Leto LXXm., št. 109a Izha-a vsak dan popoldne 1wwfinii nedelje In vrst k Din X do 100 mt k Dto ZJSO, od HM do 900 vret a Dto X trsta Din 4.—. Popust po dogovor«, tnatrstnl davek posebej. — >» vel ja mwrfno T Jugoslaviji Din TI a LJUBLJANA, HL-22, »-Ta, 1L t drmlnlee: M4MB0R, Graje« trg it. T — NOTO MESTO, LJubTjaoaka cesta, '"■■» emedtimeo: Stroaanaaverjcra eoca 1, telefon it. «t «L 2, telefon et. 190 — JBHBDOCB: Ob kolodvoru TOBL tre; C — Postna hraaUnlas ▼ LJubljani et. Usodni dnevi za Švico Po vesteh iz Londona so se nemške čete začele premikati proti švicarski meji Nadaljnji varnostni ukrepi švicarskega vrohvnega poveljstva—Nemška vlada še ni odgovorila na švicarski prot est Bazel. 15. maia. e »Exchange Telegraf« pcrc.'a. da so Nemci zbrali ogromne čete na področju Črnega lesa (Schwarzwald). Po najnovejših vesteh so se te čete začele snoci premikati proti švicarski meji. Vse kaže. da bo Švica prihodnja vojna etapa nemškega prodiranja. V Švici je vse v pri-PravljenoMi. Civilno prebivalstvo se v množicah umika v notranjost dežele in v gorate pokrajine. S seboj jemlje sami najnujnejše. Pričakovati je vdor nemških č>t v Švico že v teku noči. Bern. 15. maia. e Vrhovni poveljnik švicarske vojske je odredil nadaljnje varnostne ukrepe. Za obrambo proti padalcem in tako zvani peti koloni so oreanizirane po vsej Švici posebne prostovoljske formacije, ki so podrejene vojaškim oblastem. Tc formacije so osnovane v sleherni va*i in imajo nalogo budno paziti na početje tujcev in na morebitni pojav nemških padalcev. Obenem je bilo danes odrejeno, da morajo v»i tujci, predvsem Nemci, ki so nemški državljani, takoj zapustiti obmejno ozemlje in ae umakniti v notranjost države ali pa Švico takoj zapustiti. Bern, 15. maia. e. Švicarski poslanik v Berlinu je po nalogu svoje vlade izročil nemškemu zunanjemu ministra protestno noto zaradi bombardiranja železniške prose južno od Bazla, ki je bila močno razdejana. Obenem je zahteval od nemške vlade odškodnino, ker je s preiskavo drobcev bomb ugotovljeno, da so bombardiranje izvršili nemški letalci. Do tega trenutka nemška vlada na ta protest še ni odgovorila. Bern, 15. maia. A A. (Štefani) Švicarsko vrhovno poveliništvo je izdalo poročilo, ki pravi, da se širijo vesti, kj dvomilo v švicarsko nevtralnost. Te vesti so absolutno netočne ter škodujejo interesom d: zave. ker je znana tradicija Švice, ki je bla vedno nevtralna ter bo to ostala tudi v bodoče. nt racija zavezniški! čet v belgijski Flandriji kjer se pripravlja odločilna bitka — Srditi boji se nadaljujejo London, 15. maja. s. (Reuter). Glavne sile angleške in francoske vojske se koncentrirajo sedaj v belgijski Flandriji, ter se pripravljajo za odločilno bitko. Po francoskih in belgijskih poročilih so Nemci včeraj južno od Namura ponovno poskusili prodreti preko Meuse. Najhujši nemški pritisk je opažen pri Sedanu. V akriii jc izredno veliko število tankov in letal. I.nndon, 15. maja. s. (Reuter). Poročilo angleškega vrhovnega poveljstva, ki je bilo izdano ponoči pravi, da se kretanje angleške ekspedicijske vojske v Belgiji nada! vije po načrtu. Vojska je bila ves dan včeraj v kontaktu s sovražnikom. Amerika zastopa Belgijo v Nemčiji Wr->hinofon, 15. maja s (Reuter) Ameriška vlada je pristala, da prevzame zastop- stvo belgijskih in luksemburških mteresov v Nemčiji. Ameriško poslanstvo v Bruslju ostane na svojem mestu. Za primer, da bi Nemci Bruselj zasedli, prevzema poslaništvo zastopstvo zavezniških .nteresov v Belgiji. Enak ukrep je bil že sprejet za ameriško poslaništvo v Haagu. Trojni finančni sporazum London, 15. maja s. (Reuter) Angleška, francoska in belgijska vlada so podpisale trojni finančni sporazum, ki določa v medsebojnem plačilnem prometu posebne olajšave. Nemci zavzeli štiri mesta Pariz, 15. maja. e. (United Press). Vojni strokovnjak »Petit Parisiena* pravi v svojem pregledu, da so štiri mesta in sicer Liege, Namur, Didant in Sedan, kakor vse kaže, že v sovražnikovih rokah. Prekinitev sovražnosti na Nizozemskem Opustitev odpora proti nemški premoči ne pomeni vojaškega zloma Nizozemske Vrhovnu poveljnik nizozemske vojske se je služil pooblastila kraljice Viljemine ter je zal, naj vojska preneha z bojem, da se prej prelivanje krvi — Nizozemska vojna mornarica ni kapitulirala London, 15. maja. s. (Reuter). Na povelje svojega vrhovnima poveljnika generala VVinkelniana je nizozemska vojska snoe.i položila orožje. Ob 19. je govoril general Winkelman po radiu preko vseh nizozemskih radijskih postaj. Sporočil je, da so Nemci včeraj popoldne pričeli obstreljevati s topovi Kotterriam in Utrecht. Da šterii civilno pre«>iva!stvo in prihrani nadaljnje prelivanje krvi. je dejal VVinkelman, naj nizozemska vojaka preneha z bojem. Pri tem je general VVinkelman sam pripomnil, da se boji v Zeelandu nadaljujejo. ZVeKaj po polnoči sta nizozemski poslaništvi v I^ondonu in Parizu uradno potrdili, da je nizozemska vojska opustila nadaljnji odpor. Izjava nizozemskega poslaništva pravi, da so nemške c~to od >foel- dijka v \eiifcem številu prodrle do Rot-terdama in da so prišle na ta način za hrbet nizozemskim obrambnim postojankam za poplavljenimi predeli. Da prepreči popuno uničenje naselbin, se je vrhovni poveljnik odločil za ustavitev sovražnosti, ker bi bil nadaljnji odpor nesmisel. Izjava nizozemskega poslaništva pa izreeno ugotavlja, da vojno stanje med IVemčijo in Nizozemsko obstoji še nadalje. London, 15. maja. s. (Reuter). Vojaški krogi v Londonu in Parizu naglašajo, da kapitulacija nizozemske vojske ne pomeni vojaškega zloma Nizozemske. Nasprotno je nizozemska vojska nudila v veliki premoči junaški odpor in je na ta način za 100 ur zadržala nemško prodiranje proti Belgiji ter omogočila, da je belgijska vojska bolje organizirala tvojo obrambo. Nemci so morali poslati v boi na Nizozemskem veliko število vojaštva, izgubili so mnoge letal in porabili zelo velike količine dragocene bencina. V proglasu generala VinKelmana je ne- Koliko nejssua razložite v. zakaj se je odločil za povelja, da odpor nizozemske vojske preneha. Medtem ko namreč pravi, cista Rottcrdam in Utrecht bombardirana m naj vojska zato položi orožje, pa se p-njegovih Jasnih besedah boji v Zeelandu Se nadaljujejo. Nizozemsko poslaništvo pojasnjuje to izjavo generala Winkclr.iana s da ni kapitulirala nizozemska vojna mornarica, Id pri Zeelandu uspešno pomaga zadrževati nemško prodiranje. Pojavilo se je tudi vprašanje kakšno pooblastilo je imel general VVinkelman, da odredi položitev orožja. K temu pripominjajo, da je dobil za tak ukrep proste roke z včerajšnjo proklamacijo kraljice Viljemi-ne, v kateri je bilo rečeno, naj nizozemske vojaške avtoritete in vrhovni poveljnik nizozemske vojske odločijo, kakšni ukrepi so z vojaškega stališča na Nizozemskem po* trebni. ze nekaj ur pozneje se je general VVinkelman poslužil tega pooblastila v tem smislu, da je odredil položitev orožja. Zdi se, da se manjši boji na Nizozemskem kljub temu še vedno nadaljujejo. Davi je namreč nizozemski radio pozval župane v onih mestih in naselbinah, kjer so Se v teku boji, naj o ustavitvi sovražnosti obvestijo lokalne vojaške poveljniKe, ki o ukazu generala VVinkelmana najbrže še niso niso poučeni. London, 15. maja. AA. (Reuter). dijaka postaja v Hllversunu pravi, da je nizozemski glavni poveljnik general Wm-keiman povabil nemško vrhovno poveljni- fttvo, naj pošlje odposlance v Haag n pogajanja o ukrepih za ohranitev reda in varnosti v državi. Nizozemsko glavno po-veljništvo je obvestilo nemškega poveljnika, da nemške letalske sile navzlic sporočilu, da so nizozemske čete položile orožje, še naprej bombardirajo nizozemsko pomorsko oporišče v HeMern arja Berlin, 15 maja e. V Berlinu prevladuje mnenje, da bodo danes Nemci zavzeli grad Doorn. kjer biva bivši nemški CCSIT Viljem. Zato v Berlinu sprašujeio. kaj se bo zgodilo z bivšim cesarjem V novih okoliščinah vsekakor ne bo mogel ostati v Do- ornu in se bo moral odločit; ali za vrnitev v Nemčijo ali pa za preselitev v kako nevtralno državo V7 Berlinu zagotavljajo, da bo Nemčija vsekakor ugodila želji bivšega cesarja. V tem pogledu mu v Berlinu ne bodo dali nobenega predloga. Nemci pripravljajo letalski napad na Anglijo Hkrati pa bodo skušali zadati udarec Franciji, piše londonski tisk — Tudii v Moskvi računajo z nemškim napadom na Anglijo London, 15. maja. e. TukajSnji tisk objavlja vesti, da so vojne operacije na kontinentu stvarno priprave za velik napad na Anglijo. V pretekli vojni so bile podobne operacije na Marni v smeri proti Parizu. V tej vojni pa se operacije vrše z namenom, da se napade Anglija in njene letalske baze. »Times« pišejo: Za prihodnjo fazo sedanjih operacij smatrajo v Londonu, da bo največji sovražnik Nemčije ostala Anglija. Verjetno je, da bodo Nemci vrgli vse svoje letalske sile proti Angliji, na drugi strani pa bodo hkrati skušali zadati udarec Franciji na njenih severnih mejah. Z množesrtvenimi napadi na Anglijo hočejo uničiti angleška letalska oporišča, pa tudi njene tovarne. V Londonu zanikajo, da so nemški skakalni oddelki dobro izvežbani in da kažejo neverjetno hrabnost. Moskva, 15. maja. e. Organ komi sari jata za narodno obrambo >Krasnaja Zvezda« objavlja poročilo svojega dopisnika iz Berlina, v katerem pravi, da bodo Nemci v naslednji fazi svojega bojevanja na zapadu vrgli vse svoje letalske sile proti Angliji. Osvojitev angleškega otočja je eden glavnih strateških namenov nemškega poveljstva. List je mnenja, da sta Nizozemska in južna Norveška znatno približala Nemčijo Angliji. Nemci bodo imeli sedaj svoja letalska oporišča v razdalji okrog 450 km od Anglije, kar pomeni, da bodo v eni uri prispeli na južno angleško obalo. Dopisnik ruskega lista računa, da bodo v kratkem bombardirali Nemci doslej še nedotaknjeno največjo angleško pomorsko bazo Harvig na južnem delu angleškega otočja, ki je ogromne važnosti za vzdrževanje zveze s kontinentom preko Rokav-kega zaliva. London, 15. maia. e. Po nemškem načrtu naj bi bile vojne operacije na Nizozemcem končane v teku prihodnieea tedna, nakar nameravalo Nemci večji del svoje vojske, ki zda i or>erira na Nizozemskem, vreči na belgijsko boiišče. Nemci hočeio ustvariti ob nizozemski in belgijski obal: vama letalska oporišča za direkten napad na Anglijo. Obenem se Nemci T>rir>ravliajo za odločilen napad na Maginotovo črto. in sicer s treh strani, to ie iz Švice. Luksemburga ter z dela okupiranega francoskega ozemlja Angleški ukrepi proti padalcem Vojni minister Eden o ustanovitvi obrambnih prostovoljcev za zaščito države pred napadi padalcev London, 15. maja. s. (Reuter) Sinoči je govoril po radiu vojni minister Eden v zvezi z ustanovitvijo novega odreda lokalnih obrambnih nrostovoJicev ki na i ščitijo aržavo pred napadi padalcev. Eden je omenil, da sicer Ingliji zaradi izvrstne protiletalske obrambe s strani letalcev ne grozi posebno velika nevarnost. da pa je vendar treba ukreniti proti možnosti pristanka padalcev vse rjotrebno. Eden je opozoril, da ae spuščajo padalci dobro oboroženi z namenom, da zasedeio važne strateške