ali še celo sekajo veje po drevju nevešči ljudje, ki navadno puščajo krajšo ali daljše čepe. Taki štremlji, ki so včasih 20 ali celo 30 cm dolgi, se tudi nikdar ne morejo zaceliti, dasi so morebiti gladko odžagani. V nekaj letih se posuše, koža odpade, potem trohne toliko časa, da se naposled odlomijo tam, kjer bi morali biti prvotno odžagani. Gnitje se pa s tem ne ustavi, ampak se zajeda v osrčje debla globlje in globlje. Tako nastane votlina, ki sama sebi pripusčena, prej ali slej drevo ugonobi.
Votlo drevje po sadovnjakih je jako slabo izpričevalo za sadjarja, zlasti dandanes, ko si toliko prizadevamo, da bi odpravili vsaj najhujše napake, ki so jih zagrešili naši očetje in dedje. In kako lahko je preprečiti to grdo okvare 1 Predvsem je treba vrhove sadnega drevja že iz mlada gojiti tako, da se vejevje utrdi, da pozneje lahko klubuje snegu in viharju in da lahko prenese najobilnejšo letino.
Pregosta veje izrezujemo že pri mladem drevju, da nam ne bo treba pozneje, ko drevo odraste, žagati debelih vej. Kadar pa moramo vendarle odstraniti kako debelejšo vejo, odžagaimo jo vedno tik pri deblu, ker le taka rana se bo lahko in kmalu zacelila. Piav tako ravnajmo s polomljenimi in suhimi vejami. Požagajmo čepe in štremlje do zdravega lesa in prav do debla, i
Pa to šo ni dovolj 1 Velike rano je treba po robu gladko obrezati z ostrim I
nožem in po celi ploskvi namazati s cepilno smolo, ki za več let zapre zrak in vlago. Le na ta način obvarujemo rano, da ne gnije in de se ne dela votlina v deblu. Maža iz ilovice in kravjeka ne velja, ker rada odpade ali pa jo izpere dež.
Skrben sadjar bo pa skušal tudi votla drevesa, ki so v sadovnjaku, kolikor mogoče dolgo ohraniti pri življenju, zlasti ako so rodovitna in dobrih sort. V to svrho naj votline ob suhem vremenu skrbno osnaži in nazadnje trdno zatlači z ilovico. Na vrh pa naj pribije poševno desko, da odteka deževnica. Še bolj trajno zamašimo votlino z apnenim ometom, ki ga na vrhu zagladimo z betonom. Velike votline zazidajo z o p e -k o ali kamenjem, površino pa zagladijo s cementom. Na ta način se gniloba ustavi in drevo reši pogina.
Nekaj dobrega so pa le imela votla debla po starih sadovnjakih. V njih so gnezdile sinice, brglezi in razni drugi du-plarji, ki so naši najboljši pomagači pri zatiranju sadnih škodljivcev. Zaradi tega pa seveda ne bomo trpeli votlih dreves po naših sadovnjakih. Duplarjem preskrbimo gnezdišča v votlih valilnicah, ki jih razobesimo sedaj pozimi po sadnem drevju. Kakšne so talce valilnice, je razvidno iz današnjo slike. Po kmetih jo povsod lahko
dobiti primerna 10—15 cm debela votla debla, ki jih razžagajmo na 30 do 40 cm dolge valjarje. Zgoraj in spodaj pribijemo primerno desko in blizu enega konca zvr-tajmo 3 cm debelo izletalnico. Lubje moramo varovati, da se ne olušči, ker v takih naravnih valilnicah ptice rajši gnezdijo nego v štirioglatih iz desek zbitih.
Izvoz mleka.
Izvoz mleka je vsled porasta našega dinarja skoraj popolnoma izostal. Pred vojno so izvažale vse naše mlekarne vse mleko, ki so ga zbrale, v Trst in južne pokrajine, kateri kraji pa so po vojni ostali za naS izvoz mleka popolnoma nedostopni,
" 7«
»ako da danes v to pokrajine ničesar ne izvažamo. Pač pa so organizirale večje naše mlekarne izvoz mleka v Nemško Avstrijo, posebno na Dunaj, Gradec in Celovec. Ker ima Nemška Avstrija, četudi slabo-vredno a vendar ustaljeno valuto, se je dalo popolnoma povoljno delati ter so tako n. pr dobili naši izvozniki še v mesecu septembru za liter mleka, postavljenega na Dunaj 4 dinarje, medtem, ko po stanju dinarja z dne 10. t. m. dobe le 2.90. Pri tem pa je treba odračunati še stroške dovoza na Dunaj in carinske manipulacije, kateri stroški vsled velike oddaljenosti niso
majhni.	.....
Ako računamo, da je bilo izvezeno preko Maribora in Jesenic dnevno okrog 40.000 litrov mleka, za katerega so dobili naši kmetovalci povprečno 80.000 Din dnevno vidimo, kako velika škoda bi nastala za splošno naše gospodarstvo, ako izvoz izostane.
Vitamini.
Vitamini so neke vrste hranilnih snovi, zvezanih z beljakovino, in so za zdravje našega telesa neobhodno potrebni. V splošnem razločujemo troje vrst vitaminov, ki jih označujemo z črkami A, B in C. Vsaka teh vrst ima v človeškem telesu svojo posebno nalogo in če jih ni dovolj na razpolago, občutimo lo na zdravju. Vitamini se razvijajo v rastlinstvu pod vplivom solnč-nih žarkov ter prihajajo v živalstvo potom zelene ali okisane krme, nikakor pa ne potom suhe krme, sena ali slame. Zato tudi opazimo, da okisana krma bolj prija živini pozimi nego samo suha klaja. Če posušimo travo v 6eno, tedaj zginejo vitamini; pri ok;spnju sena ali zelene krme sploh ostanejo ti ohranjeni in preidejo polom te krme v živalsko telo. Živina se torej ob taki kiaji. Pri nas v Sloveniji posebno, imamo kiaji. Pri nas, v Soveniji posebno, imamo za zimo precej take krme, ki vsebuje ohranjene \itamine, n. pr. peso, repo, korenje, krompir. Morali bi samo malo več pozornosti obračati se na okisanje krme in sicer je za okisanje dobra tudi slabejša krma, ker se pri tem pretvarjanju snovi omehčajo tudi taka hranila, ki so drugače slabo prebavna. Vsak živinorejec tudi zna, posebno občutijo to tudi naše gospodinje, da krava mnogo boljše molze po zeleni ali okisani krmi in po korenju in gomolju, kakor pa po sami suhi klaji. Temu ni samo vzrok vegetabilna (rastlinska) voda, ki se nahaja v teh krmilah, ampak v veliki meri tudi vitamini, ki so za zdravje živine neobhodno potrebni.
Vitamini prihajajo potom zelene krme tudi v mleko. To nam pojasni razliko mleka, ki nastopi spomladi, ko se menja suho krmljenje s sočno zeleno krmo. Za otroke
£ boljše mleko, nastalo potom zelenega mljenja, kakor pa ono, ki ga dobimo pri suhi krmi. Pa tudi tako mleko, ki ima v iVbi precej vitaminov, postane manj vred-n- , če ga predolgo kuhamo, ker pri tem »atremo vitamine.
Za človeško zdravje so potrebne vse tri vrste vitaminov A, B in C, vendar najvažnejši med njimi je C. Posebno pri rasti otrok igra ta posebno vlogo in če ga ni, postane ta manj odporen, vsak čas boleha, 8
frpi na vročici, na sopilih . dr. Tak ofrok se počasi in slabo razvija. - Vilami« A je bolj navezan na tolseo in je takisto potreben zt rast otroka, a vendar ne tako važen kakor vitamin C. Vitamin B je v avezi z rastlinstvom. Ako ga ni, zboli zi\-čevje. Vitamin A nadomeslujemo s surovim maslom, vitamin B /. namočenim pre-peeencein in vitamin C z uživanjt/n zelenjave in sadnih sokov. Taka hrana je dobra za dojenčke kakor tudi odstavljeno deco. Sadje' igra pri prehrani otrok velevazno vlogo, vsled tega mu moramo posvečati večjo pozornost. Posebno sadni sokovi so za malo deco velike važnosti. Da bi se pri nas namesto lakih množin sadjevca in sadnega žganja piipravljale večje količine suhega sadjevca, sadnih sokov in mezge, bi bilo za naše narodno zdravje veliko večje koristi.
Živinoreja v Selški dolin?.
Živinoreja je poleg lesne stroke edina gospodarska panoga za Selško dolino, v kateri se v novih razmerah po vojni more pričakovati izdalnnga napredka. Rediti na posestvu le toliko živine, za kolikor se celoletno z velikim tmdom pridobi krme, je sicer najbolj enostavno, a za ozko in delo:ua strmo alpsko dolino predrago. Vzroki temu načinu gospodarstva, ki je sličen onemu na širokih ravninah, so različni; označimo pa jih kratko, čc zabeležimo dejstvo, da doslej ni bilo dosti splošnega zanimanja, ki bi rouiio živinorejske in pašne zadruge in utiralo pot do lastnih pašnikov in planin, do dobre bi cene paše in poiskalo novih virov dohodka v sirar-stvu. Preveč se je zanaSulo na pomoč od drugod in premalo smot/eno delalo za lastno planinsko gospodarstvo. Planinsko gospodarstvo ne obsega samo gospodarstva na planini: postavitev koč, zgraditev siraren, prenočišča za živino, ograjevanja, stalnega čiščenja in zboljševanja planine, preskrbe z vodo itd., ampak tudi na pašnikih, takozvanih predpianinah, ki so za živino potrebne, da se spomladi pred od-gonom na planine skozi nekaj časa privadi ostrejšemu zraku in obili hoji. Vseh teh del ne more izvesti posameznik. Tudi pri oddaji v najem te ali one planine, ali podelitvi državne podpore za razna dela na planini bo vsaka oblast preje upoštevala široko zadrugo kot posamezne živinorejce, ker ]e s tem interesom splošnosti najbolje zadoščeno. Iz tega sledi, da je ustanovitev pašnih ali živinorejskih zadrug v Selški dolini, ki bodo šle za lastnim planinskim gospodarstvom, predvsem potrebno in je tudi razumljivo, da je bil doslej ves trud posameznikov zaman.
