Naročnina mesečno 15 Din. za inozemstvo 40 Din — no-deljaka izdaja celoletno 46 Din, za inozemitvo 120 Din Uredniitvo je * Kopitarjevi ol. 67111 S£OVEJWEC Ček. račun: Ljnb> Ijana it tO.MO ia 10.349 za inseratei Sarajevo štv, 756J, Zagret) štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797 Uprava: Kopitarjeva b. telefon 2993 Telefoni arednlštvai dnevna alnžba 20M — nočna 2996. 2994 ln 209* Izhaja vsak dan ajntraj, razen ponedeljka In dnevn po praznika Delovna moč mladine V nedeljo bo v Belgradu vsedržavni kongres za zaščito otrok in mladine. Poleg raznih socialnih amaterjev in dobrosrčnih dam, ki se posvečajo iz ljubezni mladinskemu skrbstvu, bo na njem sodelovalo tudi mnogo poklicnih socialnih delavcev in delavk, zlasti pa mladinskih sodnikov in uradnikov splošnega socialnega skrbstva. Kongres, ki je po svoji splošnosti prvi te vrste v državi, zasluži torej pozornost, ker bo obravnaval vprašanja, ki bridko pečejo vse Jugoslovane in posebno bridko tudi nas Slovence, kjer so socialne neprilike mestoma najbolj zaostrene. Svojčas smo priobčili že mnogo člankov o zaščiti naših otrok in naše mladine ter moramo z zadoščenjem ugotoviti, da tedanji članki uiso ostali glas vpijočega v puščavi, temveč da so dali mnogo f>obiid javnim činitel.jem ter da je bilo odpruvljenega mnogo zla. Topot pu ne gre samo za protest proti kriminalnemu izkoriščanju mladine in proti socialni zajiostavljenosti tor zlorabi nedoletnih, saj za to bi že zadoščalo točno in dosledno, neizprosno izvajanje že obstoječih zakonov ter izvedba vse socialne zakonodaje i ti pa predvsem tudi boljše socialno skrbstvo za zapuščeno mladino. Vse to že imamo na papirju in radi verujemo, da je potrebno mnogo energije, ako hočemo, da naše oblasti to, kar je na papirju, izvedejo tudi v življenju. Položaj mladine, zlasti pa zapuščenih otrok, bi se takoj izboljšal. Vpiav v zadnjem času vidimo posebno « strani banske uprave veliko ume-vanje, da se mladinska zaščita vsaj v naši banovini izvuja v čim večjem obsegu in kan le možni rigoroznosti. Danes nočemo zaenkrat obravnavati toliko vprašan morulično-sociolne zaščite mladine, temveč neko drugo, prav tako važno vprašanje, ki ne posega samo na polje splošne nerodne morale in zdravja narodnega naraščaja, temvač tudi v narodno gosjiodarstvo. To je namreč bridka in pereče vprašanje delovne moči mladine. Dnevni red kongresa v Belgradu nam sicer še ni znan, nujno pu pričakujemo, da se bo kongres bavil tudi s tem vprašanjem. Kadarkoli so v zadnjem času zborovale katerekoli delavske strokovne organizacije, strokovne korporacije, kakor Delavska zbornica in podobne združbe, vedno se je soglasno pojavila zahteva: prepovejte otroško delo! Ugotavljamo, da sedanji zakoni popolnoma zadoščajo za izvedbo te prepovedi in da niti vladi niti parlamentu ne bi bilo treba v ta namen izdajati posebnih zakonov. Sicer ie naša država med tistimi redkimi državami, ki so podpisale skoraj vse vvasliingtonske socialne konvencije, toda žal je na drugi strani zopet med tistimi, ki jih najmanj dosledno izvajajo. In vendar je vsa naša javnost odločno za tako prepoved. Pred dobrimi tridesetimi leti je bil v dunajskem parlamentu predlagan zakon o prepovedi otroškega dela v rudnikih. Vsa slovanska parlamentarna delegacija je kakor en mož glasovala za ta zakon, ki je bil potem tudi v resnici izvajan. Dunes v Sloveniji nimamo več otroškega dela v rudnikih, saj niti odrasli