točke, kakor letališča, elek. trične centrale, železniška križišča itd. Njihov namen je, da povzroče nered in zmedo v deželi, preden pristanejo z letalom glavni sovražni oddelki. Uspeh nastopa proti padalcem zavisi od hitrosti s katero je izveden. Angleška vojska ima za nastop proti padalcem svoje posebne načrte, Id Hh pa ne bo objavila, da jih ne izve sovražnik. Da pa se varnost podvoji, nai se prijavijo v prostovoljsko službo vsi moSfci od 17. do 65. leta, ki to žele. Novi prostovoljski odred, Id bo iz njih formiran, bo nosil vojaške uniforme ki bo opremljen z orožjem. Prostovoljci ne bodo prejemali plače. Prostovoljci ostanejo v službi do konca volne in sicer vsaJc v svojem stalnem bivališču. Nemški padalci v Belgiji Pariz, 15. maja e. Bruseljski dopisnik »Pariš Soira« je imel priliko, da se je raz-govarjal z nekim padalcem, ki mu jc biio kora*j 17 let. Na vas vprašanj* je samo odgovarjal: Jaz sen. Nemec Naposled je vendarle izjavil, da je s 30 tovariši, dijaki mehaničke šole v Lipskem, stopil kot prostovoljec v skakalni oddelek Tu so absol- virali 4-mesečni tečaj da so se izvežbali za skakalce. Dopisnik »Pariš Soira« pripoveduje nadalje, kako jc sredi velikega belgijskega mesta padel neki skakalec na stieho neke hiše. Hišo je takoj obkolila množica ljudstva. Preiskali so hišo in rud? sosedna poslopja, toda skakalca niso na* Nenadno pa jc nekdo med množico pokazal na ne- kega duhovnika in kriknil: Kaj mislite, ali ni to on? Takoj je začel dozdevni duhovnik bežati in skočil na prvi tramvaj. Policija se je pognala na prvi avtomobil, dohitela tramvaj in aretirala ubežnika. Ko ga je policija čez čas pehala, je vzkliknil: Heil Hitler! 20.000 nas jc sklurlo, da žrtvujemo svoje življenje za svojega vodjo I Bruselj, 15 maja. e Preteklo noč je Bruselj doživel pravcati lov na nemške padalce. Policija je s sodelovanjem vojske po vseh predmestjih preganjala nemške padalce. Akcije nemških padalcev so se tudi včeraj nadaljevale. Večja skupina nemških padalcev se je spustila v mesto. Pričakovala pa jih je velika množica Belgijcev, ki so jih takoj obkolili in poklicali vojsko. Eden skakalcev se je spustil na tla prav blizu pisarne agencije Belga. Pnjeli so ga v trenutku, ko je hotel uporabiti svoje orožje. Povratak nase de legacije iz Moskve Bukarešta. 15. maja e. Ju gos loven ska trgovinska delegacija z bivšim finančnim ministrom dr. Miloradom Djordjevičem na čelu, ki je tri tedne vodila gospodarska pogajanja v Moskvi, je včeraj prispela na rumunsko mejo. Ob 14. je jugoalovenska delegacija v ruskem vlaku pasirala most na Dnjestru m je v obmejni ruski postaji Ti-ginja prestopila v bukareštansk. vlak ter je davi ob 7.15 prispela v Bukarešto. Jugoalovenska delegacija ostane v Bukarešti do drevi, nato pa se vrne v Beograd, kamor prispe jutri zjutraj. Otamorvojitev bolgarske SofMa, 15. maja. e. Predsednik vlade Fi- lov ■ je na včerajšnji seji sobranja izjavil. da je Društvo naradov na zahtevo bolgarske vlade odpravilo mesto komisarja ori bolgarski Narodni banki. Ta Sklep Društva narodov stopi v veljavo 31. mada. Poročilo PHova je bflo z navdušenjem. „Iz vseh balkanskih držav se čuje samo eno sporočilo vsem. Iti jih skušajo vplesti v svoje spore: Pustite nas v miru, uredite svoje račune, kakor veste in znate. Kakor mi nismo povzročitelji vaših sporov, tako se nočemo vmešavati vanje." (»Hrvatski dnevnik«) Viharni oblaki nad Sredozemljem V naslednjem priobčujemo dva članka, iz katerih je razvidno stališče dveh velesil, ki sta poleg zaveznikov zainteresirani na Sredozemlju: V italijanskem listu »Gazetta del Popolocc je napisal Giovani Ansaldo: Za vsakega, ki motri sklep angleške ad-miralitete v luči tega, kar se je odigralo v osmih mesecih vojne, zlasti pa po 9. aprilu, je izven vsakega dvoma, <1a je glavni in tako rekoč bistveni razlog tega sklepa umik kar največjega števila velikih borbenih edinic iz streijaja nemškega letalstva in njih premestitev v mirnejše in varnejše vode. Ta pokret, ki ga je povzročili potreba, se mora prikazati kot prostovoljno operiranje ter kot demonstraeija moči in odločnosti. To kampanjo je začel Cham-berlain, ki je v spodnji zborniei izjavil, da se odnošaji »pomorskih sil Nemčije in Velike Britanije spreminjajo v korist Veliko Britanije in je bil zato sprejet sklep, da se določeno število vojnih ladij premesti v Sredozemsko morje. Angleško časopisje, ki ima dolžnost obdržati na primerni višini moralo naroda po težkih izkušnjah na Norveškem, se je ravnalo po tem navodilu. Zaradi tega je prehod britanskih pomorskih edinic v Sredozemsko morje opisan kot »prva povoljna posledica vojne na Severnem morju«. Med vrstami, ponekod pa tudi v samih vrstah, pa se kažejo prave naloge, ki naj bi jih izvršile angleške vojne ladje na Sredozemskem morju. Spominja se potreba uporabe teh ladij za ravnovesje položaja na tem morju, da bi se ohranili prijatelji zaveznikov in da bi se prestrašili oni, ki ne verujejo, da predstavljajo zavezniki moralo in pravico na tem bednem svetu. Da bi se ta propagandistična maškarada dostojno kronala, so prejeli posamezni angleški listi iz Egipta, Turčije, Grčije in Rumunije več ali manj vnaprej pripravljena poročila, v katerih se poudarja, da je že sama vest o prihodu angleških pomorskih sil povzročila oddahnitev celokupnega Sredozemlja in splošno hvaležnost do Anglije, gospodarice morja in zaščit niče ponižanih. Zde se, da so uredniki posameznih londonskih listov, ki skušajo dati in jekel je adrenalina angleškemu javnemu mišljenju, popolnoma pozabili na stvarnost. Na stvarnost, ki nam pravi, da so prišle velike angleške edinice v Sredozemsko morje, ker obstoja strah, da bi mogle izginiti z morske površine, zbrisane s kako bombo od 500 kg. Neki angleški komentatorji pozabljajo, da ima karakteristika moderne vojne, ki je pokazala svojo vrednost na Severnem morju, isto vrednost tudi na Sredozemskem morju in da pomeni mišljenje, kakor da bi mogla angleška mornarica pod grožnjo modernega letalstva na Sredozemskem morju ponoviti uspehe Nelsona, — sanjati z odprtimi očmi. V sovjetskem oficioznem listu »Trud« pa je napisal B. Zaporožcev: Z zavzetjem Albanije v marcu 1939 je Italija zaprla Jadransko morje in ga spremenila v »svoje morje«. Zasedena Albanija predstavlja ogrožanje Grčije iz zaledja v primeru, ako bi Grčija prostovoljno ali pod pritiskom zavzela protiitalijansko stališče in odstopila svoja pristanišča angles- ko-francoski mornarici. Toda italijanske aspiracije niso ostale pri tem. Italijansko časopisje vodi v zadnjih letih stalno kampanjo za odstop otoka Malte v vzhodnem delu Sredozemskega morja. Italijanski program (deloma uresničen), da se Sredozemsko morje spremeni v »italijansko morje«, postaja več nego jasen. Mnogo manj je jasno vprašanje, ali bo Italiji v primeru, ako Se nadalje ne sodeluje v vojni, uspelo uresničiti ta svoj program. Nedvomno je, da je angleško-francoska mornarica v Sredozemskem morju močnejša od italijanske mornarice, toda z italijansko mornarico mora računati. Ako se pomorskim silam Italije doda se va?no letalstvo, potem bi bila lahkomišljcnost, p|il v zvezo s turško vlado. Že 24 ur obstoj i jo nerjre- trsani stiki med Turčijo in Grčijo. Vodijo se obširna pogajanja. Iz dobro •poučenih krofov se izve. da se "vaociijo vojna pogajanja v svrho skupne akcije za primer, če bd rjrišlo do razširjenja vojne na Si^ozemskem morju. Javnost se ne obvešča o teh vojnih ponujanjih. Stik mod Ankaro in Atenami postaja vse Diplomatski krogi v Ankari trdno, da je do teh diplomatskih stikov med obema prestodnicarria prišlo na iniciativo turške vlade. Turčija želi na jugovzhodu Evrope ustvariti neki vojni rjakt. Po turških pogojih, ki jih odkrito Dodndra londonska diplomacija, bi bilo najučinkovitejše, če bi bila ost varjena vojna zveza brez naslonitve na katerokoli državo ali skupino drŽav. Atene, 15. maja. e. V zadnjih 24 urah se je nervoza na Grškem znatno povečala. Velike priprave Italije na morju in na Do- dekanezu so vznemirile grško javnost, dasi le navajena na razne italijanske manevre v teh vodah. Sedanji položaj smatrajo za zelo resen. Za neodvisnost Grčije Atene, 15. maja A A. CHavas} Predsednik vlade Metaxas -je imel včeraj v Pireju o priliki slavnostne otvoritve velikih javnih del govor, v katerem je med drugim dejal: Nihče se naj ne ćudi. da grška vlada v teb nemirnih dneh nadaljuje z izvrševanjem svojega nacrta obnove države. To je zato, ker nobena vojna ne more ustaviti toka civilizacije naroda, polnega vere v bodočnost. V nasprotju z onimi, ki vodijo vojne, uporabljamo mi svoje sile za to, da združimo vse činitelje pri obrambi integritete in ne«JHsnosti nase domovine. V tem pogledu je Grčija srečna, da je soglasna in nobeni tendenciozni glasovi nc morejo ovirati obnove Grčije, ki ve, da ima narodno vlado, ki dela za obnovo države. Sovjetska Rusija za nevtralnost Balkana Atene, 15. maja e Listi objavljajo vest atenske agencije iz Berlina, da je moskovska radijska postaja objavila, da je sovjetska vlada izročila Franciji, Angliji m Nemčiji, kakor tudi vsem nevtralnim državam noto, v kateri pravi, da je sovjetska vlada zainteresirana glede miru na Balkanu in na ohranitev nevtralnosti teh držav. $ Na podlagi tega nc bo trpela napada na 1 balkanske države z nobene strani. Vsa akcija, naperjena proti statusu quo na jugovzhodu Evrope, bo naletela na odpor Sovjetske unije. Ameriški državljani zapuščajo Italijo W&shington, 15. maja. AA. (Reuter). Zunanji ministor Cordell Hali je itjavU no-Vinarjem, da je ameriška vlada svetovala vaem ameriškim državljanom v Italiji, naj sapu ste to državo. To predstavlja spremembo naziranja sune i iške vlade glede D2°-a»mnM vstopa ItMije v vojno, Anglija in jpanifca London. 15. maja. AA. {Reuter). Ti skovni oddelek zunanjega ministrstva, kategorično demantira vse vesti, ki so krožile o namenih zaveznikov glede neke akcije proti španskim kolonijam. Kakor je to že sporočila v spodnjem domu bo angleška vlada spoštovala nevtralnost Španije, dokler jo bodo spoštovali tudi drugi. „Odrezane roke44 Rini, 15. maja. AA. (DNB). ^Popolo di Roma« prinaša pod naslovom ^Odrezane roke« članek o angleški propagandi za časa svetovne vojne, ki se sedaj ponavlja. List pravi, da je sedaj prišel trenutek, ko je treba napraviti konec tem neresnicam. V članku se omenja, da ae je za časa državljanske vojne v Španiji vodila strahovita propaganda proti italijanskim legionar-jem s falzificiranim materialom. List navaja ob tej priliki podrobnosti o angleških metodah, ki so jih uporabljali v Ameriki od leta 1914 do 1918. Zdaj poskušajo Angleži spravljati v svet take neresnice o vojni na Nizozemskem, Belgiji in Luksemburgu. Te neresnice izvirajo iz iste kuhinje, ki je hotela provocirati italijanski narod z zasovraženo pomorsko kontrolo zapada. Na kraju pravi list, da se vojna v Flandriji razvija po zakonih zgodovine, ne pa propagande. Rim, 15. maja. AA. (DNB). »Tribuna« piše o problemih Sredozemskega morja ter pravi, da sta ae Francija in Anglija vedno upirali rešitvi teh problemov, ki predstavljajo osnovne pogoje za veliko Italijo. List pravi, da želita zapadni demokraciji napraviti iz Italije ujetnico in jo utruditi ravno na Sredozemskem morju. Toda noben dogodek minulosti in sedanjosti ne more odvrniti pozornosti Italije od te točke. Italija je v tem nepopustljiva- Delna mobilizacija na Madžarskem Rasel, 15 maja z. »Baslcr National zei-rung« komentira vpoklice rezervistov na Madžarskem in tolmači ta ukrep madžarske vlade za dokaz, da je vojna nevarnost razširjena sedaj tudi že na Pod u na v-je. Madžarska vlada sicer uradno utemeljuje te vpoklice z običajnimi vojaškimi vež-bami, vendar pa smatra list to utemeljitev za dokaj šepavo, če se pornisH da so sedaj glavna poljska dela, ko taki vpoklici niso običajni. Zato smatra da imajo ti vpoklici značaj delne mobilizacije in da so v neposredni zvezi z razvojem splošnega mednarodnega položaja. Budimpešta. 