Poleg planine Klom pride za Selško dolino prva v poštev planina Pečana. Erar je kot posestnik planine Pečano oddal predlansko leto za deset let v najem živinorejcem z Nemškega rovta s pridržkom, da morajo prevzeti 40 glav živine s Selške doline. Ne moremo verjeti, da je s tem vprašanje planinske paše za Selško dolino že končno rešeno, ker se je vendar z 3 pred vojno na Pečani paslo letno do 300 glav s Selške doline. Tej odločitvi pa je deloma krivo zgoraj navedeno dej-
stvo o premalo smotrenem prizadevanju živinorejcev s Selške doline za lastno planinsko gospodarstvo. Tako je n. pr. na planinskem posvetovanju pod vodstvom planinske oblasti pred tremi leti v Bohinju zastopal Živinorejsko zadrugo za Selško dolino s sedežem v Železnikih neki krč-mar, ki so ga pravi živinorejci v njegovi živinorejski usposobljenosti pomilovali in ga v njegovem »zastopstvu« sploh niso smatrali resnim, deloma pa barantanje reznili strank, ki vedno pred volitvami »delijo« planine in izigravajo živinorejce ene napram drugim. Tako jc n. pr. radikalna stranka pri zadnjih skupščinskih volitvah nalepila po celem Bohinju nalašč za tam tiskane plakste, na katerih je kmetom »delila« plan^e. Po volitvah, ko je bila na vladi, pa niti že davno obljubljenih podpor za zboljšanje planin ni hotela izpla-čati. Tako tudi sedaj neki gorečneži po Selški dolini obetajo planino; mora biti res neroilno z?, one, ki se ne preje no kasneje, kot zadnji mesec pred volitvami spomnijo na krnita in njegove potrebe — in takrat jim pa kmet noče verjeti. Živinorejci Selške dolin« sc pa zavedajo, da si bodo le s široko in delavno organizacijo pripravili lastno planinsko gospodarstvo in, ko bodo oblasti pokazale kaj več razumevanja za potrebe ljudstva, tudi napredovanje v živinoreji. To pa bo, kadar bomo imeli svojo lastno avtonomijo.
Radiotelefonifa za kmetovalce.
i> • • t
Za kmetovalec ima radio tseua.i m bo
imel tudi v bodoče izreden pomen in to ne toliko za zabavo in pouk na podeželskih samotah, ampak največ iz gospodarskih ozirov. Ta pomen so že uvideli ameriški farmerji (kmetijski posestniki na samotah daleč od mest), ki tvorijo že 7>'aj glavni del vse:h radiotelefonistov v Ameriki, kajti radio jim posreduje zvezo z glavnimi trgovskimi in kulturnimi središči. V Ameriki so že sedaj izmed večjih farmarjev le redki taki, ki bi ne imeli doma radiaparata za Rprcjemanje vesti, ln gotovo je, da se bo ta nova tehnična iznajdba hitro razširila tudi po ostalih državah takoj, ko se bo pričela rabiti v večji meri tudi za kmetijstvo.
Na Češkem n. pr. so v tem oziiu ie precej napredovali ter so si že ustanovili kmetijsko društvo .Rndiojournnl, ki si j« nadelo nalogo postaviti radiotelelonijo v službo kmetijstva. Društvo razpošilja vsak dan zvečer vremenske vesti in napo vedi, opoldne pa vesti iz žitnih borz in cene, k« imajo v tisti dobi za kmetovalce pomen. V bodoče se naj ta spored še razširi s strokovnimi vestmi in predavanji, ki jib bodo obdržavali izbrani kmetijski strokovnjaki. Z gotovostjo ie torej pričakovati, da bo radio v tej deželi našel ugodna tla; naj se ze dandanes ustanavljajo postaje spr*
jemanje vesti od strani zasebnikov kakor tuai od raznih kmetijskih korporacij. Ne bo p« dolgo, ko bo na Češkem v vsaki tudi naj-zadnji gorski vasi vsaj ena radiotelefonsK postaja, ki bo obveščala prebivalec o najvažnejših dogodkih, ki imajo za nje kaj P* mena, poskrbela jim pa tudi imenitno zaj bavo z reprodukcijo koncertov posla®
jim od glavne postaje, pa tudi iz tujih krajev.
Kedaj pa bodemo pri nas začeli misliti na ustanovitev radiotelelonskih postaj? Ce so na Češkem, pri tamošnjem izredno razvitem telefonskem in brzojavnem omrežju, uvideli velik pomen te iznajdbe, koliko več je nam to potrebno, Id irr.amo tako slabe medsebojne spoje.
Gospodarska obvestila.
DENAR.
g Nagel skok dinarja. V zadnjem tednu se jc nas dinar v Curihu nenavadno naglo in visoko dvignil ter dosegel že 9.15 centi-mov. Prej je le polagoma rastel in veljal 5. januarja 8 centimov. Od 5. do 9. t. m., torej v .štirih dneh, je pa skočil kar na 9.15 centimov. In na tej točki se je ustavil 10. t. m., ker je Narodna banka posredovala, da ;;a niso gnali še višje. Dokler se naša valuta polagoma dviga, je to dobro in zdravo. To je tudi upravičeno, kajti naša država je v iriinolem letu dosegla aktivno trgovsko bilanco in je upati, da tudi letos ne bo pasivna, ker imamo za izvoz pripravljene še velike množine koruze in sladkorja. Ravno za koruzo so nam pa bili Amerikanci zavistni, ker sami niso mogli svojega lantne-pridelka prodajati po višjih cenah, ker smo jim mi delali konkurenco. Da to ubijejo, so narmali naš dinar kvišku, da zaustavijo s tem naš izvoz koruze. To smatrajo kot vzrok naglega dviga dinarja. Upati je, da bo Narodna banka ta napad preprečila.
Vrednost denarja 13. t m. Tega dne je velja1, naš dinar v Curihu 9.15 centimov. Na domačih borzah so plačevali tuje valute po sledečih cenah: 1 lunt šterling 270 —271 Din, 1 dolar 56—57 Din, 1 zlata marka 14.80—14.90 Din, 1 švicarski frank 10.95—11 Din, 1 francoski frank 2.93—2.98 Din, 1 lira 2.38—2.36 Din, 1 češka krona 1.70—1.73 Din, 1 romunski lej 0.29 Din, 1 bolgarski lev 0.39 Din. Za 1 dinar dobimo 1265 avstrijskih ali 1290 mažarskih kron.
CENE.
g Splošno padanje ecn izvoznega blaga.
Z dvigom dinarja padajo tudi splošno cene tistim pridelkom, ki jih izvazamo. Tako opazujemo že delj časa nazadovanje cen pri letu, živini, jajcih, v zadnji dobi tudi pri žitu. Vendar izjemo tvori moka, oziroma kruh, ki je v zadnjem času celo poskočil, kar nikakor ni v skladu z oslabljenjem cen pri žitu. Posebno cene lesa zelo nazadujejo, kar bo skrajno neugodno vplivalo na izvoz iz Slovenije in na celotno našo lesno industrijo.
g Ljubljanska blagovna borza. Cene se razumejo za blago postavljeno v Ljubljano, kjer ni drugače označeno: pšenica domača 440 Din, baška 495 Din, koruza nova, umetno sušena 230 Din, oves baški 370 Din, ajda franco medjimurska postaja 356 Din, laneno seme 650 Din, gobe jesenske 87 dinarjev, otrobi pšenični postavljeno na gorenjsko postajo 225 Din. Fižol očiščen fran-ko Postojna transit: Ribničan 460 Din, pre-peličar 555 Din, mandalon 440 Din.
g Cone lesa na ljubljanski borzi. Za stavbeni les se je splošno kupčevalo za blago postavljeno na mejo, za drva in oglje je obveljala cena za blago franko nakladalna
postaja. Plačevalo sc jc;; rimsko raznih mer olO Din, hrastovi hlodi 1700 Din, hrastovi frizi 1420 Din, hraa.stovi plohi 1320 Din, testno i 680 Din, remeljni 640 Din, trami 885 dinarjev. Bukova drva fco nakl. postaja 20 dinarjev, oglje vilano fco meja 119 Din, fco nakl. postaja 85 Din. — Kupčija z lesom je po praznikih splošno ponehala in to tembolj vsled skoka dinarja, ker sedanje cene ne ugajajo inozemstvu. Prodajalci bodo morali cene posebno stavbenemu lesu zelo znižati, če bodo hoteli ostati v kupčijskih zvezah z inozemstvom.
g Tržišče z jajci. Vsled porasta dinarja je kupčija z jajci v inozemstvo popolnoma zastala in cene na domačem trgu so znatno oslabele. Tako se dandanes plačuje po komadu 1.50 do 2 Din. Enak položaj je tudi na inozemskih tržiščih. Na dunajskem trgu se povprašuje le po svežih jajcih, dočim so ostala zanemarjena. Cene so napram prejšnjemu tednu povsod padle.
g Trgovina s surovimi kožami in usnjem. Zadnje dni ie postalo povpraševanje po težkih kožah in po teletini precej živahno, ker primanjkuje v splošnem surovega blaga za tvornice. Surove kože se plačajo: nad 30 kg po 24 Din, pod 30 kg po 21, 20 in 18 Din. Teletine so po 30 do 35 dinarjev in se proda vse, kar pride na trg. Izvoz surovih kož je prenehal, ker so inozemstvu naše cene z izvozno carino vred previsoke. — Zaloge usnja so povsod v Evropi zelo nizke in to učinkuje na cene, da se dvigajo tudi tam, kjer bi tega ne bilo pričakovati. Kakor izgleda sedanji položaj, se bodo cene usnju dvignile, čim nastopi slabo vreme in se potreba pojavi. Danes se prodajajo kruponi po 80, 82 in 85, boks po 25, 26 kravina 110, 115, dočim do bilo pred 10 dnevi za 5 odstotkov nižje. Uvoz za enkrat ni mogoč, ker so pogoji težki, pa tudi kredita primanjkuje. Vendar ni pričakovati prevelikega blaga, ker bo dvig dinurja to gotovo zabranil.
ŽIVINA.
g Ljubljanski živinski sejem 7. t. m. Na ta živinski sejem je bilo prignanih 345 konj, 1 žrebe, 142 volov, 79 krav, 16 telet, 43 plemenskih prašičev. Cene so bile sledeče: Konji od 6000 do 20.000 Din par; voli prvovrstni za kilogram žive teže 12—12.50 dinarjev, voli rojeni 11.25—11.50 Din, voli vprežni 10.50—11 Din, krave rejene 8—9 dinarjev, krave klobasarice 6—7 Din, teleta 15.50—17 Din, prašiči peršutarji živi 15— 16 Din, prašiči debeli 16—17.25 Din, prašiči zaklani 17.50—18.50; prašički za pleme 6—10 tednov stari po 175—800 Din komad. — Vsa kupčija se je vršila v znamenju padanja cen, zlasti se je to opažalo pri kupčiji z govejo živino. Tudi pri ostalih živalih se cene niso mogle obdržnti na prejšnji višini tako pri teletih kot pri prašičih. Vsled porasta dinarja je pričakovat', da bodo cene še nazadovale, ker je izvoz v inozemstvo malenkosten.
g Svijnski sejem v Mariboru 9. t. m. Prignanih je bilo 123 svinj in 1 koza, prodalo se je pa samo 41 komadov. Kupčija je bila sploh zelo slaba. Po\-prečno so se plačevali prašički po komadu: 7 do 9 tednov stari po 165 do 300 Din, 3 do 4 mesece stari po 300 do 425 Din, 5 do 7 mesecev stari po 450 do 700 Din, 8 do 10 mesecev stari po
650 do 900 Din, 1 leto stari po 1100 do 1400 dinarjev. Za kilogram žive teže se je plačevalo po 14 do 16 Din, za kilograri mrtve teže pa po 19 do 21 Din.