rudarji nimajo dovolj dela, toda tudi ob največji konjunkturi bi se nam zdelo nesmiselno in nemogoče, da bi pošiljali naše rudarske otroke v rove V toliko je torej naš socialni čut napredoval. Na žalost pa na drugi strani vidimo, kako druge industrije, ki so trenutno v konjunkturi, kakor recimo vprav tekstilna, zopet uvajajo na delo otroke, največ 12 do 16-letne deklice, pa tudi dečke. Industrija seveda računa, da bo taka mlada delavka napravila prav toliko dela, ki zlasti v tej industriji ne zahteva toliko fizične moči, pač pa mnogo napora, zadovoljila pa se bo z mezdo, ki je jx>lovico manjša od še tako beraške mezde odraslega delavca ali delavke. Razne pletilne tovarne, tkalnice, predilnice in podobna podjetja, dalje razni krojaški saloni, krojačice, šivilje in modistke čim dalje bolj sramotno izrabljajo delovno moč nedoletnih ljudi. Nihče ni proti temu, da bi mlad človek ne smel delati. Vemo, da naša kmetska mladina svojim staršem rada in vedno pomaga pri poljskem delil, vemo, da je morala rokodelstva v tem, da se vajenec zgodaj nauči delati, in vemo, da nazadnje tudi mlad dijak-revež dandanes rad prime za vsako delo, samo da kaj zasluži. Nismo torej proti temu. da mladina ne sme delati, marveč samo gojiti šport, pač pa smo odločno proti zlorabljanju mlade delovne moči. Obrtnik, ki nima nobenega (»močnika, pač pa štiri vajence in ki jih takoj po dokončani učni dobi odpusti, ta greši proti božji zapovedi, proti socialni pravici in proti svojemu stanu. Seveda bo tak obrtnik, ki nima nobenega izučenega pomočnika, pač pa živi na račun delovne sile svojih vajencev, prvi, ki se bo na kakšnem obrtniškem zborovanju jezil čez šušmarje in z obema rokama glasoval za resolucijo proti njim Sedaj pa pojdi in dopovej, da je teh šušmarjev sam kriv! Koliko trpijo mladi intelektualci! Neka ljubljanska tvrdka je iskalu pisarniško uradnico, to je tipkurico. Zahtevala je skoraj dovršeno trgovsko akademijo. Prišla so dekletec. in so strme izvedela za pogoje: deset ur dela na dan; ob prostem času pa bo treba pri lastnikovi go-spej pomivati posodo, ribati tla ter tudi včasih »kuj zašili«; vse pa za tri mesece brezplačno na poskus. Ugledna tvrdka je torej zahtevala uradnico. tipkurico in deklo obenem za tri mesece brezplačno, ne da bi jo bilo treba socialno zavarovati, in po treh mesecih bi bilo petnajst, šestnajstletno dekletce seveda odpuščeno, na njeno mesto pa bi stopila druga mlada moč, prav tako tri mesece na brezplačno poizkušujo. Kakšni so pogoji, ki jih nekatera podjetja zahtevajo od mladih ljudi, bodisi trgovskih uli obrtniških vajencev, mladih indu-tnjskih delavcev. mladih intelektualcev, o lem bi mogli iiU;.isiti cele romane Krčeviti jok neštetih, ki se /večer in pozno ponoči krčevito oklepajo bornega ležišča, i/mučeni in praznega želodca. In kriči v nebo. Nikjer nu ni zakona, nikjer nobene inšpekcije dela, nikjer ni sodišča, ki bi tem užaljenim mladim Hudem, borečim se za skorio črnega kruha, dali pravico iu iih vsa i Ko se je po 12 letih vrnil na grški prestol Veselje in skrbi kralja Jurija IL Grško ljudstvo enodušno okrog njega - Grške stranke zopet needine (Posebno poročilo »Slovencu«) Solun, 26. novembra 1935. Kralj Jurij je po 12 letih izgnanstva na svojem jiovratku v Grčijo doživel veselo presenečenje, da spomin nanj kljub dolgim letom odsotnosti ni popolnoma ugasnil. Saj je ludi ves dolgi čas svojega bivanja v tujini skrbno pazil, du ni