15. maja A A (Havas) Na Madžarskem so izšli posebni predpisi o zbiranju starih kovin. Amerika se pripravlja Poveljnik ameriike vojni zatrjuje, da vstopiti v vojno Wa»hingrton, 15. maja. AA. (Reuter). Poveljnik ameriške vojske v minuli vojni general Pershing je izjavil včeraj, da je treba pripraviti vse sile države zaradi možnosti vstopa ▼ vojno. JPershlng- je med drugim dejal: Nihče od nas ne more trditi, kdaj bi mogli biti mi zapleteni v vojno, Ki je sedaj vzpiamtefe v Evropi. Danes je položaj tak, da ne moremo odlagati nagih uprav. WaShington, 15. maja. 6. (Reuter). Predsednik Roosevelt je izjavil včeraj na konferenci tiska, da, je razširjenje vojne v Evropi v zadnjih, tednih nekolik/% bolj približajo vprašanje obrambe Zedinjenin držav. Roooeveit je dejal dalje, da bo aato vojske v zadnji svetovni morale Zedinjene države danes predložil kongresu v odobritev nove kredite za narodno obrambo. Izjava angleškega veleposlanika v Ameriki VVashing-ton, 15. maja. s. (Reuter). Angleški veleposlanik lord Lothian je dejal sooči v nekem govoru, da bo prihodnjih 30 dni odločilnih, Izjavil je: Ce Hitler ne bo naletel na resen odpor in obrambo v svojem stremljenju, da zavoju je Evropo, Ajzijo in AJriko in 6e padejo zadnji braniki v Evropi, bi znala ostati Amerika sama, da brani zapadno civilizacijo. Hitler OCividno Želi izsiliti odločitev, preden zavezniki mobilizirajo vse svoje sile za borbo. Prvo kolesarsko cesto dobimo Začeli so jo delati ob Celovški cesti — Ločena vozišča za kolesarje so najpotrebnejša V okolici mest Ljubljana, 13. maja Ko SO pri nas prejšnja leta proučevali prometna vprašanja, kolesarjev niso je-mali resno v pošte v; kolesar je veljal V prometu le za »nadlogo«. Ne V praksi in ne teoriji niso priznavali kolesarstvu nobenih pravic, kakor da g-a sploh ni. Ko se je število kolesarjev začelo že > ne varno« množiti, so na ta pojav gledali kakor DA neko bolezen in ne naraven razvoj prometa pri nas. Strokovnjaki so se zgledovali, kako imenitne ceste imajo drugje po svetu, a gledali so samo cestišča za motoma vozila in se niso zanimali, kako so »ugnali« kolesarje tam, kjer so v splošnem rešili že vsa prometna vprašanja. Pri nas so bili kolesarji priznani šele, ko se je nekoliko razvil motorni promet. Kolesarji sicer niso opozarjali nase in niso se organizirali, da bi njihova organizacija pošiljala na pristojna mesta spomenice, kako vozijo po cestnih jarkih, ko ni več zanje nikjer drugje prostora. Avtomobilisti sam! so končno sprevideli, da na naših ozkih Cestah ne more priti do zadovoljivega kompromisa med njimi m armado kolesarjev: vožnja z motornimi vozili je praktično nemogoča na cestah, ki so komaj dovolj široke za Kolesarje. Da bodo ceste lahko Služile tudi prometu z motornimi vozili, je treba kolesarje usmeriti drugam — na ločena vozišča. Lani so začeli pri nas govoriti o potrebi tako zvanih kolesarskih stez. (Mimogrede naj omenimo, da »kolesarska steza« nikakor ne more biti primerno ime v duhu našega jezika: steza je lahko le izhojenft pot, pot pa, ki začne služiti za vožnjo S katerimkoli vozilom, postane cesta aH kolovoz. Ločena cesta za kolesarje je torej kolesarska cesta, zlasti Še nasuta ter Z valjarjem utrjena.) Ena največjih pomanjkljivosti pri prvi naši modernizirani cesti za promet z motornimi vozili se je pokazala ne le v tem, da je bila preozka, temveč, da ni imela posebnega pasu za kolesarje. Znano je, da je gorenjska državna cesta v svojem prvem odseku tlakovana le na 6 m široko, to se pravi, da je komaj dovolj široka za srečanje dveh vozil (avtomobilov), a prehitevanje je na tako ozki cesti že nevarno, ker se prav lahko pripeti nesreča, Ce prtvozi nasproti prav v tistem trenutku tretje vozilo. Upoštevati je pa treba, da se avtomobilist ali motociklist ne more držati dovolj desne strani ceste, ker ob nekoliko večji hitrosti vozi po sredi ceste, že zato, ker ob robu vozijo kolesarji. Izkazalo se je torej nujno potrebno, da cesto razširijo vsaj s tem, da odpravijo z nje kolesarje. To pa seveda ni več le tehnično vprašanje, temveč predvsem finančno, vendar se njegova rešitev ni zdela nikomur preveč težka glede na številnost kolesarjev v Sloveniji. Računali so, da se na leto nabere poldrag milijon din, če je pri na« 100.000 kolesarjev, ki morajo plačevat? po lO din za cestni sklad. Ta denar. Id ga dajejo kolesarji, naj tudi služi njim, torej za kolesarske ceste. Stroški za nove kolesarske ceste so mnogo nižji kakor za cestišča modernih avtomobilskih cest. Zato je tudi bolj gospodarno delati posebej kolesarske ceste kakor zaradi kolesarjev betonirati ali asfaltirati širše skupne ceste. Toda strokovnjaki tega nekaterim niso mogli dopovedati. KljUb vsem začetnim težavam smemo upati, da je led prebit; prva kolesarska cesta pri nas je v delu. Ko bo prvi košček kolesarske ceste služil svojemu namenu, se kolesarske ceste menda ne bodo zdele VeC tako fantastična zamisel tistim, ki še vedno ne morejo razumeti, zakaj se je kolesarstvo pri nas tako zelo razširilo. Delati so začeli vzdolž Celovške ceste, na levi strani, v odseku od konca strnjenega stavbnega sistema ( približno pri stari mitnici) in remize. To delo spada pod pristojnost mestne občine kakor tudi vzdrževanje državne ceste do St. Vida. Z razširjenjem tramvajskega omrežja do St. Vida so bile, kakor znano, velike težave, ker je državna cestna uprava zahtevala tlakovanje Celovške ceste. (Podobne težave so zaradi tramvaja na Tyrševi cesti.) Ko so bili končno odobreni krediti za tlakovanje Celovške ceste, še vedno ni bilo denarja za kolesarsko cesto, ki je tu neobhodno potrebna. Denarja za večja podobna dela, da bi vzdolž moderniziranih cest sproti delali tudi kolesarske ceste, sedaj še vedno ni in težko je reči, ali bo davščina na kolesa, dohodek banovinskega cestnega sklada, začela služiti svojemu namenu — kolesarskim cestam. To delo ob Celovški cesti je bolj eksperiment — ne sicer v tehničnem pogledu —, saj bo cesta le nekaj sto metrov dolga. Navzgor od remize dela ne bodo nadaljevali takoj. Kolesarska cesta bo 3 m široka. Od tramvajske proge bo ločena z živo mejo. Cestišče nasipajo z debelejšim prodnatim nasipom in podobnim nasipnim materialom, ki ga pridobivajo pri podiranju stavb. Na ta trden nasip bodo nasuli še plast finejšega peska in cestišče utrdili. To bo torej tako zvano makadamsko cestišče, ki bo pa svojemu namenu povsem UStrezalO, saj kolesa nasipa ne razrvajo, temveč ga še celo zgladijo. Toda ta cesta ne bo služila samo kolesarjem, temveč tudi mlekaricam ter sploh za prevažanje ročnih vozičkov. V prometnem pogledu bo torej podobna desnemu hodniku ob Tvrševi cesti na Ljubljanskem polju. Tudi tistega hodnika se poslužujejo kolesarji in mle- karice vzajemno, a so si ga prilastili sča- SOm, dokler jim uporabe niso molče odobrili. Ob kolesarski cesti na Celovški cesti pa bodo nasuli še meter širok hodnik za pešce. Ta hodnik je pač prav tako potreben kakor kolesarska cesta, kajti sicer bi morali pešci skakati pod kolesa ali celo pod tramvaj in nastal bi nov prometni problem. Celovška cesta je zlasti ob nedeljah podobna Aleksandrovi — služi ljudem kakor promenadna pot, ko gredo iz mesta v okolico. Z ozkim hodnikom bo vsaj nekoliko ustreženo tudi pešcem. S kratko cesto bo- do kolesarji dobili vsai vzorec koles? rske ceste, da se bodo labko sklicevali nanj, češ, takšne ceste si želimo. PROPAGANDVE RAZGLEDNICE ZLETA MARIBORSKE SOKOLSKE 2UPE s* dobijo v trgovini »Olimpva«, Tvrseva ollca, v Avtomatskem buf fet«. Slovenska ulica, pri Tiskovni zadrug Aleksandrova cesta in v Kolodvorski prodajalni časopisov na kolodvoru. Churchillova vlada popolna London, 15. maja. s. (Reuter). Ministrski predsednik Churchill je snoči dokončno izpopolnil svojo vlado. Za ministra za produkcijo letal je imenovan lord Beawer-brook, znani časopisni magnat. Ministrstvo za produkcijo letal je bilo šele sedaj na novo ustanovljeno. Za ministra za dominione je imenovan lord Coldercott (Tho-mas Inskipp). Novi minister za Škotsko je Brown, minister za vzgojo Ramsbotton, minister za poljedelstvo Hudson, minister za blokado Dalton, minister za plovbo Cross, prometni minister Reith, kancelar Lancastra je lord Hankev. Sovjetski gost v Berlinu Moskva, 15. maja, AA. (DNB). S:f sovjetskega civilnega letalstva Alolokov je odpotoval v Berlin, kjer bo gost nemškega letalskega ministrstva. Dnevne vesti — Pokojninski zavod v Ljubljani bo investiral 8,000.000 din v nepremičnine v Dalmaciji. V ZagTebu se je mudila delegacija odbora delegatov Pokojninskega zavoda v Splitu. Oglasila se je na pristojnih mestih, da intervenira glede perečih vprašanj v zvezi z uredbo o razmejitvi teritorija Pokojninskih zavodov. Na pristojnih mestih so tudi posredovali, da bi ne prišlo od odločitve Dalmacije od ljubljanskega Pokojninskega zavoda, dokler zavod ne bo izdelal bilance za preteklo poslovno leto. Po nekaterih informacijah bo uprava Pokojninskega zavoda v Ljubljana dala odboru delegatov v Splitu nad 8.000.000 din, kolikor pripada na Dalmacijo od sredstev za investicije v nepremičnine. Uprava Pokojninskega zavoda je nedavno razpravljala o nalaganju razpoložljivih sredstev in je bilo sklenjeno glede na nemirne čase, da ne bodo nalagali denarja v hipotekama posojila, pač pa v nepremičnine, parcele in hiše. Zavod bo dal za Dalmacijo glede na število zavarovancev v posameznih mestih primerne vsote denarja, ki jih bodo porabili za zidanje stanovanjskih hiš in nakup drugih nepremičnin. Tako bodo na Sušaku in v Dubrovniku investirali v nepremičnine po 1,500.000 din, okrog 1,000.000 din v Šibeniku, ostanek pa v Splitu. Ta denar bo investiran ze letos. — Praktični učiteljski izpiti so bili od 3. do 9. t. m. pred državriim izpitnim odborom v Ljubljani. Izpit so napravili naslednji učitelji-pripravniki (-ce): Aplenc Marta, Duh Ivan, Jelšnik Vel en a, Klemen-čič Avrelija. Kveder Pavel. Merzel Marija, Metelko Antonija. Pirnat Edvard. Preset-nik Frančiška, Tavželj Ljudmila, VeršiC Konrad. - Zdravniški pregledi vajencev. Z odlokom banske uprave z dne 6. aprila t. 1. je odrejeno, da bodo namesto banovinskih in šolskih zdravnikov pregledovali vajence zdravniki Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Ljubljani. Pregledi vajencev, ki so bili