RAZNO.
g Sejem kožuhovino v Ljubljani 21. januarja. Lovska zadruga bo skupno z upravo Ljubljanskega velesejma v sredo 2i. t m. na veleseimišču priredi''! sejem kožu-hovine, da omogoči vsem lastnikom kož doseči čim ugodnejšo ceno. Ta sejem kožuho-vine se je vršil redno vsako leto v Ljubljani meseca januarja v prostorih ljubljanskega »Balkana«. Tu so se zbrali lovci in drugi prodajalci kož na kožni sejem težko obloženi z razno kožuhovino. Vendar ti sejmi niso popolnoma dosegli svojega uspeha, ker niso bili organizirani. To organizacijo je prevzela letos Lavska zadruga .skupno z Velesejmskim uradom, ki je dal svoje prostore brezplačno na razpolaganje. Razen-tega so se zainteresirali tudi inozemski kupci, vsled česar je pričakovati, da bo mogoče doseči za kožuhovino sedaj veljavne svetovne cene. Lovska zadruga pozivlje vse lovce in druge prodajalce kož, naj s svojim blagom pridejo na ta sejem, ki se bo označenega dne cel dan vršil v prostorih Ljubljanskega velesejma.
g Vinski sejem v Središču. Vinarska zadruga jLjutomerčanf: za ljutomerski in ormožki okraj priredi v torek 20. januarja t. 1. ob 11. uri predpoldne po prihodu vlaka v svoji centralni kleti v Obrežu pri Središču vinski sejem. Na poskušnjo in prodaj bodo samo zajamčeno pristna ljutomerska vina 1. 1921,1922,1923 in 1924 vseh vrst in goric. Vinskim kupcem in gostilničarjem bo s tem dana prilika, da se brez večjih stroškov in potov v najkrajšem času informirajo o razpoložljivih vinskih zalogah, o kvaliteti in o cenah, ki se dandanes zahtevajo za l jutomerska vina.
g Občni 2bor Sadjarskega iu vrtnarskega društva. Malokatera organizacija se tako lepo razvija kakor naše »Sadjarsko in vrtnarsko društvo za Slovenijo«. To je dokazala udeležba na zadnjem občnem zboru, ki se je vršil 6. januarja t. 1. v Celju, in tajniško poročilo o delovanju tega društva v minulem letu. Vkljub deževnemu vremenu se je tega občnega zbora udeležilo nad 80 sadjarjev, delegatov in članov večinoma iz mariborske, pa tudi iz ljubljanske oblasti. Društveni tajnik g. nadzornik Škulj je podal izčrpno letno poročilo, iz katerega posnemamo, da je društvo v letu 1924 doseglo čez 4000 članov, izmed katerih je bila polovica včlanjena v 40 podružnicah, doeim so bili ostali vpisani naravnost pri društvu. V tej dobi je število članov poskočilo od 2400 na 4000, kar dokazuje, da začenjajo sadjarji uvidevati pomen tega društva, ki jim do-naša velike koristi predvsem v svojem izborilo urejevanem listu »Sadjar in Vrtnar«, ki ga sestavlja g. višji sadjarski nadzornik Humek. Glavni odbor, ki je raztresen po celi Sloveniji, je imel le dvoje sej, naoalstvo pa, ki je v Ljubljani, 23 sej. Iz tega se vidi intenzivno delovanje društvenega vodstva. Nadalje je društvo priredilo 40v strokovnih predavanj in dva celodnevna tečaja ter oddalo več tisoč sadnih drevesc; preskrbovalo je društvenike s sadjarskim orodjem, sodelovalo je pri 12 podružničnih sadnih
__Sfrnn 22_
razstavah in priredilo v Ljubljani pni sadni sejem za celo Slovenijo. Tudi blagajnik g. prof. Verbič je podal ugodno poročilo o gmotnem stanju društva. Po poročilih predsedstva se je posebno pri predlogih podružnic vnela živahna debata, ki je pokazala na izredno zanimanje, ki vlada med sadje-reici za to njih zastopstvo. Želeti bi bilo, da pristopi temu društvu čim večje število sadjerejcev, da se ta organizacija podpre pri njenem plodonosnem delovanju.
g Kmetijski poučni tečaj pri podružnici Sv. Jošt nad Vrhniko. Kmetijska družba za Slovenijo je v dneh 29. in 30. decembra m. 1. priredila kmetijsko-poučen tečaj pri podružnici Sv. Jošt nad Vrhniko, za katerega je ta zaprosila. Predavanja so se vršila v šoli. Predavala sta družbeni tajnik inž. Lah o živinoreji, prašičereji in o gnojenju posebno z ozirom na uporabo umetnih gnojil; in višji kletarski nadzornik Gombač o sadjarstvu, izbiri sadnih vrst, čiščenju sadnega drevja in o ravnanju z sadnim moštom. Po predavanjih sta oba predavatelja vodila poslušalce po kmetijah in gospodarstvih, po hlevih in sadovnjakih, da jim tudi praktično pokažeta, kako treba izvajati nauke, ki se jih teoretično dobi. — Z veseljem treba ugotoviti, da sta predavatelja imela zelo hvaležne poslušalce. Nad 60 kmetovalcev, posebno mladih lunetskih sinov, pa tudi žensk, se je zbralo, da oba dneva vztrajno poslušajo izvajanjem strokovnih učiteljev. Svoje zanimanje so izražali v številnih vprašanjih, ki so jih stavljali predavateljem ter iih s tem navajali na tiste točke gospodarstva, za katere čutijo sami največjo potrebo. Od takih zavednih in ukaželjnih kmetovalcev je res pričakovati, da bodo svoje gospodarstvo uravnali po naukih, ki jih dobe od strokovnjakov, ter s tem zboljšali svoje kmetijstvo. Naj služijo v vzgled tudi ostalim kmetovalcem, ki se zanimajo za kmetijski pouk.
s,korai nova, in zraven neka) vrta. s« pro-
n 0,^dlienDa P0'"? °,d Blcda" Cena 30.000 Din. - Jožeta Bernard, Grad St. 62, p. Bled.
Laško BRINJE
te dobi pri FR. POGAČNIK, LJubljana, Dunajska cesta Stev. 36.	g059
Na brakadi pred Božičem t BOROVNICI
se je izgubil lovski pes
resast Istrijanec, rujav, po prsih in koncem repa bel. Sliši na jme »Mekel«. tfdor bi ga pripeljal ali pa podal točne podatke, kje se pes dobi, naj se obrne na Ivana Magušar-ja, ravnatelja Konzervre tovarne na Vrhniki pri Ljubljani - proti nagradi
r Točni prstani
14 kar. ?luto 6 kar. zlato amerik. dub!6
vedno t zalogi
f. ČUDEN
LJubljana, Prešernova 1 šelenbnrgova 7
LASTNOSTI GOSPODINJE.
Gospodinja je središče domačega življenja. Od nje je odvisno blagostanje v hiši, razumevanje in za.;topnost med posameznimi člani družine. Njej je izročena po Bogu in po naravi vzgoja otrok. Ona je, ki blaži in gladi neizogibne težave in britko-sti, ki se čestokrat prikradejo zadolžene, pa tudi nczadolžene v domačo hišo. Ona je, ki posreduje pri strogem možu-očetu za otroke, posle in druge njej podložne.
Da bo res podpirala tri vogle pri hiši, ji je treba lastnosti, dušnih in telesnih. Treba ji je znanja, da bo znala in mogla peljati in izpeljati sebi izročeno ladjico gospodinjstva. O dušnih lastnostih, ki morajo biti trdno zvezane z njeno osebnostjo, je namen mojega popisovanja.
Z Bogom začni vsako delo, da bo dober tek imelo. Z Bogom delo dokončaj, imaš tu že sladki raj. Ta pregovor bi moral biti zapisan z debelimi črkami v srcu in duši vsake gospodinje. A ne samo zapisan, tudi upoštevan in pridno rabljen v njenem delokrogu. Polna živo vere v Boga, Dobrotnika in Sodnika, bo našla gotovo tolažbe v poizkušniah, bridkostih in težavah zemskega življenja. Spolnovanje božjih in cerkvenih zapovedi ji mora biti sveta dolžnost in vidno znamenje za po-snemo svoji družini.
Pobožnost je dar, ki bi ne smel manjkati gospodinji. Namen molitve je: češče-nje, priporočilo, prošnja in zahvala. Živimo v težkih časih. Bolj kot kedaj rabimo priporočila in prošnje pri Očetu I Dobrote, ki jih vživamo nepretrgoma dan za dnem, ne smejo ostati brez zahvale.
Krščanska gospodinja mora skrbeti, da se opravlja skupna molitev zjutraj in zvečer, pred jedjo in po jedi. Skrbeti mora, da posli izpolnjujejo božje in cerkvene zapovedi. Z vero v Boga in spolnovanjem njegovih zapovedi bo blagoslovljena njena hiša in naselila se bo sreča in zadovoli-nost.
Dobra gospodinja mora skrbeti tudi za to, da pregleduje in nadzoruje knjige in časopise, ki jih o prostem času bere njena družina. Pošteno časopisje, poštene dobre knjige okrepe versko življenje. Blaže duh m srce, Goje pravo srčno vzgojo. Uče in nauče potrebna znanja za življenje. Koliko neumnosti, zablod in velikokrat tudi nesreč se zabrani z braniem dobrega časopisa z branjem lepe kniige. Veselje do branja je prirojeno pa tudi priučeno. Gospodinja glej, da veselje do branja priučiš tam, kjer ni prirojeno.
Slabo berilo pa je strup, ki zastruplja in mori blagočutnost in druge dobre lastnosti. Tako berilo je smrdljiva gnojnica, ki zasmradi blagodišeča svoistva podarjena od Rn™ _ stvarnika. Proč s slabimi brezverskimi časopisi. Proč z umazanimi pohujšljivimi knjigamil Vernost in pobožnost bo rodila moč v tebi, gospodi-
Djfl«
OBČUTLJIVOST.