delal nobenih neprilik svoji domovini. Nobene propagande v svoj prid ni dopustil, nobenemu politiku ni dovolil, da bi se skliceval na njegovo ime, hotel je ostati to, kar je bil pred 12 leti, ko je prostovoljno žrtvoval prestol, da vrne mir razburkani domovini. Ljudstvo mu tega ni pozabilo. Zato ni čudno, da se je pri ljudskem glasovanju s toliko radostjo odločilo zanj, ki je bil simbol mirne ljubezni do domovine, med tem ko so ga vsi politiki v vojaški uniformi ali v civilu, ki so po Grčiji zadnjih 12 let razsajali, le razočarali in zagrenili. Zato ni čudno, da je bila udeležba pri glasovanju tolikšna. Z gotovostjo se lahko reče, da je vsaj 90 odstotkov Grkov prav iz lastnega nagnjenja glasovalo za povratek kralja, ne morda iz kakšnih načelnih razlogov, da je za demokracijo ali proti njej, ampak ker je instinktivno dobilo vtis, da ga je mirni in rodoljubni kralj še med vsemi poklicnimi in nepoklicnimi politiki še najmanj razočaral. Po Solonu in bržkone tudi po vseh drugih podeželskih mestih so ulice polne kraljevih slik. Ce pomislimo, da je republikanska stranka ravno v Solunu imela svoje najbolj varno zatočišče! Iz vsake pivnice se slišijo glasovi kraljevega marša in kraljeve narodne himne, skoraj iz vsakega zasebnega stanovanja prihajajo zvoki istih melodij »Kraljevega sinu«. Res je, tudi v republikanskem Solunu, kjer so marca meseca še divjale srdite borbe meščanske vojne, je grški kralj Jurij našel jKilno tople in iskrene simpatije. Res pu je tudi, da ga bodo Soliinčani še više dvignili in mu bodo še bolj vdani, če se ho znebil, kar tukaj že par dni šušljujo, generala Kondilisa, ki je zapustil slabe sjiomine in ki gn v družbi prihajajočega kralja ni nikdo rad videl. S prihodom kralja Jurija je zopet oživel spomin na pokojnega kralja Konstantina, ki je iz male Grčije napravil veliko, katerega truplo ves grški narod želi z velikimi častmi prepeljati iz Klorencije nazaj v rodno domovino. Tudi na kralja Jurija padajo žarki Kostantinove slave in Grki bi radi, da bi bil sin, ki se je tako dostojanstveno obnašal v izgnanstvu, podoben svojemu očetu kot tvorni duh nove Grčije. Seveda padajo na to prvo iskreno veselje tudi že sence prvih težav. Parlamentarne stranke niso med seboj edine. Ljudstvo je bilo edino, ko je kralja poklicalo nazaj. Njegovi zastopniki v parlamentu se pn ne morejo zediniti, kako bi kralju pomagali, da bi močno zavladal v korist ljudstva. Na eni strani stoji general Kondilis, večni revolucionar, na drugi strani Caldaris. Med njima prah strank in strančič. Nobena stranka nima za seboj večine. Kaj nnj stori kralj. Razpusti parlament, razpiše nove volitve. Toda kdo naj volitve izvede? Kralj je mislil, da bo našel tudi politične stranke tako pripravljene, kot je našel ljudstvo. Kondilisu menda ne mara dati ohl#tti. Kdo se bo temu čudil. Kralj si noče pustiti omejevati oblasti po nekakih čustvih hvaležnosti do generala Kondilisa. Vodili ga morajo drugi oziri. Korist države, blagor ljudstva. Kondilisa tudi ljudstvo ne mara in mu no zaupa, lz republikancu je jioslal nionnrhist. S svojo petnajstorico poslancev je izvedel državni udar in postavil sa-iliega sebe zu regenta. Človek, ki mu je ustava tako malo vredna, ne bo njen zvesti čuvar, četudi se je vrnil kralj. Torej kaj in komu. Težavna vprašanja, ki motijo navdušenje ljudstva tukaj nn severnih obronkih države. Zdi se in tako tudi ljudstvo iskreno želi in upa, da bo kralj