sprejeti v zavarovanje po 8. aprilu lani in ki še niso bili zdravniško pregledani, so določeni dnevi od l. t. m. do 30. junija. Delodajalci so dolžni v smislu § 253 obrtnega zakona poslati svoje vajence na dan poziva k zdravniški preiskavi. Će bi ne bil kateri izmed vajencev pozvan k zdravniški preiskavi, ga mora na preiskavo opozoriti delodajalec sam, da se bo v določenem roku prijavil. Vajenci, ki so bili lani že zdravniško pregledani, bodo imeli ponovno pregled pri istih zdravnikih kakor lani, in sicer ves ta mesec. - Razpis francoskih štipendij za nO§e dijake in profesorje. Kakor prejšnja leta se je francoska vlada odločila tudi v šolskem letu 1940/41 podeliti jugoslovenskim profesorjem in Studentom Stipendije za nadaljevanje študij v Franciji. Pogoji so naslednji: kandidati morajo biti jugoslovanski državljani in morajo imeti diplomski izpit ali diplome z izpiti, ki ustrezajo diplomskemu izpitu. Dijaki umetniških šol lahko predlože namesto teh diplom potrdila ravnateljstev njihovih Sol. Kandidati morajo dokazati dobro poznavanje francoskega jezika in si o tem priskrbeti potrdilo od glavnega tajnika Francoskega instituta bodisi v Ljubljani, Zagrebu ali Beogradu, lahko pa tudi od francoskega konzula. Prošnje morajo predložiti s potrdilom rektorja vseučilišča, ki jim je izdalo diplomo in ki bo po overovi jen j u izročilo prošnjo francoskemu poslaništvu. — Nad 5 in pol milijonov dobička Nabavlja lne zadruge uslužbencev državnih železnic v Ljubljani. Zadruga bo imela 25. t. m. občni zbor in v ta namen je izdala v svojem glasilu poslovno poročilo, ki izkazuje, da ima zadruga 167.638 din gotovine, zaloge v vrednosti 7,956.932 din in denarnih vlog 240.022 din. Razen tega ima še prioritetnih delnic Ljubljanske kreditne banke v vrednosti 300.000 din. Kavcije in udeležbe pri drugih zadrugah znašajo 90.112 din. premičnine po odpisu 1,711.564 din, nepremičnine s parcelami 6.064.149 din. Aktiva znašajo 21.916.323 din. Račun izgube in dobička izkazuje, da znaša kosmati prebitek skupno pri prodaji manufakture, špecerije in kuriva 4,577-108 din, režija je pa znašala 3,329.378 din. — Iz zapora je ušel. Orožniki v kamniškem okraju so dolgo zasledovali in lovili 381etnega Jožeta Prekleta, znanega vla-čugarja in tatu. Zadnje Čase se je najraj- Išd potikal ter kradel po vaseh okrog' Tuhinja. Zasledovanca so orožniki slednjič vendarle aretirali in izročam v zapore kamniškega sodišča, odkoder pa je že po nekaj dneh pobegnil. Preklet, ki je znan tudi pod nazivom ^avstrijski Jože«, se je najbrže zopet zatekel v hribovske vasi, kjer bo naprej poskušal srečo s tatvinami. Zasledovani ubežnik je srednje velilc, suhe postave, ternnojpolt in oblečen v črne hlače ter siv suknjič. — Rojaki v Ameriki, v Strabane v Pen- silvaniji le umrl v starosti 74 i^t Jože Novak po rodu iz Koritnice v St. Petru na Krasu. V Lorainu. Ohio. ie umrl Mat h. Ostanek, ki je bil zelo delaven društven delavec. Doma le trii iz Rakeka, v Lorainu je bival 33 let. V Sheboy.?Miu, državi Wis-consin, je umrl Josip Teme, star 57 let, doma iz Škocijana. V Uniontown. v Pan-siivaniji. je umrla Elizabeta Barbič. stara 46 let. v Joiietu Illinois je umrla ena naj-srtarejših našelJenk Mazija Kukar v starosti 85 let. Doma ie bila iz Brezovega Rebra Dri Semiču. V istem kraju je umrl tudi Ivan Marincelj. — Projekt uredbe o Železu In jeklo. V direkciji za zunanjo trgovino je bila seja posvetovalnega odbora za metalurgijsko I industrijo in na nji so izdelali načrt uredbe o železu in jeklu. S to uredbo bo regulirana trgovina, urejena kontrola produk- i cije in razpodeUtev železa In jrJrla, Ii notranje politike Agenti tuje propagande »Jugoslovenska Otadžbina« (Beograd) ptte: Znano Je, da so v Beogradu tuja podjetja, ki so imela pred letom dni trideset nameščencev, danes pa jih imajo par sto. AU je bivanje vseh teh ljudi neogibno potrebno v Beogradu? AU je njih poklic pod zaščito teh ustanov prenehal biti sumljiv? Obstoji pa se mnogo večje zlo. Ne gre samo za tuje državljane, ki so agenti tujega vohunstva in propagande. So tudi naši državljani, celo naiS! domači sinovi, ki so agenti te propagande. Med njimi so taki, ki prikrivajo to z neko »ideologijo«, nadalje taki, katere sili kri v službo proti državi, so pa tudi taki, ki odprto delajo za denar. Med temi tipi so našli tuji agenti svoje poslušno orodje. Ti se morda težje najdejo, toda nanje je treba budno paziti in tudi oni morajo biti neusmiljeno preganjani. Sicer bo odstranitev tujcev iz Jugoslavije brez pomena. Zanesljivo se ve, da so v posameznih krajih nase domovine cele organizacije naših državljanov v tuji službi, s funkcionarji, ki imajo vojaške in milične čine in ki so dobili točno določene dolžnosti in nalogo. Tu so tudi uniforme in orožje, njih zveze z inozemstvom pa so žive in trajne. Na to tujo propagando, ki ima za nas lahko katastrofalne posledice, morajo naj-skrbneje paziti poklicani činitelji in vsi organi državnih oblasti. Izpuščeni jubilej Pod tem naslovom piše »Narodni lis£«: Split rad proslavlja, Split tudi more proslavljati. On sam se začenja kot slava In sicer kot slava rimskega Imperatorja. Dioklecijan je ustanovil Split in Split ga je proslavil. Ko je nada rasa ob morju morala spregovoriti v književnosti, tedaj je spregovoril Spličan Marko Marulič ter je zapisal svoj stih kot hrvatski stih. Tudi njega je Split proslavil. Ko je celokupna naša jugo-slovenska rasa pred 25 leti v težkih in usodnih dneh, ko se je risal nov zemljevid Evrope na bojnih poljanah, v svojem rasnem instinktu izrekla pred Evropo svojo besedo, tedaj je oblikoval to besedo Spličan dr. Ante Truni bič. Mnogi in najbolji mu dajejo priznanje za formulo: Srbi, Hrvati in Slovenci so en narod in hoće jo eno narodno državo. Izmed teh mnogih je nedavno njegov tovariS pri delu dr. BogumU Vošnjak napisal : V velikem zgodovinskem trenutku, kakršni se ne vračajo v teku stoletij, je dalmatinski rodoljub z velikim političnim Izkustvom in lepo preteklostjo, dr. Anto Trumbić zbral okoli sebe sodelavce iz vseh jugoslovenskih dežel Avstrooprske. Nedvomno je bil velik taktičen dar topfa nenavadnega Splićana, da je tudi v najtežjih dneh svetovne vojne očuval to ekipo, ki je drzno trdila, da je v njenem taboru — J u poslavlja. Drugi so mu posvetili druga priznanja in drugače proslavili njegove uspehe v Ju-goslovenskem odboru, ki je dokazal, da so Srbi, Hrvati ln Slovenci en narod. Samo njeg-ov Split mu ne da priznanja. Samo Split je izpustil jubilej, v katerem je njegov sin imel predsedniške vloge. . . Splite, morda smo s tem zapiskom rešili — tvojo čast! Nepotrebne pridige Sarajevski »Katolički tjednik« je nekoliko pozno objavil poročilo o govoru Inž. Avg. Kosutiča, ki je po njegovi navedbi baje rekel med drugim: Opoauir jam na Napoleona, ki je rekel, da se zaman skll- cuje na Boga, ker je Bog tako z enimi kakor z drugimi, toda raje maršira z močnejšimi bataljoni. Ta citat je ponatisnila rudi zagrebška »Hrvatska straža«. Obema odgovarja sedaj »Hrvatski dnevnik«, Id citira Košutićeve besede, kakor so bile natisnjene v istem dnevniku te 13. aprila: Na to je že Napoleon odgovoril, ko je rekel svojim prostovoljcem: Vojaki, ne pozabite, da Bog maršira vedno z močnejšimi bataljoni. V našem času bi se namesto te vojaške formule lahko povedala resnica, da je Bog vedno na strani pravice in poštenja, svobode in miru. »Hrvatski dnevnik« dostavlja: »Katolički tjednik« svojemu netočnemu citatu pristavlja tale komentar: Mislimo, da bi bilo bolje, če bi te aluzije vsaj v tako neprimerni obliki izostale. Mislimo, da bi bilo bolje, če bi Izostalo to netočno eitiranje in z njim tudi napačno komentiranje. V soboto 18. t. m. TELOVADNA AKADEMIJA Sokola III v veliki dvorani na Taboru Ureditev poštnega ministrstva Beograd, 15. maja. p. »Službene Novine« so včerai obiavile uredbo o Off*gafliiza.-cdji poštnega ministrstva. Uredba ima 69 členov in določa podrobno organizacijo vse službe v ministrstvu m v posameznih direkcijah. Z uredbo bo izvedena obsežna decentralizacija ministrstva, od katerega preide mnogo kompetenc na posamezne direk-oije. Direkcije bodo v bodeče v Beogradu, Zagrebu, Ljubljani, Novem Sadu, Sarajevu, Splitu, Skopi ju in na Cetinju. Uredba odreja tudi ustanovitev vrhovnega po ver j e-ništva pri ministrstvu, ki bo kontroliralo delo v direkcijah te* v posameznih pošt-nih ustanovah. Velika umetnostna razstava v Beogradu Beograd, 15. maja. p. Za prihodnjo nedeljo se v Beogradu pod pokroviteljstvom Nj. Vi«, kneza namestnika Pavla otvori XIL pomladanska razstava jugoslovenskih umetnikov. Vsega skupaj bo razstavilo 130 umetnikov okrog 315 del in sicer 203 oljnato, 71 akvarelnih slik ter 41 kiparskih deL Razstavo bo otvoril prosvetni minister Boža Malcsimovic. Pri razstavi bodo izmed slovenskih »tika rakih in kiparskih umetnikov sodelovali: Tine Gor j up, France Gorše, Fran Zupan, Božidar Jakac, Matija Jama, Tine Kos, France Kralj, Tone Kralj, Miha Malea, ftaac Miheiic in Oton ~ Stev. 109 »SLOVENSKI NAROD«, •roda, 15. maj. iiho. Strem 3 v vlogi sovjetske eroisarke Ninocke je šlager sezone! Kino Union, Ob 16., 19. In 21. uri TeL 22-21 Ne zamodite tovrstne komedije pri kateri se boste od si a m o Se danes in jutri ob 16., 19. in 21. uri Kl.VO SLOGA, tel. 27-30 Magda Sohneider - Rolf \Vanka - Viktor Staal - AneUese L'hlig - PanJ Wegener. —ISMlISlSllllll I.IHMI——Mi^M—— Filmski roman iz kraljestva čarobnih visokih planin! LJUBEZEN V PLANINAH Razstava mariborskih likovnih umetnikov Tuđi letošnja razstava kaže rast in napredek naše likovne umetnosti I Maribor, 14. maja Poročali smo že o svečani otvoritvi razstave naših mariborskih likovnih umetnikov v okviru m. umetnostnega tedna. Razstava, ki bo trajala čo 25. t. m., nudi vsem ljubiteljem in prijateljem likovne umetnosti zelo prijetno presenečenje. Kaže nam umetniško r^st in duhovno poglobitev razstavljavcih umetnikov. Fn razstavljenih umetninah prevladujejo pred-vse domači pokrajinski folklorni in tudi socialni motivi, kar daje razstavi nek poseben peCat, ki je povsem v skladu 8 tradicijami in namenom umetnostnesra tedna. Samo Se danes in jutri BAL V GPEKi KENO MATICA Med razstavijalci srečamo Frana Goloba. Maksa Kavčiča, Ivana Kosa, Karla Jiraka. Zorana Mušica, Lojzeta Susmelja in Kiav-dija Zornika. Pri Franu Gk>lobu prevladujejo pokrajinski motivi. Omeniti je predvsem motiv »Za ribniki«, »Iz Koprivne«, »Ruše« in »Kmetija pri Prevaljah-i.