Občutljivemu otroku je vsaka malenkost preveč. Šaljiva beseda, nenameravan sunek, šaljiv udarec pri igri je že dosti, da se z dolgim nosom ali celo s kislim obrazom obrne in zapusti družbo. Niti najmanjšo graje ne more prenesti, užaljen je, kadarkoli kdo drugače dela, kakor bi on rad; sploh smeš pri njem le »dok gladiti, nikoli pa »gor«. Ta občutljivost ima svoj vzrok v sebičnosti in razvadi. Ako pustiš otroka, da postane središče, okoli katerega se mora sukati vse, se kaj kmalu čuti, da je on vse; sebičnost ga dobi popolnoma v oblast. Čo to trnja kaj dalje ča?a, postane to razvada, ki jo boš le s težavo šo odpravila. Pretirana skrb za zdravje, omehkuženje in prevelika popustljivost od materine strani napravijo otroka prevzetnega, zahtevajočega in oblastnega. Ako se vselej ne ugodi vsem njegovim željam in zahtevam, je užaljen iu se čuti zapostavljenega. Največkrat je tak občutljivi otrok telesno in duševno slaboten in ta slabost pogosto zapelje mater, da je napram njemu preveč popustljiva in njegovo občutljivost še goji mesto, da bi jo na primeren način zatirala. Preveliko sarno-čutje takega preveč občutljivega otroka jo mogoče odstraniti ali vsaj zmanjšati, ako mu preskrbiš dobro vzgojene, preproste, duševno razborite soigralce. Ti njegovo prevelike občutljivosti niti ne opazijo, jo prezro in sitneža kratkoinalo hladno pusto ob strani, ako se za katerokoli malenkost užaljen odtegne od igre. Ti sama pa se imej v oblasti, da ga pri morebitnem padcu ali katerikoli nezgodi ne milujoš čez mero. Utrjuj ga kolikor moreš; saj mu s tem daš v roke najboljše sredstvo na življenjsko pot, ki tudi njemu ne bo nastlana h samim cvetjem.
MATERNIOINE ALI KRCNE ŽILE.
Starejšim gospodinjam postanejo žilo na nogah ali po bedrih bolj debele, narede se velike plave lise in nabere se mestoma po žilah kakor kepa. Ta podpluta, plava mesta ter kepe povzročajo včasih mučno
srbenje in pekoče bolečine. Praskati se po podplutah je jako nevarno, lahko se udere ali zastrupi kri, lahko se naredi rana, ki se ne pozdravi, noga je rotna t. j. plesna. To je mučno stanje za gospodinjo, ki ima dosti dela in hoje, a noge bi imele rade počitek. Nastanejo debele žile od dela, od prehlada, od nošnje, od perila, ki je izostalo in drugih nadlog, ki tarejo ženske. Perice in lika-rice se skoraj ne izognejo trpljenju z žilami; stoja, združena s težkim delom preveč zrauči noge.
Treba je kolikor mogoče gledati, da se ohranijo stebri našega života, noge, kolikor mogoče zdrave, zakaj kadar pride bolezen nanje, se težko pomaga; saj vidimo da 6ločejo skoraj vse stare in starejše ženske zaradi nog. Prva potreba nog je snaga. Kdor čedi svoje noge, varuje zdravje in varuje noge. A za to nima dosti ljudi smisla in če imajo smisel, nima Časa. Ko pa ovirajo človeka noge, da ne more delati, tedaj je časa zadosti.
Noge je treba vsak dan umit;. To ni ta-fco težko. Kjer pa res ni nobene črepinje za noge, pa namoči vsaj debelo oteračo ter izbriši in oteri noge. Voda in trenje razžene vse, kar bi se nabiralo in zastajalo v žilah, noga ostane gibčnn in lahka. Najboljša voda za zdrave je kar mrzla, po mrzli vodi se oživita koža in kri, po vsem životu gre toplota. Prav prijetna za umivanje no^ je potočna in rečna voda, stari ljudje so verovali, da odnaša tekoča voda vse bolezni in kjer je bila v vasi ali mestu tekoča voda, so se hodili vsi vanjo umivat. Tako se je umivala pred sto leti ob času kongresa, ko je bil v Ljubljani ruski car Aleksander, na Ljubljanici mati znanega pisatelja Erjavca. Videl jo je car Aleksander in ji vrgel svilen žepni robec, da si obriše svoj zali obraz.
Kdor si vedno umiva noge z mrzlo vodo, je trdne hoje in trdnega zdravja. Enkrat na teden pa more privoščiti nogam gorko kopel z gomilicami ali pelinom ali divjim kostanjem, da potegne iz nog, kar je pustila mrzla voda in da se omečijo noht,i porožela koža in blato.
So pa taki, ki se boje mrzle vode za noge, in so taki, ki se boje vode za noge v splošnem. Neverjetno je, koliko nesnage nosijo taki na svojih nogah. Potem tožijo, kako težke noge imajo. Taki raztržejo več nogavic in obutve kakor drugi, zakaj pot in blato, ki se nabira tako bogato na nogah, sta sestavljena iz jedkih snovi in tržeta perilo in usnje. Za take ljudi je sreča, da si morejo po stari krščanski navadi nmiti no-pe vsaj takrat, kadar gredo k sv. obhajilu. Sicer pa poznaš že po duhu človeka, ki si redno nog ne umiva. Zgodi se tudi, da je Ireba takega človeka na nagloma v sv. olje dejati, pa se ne more blato odpraskati.
Konec prihodnjič.
IGLJAJI ZA GOSPODINJO.
Kaplje od sveče odpraviš iz obleke: (1 s t e a r i n s k e sveče (navadne, ki jo upiš v trgovini) namoči in speri okaplja-o mesto z zelo mrzlo vodo in kaplja ti e a odstopi. Od voščene sveče, kani na [fno kapljo nekoliko špirita in se takoj "lušči. — Če je pa stearin ali vosek zelo lezen v blago, položi krilo ali kar je ska-ano na likalno desko, pod okapljanim in (Dalje glej v naslednjem stolpca spodaj.
IZDBRHZBI
Sadovi slabega časopisja.
Škodljivi so taki spisi za posameznika, ker mu prej ali slej izpodkopljejo vero, ne morda zato, kakor da bi se vera dala z vednostjo spodbiti: saj vemo, da prava učenost ne vodi od Boga, ampak še bližje k Bogu (zvezdoznanci: Kopernik, Ga-lilei, Secchi; prirodoslovci: Ampčre, Volta, Navton; zdravniki: dr. Pasteur, zgodovinarji: Jansen, Herter, Pastor) ne: »vera je mati znanosti; Evropi gre prvenstvo v vednosti zato, ker je bila katoliška^, govori francoski pisatelj Josip de Maistre ... ampak nekaj drugega moramo pomisliti, ko imamo slabe časopise tudi pred očmi, pomisliti, da je vera žrtev, odpoved, »Krščansko verovati se pravi, vse za resnico imeti, kar je Bog razodel in nam po kat. Cerkvi zapoveduje verovati.« (Katekizem).Vera je torej priznanje resnic, ki se ne dajo dognati 7. izkustvom, vera je priznanje skrivnosti, ki večkrat posegajo globoko v človeško življenje, pa zahtevajo od njega odpoved in žrtev in premagovanje slabih nagonov. Človek pa se tako nerad vklone. Slednji čuti, da vlada v našem srcu vsled izvirnega greha odpor, ki se izliva v klic: Ne bom služil. In če je s pokorščino zvezana čistost in zmernost, resnicoljubnost in post in molitev, kako lahko se zgodi, da se hoče človek oprostiti teh vezi. Zato se tako rad zaje dvom v srce. To velja celo za dobro poučene katoličane v sveti veri. Kaj pa šele, če smo slabo poučeni v sveti veri, kar se velikokrat zgodi pri onih,ki bero take
spise, če berejo ugovore in napade zoper Cerpev in vero. Zanikavati je lahko, dokazovati je težko, dvome vzbujati je lahko, dvome izpodbijati je težko.
Če pa dodenemo še, da je srce že po grehu izkvarjeno, potem pa je čisto naravno, da se človek oprime dvomov. Saj sam želi, da bi ne bilo res, o čemer mu s toliko resnobo govori njegova vera in s čemei' mu preti. Zato so mu ljubi taki spisi. V njih išče razlogov, da bi vtešil, umiril, prepričal sam sebe, da prav živi, da bi bil nespameten, če verjame to, kar ga Cerkev uči. In zares I Pojdite med delavce, ki že leta in leta bero take liste, pojdite med meščane, ki so jim taki listi vsakdanja paša, pojdite med urndništvo, ki zajema iz takih listov svojo duhovno hrano, pojdite tudi v kmečko liišo, kjer gospodar že dalje časa bere tako liste, pa bodete videli, kako pičli so njih nauki o Cerkvi, kako malo ljubezni imajo do nje.
Pa saj nam to pričajo izjave ljudi samih, ki so prišli ob vero I L. 1842 je bil neki Peter Wasser v St. Galnu (iz Gamsa) usmrčen, ker je ubil svojega rojaka. Pa kaj 28 je pripeljalo do uboja? Sam je izjavil dr. Karlu Greitlu: Straufi (brezverski nemški pisatelj) me je pogubil. V svoji mladosti sem molil, živel sem srečno in zadovoljno. Toda življenjepis StrauBov mi je iztrgal vero iz srca. Polagoma, polagoma sem jel samega sebe prepričevati, da J« vera samo strašilo, da so sodba, pekel, ne* besa gola izmišljotina duhovnov.<
nad okupljanim mestom položi kos pivnika ali sploh hrapavega papirja in potegni čez z neprevročim likalnikom. Da do dobra odstraniš, vzemi se čistega pivnika (papirja) in polikaj tolikokrat, da ni ne na papirju, ne na blagu nikakega mastnega madeža več. Okapano mesto izperi potem še z bencinom, nato s toplo in nazadnje z mrzlo vodo, posuši in zlikaj 1
Odtrganih trakov pri čevljih ne voz-ljaj, ker jih ne moreš potem vpeljavati v luknjice. Pač pa lahko oba odtrgana konca sešijes z močno nitjo in ti potem pri vpe-ijavanju v luknjice ne bo delalo zaprek.
Zarjavel žebelj ali vijak (šrauf) ti dela včasih velike preglavice, ker ga ne moreš izruvati. Ako je žebelj ali vijak v lesu, pritisni mu na elavo žarečo kuhinjsko kljuko. Vročina se hitro razširi po celem žeblju ali vijaku, ga raztegne in žebelj potisne v stran les tako, da se luknja nekoliko poveča in ko se žebelj ohladi, žebelj ali vijak lahko potegneš iz lesa. — Zarjavelemu vijaku v železu pa kani na glavo nekoliko olja ali petroleja, ki ga nekoliko omili, da se čez nekaj časa že mnogo rajše odvije.
Sredstvo za odpravo stenic. Poleg snage in vsakdanjega zatiranja odstranja stenice tudi sledeče sredstvo: Raztopi v vroči vodi stolčenega galuna (dobiš ga v lekarni ali drožeriji) kolikor ga sprejme v se )in s to raztopino namaži posteljo, zibko
tam, kjer navadno najdeš ta mrčes. Tudi zoper mravlje, stonožnice (v kleti) in mu« he lahko s pridom rabiš to sredstvo.
KUHINJA.