mimo vseh parlamentarnih strank apeliral nn ljudstvo in ga z razpisom volitev |>od nevtralno uradniško vlado naprosil, naj mu da močno vladno večino, ki bo jio svoji številčni moči in |io svoji zvestobi odgovarjala tistemu ljudskemu elanu, ki je kralja po 12. letih poklical nazaj iz pregnanstvu, ln lo bo še najboljša rešitev. ... č. Vlade še vedno ni Atene, 29. novembru, c. Vladna kriza še zmeraj ni razrešena. Kralj je danes dopoldne sprejel vojnegu ministra v Condilisovi vladi Pa-pagosa. Ta iti i ■ je odločno odsvetoval, tla bi po-milostil častnike, ki so bili udeleženi v marčnem uporu. On kot predstavnik oborožene sile inu sporoča soglasen sklep vsega častniškega zbora, ki je odločno proti temu. da bi bili ti častniki zopet sprejeti v armado /.u popoldne je kralj povabil tretjega voditelja republikancev Papaundrca. Ta bi moral priti ob 3 popoldne. Ne ve se še, čc bo šel, ker jc strasten na-sprotnik vladarja. Sesfanelt „ltalijanske trozveze' Vojaške parade po Dunaju Diplomatskih razgovorov se udeleži tudi italijanski poslanih Dunaj, 29. nov. c. Današnji dan razgovorov med Madjarsko in Avstrijo se je začel zjutraj z velikimi vojaškimi paradami. Po generala Gombosa je prišel državni pod-tajnik za državno obrambo general Zehner in ga odvedel v vojašnico dunajskega pes-polka št. 3. Tam je že bil kancler Schusch-nigg in ves polk je najprej izvedel mimo visokih gostov popolni vojaški mimohod v poljski bojni opremi. General Gombos je pohvalil strumnost in odločnost avstrijske vojske. Nato so generala Gombosa povabili v častniško menzo, kjer je bila zbrana general i teta avstrijske vojske. Gostom so ponudili prigrizek, vendar pa je bilo zapazeno, da se jc general s svojimi tovariši iz avstrijske armade zelo resno in dolgo pogovarjal. Ko je goneral zapuščal vojašnico, mu je oddala dolžne časti častna četa 7, godbo na čelu, ki je igrala madžarsko himno. Vojaških slovesnosti pa šo ni bilo konec. General Gombos se je s kanclerjem odpeljal pred grob neznanega vojaka. Ko .je prišel pred spomenik, je naprej obšel častno četo. Med tem je vojaška godba igrala tisto znano bojno pesem bivše avstrijske monarhije: »leh hatte einen Kameraden ...« Nato jo šel general pred sarkofag in tam dolgo molil. Položil je tudi vence v madžarskih barvah. Ko jo odbajal od spomenika, je godba zopet igrala madžarsko himno. Po teh vojaških proslavah se je general Gombos odpeljal k predsedniku Miklasu. Najprej je o.stal sam dolgo z njim v razgovoru, šele nato jo bil sprejet tudi madžarski zunanji minister Kanya. Med tem je kancler pripravil velik sprejem v predsedstvu vlade. Navzoči so bili skoraj vsi člani avstrijske vlade in jia italijanski poslanik na Dunaju Preziosi. Diplomatski razgovori se bodo vršili šele danes popoldne in zvečer in bo zanje izredno malo času nn razpolago. Udeležil se jih bo tudi italijanski poslanik na Dunaju. Sklep i Zvesto ob Italiji Dunaj, 29. novembra, c. Dopisnik agencije llavas sporoča o dunajskih razgovorih sledeče podrobnosti: Pretežni del današnjih diplomatskih razgovorov je bil posvečen temu, kako se bosta Madjarska iu Avstrija skupno branili, tako, da se Italija ne bo mogla pritoževati. Do- Dunajska vremenska napoved: spremenljiva oblačnost, sicer milo vreme, lio-nekod padavine, na planinah sneg. pisnik ve povedati, da je Madjarska kategorično za to, da morata obe državi ostati zvesto oh strani Italije. Nn Dunaju so bili zadnji čas