-. Fran Golob razstavlja 4 akvarele in 3 olja. Njegove umetnine kažejo svojevrstno tehniko v kompoziciji ter izvedbi. Maks Kavčič razstavlja 8 olj. Tudi pri njem so v ospredju domači motivi, tako na primer »Mestni park I«, »Mestni park H«, >Drava« in »Zgornji Porčič«. Kakor Golob, tako kaže tudi Kavčič izpopolnjevanje in poglabljanje. domače motive. Omeniti je »Stolnico« in iKamnlco«. Folklorno podčrtane so »Halo zanke«, socialni poudarek kažejo »Kopači«, ki so uprav dovršena umetnina. Pri Zoranu Mušiču, ki razstavlja 6 umetnin v olju, je omeniti mariborske motive »Grajski trg«. »Aleksandrova cesta« in »Kolodvor«. Razen tega še »Rumene tulipane« in »Bele tulipane«. Zoran Mušič si je ob priliki svojih dosedanjih razstav v naših največjih središčih umetnosti pridobil toliko priznanja, da ni potrebno o njegovih umetninah Se podrobneje razpravljati. Nas kobaaski slikar Lojze šuSmelj, ki se je predstavil nedavno naši kulturni javnosti s svojimi »Kobanskimi motivu, obsegajoCimi 30 izvlrnin linorezov z našega Kobanskega, pa tudi z nedavno razstavo v okviru Kobanskega tedna, je prispeval tudi za razstavo m. umetnostnega tedna 2 olji, ki nam kažeta koruški svet v Selnici ob Dravi in prt Sv. Duhu pi-i Ojstrici, šušmelju je začrtana še lepa pot v bodočnost, prav tako tudi Klavdiju Zomiku. ki se je že izkazal in ki je zajel za razstavo umetnostnega tedna umetniške motive s Sv. Miklavža na Dravskem polju in prelepe »Tulipane«. Po solz se nasmeje publika pri filmu BAL V OPERI KINO MATICA Razstava zbuja pozornost in zanimanje, pa tudi hvaležno priznanje mariborske Ivan Kos in Karel Jirak sta stara znan- J kulturne javnosti. Po svoji visoki umetni- ca, prav tako Zoran Mušič. Ivan Kos razstavlja 1 olje in 7 akvarelov. Zanimivo je, da se Kos obrača k morju, k južnim motivom, o Čemer pričajo predvsem »Dalmatinske hiše« in »Ob morski obali«. Izredno močan je Karel Jirak, ki je bogat na koncepcijah ter izvirni obdelavi. Razstavil je 11 umetnin v olju. Tudi Jirak ljubi ški stopnji zasluzi, da si jo ogledajo vsi iskreni prijatelji in podporniki nase likovne umetnosti. Razstava, ki se nahaja v Sokolskem domu, je odprta do 25. t. m. vsak dan dopoldne in popoldne. Ze sedaj lahko trdimo, da je slikarska razstava pomembna kulturna postavka v obsežnem programu IIL umetnostnega tedna. Mladina poje in svira Misli In ugotovitve ob 7. sklepnem nastopu gojencev glasbene šole „Drave" v Mariboru belice 8 do 10, klini 12, morske ribe 10 do 24, morski raki 28 do 32 din; liter smetane 10 do 15, mleka 2 do 2.50, surovo maslo 40 do 44, čajno maslo 48 do 50. kuhano maslo 40, domači sir 10 do 12, jajca 0.60 do 1 din; kokosi 25 do 35, par piščancev 35 do 70, gosi 40 do 50, purani 60 do 110, race 20 do 25 din; domači zajci po 8 do 28. kozliči 55 do 120, jagnjeta 70 do 100 din za komad; sladko seno 190 do 200 din za 100 kg, kislo seno 160, pšenična slama 60 din. — Fantovski spopad. V Kamnici je nastal spopad med fanti, med katerim je dobil zabodljaj v desnico Šolski sluga Franjo Potočnik iz Maribora, ki se je moral zateči v splošno bolnico. — Kolo so na&ll v Wildenrainerjevi ulici. Kolo je znamke »Presto« In ima evidenčno številko 2-168632. Lastnik dobi kolo na poUciji. — Okrodeni sejmar. V stanovanje sej_ marja Mihaela Majcenoviča v dr. Krekovi ulici 4 v Studencih se je vtihotapil zliko-vec, ki je odnesel iz omare oKoli 1000 din gotovine. V zvezi a to tatvino so orožniki aretiraH nekega I Vanca M., ki pa taji krivdo. — Berae zanetil požar, v Me ta vi je iz- bruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Marica Klemeneifia. Ogenj se je razširi] na vse poslopje ter ga popolnoma vpepelil. Zgoreli so tudi razni gospodarski stroji in 10 kokoši, medtem ko se je domačim posrečilo, da so resili živino. Škode, ki jo ima Klemenčič zaradi požara, je okoli 20.000 din. Kakor je ugotovila preiskava, je ogenj najbrže zanetil neki berač, ki je prenočeval na skedniu, s tem, da je odvrgel goreči cigaretni ogorek. — Tri žrtve zaradi padca s kolesa. V Košakih ie podla s kolesa 441etna kuharica Terezija Korže, ki je obležala nezavestna s hudimi poškodbami na glavi. — S kolesa ie padel tudi 381etni posestnik Janez Bab-šek. ki si je pri padcu poškodoval roke in noge. — Pri Sv. Petru niže Maribora pa je padel s kolesa 341etni posestnik Rudolf Krajne, ki ima poškodbe na glavi. Vse ponesrečence so prepeljali v mariborsko splošno bolnico. — Tujskoprometni tečaj v T.uča.h ob Savinji. Jutri 16. maja bo v Lučah ob Savinji enodnevni tečai za pospeševanje turizma in gostinstva. Tečaj priredi banska uprava za udeležence brezplačen, bo obsegal predavanja o turizmu in gostinstvu, o polepšan j u zunanjega lica gostišč, bivališč in turističnih krajev, o delu in pomenu turističnih organizacij in potniških pisarn, o gostinskem kletarstvu, kakor tudi praktični bi teoretični nauk o serviranju. Med predavanji se bodo predvajali tudi kulturni filmi. Predavanja bodo dopoldne od 8. do 12. in popoldne od 13.30 do 17.30 Tako bo omogočena udeležba interesentom iz bližnje in daljne okolice. Namen tečaja je, da se najširši sloji prebivalstva seznanijo s pomenom In potrebami našega tujskega prometa ter da se poučijo o možnostih pospeševanja in razmaha tujskega prometa, ki je turističnim krajem prinesel že neprecenljive gospodarske koristi. Želeti bi bilo, da se tujskoprometnega tečaja v Lučah udeležijo vsi, Id so v kakršnem koli pogledu v zvezi s tujskim prometom in ki imajo od njega gospodarske koristi. Za udeležbo na tujskoprometnem tečaju v Lučah daje interesentom vsa podrobna pojasnila tuj-skoprometna zveza »Putnik« v Mariboru. — Nočno lekarniško službo imata tekoči teden Minafikova mestna lekarna pri Orlu na Glavnem trgu, tel. 25-85, in Remsova lekarna pri sv. Roku na voeralu Aleksandrove in Meljske ceste, tel. 25-32. Pozdravljeni« dobrodošli Za Maribor Je oblik oglednih predstavnikov bratske hrvatske književnosti pomemben kulturni dogodek. Nocojšnji literarni večer v Narodnem gledališču v okviru III. umetnostnega tedna bo prav manifestacija zagrebške In mariborske kulturne skupnosti, utrditve prisrčnih zvez, ki nas v današnjih časih spajajo tesneje kakor kdajkoli. Maribor bo dostojno in iskreno pozdravil drage goste na glavni postaji in dre vi v Narodnem gledališču, saj so v delegaciji hrvatskih književnikov znameniti literarni tvorci kakor Vladimir Nazor, Tin TJjevič dr. Ilija Jakovljević, Do-brisa Cesaric, Dragutin Tadijanovič, Ivo KozarČanin, Ivan Goran-Kovačić, Novak Simić bi Olinko Delorko. Vsem izrekamo ob prihoda v naš obmejni Maribor v Imenu vsega nacionalnega prebivalstva Iskreno dobrodošlico. Bodite v našem obmejnem Mariboru najprisrčneje pozdravljeni, bodite najiskreneje dobrodošli! Nalivi in toča na Dolenjskem Dol. Toplice, 14. maja. Po dolgotrajnem deževju je bilo pričakovati, da bo nastalo lepo vreme, ki ga poljske rastline že tako nujno potrebujejo. Namesto lepega vremena pa je skoro vsak dan dež aii celo naliv. Binkoštna nedelja je bila v dopoldanskih urah lepa, topla in sončna, popoldne pa so se pričeli zbirati temni oblaki in kmalu je pričelo deževati. Vlila se ie ploha, ki je marsikaterega izletnika neprijetno presenetila. Po vinskih goricah, zlasti po gorici Ljuben je klestila tudi toča Vinogradi, ki so zelo trpeli zaradi hudega zimskega mraza in je marsikatera trta popolnoma pozebla. kar se vidi šele sedaj, ko bi morale trte odganjati, trpe že v zgodnji pomladi od nepričakovane toče Tako vinogradnik prav s skrbjo gleda v bodočnost, ki mu ne obeta nič dobrega. Ne zamudite najboljšega filma BAL V OPERI KINO MATICA 1' s sodelovanjem tujskoprometne zveze »Putnik« v Mariboru, medtem ko je krajevne priprave za tečaj prevzelo tujskopromet- Mariborsko Sreda, 14. maja, ob 20.: Literarni večer hrvatskih književnikov. Izven. Opera »Ples v maskah« na mariborskem odru. Kot drugo operno delo letošnje sezone se pripravlja znana melodiozna Verdijeva opera »Ples v maskah« pod Herzogo_ Marfbor, 14. maj J Naša »Drava« ima pomembno kulturno poslanstvo v vrstah našega železničarstva, ki ga hoče pridobiti za vzvišene ideale glasbe in lepe pesmi. O prelepih uspehih sistematskega dela na tem področju smo izčrpno poročali že ob lanskem jubileju »Drave«. Precejšen delež pomembnosti kulturnega poslanstva pripada glasbeni šoli »Drave«, v kateri se šola naš nadebudni, mnogo obetajoči glasbeni naraščaj predvsem iz železničarskih družin. Kaj premore smiselna in smotrna glasbena vzgoja, je pokazal letošnji 7. sklepni nastop gojencev obmejne glasbene šole v veliki dvorani Narodnega doma. Na tem večeru je zaslužni predsednik »Drave« g. Jože VokaČ poudaril napredek gojencev. Ta napredek se kaže zlasti ob primerjanju prvega in drugega nastopa gojencev glasbene šole »Drave« ter letošnje 7. sklepne produkcije. Šola je povsem dosegla svoj namen. Zahvala za to gre predvsem vodji glasbene šole prof. H. Dru-zoviču sen. ki posveča glasbeni vzgoji gojencev vse svoje bogato znanje ter odlične sposobnosti. Prisrčna zalivata gTe tudi prof. Druzoviču ml., gospe DruzoviČevi, prof. Mohorku ter vsem ostalim članom učiteljskega zbora Seveda ne smemo pri tem pozabiti na starše, ki se ne plašijo nobenih žrtev in nebene skrbi, samo da zagotovijo svoji deci g'asbeni pouk in uspešno glasbeno vzgojo. Gojenci in gojenke pa se z vnemo in ljubeznijo posvečajo glasbi in petju. Njihova ljubezen žanje tudi lepe uspehe, o čemer priča tudi letošnja sklepna produkcija. K tem ugotovitvam pred- nadarjena gojenka O. Pa pst. Lahova in Hublova sta izvajali četveroročne na klavirju Galov »Srbski ples št. 6« Zelo živahen in pevsko dobro izšolan je deški zbor. Mladi pevci so zanosno zapel; Pregiljevo »'Pesem o ciganu«, Špoljarjevr »Nocoj je prav lep večer«, Adamičevo -Kdo najlepše živi« in Vrhovskega »Pod kopinom« ob spremljavi klavirja in violine. Violinskemu tercetu S. Podleska, E. Laha in if Vviesta-lerja, ki je lepo izvajal Jiranekove »Narodne pesmi«, je sledilo solistično petje nadarjenih pevcev Al. Rapotčeva je ubrano zapela Mendelssohnovo »Na krilih petja« in Krekovo »In če sreča b' moja« Pri tem je dosegla lepe viške. Izredno len uspeh je žela O. Papstova s Krekovo »Zbogom lastavice« in Zajčevo »Romanco* Papstova kaže zelo šolan glas in prijet°n sopranski organ. Zelo nadarjen je tudi B Gniušek. ki je moral Adamičevo »Nocoj je pa svetla noč« celo ponoviti. B. Gniušek razpolaga z s dobro kultiviranim glasom ki kaže razsežnost in prodornost. Vsi trije solistični pevci so bili deležni prav posebnega priznanja občinstva. Znana je tudi nadarjenost gojenca C. Veroneka, ki je z velik:m uspehom nastopil že na lanskem jubilejnem koncertu »Drave« in ki je to pot brezhibno odsviral Havdnov »Violinski koncert«. Zelo učinkovit je bili nastop godalnega orkestra, ki je izvajal Mozartovo »Malo nočno glasbo« v 4 stavkih Orkester je vodil Druzovič ml., pri klavirju je spremljal N. Lah. Pri orkestru je bilo čutiti smotrno iz-vežbanost in skladno zlitost Primeren zaključek pestro izbranemu sporedu je bila Schwabova »Kanglica«. Izvajali jo je toplo sednika g. Vokača bi pripomnili še to, da in prisrčno mladinski zbor z godalnim or- je treba pri poglavju o zaslugah omeniti predvsem društveno vodstvo, ki je s svojo iniciativnostjo in agUnostjo tudi pomagalo šoli do obstanka in sedanjega lepega razmaha. Produkcija gojencev in gojenk glasbene šole »Drave« je dosegla stopnjo pravega koncertnega programa. Ljubko so zapeli gojenci pripravljalne šole Jobstovega »Pevca«, B. Ipavčevega »Božjega voleka« in Vilharjeve »Mlatiče« Sledil ie klavirski kestrom ter ob spremljavi klavirja Dirigiral je prof. Druzovič ml., pri klavirju pa je spremljal D Hiibl. Občinstvo je prihitelo v lepem številu k sklepnemu nastopu nadebudnih in nadarjenih gojencev glasbene šole »Drave*. Med