Jabolčni kolač. Deni na desko 30 dkg moke, eno jajce, par zrn soli, 5 dkg masti ali masla, polovico pecilnega praška in še za nožno špico sode, osminko litra mrzlega mleka in 4 dkg sladkorja. Iz vsega tega na« pravi testo in ga dobro ugnetL Pokrij hlebček za pol ure. Nato razvaljaj testo za pol mezinca na debelo, položi ga na dobro po* mazan pleh, potresi po testu tričetrt kilograma olupljenih, nakrhljanih s petimi dekamt sladkorja zmešanih jabolk; potresi po jabolkih še nekoliko cimeta in drobno prerezanih limonovih olupkov. Testo, ki naj bo podolgat kolač, zapogni čez jabolka, da se ne vidijo. Pomaži kolač z raztepenim jajcem in postavi v precej vročo pečico. Počenega zreži na poljubne kose in potresi • sladkorjem.
Pire s korenja. Korenje ostrži in zreži na liste; deni v lonec; nalij toliko vode, da se kuha. Ko je skoro kuhano, prideni za vsako debelo korenje žlico masti, nekoliko drobno zrezane čebule in zelenega peterši« lja. Ko je korenje mehko, vse skupaj pretlači skozi sito, deni v kozo, potresi z žlico; moke, s čepom popra in soli. Ko vse dobroi prevre, je pire gotov. Lahko pridaš pirejuč nekoliko sladkorja.
TEK
Fantovski večeri v pismih.
n.
Dragi slovenski fantje I
Obljubil sem Vam, da Vam bom pisal, zakaj sem dal svojemu dopisovanju naslov »Fantovski večeri«. To Vam bom torej danes povedal. Tako se mi zdi, da bom prišel nekoliko po ovinkih, ker sem pač že malo star. Ko sem bil mlad, sem lažje kakšno reč ob kratkem povedal.
Pozimi os večeri dolgi. — Da bi jih skrajšal, je svoj čas Josip Stritar izdal knjigo: »Zimski večeri«. Prav je imel. Sedaj co sicer sv. trije Kralji za nami in dnevi se daljšajo in daljšajo, vendar še dolgo ne bodo večeri kratici. Saj veste, dan se pola-, goma daljša. Na sv. treh Kraljev dan se začne, pa še to ni gotovo. Če se pripeti, da tik pred solnčnim zahodom petelin zazija ali čez prag skoči, potem se dan za toliko podaljša, drugače pa ostane po starem. Tako so nas učili, ko smo bili še majhni.
Pozimi so torej večeri dolgi. S tem pa ni ročeno, da mislijo moja pisma samo na zimske večere. Če so po zimi dolgi, so pa poleti lepi. Ej, kako lepil Ni se šo našel pesnik, ki bi dostojno proslavil v neumrljivih kiticah lepoto poletnih večerov, in se bo tudi težko našel, ker se to sploh v pesem spraviti ne da. Taki večeri so sami ena sama velika pesem in to si je lahko misliti, da bi se mu nerodno godilo, kdor bi hotel lepo pesem — naslikati I
Fant je od nekdaj vedel, kaj je večer. Gnalo ga je, da bi večer užival. Gnalo ga je, da bi si našel druščine, ki si je želi njegovo srce. Čez dan je večinoma ni mogel najti. Kako jo bo, ko ima dan za vsakega fanta polne roke dela in posla. Večer mu je vse drugače naklonjen. Hajdi v druščino, na vas, na veselo fantovsko pesem!
Lejga, starega fanta, si mislite, čas bi že bil, da bi nehal proslavljati ponočnjaške navade in voglarjenje vaško fantovske mladine! — Le počasi, dragi moji, kar je v tej reči nečednega in nečastnega, tistega jaz prav nič ne proslavljam. Vem, da nekateri fantje večere, ki jih je Bog tako čedno ustvaril, na prav nečeden način ma-žejo in onečaščajo, vem, da jim mora lepi večer posoditi plašč, da vanj zakrivajo svoja nečastna pota in nefantovska dejanja. O, to jaz prav zelo obsojam — tista pota namreč in tista dejanja, fantov pa ne obsojam, ampak iskreno želim, da bi se spametovali in popravili, da bi dali Bogu, kar božjega, in večeru, kar je njegovega. Toda zavoljo tega, če nekateri večere zlorabljajo in onečaščajo, še ni nikakor rečeno, da so zato več-ri sami na sebi manj lepi in za poštenega človeka nečastni.
Naj le pomisli kdo, kako lepi so bili včasih večeri, ko smo hodili k sosedu korenje obrezovat, koruzo likat in podobno službo opravljat. Drugič so pa sosedovi k nam prišli. Je že lahko res, da so se našli nemarneži, ki so tudi v takih rečeh iskali svojih grdobij, toda poštenjaki smo bili takih večerov na pošten način veseli.
Naj se spomni kdo, kako lepi so bili zvezdnati večeri, ko smo hodili jazbeca čakat ali na lisice prežat. Če smo odpeli skopali® »loj v naslednjem stolpcu spodaj.)
Sovraštvo in ljubezen.
(Dalje.)
Henrik je bral:
Ljubi oče!
Zopet Ti hočem enkrat pisati. Ne bodi žalosten radi mene. Gre mi dobro. Toda dobil sem tri dni zapora. Pa ne smeš skrbeti radi tega, zakaj prestal sem jih že. Pa ni bilo hudo. Zato, ker mi je Lena pisala, da se bo omožila z menoj, si nisem osnažil gumbov. Tako sera vesei, da me bo Lena vzela, zakaj rad jo imam, in ker je lepo, močno dekle. Rudar bom in ona bo šivala. Izhajala bova že, ker jaz ne pijem in ne plešem. Ljubi ote, zelo mi je žal, da se je Lena slcregala z Henrikom in da jo šla proč. Tete Emilije, pri kateri je sedaj, ne morem trpeti, to stare krastače. Toda sedaj moram dr/.ati z Leno, ker sem njen ženin. Zato moram sedaj Henrika zmerjati, ker drugače me ne bo vzela. Ampak to jo samo na videz. Zakaj Henrik je bil vedno moj prijatelj. Toda sedaj delam tako in ga zmerjam, kolikor morem. To mu moraš povedati, da ne bo zameril, če bo kdaj kaj slišal. Če bom pa Leno poročil, potem bom gospodar v hiši. Potem bo drugače, potem ne bo nikakega spora več s Henrikom. Glavna stvar, najprej poroka! Da je tudi Matija sel in Liza, je zelo škoda. Toda to se ne da izpremeniti. Toda Ti moraš ostati na Bukovju, če ne bo šlo vse rakom žvižgat. In zame se ne smeš bati. Pa lepo pozdravi Henrika in naj ničesar ne pove Leni. Pošlji mi, če moreš, deset mark.
Najlepše Te pozdravlja Tvoj sin
Ivan Bajželj.
zi vas in zavriskali na griču za vasjo, kdo bi nam hotel to zameriti? Saj nam tudi nihče ni. Vsak je vedel, da fant mora dati duška fantovskemu veselju, pa magari tako glasno zavriska, da opomni jazbeca in lisjaka: čuvajta se!
Ej, ni je noči na svetu, ki bi pred fanti vzela kredit večerom! Seveda, nekaj drugega je noč! Noč ima svojo moč — tudi za fante! Če podaljšajo fantje večer v noč, ni več vse prav. Noč je za počitek, za spanje, za odmor. Zato jaz nisem bil nikoli prijatelj ponočevanja, večere sem pa prav rad takole enkrat ali dvakrat na teden prebil v fantovski druščini.
Naprej smo imeli določene take večere, ko se bomo našli ob določeni uri. In smo dejali: Fantovski večer bo. Kar malo praznika se nam je zdela tisti dan. v Vidite, po tistih večerih mi je sedaj ze nekaj let dolgčas, o, že dolgo vrsto let — kaj bi mi ne bilo — staremu fantu! Koliko smo se včasih ob fantovskih večerih pogovorili! Kako lahko sem potem tri, štiri, pet, sedem dni molče opravljal svojo službo in po tihem nabiral novega gradiva za nov fantovski večer in razgovor na njem!
»Veš kaj, oskrbnik,< je zaklical Henrik ves srečen, »pošlji mu 30 mark! Tu s0 To je sijajen dečko k
Položil je denar na mizo. Velikan ga je neumno gledal, nato pa je položil prst desne roke na denar, kot bi se bal, da ga bo odnesel prepih.
»In ti, Bajželj, mi boš ostal zvest? Pa naj pride, kar hoče? Da? Ti boš ostal pri meni, pa čo gredo vsi — vsi k
Velikan jo težko premišljeval. Nato je rekel:
>Star maček ne gre od hiše k »To ie lepo od tebe, Bajželj! Mi ostanemo prijatelji!«
Ko je šel Henrik zopet proti hiši, jo dobil staro Prekovo Meto.
,Pst! To je dobro! Tu ne bo nihčo videl! Tu! Od gospodične! Lahko noč! Odplazila se jo.
V sobi je odprl Henrik pismo.
Ljubi Henrik!
Vse jo dobro. Oče bo dovolil. l'ri-di jutri ob desetih k nam. Lahko noč, najdražji! Prisrčno Te poljublja
Tvoja presrečna Lota. Henrik je dvignil pismo in ga pritisnil na čelo. Nato je pogledal na veliko slike svojega očeta, ki je visela na steni.
>0če, ti moraš reči ,da in amen'. Presrečen sem, presrečen!«
Vsenaokoli je bila tišina in samota. • • *
Zunaj je narahlo snežilo. V sobi nu Zabukovju je bilo prijetno toplo in Lota je pripravljala mizo za večerjo. Henrik jo je gledal, smehljajč se. Sedaj je položila pred njega z zlatom obrobljen kozarec, na katerem je bilo zapisano: »Ženinu«, in pred sebe je položila kozarec z napisom: »Nevesti«.
In ravno take fantovske večere in fantovske pogovore bi jaz rad obnovil v svojih pismih do slovenskih fantov. Prav poštene večere in poštene razgovore. Sedaj ostajam seveda doma in premišljujem stare čase, vsak teden enkrat bom odslej vzel v roko pero in bom pisal. Ostajam — kot rečeno — doma in ne vem, kakšni so sedaj fantovski večeri po vaseh. Slišim pa včasih bolj nevesele reči o teh večerih, take reči in novice, da me kar pri srcu za-zebe. To niso več fantovski večeri, to so fantovske noči, pa grde, temne, črne noči, polne kletvi ne, umazanega govor jenja, popivanja, pretepov, celo pobojev.
Tako pravijo, da je sedaj mnogokje med fanti. Tudi berem le prevečkrat take reči. Ni čudno, da potemtakem »fantovski večeri« izgubljajo pred poštenimi ljudmi kredit. Kaj bi ga ne, lepo Vas prosim, fantje!? Jaz bi pa kljub temu rad, da bi tisti izgubljeni kredit nazaj prišel, ali da bi bil rešen, kolikor se rešiti da. Zato torej, sovenski fantje, Vam pišem »Fantovske večere v pismih«
Vaš iskreni prijatelj
star fant.
»Iz teh kozarcev sta pila oče in mati pri svoji poroki,« je rekla prijazno, j Pogledal jo je, ko je stala pred njim v ljubki lepoti gospodinje ter ji položil roko ua ramo.
? Lota! Ne morem ti povedati, kako mi /e pri srcu. Mislim, da mora občutiti tako oni, ki je bil rešen pri potopu ladje in sedi na varnem v gorki sobi.«
Ko sta slišala, da gre oče, sta stopila narazen.
Slabe volje je vstopil Prek v sobo.
»Kaj pravite k temu — druhal ne bo prišla! Vsi so odpovedali, vsi; edino Pro-«on bo prišel."..
Henrik je stisnil zobe. Prek je povabil namreč svoje prejšnjo stalne goste, ki so v zadnjem času vedno bolj in bolj izostajali, k zaročni pojedini in je v to svrho naročil sod pristnega piva.
In sedaj ne bo nihče prišel.
»Da, to je hudo,« je rekel Henrik. »Ni-j sem si mislil, da bodo šli tako daleč. Toda Pcpar je priredil spodaj v vasi v Polerjevi gostilni verelico in obljubil pijačo zastonj, in brivec je letal s povabili po vsej vasi. To j" nizkotno, to je nizkotno!«
Prek je vtaknil roke globoko v hlačne 5epe.
Še na boben bomo prišli,« je zamr-
.iirai.
Henrikov obraz se je zasenčil. Lota je .o zapazila in je položila tolažilno roke na očetovo rame.
?Oče, ne bodi slabe volje! Danes ne! Ljudje bodo že še prišli. No bo jim dolgo ugajalo pri Polerju. Potem bodo prišli zopet vsi k tebi.c
Prek je nekaj zamrmra! in jo šel v gostilniško sobo. Tam je nalil poln kozarec ruma in ga izpil.
Deklica je šla v kuhinjo in Henrik je fistul sam. Stopil je k oknu in gledal proti svojemu posestvu. Čimpreje bo mogoče, bo pripelje! Loto tja. Zakaj s Prekom trajno ne bo mogel vzdržati.
Ko je stal tako, je mislil Henrik na zadnje pretekle dneve in ni se mogel spomniti niti ene ure, ki bi jo preživel srečno in zadovoljno s svojim bodočim tastom, pri-Čenši od trenutka, ko mu je s težkim jezikom rekel »da« do danes. Niti onega važnega dne, ko je bilo pokopano dolgoletno sovraštvo in je bila sklenjena zveza njegove hčere z nasprotnikom, ni mogel ostati trezen. In bilo je dopoldne ob desetih. Toda Lota je skušala tudi tedaj opravičiti svo-jepa očeta in je rekla, to da je pil pač Iz prevelikega razburjenja.
Predstavljal si je to uro tako lepo, slovesno, tako veliko, to uro sprave in ta — 6 bil pijan. Ničesar drugega ni mogel reči rot vedno enoinisto: »Pusti mrtve, naj po-Bivajo! Pusti stare zgodbe! Vzemita se! Vse dobro! Jaz ne morem za to! Pustite me n miru! Radi mene storite, kar hočete!«
jn potem je izpraševal o opekami in o ovini tako radovedno in z zanimanjem l.iub svoji pijanosti, da je mladega snubca esal mraz. In vedno je moral gledati ljnb-on°. nedolžno Loto, ki je sedela poleg s težko zadržanimi solzami, da je ob-»dal samega sebe.
1 udi slaboumni Avgust mu je delal (Dalje glej v naslednjem stolpcu spaiaj.)
□DonrcsirwCcRna
_šm_
MISIJONSKA RAZSTAVA V VATIKANU.
Z otvoritvijo Svetega leta se je otvorila tudi misijonska razstava v Vatikanu; je nekaj podobnega kakor je bila velikobritan-ska razstava v Londonu. Razstavile so vse misijonske dežele, najskrajnejši kotički v pragozdu, in razstava je postala tako velika, da so morali prvotno določene meje že večkrat prekoračiti. Načrt za razstavo je do najmanjše podrobnosti izdelal poseben odbor, ki mu pripadajo najznamenitejši učenjaki vsega sveta in ki je pod vrhovnim nadzorstvom »družbe za razširjanje vere«.
Glavni prostori se nahajajo v notranjem delu vatikanskih vrtov. Uporabljene so najbolj moderno pridobitne tehnike, skioptikon, film, gramofon itd. Kdor bo razstavo obiskal, si bo ogledal lahko tudi vatikansko misijonsko knjižnico, misijonski muzej, svetopisemsko tiskarno, ki tiska sveto pismo v več kot tristo jezikih, in tako naprej.
Razstava se razdeli v pet oddelkov. Najznamenitejši je oni oddelek, ki nam daje statistični pregled vsega krščanskega misijonskega delovanja, ne samo katoliškega, temveč tudi protestantskega; nadalje pregled razdelitve kristjanov po svetu, ustroj krščanskih naselbin na jutrovem, v Afriki in Avstraliji ter v Ameriki in vzhodni Aziji. In s'cer vse na čisto znanstveni podlagi.
Drugi oddelek nas seznani s kulturo vseh krščanskih nrrodov, od najbolj preprostega prebivalca Ognjene ležele na jugu Amerike pa gor do človeka najvišje iz-ozbrazbe. Videl bes tam tudi vse orodje in vsa sredstva ljudske medicine do najnovejših načinov borbe proti nalezljivim boleznim. Ravno tako ves pregled poganskega bogoslužja, navad, šeg itd. Seznanil se bcš lahko z zgodovino misijonskih kongregacij, dobil boš vpogled v delovanje misijonskih redov, od ustanovitve do danes, videl boš
težave. Ta fant je imel popolnoma nepojmljiv strah pred njim. Vedno je zbežal, če se mu je ie približal in nekoč, ko ga je Lota zaprla, da bi prišla skupaj in je prinesel Henrik cel zavoj Čokolade s seboj, katero je fant zelo rad jedel, je v zadnjem trenutku i. velikim vpitjem zbežal skozi okno.
Vso noč ga ni bilo blizu in šele zjutraj je zopet prišel.
»I/Ota, 5e ti je prav, se bova kmalu po božiču poročila,« je rekel Bvoji nevesti, ko je prišla nazaj.
Deldica ga je prijazno pogledala.
»Da, Henrik: vem zakaj. In prav imaš.« Stopila je tesno k njemu.
»Ampak preveč jezen ne smeš biti nanj. Končno je vse to vendarle radi tvojega očeta!«
»Da, Lota, vem!«
»Ali ti je neprijetno, če vedno govorim zanj?«
»Ne! Tvoj oče je! Slaba hči Je tudi slaba žena.«
poseben zemljepisni oddelek, čudil se boš paviljonom posameznih redov.
ORIGINAL.
Malokomu je znano ime francoskega dramatika in pisatelja romanov Josipa Mery-ja. Še celo na Francoskem je napol pozabljen. Umrl je v Parizu leta 1866; bil je zelo dober prijatelj pisatelja Aleksandra Dumas starejšega. Včasih je bil MAry zelo priljubljen pisatelj; tudi v zasebnem življenju je moral biti prav duhovit in poln domišljije, kakor nam pripovedujejo o njem neštevilne anekdote.
Za politiko se ni nikoli brigal. Ko ga je nekdo vprašal, kakšnega političnega prepričanja da je, je rekel: »Kakršni so pač ljudje, s katerimi takrat govorim.«
Nekoč je na potovanju prišel v mesto Bordeaux (bordo). V časnikih je bral, da je šel tamošnji rabelj prejšnji dan v pen-zijo. Mery je šel takoj v mestno hišo in je prosil naj mu dajo izpraznjeno mesto. Predstojnik urada mu je razložil, kar je bilo treba, in mu je tudi povedal, da bo dobil na leto tritisoč frankov.
»Ni baš veliko«, je rekel Mery. »Umi-rovljeni rabelj pa tudi ni imel več«, mu je pojasnil uradnik.
»Že lahko; samo jaz bom službo dosti bolj težko opravljal, sem namreč nasprotnik smrtne kazni.«
Nekoč se je sprehajal z Dumaa-om po pariških ulicah. Govorila sta o nekem romanu, ki sta ga hotela skupaj spisati. Prišla sta mimo tobačne prodajalnice; Mery je šel noter in je kupil majhen škrnioelj njuhal-nega tobaka. Vzel je ščepec tobaka, škrni-celj pa je vrgel proč. To je ponavljal kar naprej, vselej, kadar sta šla mimo trafike; je šel Mery noter, kupil tobak, enkrat po-njuhal, škrnicelj z ostali« tobakom pa vrgel proč.
Dumas (diimd) je nekaj časa gledal, nazadnje je pa nevoljen vzdihnil:
»Zakaj, za vraga vendar, si pa ne kupiš tobačoice?«
»Zato ne, ker bi se potem prav gotova navadil njuhad.«
Taki so (isti, ki si izposojajo cigarete.
KAJ VSE ČLOVEŠKI ŽELODEC
PRENESE.
Neki trgovec na češkem je bankovce! ponarejal, in je bil zaprt Hotel je zapustiti to življenje, vsaj pozneje je tako izjavil. In kaj je napravil? Lani v februarju je začel jesti kamenčke, kar po dvanajst do štirinajst naenkrat. Nabral jih je, ko se je sprehajal po dvorišču. Kmalu nato je zrezal tri podplate na kose in jih je z jedjo vred poj&Tel. V začetku marca je zavil igle v kruh in jih je požrl, dvanajst. Nato je jedel več dni smeti in v papir zavit cigaretni pepel. V Začetku aprila je razbil tvričetrtlitersko steklenico, jo je na drob-. no raztolkel in je en del popil. Pred veliko nočjo je v presledkih treh do štirih dni pojedel osem igel, dve hlačni zaponki, žlično držalo, upognjen kos žice, vijak, Štiri do pet žebljev in ostanek razbite steklenice, razen vrata, a sedaj v velikih kosih. Sedaj so ga operirali in so mu čudno hrano vzeli ven. In ie popolnoma zdrav. *
I".
iZBOREN ODGOVOR.
V železniškem vozu sta sedeli dve go-jposki frklji, njima nasproti pa menih. Ogovarjali sta se o rez ozira na meniha o najrazličnejših stvareh. Slednjič tudi o tem, ali je boljše, če nas po smrti v zemljo za-grebejo ali pa sežgejo. Tista, ki je bila za sežig, je predrzno vprašala meniha: »Kaj ne, da imam prav?« — »Seveda,« je rekel redovnik, »saj ima vrag pečeno gosko gotovo tudi rajši kakor segnito.c (Iz zgodovinskih anekdot.)
Se SPLAČA.