občinstvom so bili predvsem ljubitelji glasbe in starši gojencev, ki so bili ob lepem uspehu svojih otrok prijetno presenečeni. Občinstvo ni štedilo s toplim priznanjem vsem nastopajočim, ki so to priznanje tudi no društvo v Lučah. Program tečaja, ki bo i vo taktirko in v Skrbinškovi režiji. Kozaku nove selske postojanke Kaj je z novo obmejno Solo pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu viinarje\c pi'imii».t» i»wu ic m;i \ ;h>m i vsem nastopajočim, ki so to soio, ki ga je odlično izvajala na klavirju | v polni meri zaslužili — V. Mariborske in okoliške novice — III. umetnostni teden v Mariboru. Drevi ob 20. bo v Narodnem gledališču večer hr_ vatekih književnikov. V petek 17. t. m. bo večer mariboiskega tria Kiasinc-Poljanec-Bajde v dvorani na Aleksandrovi cesti 6. V soboto ob 20. bo v gledališču krstna predstava Goiouhove »Chrvsalide«. Krasna razstava naših mariborskih likovnih umet_ nikov v Sokolskem domu bo odprta do 25. t. m. — Darujmo revni ded obleko, perilo in obutev! Naj ne bo družine, ki bi se ne odzvala prošnji Ženskega društva. Pripravite zavitke, da pojde zbiranje hitro izpod rok. Podprimo plemenito akcijo ženskega društva v Mariboru! — Nov grob. v Frankopanovi ulici 59 je umrla vdova po ključavničarju državnih železnic Katarina Pf eifer, stara 72 let. Žalujočim svojcem nade globoko sožalje! — Naredba o omejitvi prodaje tekočega goriva. Mestno poglavarstvo razglasa: V smislu odredbe ministrstva za trgovino in industrijo se vsa obrtna podjetja, ki imajo naprave z motornim pogonom na tekoče gorivo, pozivajo, da morajo najkasneje do 1. septembra t. 1. preurediti svoje naprave na pogon z domačim gorivom ali jih usposobiti za uporabo druge vrste pogonske si- le, da bi zagotovila neovirano delo svojih naprav, če bi tekočega goriva primanjkovalo. Ker mora banska uprava v Ljubljani po 1. juliju ministrstvu poročati, koliko je v tem pogledu že izvršenega, poziva mestno poglavarstvo prizadete, naj sporoče najkasneje do 1. julija neposredno banski upravi, oddelek VHL v Ljubljani, ali je preureditev motorjev na uporabo domačega goriva že izvršena, odnosno kdaj bo po pričakovanju izvršena. — Mariborske tržne cene: Goveje meso I. vrste 14 do 16 din, n. vrste 12 do 14, telečje 12 do 14, svinjsko 16 do 18; slanina 16 do 18, salo 20, mast 22 din za kilogram; krompir merica 12 do 14, italijanski kilogram 8 do 9, čebula 3 do 4, česen 8 do 10, kislo zelje 5, kisla repa 2.50, hren 7 do 9. glavnata solata 16 do 20, kup regrata, radiča in špinače po 1 din, beluse 16 do 20, grah v stročju 14 do 16, lusčen grah 17.50 do 20; jabolka 6 do 12, hruške 8 do 12, suhe slive 6 do 10, celi orehi 8 do 9, luščeni orehi 24 do 28 din za kilogram; liter pšenice 2.50, rži 2, ječmena in koruze 1.50 do 1.75 odn. 2, ovsa 1.25 do 1.50 prosa 2.25 do 2.50, ajde 1.50. prosenega pšena 4.50 do 5, ajdovega pšena 4.50 do 5 din, fižol po 4 do 8 din za liter; ribe: mrene 12, Maribor, 14. maja. Znano je prizadevanje naših narodno, obrambnih ustanov in tudi CMD za gradnjo nove šole pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu. Po razmejitvi je prišla bivša tamošnja nova Ciril-Metcdova šola Čez mejno Črto. Sedanje staro šolsko poslopje pa že dolgo ne ustreza, več svojemu namenu. V treh neprikladnih učnih sobah se mora tiščati okoli 160 učencev. Za učiteljstvo je na tej trirazrednici na razpolago eno stanovanje, za silo še za samsko učno moč. medtem ko mora stanovati tretja učna moč v »improvizirani sobi«. Nujno potrebna bi bila razširitev šole v štirirazrednico, razen tega izgradnja dovoljenega števila stanovanj za učiteljstvo. Prvotno so sprevideli te nedostatke tudi pristojni činitelji. Podprli so prizadevanje obrnejmh prosvetnih delavcev, da se kupi stavbišče za novo šolo. Toda pojavil se je interes s tretje strani v zvezd z možnostjo razširjenja župnijskega posestva. Občinski Zbor vinogradnikov v Dol. Lendavi Vinogradniki dravske banovine, združeni v Vinarskem društvu v Mariboru, bodo letos zborovali v Dolnji Lendavi. V soboto 18. maja bo imelo ob 20. zvečer Vinarsko društvo v čitalnici hotela »Krone« svoj redni letni občni zbor, v nedeljo 19. maja pa bo prav tam XII. kongres vinogradnikov dravske banovine. Na kongresu, ki se bo pričel ob 10. dopoldne, bosta poročala o selekcijskih krožkih kmetijski svetnik Kuret Vladimir, banov, referent za vinarstvo v Ljubljani, ter Vojsk Franjo, kletarski nadzornik iz Maribora, o pogojih za pravimo kletarstvo. V nedeljo 19. maja bo, priredila Vinarska podružnica v Dol. Lendavi ob 9. dop. m. vinsko razstavo in vinski sejem v gornji dvorani hotela »Krone« v Dol. Lendavi. Razstavljena bodo vina iz lendavskih goric in Medjimurja. Ta razstava in vinski sejem imata predvsem namen, pokazati vinogradnikom iz vse dravske banovine napredek prekmurskega vinogradništva v zadnjih sedmih letih. Vinska poskušnja bo pokazala, da imajo v lendavskih goricah vinogradniki prav dobra sortirana ln pitna namizna vina. Dne 19. maja popoldne si bodo udeleženci kongresa ogledali dolnjelendavske gorice ob naši vzhodni državni meji. Ker so z Dol. Lendavo ugodne železniške zveze, vabimo vinogradnike, kupce in ostale Interesente, naj se te manifestacije naših vinogradnikov udeležijo v obilnem številu. Iz iT»f*H[Na — Zanimivo predavanje bo jutri ob 20. v Narodni čitalnici. Ga. Fanny Copelan-dova bo predavala o »Orknevskem otočju«. Predavanje bodo pojasnjevale skiop-tične slike. — Pridite, da spoznate otočje v severni Angliji, ki bo gotovo že v bližnji bodočnosti igralo važno vlogo. imimiiimnnimHiiiii Kdor pristopi k narodno-obrmmbni kreditni zadrugi v Celja, pomaga očuvati :iašo posest in našo mejo! Illllllllliiiniii.....nm možje so prišli ob ravnotežje, sledilo je poročilo, ki vsebuje misel, da kaze rajši obdržati sedanje staro šolsko poslopje in ga prezidati ter po potrebi povečati. Kdor pa je imel količkaj opravka s pre-zidavanjem starih zgradb, dobro ve, kako je v stavbnem in finančnem pogledu. Dru-god gredo stare šole za občinske sirotišnice in podobne namene. Za prezidavo stare šole pri Sv. Duhu na Ostrem vrhu predvidevajo činitelji sami okoli 170.000 din. Sedaj pa se vprašajmo, kaj bi lahko postavili s tem zneskom ob primernem prispevanju s strani CMD in morebiti še drugih ustanov. Preudarimo še vso zadevo, preden se odločimo, ker bi sicer bilo škoda denarja za nesmiselno in neumestno prezidavo starega šolskega poslopja. POMAGAJMO GRADITI PIVKOV SOKOLSKI DOM Tatvine fn vlomi Ljubljana. 10 maia Pred dnevi so neznani vlomilci vdr'i na Vrhniki v trgovino Ane Stržinarjevc Od nesli so 11 lokala tri zlate uhane za nar«>d-no nošo. tenko zlato ovratno verižico z zlatim obeskom dva z'ata poročna prstana, zlat prstan z modrim kamenčkom, srebrno žensko uto z zlatim okvirom, i^aih- no zlato zapestnt uro štirioglate oblike. 3 bankovce po 1000 din. 1 za 500 din in % po 100 din. več kovancaa drobiža, nekaj ska-tel cigaret veC kolkov nekai /rpmh baterij in nekaj novih denarnic. Skoda, ki so jo vlomilci prizadejali Stržinarjevi, jc blizu 7000 din. V Radečah pri Zidanem mos*u je bilo vlomiieno v gostilno Bcrte Pešec Na delu sta bili najbrž dve ciganki iz ci*?an«ke družine Nikoličev. ki sta pred Jnevi vdrli tudi v neko drugo stanovanje v Loki pri Zidanem mostu in odnesli nad 18.000 din. Pe>čevi je bila ukradena vložna knrzica Narodne hranilnice v Radečah * \log-> neka, nad 4000 din. vložna knjižica z vlogo 4483 din ter hranilna knjižica Mestne hranilnice v Ljubljani. Vlomilk- sta odnesli tud. 300 din v gotovini, zlato žensko uro na usnjatem jermenčku :n nekai drug'fc predmetov. Ciganki sta po u>oc!t?m vlom« pobegnili proti Sevnici in nai?>r£s. da ne na Hnatsko. kjer ju sedaj zasleducio orožni« k; tudi zaradi drugih vlomov n tatvin. Na Jezici se je nekdo vtihotapil v stano-vp..je šivilje Pavle Derenčin vn ]• ukradtl ok.rpc 300 din Tat je stopil mimogrede tu-d v stanuvanje Angele Ramovš,-c er ji ukrjdel bankovec za 100 din V le mileč ;e bil baje neki okrog 301etni postopač oblečen v zelenkasto obleko, s >ia čepico na qiav., k; je nato pobegnil pron motu O drznih vlomih poročajo tudi iz okolice Št. Vida, kjer je bi.lo zadnje dni ukra lenega nekaterim posestnikom več denar*ia in pa zlatnine. Vlomilci so najbrž neki posto pači, ki se skrivajo v gozdu nad Dvore m in pa nad Guncljami včasih pa tuui na polju ob Savi. Nekaj sumljivih tipov so orožniki že aretirali in jih odvedli v zapore v Ljubljano. SPORT Glavna skupščina JugoslovenSKega, zim^o Športnega saveza v Ljubljani Upravni odbor Jugoslovenskega zimsko-spoitnega saveza v Ljubljani sklicuje XVIII. redno glavno skupščino za nedeljo 9. junija ob 8. v Ljubljani v Beli dvorani hotela »Union« na Miklošičevi cesti. Vsako včlanjeno društvo ali klub ima pravico prisostvovati skupščini po dveh delegatih, ki morata predsedstvu skupščine predložiti poverilnico, podpisano v smislu društvenih pravil in opremljeno z društveno štampiljko. Delegata morata biti na pove-rilnici imensko navedena. Dan prej, t. j. 8. t. m. bo ob 17. v klubski sobi kavarne Union redni letni sestanek zbora smuških učiteljev. Sestanek je obvezen za vse savezne smuške učitelje, možno pa je, da podsavezne odseke zastopajo delegati. MK Ilirija. 28 redni občni zbor bo v soboto 18. t. m., ob 20. pri Slamicu. Udeležba za vse članstvo obvezna! Razvoj v Italiji Manifestacije za Nemčijo, demonstracije proti zapadnima velesilama — Napovedi o stališču Balkana Rim, 14. maja. br. (O. A.) Italija naglo koraka po usodni poti k vojni, tako je nocoj novinarjem označil položaj diplomatski zastopnik neke nevtralne države. Tudi danes so ae nadaljevale demonstracije proti Franciji in Veliki Britaniji. Zavzele so že zelo velik obseg In se niso omejile le na glavna italijanska mesta. Studentom na Beneškem trgu se je danes pridružila velika množica ljudstva, tako da se je moral Mussolini dvakrat pojaviti na zgodovinskem balkonu Beneške palače. Mladina je v sprevodih nosila italijanske in nemške zastave ter viharno demonstrirali proti zavezniški blokadi. Na transparentih so bili za Veliko Britanijo in Francijo žaljivi napisi, navdušeno pa so množice vzklikale Nemčiji in Hitlerju. Vsi italijanski listi obširno poročajo o teh demonstracijah. V svojem ekspozeju v senatu je minister za devize in valute Ricardi danes poročal o nevzdržnem položaju, ki so ga ustvarili zavezniki s svojo blokado v Sredozemlju. Blokade ni mogoče več tolerirati, ker sabotira tudi italijansko gospodarstvo. Angleška kolonija v Rimu doslej de ni dobila nobenih posebnih navodil, toda vsem, ki so se javili na veleposlaništvu ali generalnem konzulatu, Je bilo nasveto-vano, naj zapuste Italijo. Gledanje na Balkan Iz Budimpešte poročajo, da Je Madžarska mobilizirala sedem letnikov, tako da Ima sedaj pod orožjem 350.000 vojakov. Pariški politični krogi presojajo, kakor sporoča »Giornale d'Italiac, položaj v Sredozemlju zelo resno, toda ne smatrajo ga za alarmantnega. Isti list beleži dalje mnenje pariških diplomatskih krogov, da nobena balkanskih držav nI neposredno ogrožena, marveč M mogla biti potegnjena v vojno vihro le v okviru kake širše akcije totalitarnih velesil, U pa Je seveda nihče ne more predvideti, ker Je postalo presenečenje vrhovno pravilo vsake diplomatske in vojaške akcije. Iz Sofije poročajo italijanski listi, da se pripravljajo važne spremembe v sofijski vladi, ki bo postavljena na širšo osnovo. Pri tej priliki bo Izdana tudi velika amnestija za politične obsojence, zlasti za nasprotnike sedanjega avtoritarnega režima. Nocojšnji »Lavoro Fascista« objavlja dopis svojega beograjskega poročevalca pod naslovom »Jugoslavija je vedno bolj odločena ostati strogo nevtralna«. Med drugim pravi, da je Jugoslavija čvrsto odločena, da se ne pusti speljati s prave poti od zavezniške propagande, ki je v zadnjem času neobičajno aktivna na Balkanu. To politiko nevtralnosti in neodvisnosti, ki jo vodijo sedaj vse države na jugovzhodu Evrope, dobro razumejo vsi oni, ki so zainteresirani na ohranitvi miru v tem delu Evrope. Demonstracije proti vatikanskemu dnevniku Nocoj se je zbralo pred vatikanskimi vrati sv. Ane več sto studentov in drugih mladih ljudi, ki so burno protestirali proti pisanja vatikanskega glasila »Osser-vatore Romano«. Močni oddelki karabinjer jev in vojaštva čuvajo vhod v Vatikan, tako da so se demonstracije odigrale na italijanskem ozemlju. V fašističnih krogih so vedno glasnejše zahteve, da se prepove prodaja vatikanskega glasila v Italiji, ker zastopa stvar zaveznikov. V zadnjem času se je že večkrat zgodilo, da so po ulicah napadli čitatellje »Osserva-tore Romana« in da so posamezne izvode javno zažgali. Odnosa j i med fašizmom in Vatikanom, ki so v letošnji zimi dosegli višek v medsebojnih obiskih italijanskega kralja ln papeža, so v zadnjem času postali zelo delikatni, kar se bo de stopnjevalo, če bo Itn Uja stopila v vojno na strani Nemčije. Stran 4 »SLOVENSKI NAROD«, Velik pomen Balearov za pomorsko zvem med Francijo in njenimi kolonijami v severni Afriki Zdi se, da bo Časopisje pisalo o fialearih v tej vojni se mnogo. Baleari imajo zdaj že skoraj prav tako velik pomen kakor Gibraltar. Nedavno smo čitali o franco-sko-španskih pogajanjih zaradi Balearov. Zadnje čase Španci Baleare zelo utrjujejo. Nevtralnost tega otočja je izredno velikega pomena za Francijo. Baleari leže ob pomorskih poteh, ki vežejo Francijo z njenimi afriškimi kolonijami. Splošno je znano, kako velikega pomena je za Francijo Alžir. Brez svojih afriških kolonij bi Francija ne mogla voditi vojne. Razumljivo je svoje lastnike m končno je L 1802 preše) v last Španije. Pomen Balearov je ostal velik tudi pozneje. L>. 1926. ko je bil v Španiji režim diktatorja Prima de Rivera je prišlo do pogajanj z Italijo in je bilo sklenjeno, da sme Italija v primeru vojne zasesti otoke in si urediti na njih pomorsko vojaško oporišče. Anglija, ki ni potrebovala niti močne Francije ne Italije ob pomorski poti Gibraltar—Malta—Suez. je dala za to molče dovoljenje. Razmere so se pa povsem izpremenile L 1931, ko je v Španiji BaJearsko otočje torej, da zeto neroOa vlffi utrjevanje Balearov ki bi postati važno pomorsko oporišče in zato zelo nevarni za Francijo, če bi bih v sovražnih rokah. Podobno, kakor vsi otoki v Sredozemskem morju, imajo tudi Baleari bogato zgodovino. Njihov strateški položaj so poznali že Kartažani in Kartagina je bila prva prava svetovna velesila. Za Kartagino so postali gospodarji Balearov Rimljani in sicer L 123 pr. Kristom. L. 700 so se izkrcali na Balearih Arabci in postali njihovi gospodarji Propad arabske države in oblasti v Španiji je hkrati tudi pomenil spremembo usode Balearov. L. 1220 je nastopila argonska dinastija, ki je ustanovila na Mallorci kraljestvo, vendar pa otočje ni uživalo dolgo svoje samostojnosti, kajti L 1344 je bilo pripojeno španskemu kraljestvu. V začetku 18. stoletja se je ob pojavu evropskegra imperializma začel pravi lov no pomoiskih oporiščih. Tedaj je otok Mattorca večkrat menjal padla monarhija. Mlađa republika je hotela živeti v prijateljstvu s Francijo, zato je na njeno željo pogodbo z Italijo iz leta 1926 razveljavila. Tedaj so Francozi izkoristili priliko in so dosegli na Balearih celo vrsto gospodarskih in vojaških prednosti, tako da je bil njihov transport na progi Marseille—Alžir dobro zaščiten. Anglija se je zadovoljila s tem, da je samo organizirala pomorske manevre v Sredozemskem morju ob Balearih, pač glede na to, kakšen režim je vladal v Španiji, da bi dokazala, da se zanima za to otočje. Leta 1935 se je kolo svetovne politike zopet zavrtelo. Velike spremembe so nastale leta 1936, ko je v Španiji izbruhnila državljanska vojna. Baleari dominirajo ne le nad vso jugozapadno špansko obalo, temveč, kakor rečeno, predvsem nad pomorsko potjo Marseille—Alžir. Ce bi prišlo do vojne na Sredozemskem morju, bi bili Baleari izrednega pomena za njen razvoj, morda se oelo večjega kakor sam Gibraltar. Dve umetniški razstavi Srečko Msgolič v Jakopičevem paviljonu in Eltia Pi-ščančeva v Obersnelovi galeriji Ljubljana. 15 maja Ljubljana ima tc drr kar dve umetniški razstavi. V Jakopičevem paviljonu jc razstavit Srečke Magolič v Obersnelovi galeriji na Gosposvctski cesti pa slikarica Elda Piščančeva Slikarski amater Srećko Magolič se ic odločil, da podari vstopnino in petino izkupička od prodanih slik za mestne reveže. Obenem proslavlja z razstavo svojo SOletnico. Tri polne sobe v paviljonu je Ma.Goličevih slik. Kot slikarski amater slika Magolič skromnimi sredstvi in proizvaja podobe, med katerimi pričajo nekatere o talentu, ki se je pač razvijal po svoje do neke meje in dosegel neko stopnjo popolnosti v svoji preprosti maniri. Razstavo Elde Piscančeve je v nedeljo otvoril slikar Sasa van te i. ki je očrtal slikaričino umetniško pot od učenia pri Jakopiču do študija v Italiji. Obcrsnelova galerija na Gosposvetski cesti je pričela igrati pomembno vlogo \ našem umetniškem svetu Otvorila se ie / razstavo del slikaria Franceta Godca in je s tem prav za prav odkrila javnosti veiik talent, ki se je moral zaradi neugodnih razmer tako-rekoe potikat s svojimi deli v zasebnih prostorih in lih kazati samo nekaterim ožjim znancem. Po Godecvi razstavi je Ober sne1 Hal na razpolago svoj razstavni prostor F»vii Piščanecvi. sedaj prv\- samostojno javno razstavlja Razstavni prostor jc majhen in ima žal, samo umetno luč. Pohvaliti pa je Obcrsne-lovo" podjetnost in naklonjenost umetnikom ki brez večjih stroškov lahko v tci galeriji pokažejo svoja dela in se predstavijo najširši javnost kajti vstopnine ni kar omogoči vsakomur ogled razstavljenih slik. Elda Piščanecva je razstavila okoli 45 slik. med katerimi so njena najnovejša dela iz Kranja in okolice. Nekatere slike kažejo, da se bo Piščanceva le prebila do samostojnega izraza. Razstavljena dela kažejo, da se je z veliko vnemo učila pri raznih mojstrih in da ima smisel za barve, kažejo pa tudi nihanje in iskanje lastnega izraza. Do zadnjih del iz Kranja je viden vpliv tujih mojstrov. Vidni so tudi njeni napori za dosego enotnosti v slogu, oblikovanju in kompoziciji. Proces očiščevanja v oblikovanju pri slikarici še ni končan, izčrpana pa tudi ni njena dobra volja in tudi njeno precejšnje znanje, zato lahko upamo, da bo dosegla ono popolnost, po kateri stremi. Iz Celja —c O delu in borbah za nafto severno mejo v preteklosti in sedanjosti bo predaval znani narodni obmejni delavec g. Ivan Robnik iz Maribora v četrtek 16. t. m. ob 20. v mali dvorani Narodnega doma na obenem zboru moške in ženske podruž-nice Družbe sv. Cirila in Metoda. Opozarjamo članstvo CMD. da se udeleži tega zanimivega predavanja v čim večjem številu, —c Propagandni atletski miting za senior je in juniorje bo priredil SK Celje v nedeljo 26. t. m. ob 10. na GlaztjL Tekali šče je dolgo 380 m in pokrito z ugaski ter ima 4 nedvignjene zavoje. Pravico nastopa imajo verificirani in nevei^cirani atleti klubov, članov VAS. Prijavnlne in nagrad ni. Prijave je treba poslati na naslov: SK Celje, Gosposka ulica 20, do 24. t. m. —c Na 4 leta robije je obsodilo okrožno sodišče v Celju v torek 231etnega posestni kov ega sina Jožeta Korena iz Trebič pri Sv. Petru pod Sv. Gorami, ki je letos 8. aprila brez vzroka usmrtil Edvarda Berd-nika. Jože Koren jt delal omenjenega dne s kopači v Kore novem vinogradu v Trebič ah, druga skupina kopačev pa je bila zaposlena v Gersakovem vinogradu. Po končanem delu so se napotili K ore novi kopači v Korenovo niso. kjer so jim postregli z vinom. Pozneje so se vračali Ger-šakovi kopači mimo Korenove hiše domov. Edvard Berdnik, ki je bil med Geršakovi-mi kopači, je zavriskal. Korenovi kopači so pohiteli iz hiše in Jože Koren je pozval Berdnika na korajžo. Berdnik je bil takrat oddaljen že 200 m od Korenove hiše. Jože Koren je pohitel za Bor cinikom Ko ga je dohitel, ga je udaril s kolom po glavi. Berdnik se je zgrudil, nakar ga je Koren se večkrat udaril po glavi. Koren je preklal Berdnik u lobanjo. Težko poškodovanega Berdnika so prepeljali v brežiško bolnico, kjer je dan pozneje izdihnil. Jože Koren je priznal dejanje, a se je zagovarjal, da je bil močno vinjen. —c Nesreča ne pOeiva. Ko je 19letni zidar Maks 6poljar v Tekačevem pri Rogaški Slatini pregledoval doma pištolo, seje pištola sprožila in krogla je zadela špo-ljarja v Hce. v soboto je padel 291etni učitelj Štefan Svegl z Rečice ob Savinji na cesti v Mozirju z motornega kolesa in si zlomil desno nogo v gležnju. Na Bregu pri Šmarju je padel 261etni posestnikov sin Rudolf Volavšek s kolesa in se močno poškodoval po glavi. V ponedeljek si je 25-letni delavec Martin Sitar s Pemovega pri Veliki Pire Si ci pri padcu s kolesa zlomil levo roko v ramenu. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnici. —c Iz avtomobila je padel in se ubil. V ponedeljek 6. t. m. zvečer je padci 40-letni hotelski uslužbenec Ivan Koprive z Vranskega med vožnjo iz avtomobila. Pri padcu je počila Koprivcu lobanja. Prepeljali so ga v celjsko tolnico, kjer je v nedeljo podlegel poškodbam. —c šoferski izpiti za kandidate iz območja predstojnic t va mestne policije v Celju ter iz celjskega in laškega sreza bodo pri predstojništvu mestne policije v Celju v sredo 22. L m. ob 8. zjutraj in ne v ponedeljek 20. t. m., kakor je bilo sprva javljeno. »Ujet«, zabavno in duhovito Nušičevo veseloigro bo vprizorilo šentjakobsko gledališče v tukajšnjem Mestnem gledališču v nedeljo 19. t. m. ob 20. Za to prvo gostovanje šentjakobčanov je že sedaj veliko zanimanje. Pref=krbite sri pravočasno vstopnice. Cene običajne dramske. Pokrajinski zlet SKJ v Celju 29* in 50, junija Ztetni odbor |e imel dosti sk*+i zaradi ztetnega prostora, ki je povzročil tudi gradbenemu odseku največ preglavic Prvotno so računali, da bo pri prostih vajah nastopilo hkrati približno 1800 do 2000 članom telovadcev, množica, ki bi jo telova-dišce na GLaziji ne moglo objeti. Nastopajoči bi se morali deliti v dve skupini, v prvi bi bile župe dravske banovine, v drugi ostale, toda v tem primeru bi morala biti dva zaporedna javna nastopa. 