Samostan Beaune (bon) na Francoskem ima izredno dobre in bogate vinograde. Vino vsako leto javno prodajo in se vršijo pri prodaji velike slavnosti. Letos so prodali vina za 709.000 francoskih frankov, za 50.000 manj kakor lani. Črnega vina je bilo 197 sodov, belega 36, destiliranega špirita od lanskega pridelka pa 12 sodčkov.
PRITLIKAVSKA ŽELEZNICA ZA
OSEBNI PROMET.
V	Miinchenu na Nemškem bo letos na igled majhna železnica, pri kateri so uporabili Nemci skušnje angleških poljskih in vrtnih železnic. Razdalja ene tračnice od drug: znaša samo 38 cm, pri navadni železnici pa 143 in pol. Stroji so zelo močni. Hitrost pride deloma na 20 km na uro. Tudi majhen 50 m dolg predor so napravili.
FBK> ENSKI STROJ POD BOŽIČNIM
DREVESOM.
V	mestu Los Angeleo (Kalifornija, An.oiika) je znani italijanski odvetnik Er-nesto Torchia na sveti večer pregledoval zavo.e, k-že če pod božičnim drevesom. Na-enkrrl neki tale zavoj z velikanskim ropotom eksplodiral, bila je bomba; odvetnik je bil tako hudo ranjen, da je kmalu nato v boinlvr-ici umrl. slo je za maščevanje.
ZRAČNA LADJA ZA STO OSEB.
Tfilroj sedaj bodo začeli graditi na Angleškem največjo zračno ladjo sveta. Gradila jo bo na račun angleške vlade posebna dcužha. Pozneje bo služila ladia rednemu pr<., c-lu mod Angleško in Indijo. Velika bo o enkrat tako kakor je ona, ki smo jo v Domoljubu že opisali, na uro bo letela okoli 1S0 kilometrov — skoraj dvakrat od Ljubljane do Trsta — obdržala se bo pa v zraku brez nove zaloge bencina lahko okoli 40.000 km. To je pa toliko kakor meri ves zemeljski obod. Od Anglije do Indije bo letela lahko brez prestanka. S seboj bo vzela eto potnikov.
NAJVEČJA KNJIGA SVETA.
Zadnjič so prodali v Londonu velikansko knjigo, mohamedansko sveto pismo ali koran. Knjiga je 120 cm visoka, 76 cm širo-
ka in 30 cm debela. Dva moška imata dosti dela, da jo neseta. Črke so po 10 cm visoke, vsaka stran ima 10 vrst. Poleg te knjigo velikanko je ležal najmanjši koran na svetu, štiri centimetre visok in ravnotoliko širok.
FIN OPOMIN.
Ena najgrših razvad je ta, da izposojenih knjig ne damo nazaj. Lepo si je v takem slučaju znal pomagati straflburški profesor Fr. Genin (1803—56). Zelo rad je imel knjige in si je sčasoma napravil prav lično knjižnico. Neki tovariš ga je prosil, naj mu posodi dva zvezka velikega in zelo dragocenega dela, ki je obsegalo štiri zvezke. Dasi nerad mu jih je G6nin vendar posodil.
Nazaj pa jih ni dobil. Preteklo je leto, knjig nikjer. Pisal je prijatelju, rnkrat, dvakrat, dvajsetkrat; nič. Slednjič je zavil še druga dva zvezka lepo v papir, ju je poslal tovarišu in mu je pisal: »Tako ima vsaj eden od naju vse knjige. Mislil sem sicer, da bi moral biti jaz tisti, tako ste pa Vi.: — Drugi dan je dobil onadva zvezka brž nazaj.
LINKOLNOVA SPRAVLjIVOST.
Abraham Lincoln (izgovori: linkoln) jn bil 16. predsednik Zedinjenih držav. Rojen je bil leta 1809; bil je hlapec, drvar, čolnar, trgovski pomočnik, trgovec in slednjič odvetnik. Dvignil se je torej sam, popolnoma z lastno močjo in pridnostjo. Leta 1860 so ga izvolili za predsednika, leta 1865 ga je neki politični nasprotnik ustrelil. Njegov značaj je bil brez hibe, vsak nasprotnik mu je priznal poštenost in srčno dobro voljo.
Brž ko je bil izvoljen za predsednika, so se začeli oglašati na vseh koncih in krajih ljudje, ki so si lastili zasluge za njegovo izvolitev. Tako tudi urednik ne-
kega majhnega zakotnega lističa. Trdil je, da ga je cm prvi nasvetoval za predsednika in je v dokazilo pokazal Lincolnu tozadeven članek v listu. Lincoln je seveda opazil, da gre uredniku v prvi vrsti za denar. Vprašal ga je: »Torej Vi zares mislite, da je bil članek v Vašem listu povod za mojo izvolitev?':
-»Seveda. Jaz sem prvi pokazal na Vas, drugi so članek željno zagrabili jn nesli naprej, in konec Vam je znan: izvoljeni ste bili.«
»Ali res?c, je rekel Lincoln, ga je žalostno pogledal in globoko vzdihnil: »nikar si ne delajte težke vesti, oprostim Vam.« In je odšel iz sobe.
»SLOVESNO IZJAVLJAMO, I)A BOMO ŠLI VSI KOT EN MOŽ NA VOLIŠČE, DA POKAŽEMO SVOJE POPOLNO RAZUME, j VANJE ZA NAŠO VELIKO SLOVENSKO POLITIČNO IN KULTURNO ZADEV O, ZA SLOVENSKO SAMOSTOJNOST!«
To je bila kakor slovesna prisega vseh mož in fantov iz kranjske okolice na shodu v Kranju dne 2. decembra.
Slovenci! Branimo svoio domovina pred janičarji, i.škarijoti in tatovi!
Darujte za ljudski sklad!
Boj za obstoj in samostojnost Slovenijo i bijemo. Ta boj je združen z velikim delom in s stroški. Vsi premožnejši med našimi somišljeniki naj se tega zavedajo in prispevajo po svojih močeh za Ljudski sklad. Vso prispevke sprejema tajništvo SLS, jj Jugoslovanska tiskarna, Ljubljana.
Valnnra M kovaško obrt sprejme F. VaJClILd HROMEČ, Podpori ca, [x,,l» Dol pri Ljubljari.	J13
Kje je voznik?
pr Majcenega kmetski list je »Domoljub" *
Usaka hiša na] naroči »Domoljuba'!


i razpis
Da seznanimo čim ilršl krog občinstva z »REICHEL« esencami, ki omogočajo, da si lahko vsak sam z malimi stroški in brez težkoč Izgo-tovi najfinejši liker, žganje itd., razpisujemo v smislu spodaj navedenih pogojev nagrade za pravilno rešitev sledeče uganke:
ajanuokeegsldriajvals
Črke jc razporediti tako, da dajo ime znane kraljevine in njenega kralja.
POGOJI t
1.	Razpis traja do 15. februarja 1925.
2.	Z vsako rešitvijo je poslati znesek po Din 25.— in je navesti, katero izmed naslednjih esenc
želi rešitelj prejeti:
a)	za	izgotoviiev ruma (Jamaica);
b)	za izgotovitev tropinovca;
c)	za	izgotovitev likerja Chartreusc; č) za	izgotovitev damskega likerja;
d)	za	izgotovitev CheiTY Brandy;
e)	za	izgotovitev malinovca.
Esenca ie dostavi vsakemu brez ozira na reiitev uganke.
3.	Rešitve uganke', prispele po 15. februarju 1925, ic pri razdelitvi nagrad ne bodo upoštevale. Istotako sc ne bodo upoštevale rešitve brez po-liljatvc zneska po 25 Din.
4.	Vse rešitve in nakazila jc nasloviti na: iELRA«, družba z o. t, (Reklamni oddelek), Vič pri Ljubljani.
5.	Imena in naslovi nagradenih reiilcev se objavijo na tem mestu v nedeljo 8. Marca 1925.
6.	Vsaka v smislu teh pogojev napravljen« pravilna rešitev dobi tekočo ttevilko, in sicer po vrsti dospelosti. Na podlagi te auraeracijc se bodo priznale in izplačale sledeče
nagrad* i
Prvi in nadalje vsaki 50. relitvi nagrada po 100 D Vsakemu 10. nagrad, retilcu ie posebe| 500 D Vsakemu 25. nagrad, relilcu le posebej 1000 D Vsakemu 51. nagrad, relilcu le posebej 2000 D Vsakemu 100. nagrad, relilcu ie posebej 3000 D
7.	Pravilni reiitev uganke ie nahaja v zapečateni kuverti pri g. notarju Halnerfu v Ljubljani, v čigar navzočnosti «e bodo dne 21. februarja 1.1. ob 16. uri tudi nagrade priznale ln porazdelile.
Opomba: Na dopise itd., ki bi bili ▼ zvezi i tem razpisom, ie ne bo odgovarjalo.
ViFIfO// trgovina kotmetiCnib, toaletnih '/kil d« u, kemičnih predmetov, d. z o. z*f VIČ pri Ljubljani.
Največja izbira
vsakovrstnega sukna in hlačevine za moške obleke A. & E. SKABERNE — L|ubl|ana, Mestni trg 10.
Halo! Tekma! Halo!
Ker hočemo našo kremo za čevlje, znamka »Lebln«, obširno vpeljati in vsakogar prepričali o izvrstni kvaliteti, smo razpisali natečaj, ki se vrši od 1. januarja do 15. februarja 1925.
NAGRADE: 1. nagrada 10C0 Din v gotovini. — 1. nagrada 40 duc. kreme »Lebin«, — 1. nagrada 20 duc. kreme »Lobin«. — 1. nagrada 10 duc. kreme »Lebin«. — 12. nagrad J* kg kreme »Lebin«.
POGOJI: Vsak tekmovalec mora: 1. rešiti uganko; 2. poslati v pismu svoj natančni naslov ter priložiti 10 Din. — Vsak tekmovalcc dobi po pošti 1 ikatlo kreme »Lebin«, četudi ni uganke pravilno rešil. Na vsakem ovitku bo označena številka dotičnega tekmovalca. — žrebalo se bo dne 15. februarja ter pride za prvo nagrado brzojavno obvestilo, za vse druge pa pismeno.
Uganka:
van, Ba, ber, E, Ljub, vem, No, l|a, Ta, I, nat, aa.
L. mesto na Kranjskem. — E. prva ženska na svetu. — B. kje sc največ žita v Jugoslaviji pridela. — I. ime moškega spola. — N. mesec v letu.
Pismo je poslati na: Kem. tvomico »LEBIN«, HOČE pri Maribor«.
| Prva nuntti pomlabaiuke..« In letn»g» blaga |
?
Prepričate se pred nakupom I
Da se dobi dobro In trpeino blago, za moške in ženske obleke, fn vse druge potrebščine s a m o
ČeSkl
..»
delete pri

S
, /v. <r f ^J* v.