29. junija nastop prve. 30. iunija nastop druge skupine. Tako pa bo glavni zletni dan omejen na 30. junij, ko bo tud. glavni javni nastop Na zadnjem sestanku zastopnikov žup dravske banovine jc bilo sklenjeno, da bodo nastopili v prvi vrsti le telovadeči iz žup naše banovine. Seveda bodo prišle tudi iz ostalih žup poedine skupine telovadcev in telovadk. na primer iz Banata in Dalmacije, ki jih bo župno načelstvo s teh: ničnim odsekom razvrstilo tako. da bodo prišli vsi na svoj račun Članstvo in naraščaj, posebno telovadeči iz neobveznih žup bodo prišli v Celje vsa i en dan prej. da se od dolgega potovanja odpočije jo Ljubljanska župa ie sklenila, da bo dospela na zlet s posebnim vlakom 30. junija zjutraj da bo mog*o čianst\c prisostvovati skušnjam za popoldanski nastop, in se bo vrnila se ist; večer Bratska ljubljanska župa je znatno olajšata delo zlet nega odbora in ga razbremenila Gotovo je. da bo tudi mariborska župa postopala na enak način Lani preračunano število članov-telovadcev se bo v zletnih dneh najbrž za lep odstotek znižalo. Iz teh vrst je mnoco vpoklicanih v pripravljalno službo za obrambo naše domovine, pa so se v vseh edini-cah vrste telovadcev skrčil t Glaz'ja bo telovadni nastop prcnes'a. težir bo pa sprejela množico občinstva, šotori Hodo v nekaterih delih drevoreda n morda v smeri proti Medlogu še izven njeg? Gradbeni odsek bo izkoristil vse možnosti da pripravi čim -več prostora S prostorom bo torej še nekako šlo. Želimo, da b' tudi s prenočišči obvladali položaj. Jubilejna sokolska razstava v Narodnem domu bo otvorjena že teden prej. v nedeljo 23. junija, da si jo bodo mogli ogledati Celjani in okoličani še pred zletnimi dnevi 28. in 29. junija bodo v Cel tu razne tek me, predvidene so celo savezne tekme. Na predvečer, 29. junija bo priredilo matično društvo na G lazi ji akademijo. Nič nas ne moti pri naših pripravah, ker verujemo v uspeh zleta in vemo da bodo po jubilejnih dneh naši pogledi v bodočnost še lepši. Zdravol S fHm&Aega platna ■ Kino Maticu: Bal v operi. Nemški film. ki prikazuje nastrojenje iz starih dobrih časov, ko so si boljši purgarji z dežele privoščili pustolovščine na nekdaj slavnem opernem plesu na Dunaju. Bolvary je dobro zrežiral film in glavni nosilci vlog so znani dobri igralci Paul Horbiger, Hans Moser Theo Lingen itd. V takih zgodbah, kakršno podaja film. so navedeni igralci nekako doma. zato je film uspel in nudi prav prijetno zabavo Režiser se je zelo potrudil in dal ign primeren tempo in primerno efekten razplet. Kino Union: Ninocka. Morda smo pričakovali preveč in smo zaradi tega malce razočarani s tem filmom slavne Grete Garbo Igralka se je sicer pokazala v novem filmskem sižeju. toda ostala je Greta Garbo. ki ji novi milje, v katerem jo tu vidimo, ne prija. Imame jo v spominu kot Napoleonovo ljubico in kot kraljico Kristino in kot damo ■ kameli jami. torej v vlogah s primerno shajnim okoljem, tu pa je tovarišica iz Moskve, ki pride v Pariz in se zaljubi v grofa. Režiser Ljubic se je zelo potrudil, a vendarle mu ni uspelo doseči one enotnosti v režiji, ki je odlika velikih filmskih del. Nova je Greta le v toliko, da se v nekem prizoru od srca smeje, toda Garbo se ne smeje lepo in v tem prizoru je režiser njen smPh prevpil s smehom statistov. Film je bolj satira ko komedija. Vidimo tudi odlične tipe delegatov iz Moskve, ki jih zapelje demokratični Pariz. -»Ninočka* ni nobeno filmsko odkritje z Greto Garbo. res je samo. da je film zanimiv. Četrtek, 1(5. maja 7.00: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. - 7.15: Pisan venček veselih zvokov (plošče). — 12.00: V modernem ritmu (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13.00: Napovedi. — 13.02: Veseli godci. — 14.00: Poročila. - 18.0.0: Pester spored radijskega orkestra. — 13.40: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). 19.00: Napovedi, poročila. — 19.20: Nar. ura: Predavanje min. za telesno vzgojo. — 19.40: Objave — 19.50: Deset minut zabave. — 20 00: Pes>n.ice za ples: Jožek in Ježek.. — 20.45: Reproduciran koncert simfonične g-lasbp. — 22.00: Napovedi, poročila. — 22.15: V oddih Igra radijski orkester. Postani in ostani član Vodnikove družbe: MALI OGLAS! Seseda 50 par. davek posebej Preklici, izjave oeseoa din i.- davek posebej. &a pismene odgovore glede malin oglasov je tre Da priložit ■namiin — Popustov za male oglase oe priznamo. RAzno \li res nimate ie srečke drž. razr, loterije? s porodite cim prej svoj en jeni naslov na navadni dopianfei j trši ereee, bančni poslovalnici Bezjak Maribor, Gosposka nt 1h SO PAR ENTLANJE ažuriranje, vezenje zaves, perila, monogramov, gum tnale. — Velika zaloga perja po 7.— din. Julijana«, Gosposvetska c. 12 frančiškanska ul. 3. 4. L*. Uk VSAKO t*lil LIHO najboljša m najcenejša oblačila si oaoavite pri PRESKRB 8v. Petra cesta i* OglaSoj male oglase v Slovenski Narod ker so najcenejši! KLIŠEJE JUGOGRAflKA SV PET&A NAM PRODAM Beseda 50 par, davek posebej Najmanjši znesek 8.— dm. STEVER AVTO cabrio tipa 430, 4-sedežen, v zelo dobrem stanju, proda za 23.000 din JoSko Peternel, Slov. Bistrica, tel. štev. 1. 1307 Izvrstna MEDICA barva ustne in lica! Dobite jo v MEDARM Ljubljana, Židovska ulica 6 MREŽE ZA POSTELJE lobite najceneje v KomensKega ul. 34. 1270 POSEST Seseda 50 par. davek posebej. Najmanjši znesek 8.— <~Hn HIŠA monadstropna, z vrtom, zidanico in kaščo. dobro vpeljano trgovino, gostilno, ležeča v riribljah na križišču cest Crno-nelj — Karlovec ter Vinica — Metlika, je naprodaj zaradi >mrti gospodarja in gospodinje. \.'eč pove oskrbnik Jože Zupa-ič. Krasinc. pošta Gradac v leli Krajini. 1309 LEFO rOSESTVO L5 ha, v dobrem stanju, z zidanimi hišami in gospodarskimi poslopji na obronku Slovenskih ?oric ob banovinski cesti se proda. Do železniške postaje Moškanjci je 25 minut hoda. Na posestvu je več glav goveje živine tor ves potreben inventar. — Poizve se pri dr. Vise-njaku, odvetniku v Ptuju. 1317 KUPIM tJeseda 50 par. daven poseoej. Najmanjši niesek S.— rtin OBLEKCO za fanta, 124 cm visokega, kupi za sv. obhajilo F. Trškan, Hu-dovernlkova 41. 1318 narodna "Tiskarna I LJUBLJANA VJLMPMOSTM Ul MJcJruiEJ&B Makulatura! papir proda oprava »Slovenskega Naroda44 Ljubljana, Knafljeva ulica štev. s Danici Leeuenr Krinka ljubezni 89 Eoaiaa — Nikar ne govorite neumnosti, dragi moj, — je vzkliknil Jose, ki se je čedalje bolj otresal svoje por.5 "nos ti. Ko se je pa njegov so besednik od presenečenja zdrznil, je Jose nadaljeval, kakor da se hoče opravičiti: _To je res. Vi menda vsega niti premislili niste. Ko sva sklenila poklicati Fabra, markiz še ni slutil o bombi, ki se mu bo razletela nad glavo. Kako bi torej mogel dati spremljati tega vrlega moža po morilcu? V nobenem primeru bi ne imel časa poslati ga Od tod. Kaj torej? Moral bi bil — toda v tem primeru bi mu moral pripisovati naravnost proro-ške slutnje — moral bi bil pridobiti nekoga z brzojavko, c!a bi storil to, nekoga iz Južne Amerike, ki bi se bil odpeljal istočasno s Fabrom. To pa ni verjetno. . . . _V Valcoriji med temi divjaki je gotovo mnogo ljudi, zmožnih vsega. Escaldas je počil v smeh. — Ah, zares, če bi tekel naš proces v La Pazu, bi ne dal niti dveh pezov za najini koži, niti za kožo starega očka Plesguena, Ne verjamem pa, da bi mogel zlobnež, Četudi tako neverjetno prebrisan, kakor Renaud, odposlati brzojavko, sestavljeno recimo takole: »Prosim, da se odpeljete z ladjo s starim bančnim blagajnikom Gonzalezom in da ga med vožnjo vrže te v morje.« — Recimo, da je tako... Toda usoda hodi včasih zelo čudna pota, — je pripomnil princ de Villigen kakor v sanjah. Bilo je res neprijetno markizovemu nasprotniku, da je bil izginil edini človek belega plemena ,ki je imel osebne stike z raziskovalcem Valcorom in z njegovim skrivnostnim tovarišem, čigar sledove sta iskala. Toda kakor je dejal Escaldas, mu ni preostajalo nič drugega ,nego sprijazniti se 8 temi žalostnimi okolnostmi. Stari Rafael Fabro je bil poklican v Francijo z zelo zapeljivimi obljubami in v Buenos Airesu se je vkrcal na ladjo. Nekega jutra, ko je bilo morje zelo razburkano, toda ne tako, da bi se dvigali valovi do mostička, so naenkrat pogrešili tega potnika. Njegovi sosedje v kabini so izjavili, da je ostajal po svoji navadi ponoči večinoma zunaj, ker mu je bila vročina v KahiTii neprijetna. Trdil je baje, da ne more spati drugače, kakor na prostem. Tiste noči sploh ni legel k počitku. Sosedje so bili tega vajeni in niso se čudili. Ladjo so preiskali, toda to je ostalo brez uspeha. Ta potnik drugega razreda je bil star, preprost in moder mož, denarja je imel pa malo. Našli so njegovo skromno napolnjeno denarnico nedotaknjeno v njegovem ročnem kovčegu. Nihče se je ni bil dotaknit Temeljito so zaslišali moža, ki je večkrat govoril z njim, nekega tolmača dvomljive narodnosti, govorečega gladko več jezikov; njegova zunanjost pa ni vzbujala zaupanja. Izjavil je, da se je seznanil s starim možem v nekem hotelu v Buenos Airesu, kjer je preživel več dni, preden se je vkrcal na ladjo in kjer je bil on sam v službi. Rafael Fabro je bil boječe narave in skrbelo ga je, da bo moral sam prispeti v Francijo, kjer si ne bo znal pomagati, kajti vešč je bil samo španščine. Tolmač, Mindel po imenu, je sanjal o tem, da bi se vrnil v Pariz, odkoder je bil doma. Srečanje s Fabrom je imelo za posledico njegovo odločitev. Vajen nomadskega življenja kakor ljudje njegovega poklica sploh, je bil prepotoval že mnogo dežel in v želji spoznati še druge, mu ni bilo treba dolgo razmišljati, da se je odločil pot čez ocean. Stari mož mu je bil mimogrede rečeno deveta briga. Zakaj naj bi bil storil zločin brez vzroka in brez vsake koristi? Vse to se je zdelo tako jasno, da na ladji niso mogli več domnevati, da bi bil Mindel vrgel starega potnika v morje, čeprav je stal dolgo sam z njim na mostičku. Escaldasu in Gairlancu so bile vse te podrobnosti znane. Jose, ki se je bil napotil prav do Bordeauxa, da bi pozdravil svojega rojaka ob prihodu, je celo sam videl tega Mindel a, ki se je bil predstavil sodišču, češ da hoče izpovedati o pustolovski prigodi; ponudil se je s pravo vnemo nedolžnega človeka. Sodišče je bilo prepričano, da se je zgodila nesreča in zato tolmača ni zadržalo. — In kaj se je zgodilo s tem dečkom? — je vprašal Gilbert. — Ne skriva se, — je odgovoril Bolivijec. — Dejal mi je, da pride k meni prosit me, naj mu pomagam, če bi ne dobil takoj službe v Parizu. — Torej bomo videli, — je zamrmral Gilbert. — Zadrhtel je kakor da hoče pregnati težke misli. Tistemu večeru ni zaupal. Vse ga je vznemirjalo. — No, — je pripomnil m skomignil z rameni. — Od danes do dneva, ko bo odločalo sodišče, bova doživela še velike dogodke. Kako počasna je pravičnost! Ce pomislim, da se je preiskava komaj pričela ... in kako dolgo bo trajala ? — Ali ne mislite, da bova lahko dotlej še večkrat obedovala? — je vprašal Escaldas brezbrižno. Bil je lačen, a bilo je že pozno. Tema bi bila popolna, da niso gorele pred hišo na nasprotni strani luči. Upravitelj doma menda ni bil posebno gostoljuben. — Povabim vas v kabare na obed, — je dejal princ. Ursjjujt JO»ip ZvponSfi // Z« »Narodno tiskarno* Pran teran U Za jpravo in inseratni del listo Oton Christof U Vsi v Ljubljan'*