<1 O) P $
•f/ff/V
Oceanska vožnja samo S in pol dni.
Glavni zastopnik za Jugoslavijo:
Jugosiov. Ehspres Atfenclfa d. d.
Redni potniški in tovorni- promet preko UierbOdrifa in jadranskih pristanišč v Severno Ameriko in Kanado.
Pozor I Podružnica zastopstva »Cunard Line« se |e preselila
t Kolodvorsko nllco 41 a.
Art^uican Line, Ciijrt&ftfdl Line, Reci Sš^r Line, Whlie Star Line, Wtiite Star, Dominion Line.
Pojasnila in vozne rede je dobiti pri:
Jogoslov. Ehspres AgencUl d. d.
kot glavni zastopnici za Jugoslavijo zgorajšnjih parobrodnih društev.
Vodja podružnice Ljubljana: Jakob Eorjanc, Kolodvorska uiica št. «1 a.
l/o ipnpo Starega pod 14 let, sprejmem tako) IdJCIllta | hrano in stanovanjem pri meni FR. WISJAN, lakirar in sedlar, Kolodvorska ulica itev. 25 — Ljubljana.	164
Lepo posestvo psff&rsLtt
pravna za kako obrt, zraven vodna moč. Na posestvu se lahko redi 3 glave živine. Več se izve GOLOBRDO Itev. 25 — Medvode.	220
Najcenejšo~strešnoToPEKO
iz cementa, dobite pri trgovcu KOŽELJU ▼ Mokronogu na Dolenjskem.	196
Sprejme se zdrav KMEČKI FANT, ki ima ve-selje do čevljarstva. — Janko Zaletel, čevljar, Fužine it. 6, p. Sp. Hruiica pri Ljubljani. 50
UMETNA GNOJILA
posebno žlindro, kalijevo sol, *e dobe po najnižjih cenah pri FR. GORJANC In KOMP., KRANJ.
^FNfltFT (sedaj njiva) za Ježo, ležeča tJfcllUtfc ■ 10 minut od državne ceste v Kozarjah, prodam na farni dražbi 18. t m. ob 3 popoldne, ali (udi preje doma. Vzklicna cena za oral 10.000 Din. Več pove VAL BABNIK, pošta &T. VID pri Ljubljani. OHnca 9._181
Prevozni mlini
za domače mletje (pogon 3 KS), so na ogled ln
naprodaf pri PODBOJ, Sv. Petra cesta 95, Ljubljana.	137
Pozor, ženini in neveste!
KO nakupujete BALO — OGLEJTE SI ie nal«
ZALOGO POHIŠTVA
ali pilite po ceniki — Imamo v zalogi SPAL' N1CE — JEDILNICE — KUHINJSKO OPRAVO iz mehkega in trdega leta — ŽJMNICE — MO-
DROCE itd. po konkurenčnih cenah.
»LIPA«, z. z o. z. - ŠT. VID
PRI LJUBLJANI.
Vase noge se vesele
radi rednega negovanja v Bargit-ktpelJI ta »•*«, katera Ms-
vito poiivl In okrepi Irmučene iivce na nogah, ome.iča koto It oda trasi boleatno i otenje. Po Burglt-kopelJI is »Of« hodltt
lahka lo elaitlino kakor angeli po obiskih. Delale najveije Inre, ne da bi omagali. Obenem •• tabrsnl tvorba kurjih ojra: t* lih pa U Imate, potem polotit« nanj« takoj Burglt-oblli aoper ksija sieaa, ki vat osvobodi v sekal
dneh temeljita Is btei bolečin. Val droslst tli lekarnar Ima Bsrglt. Paalts P« prt aakaps ts&M ss Isvtrsl savoj .Bnrglt* U »((klanjajte ponaredka Cena lavlraegt ttvojt tt kotna i ■ar|tt-(re<tt«t epar kurja atast Dinar «•-, Btrjtt tMU m pedplata Dinar r-, Btrjlt kopal) st toge Dinar C-.
pvuftteit* «■>■«• - * »■•*» -»p-i — —------
Družba BURGIT, Freilassing (Bayern).
Oltvnl ttatspslki hran M veta e, Navo«sste (SlovMljs).
domoljub trn
Uma Mm.cmiesi,povodni-,kopirni papir, »grafitni niWaafc*LMrf.MimL
Ustanovlj.l 1885 Na d belo! Urubnol _ Velika izbera za »aakletnira«! Zaiz-
tleiavodomadib čovl
.	ijov Iftatin. orin. rtt-
FriDe 1 zo. z. Bras; .»v m ««1 «egei.
i anula turno 6I250 «e vrste v leoi lurL
Dobro in poceni
se kupuje v manufakturni trgovini A. A E. SKABERNE — Ljubljana, Mestni trg
Nad 120 milijonov kron
sem izplačal sorodnikom AMERIKANCEV v zadnjih Setih kot zavarovalnine, odškodnine ponesrečenih in druge terjatve. • Ako imate Vi kako zadevo v Ameriki ali drugod na tujem. pridite k meni, da jo uredim, ako se sploh da. - Dr. Ivan CERNE, gospodarska pisarna, Ljubljana, Miklošičeva cesta št. O (Ljudske posojilnice poslopje).
Neveste pozor!
iM om M roko. zelo mo6no belo platno aa risbe meter po Dia 31' a« dobi aamo dokler zaloga traia r trgovini
IVAN SAVNIK, KRANJ.
Na »atatevo ae poiljejo »norel.
j Usta
Ustanovljena leta 1913. — Delniška glavnica znaša 3,000.000 Din v zlatu
»■j*. -j
i glavnica S
i.	I
99
JUGOSLAVIJA
Splošna zavarovalna družba.
Ravnateljstvo za Slovenlio v Ljubi ani
a k 1 e p a > 1. požarna zavarovanja; 2. živ-tjenska zavarovanja; 3. nezgodna in jamstvena zavarovanja; 4. zavarovanja proti škodam vsled tatinskega vloma; 5. tran-»porina zavarovanja; 6. zavarovanja proti »kodam vsled razbitja stekla. — Največji tu delujoči zavod. — Družba je prevzela od »Graške vzajemne zavarovalnice« ia od zavarovalnih družb »Feniks« (požarni oddelek) in »Franko-Hongroise« ves njihov kupčijskl obstoj v naši državi. — Najnižje tarife. — Takojšnja plačila škod. — Glasom naredbe ministrstva za vojno in mornarico nadomeščajo police splošne zavar. družbe »JUGOSLAVIJE« ženitvene kavcije za častnike.
Pisarna: Dunajska cesta št 15.
Telefon 971.
««
FRANC ERJAVEC,
»PRI ZLATI LOPATI«, trgo?. z železnino, LJUBLJANA n Valvazorjev trg atev. 7,
priporoča svojo bogato zalogo raznovrstne želez-ninc ter tudi prvovrstni dalmatinski .PORI LANU CEMENT« po nizki ceni.__
spodnji 1650 K, iiornji afrikasti 1500 K, žimnati 3400 K — Lastni izdelek. — Močno blago.
Rud. Radovan - LJubljana
Krekov trg 7 — (poleg Mestnega doma).
NafbolJSl
Bivalni stroj Ja edino la
Josip Petellnoa
znanke
Oiilsner In Adler
za rodbino, obrt la indutlrijo
Ljubljana Nbmmii
' *	ipoaieeika, ok n«
Piuk v vezanja krazpUtn. V.flltn« garanciji. Delavnica ta popravila
la *eitko	Telefon tU	*• •»>•
Našim rodbinam
priporočamo našo pravo domačo
Kolinsko
cikorijo
izvrsten nrdatek ra kavo.
Volneno in perilno blago
kakor tudi vse vrste manutaklurnega blaga dobite r veliki izbiri ia po ugodnih cenah pri trrdki
R. Mtklauc Ljubljana
Ling&rjeva ulica - Modena ulica - Pred Skoitjo.
/nhteva]te cenik ali vzorčno knjigo;
(mmmim
,, popolni
ZATO V VPORABI NAJCENEJŠI IN OBENEM NAJFINEJŠI
lamo na 1 besedo i
in sicer na varstveno znamko »El*a« moramo paziti, ako nam je do najboljših MIL LEPOTE in ZDRAVJA. To so edino le FELLERJEVA MILA V OBLIKI STEKLENIC Z ZNAMKO »E L S A«, s katerimi umivati se je pravi užitekl Nežna, dobra, čista, ja!<o peneča, diskret. vonja v 5 različnih vrstah!
ELSA - LIUJINO - MLEČNO MILO, prvo-vrstno cvetlično milo, stori kožo mehko in nežno.
ELSA - CLICERINOVO MILO, vpliva iz-
rečno na roke, kt trpe vsled dela in mraja.
ELSA - BORAKSOVO MILO je ifcjpriljub-ijeneje sredstvo za odstranjenje fatalnih peg, priSčev itd.
ELSA - KATRANOVO MILO za las« in
glavo.
Končno ELSA - MILO ZA BRITJE, posebno fine vrste.
Za POIZKUS 5 kosov Elsa-mila v obliki steklenic, z zavojnino in poštnino 52 Din, toda le te-daj, ako se pošlje denar naprej. Po povzetju 10 dinarjev več, torej 62 Din. Naročila naslovili na;
EUGEN V. FELLER, lekarnar,
v Stabici Donji, Elsa trg 16 — Hrvatska. ■■■■■■aaaBuauaaaaaaaaBaaaacKii*
Zadružna gospodarska banka d. d.
Telefon št. 57 in 470. Ljubljana, MiklOŠiČeVa cesta 10 Brzolav.: Gospobanka.
Ratu pottoega tekeniefa urada ia SloTeai|o	f laBtnI palači (viS A ViS hotela „Uni0n").	*a6tin pollo.Ja čekovnega urada » Zairebn
Podružnice: Celje, Djakovo, Maribor, Novi Sad, Sarajevo, Sombor, Split, šibonik. Ekspozitura: Bled. Kapital In rezerve skupno nad K 60,000.000'-, vloge nad K 600,000.000*—•
Daje trgovske kredite, eskomptira menice, lombardira vrednostne papirje, daje ▼ najem jeklene shrambe za vrednote, kupuje in prodata kar najbolje tuje valute in devize, sprejema vloge na tekočem računu in na vložne knjižice ter preskrbuje vse bančne transakcije pod najugodnejšimi pogoji
Amerikanskl oddelek: Direktne zveze z ameriškimi bankami. — Urejevanje ameriških zapuščin. MT Pooblaščen prodajalec srečk Državne razredne loterije. m MMSI——BIHIHi''IBaiMMHMBMMMBMMMHMBMBIMM.-. "'' 'IIHIH —MMMHHIillllll——I—ITrTimr
Izdaja konzorcij »Domoljubne.
V
Odgovorni urednik Josip Gostiniar v Ljubljen
Tiska Jugoslovanska tiskoma-