precej neodločeni in glavni cilj tega dunajskega obiska bi bil ta, da sc Avstrija še bolj priveze na Madjarsko. Seveda pa se je Gdmbiis v lem obrnil v Avstriji predvsem na tisto osebnost, ki prihaja za to italofilsko politiko najprej v poštev. Zato se zdi dopisniku, da je bilo za diplomatski del dunajskih razgovorov najvažnejše kosilo pri princu Starhcmbergu. Tega kosila so se udeležili vsi člani avstrijske vlade in pa vse odlične osebnosti avstrijske politike. Tam je bil tudi italijanski poslanik Preziozi. Princa Starhemberga je treba smatrati tako, dn je on v vladi najmočnejši predstavnik pristašev habsburške družine Dopisnik meni, ila je un tem sestanku igralo habsburško vprašanje veliko vlogo in sta si Giimhds in Starhemberg o tem |irohleniu podrobno pomenila. Madjarska in Avstrija morata danes pokazati, tla imata močne živce in močne osebnosti nn čelu svojih vlad. Treba bi bilo najti samo še tretjo močno osebnost, ki bi predstavljala to enotno voljo obeli držav v srednji Evrojii. Ofenziva angleškega Reuterja proti Italiji Anglija hladno vztraja na tem, da se sankcije poostre in izvajajo London, 29. novembru, c. Danes se je v za-kladnem ministrstvu vršila važna konferenca med ministri Chamberlainom, Hoareom, Ede-nom, Runcimanom, John Simonom in Robertom Vunsiturtom. Konferenca je trajala zelo dolgo in je bilo po njej sporočeno, da Anglija še zda-lcka ne misli odstopiti oti tega, da bi odpovedala nameravane sankcijo petroleja in premoga | v Itulijo. Nusprotno je bilo na današnji konfe- i renči sklenjeno, dn se bodo sankcije razširile še na baker, bombaž, in pn še celo nn poljedelske stroje. Sklenjeno je bilo tudi, dn bo zastopal Anglijo nn seji koordinacijskega odbora v Ženevi zopet lord Eden. Seja koordinacijskega odboru se ne bo več odlagala, ampak je verjetno, da je bilo sklenjeno, da se mora vršiti v tednu po 9. decembru. Brenner prazen 3 divizije na francosko mejo London, 29. novembra, c. Reuter danes zopet objavlja zelo razburljive vesti proti Italiji. Kot uvod v to današnjo kampanjo je objavil sDuily Telegraph« vest iz Parizu, češ, da je Laval včvraj Ceruttiju jasno povedal, da bo šla Francija z Anglijo, čc bi Italija skušala izzvati vojno v Evropi proti Angliji. V nadaljevanju teli vesti posnema Reuter vest 1 lavasa. ki pravi, da ho (talija zopet odposlala dve diviziji nn mejo proti Egiptu v Libiji. še vznemirljivejšn pa je vest, ki jo Reuter prinaša iz Innsbrucku. Tomošnji dopisnik poroča, da je dosedaj Italija imela nn Brennerju 7 divizij. Poslej pa jih ostane snmo troje,, tri divizije pa bodo odposlane nn francosko-itnli-junsko mejo, motorizirana divizija pa bo prepeljana v južno Italijo, kjer bo imela nalogo, da brani italijansko obalo pred angleškim bro- nekoliko zavarovali pred strašnim izžemanjem. Veliko je stremljenje države, ki je največja delodajalka, tla je s svojim socialnim postopanjem pravična do svojih delavcev ter tla je zgled vsem drugim delodajalcem. Toda obžalovati moramo, tla država daje pogosto tudi ne-lepe zglede, in ker si dovoljujemo pravico kritike tudi glede nje. naj omenimo, da javnost nikakor simpatično ne gleda nu postopanje, recimo. z volonterji v bolnišnicah. Ti mladi zdravniki že leta in leta brezplačno delajo ter sc trudijo z bolniki, hvaležnosti pu ne uživajo nobene Vsa čast našemu sedanjemu gospodu banu. ki se trudi, du najde postopoma za te idealne mladeniče primerna mesta. Trpe diplomirani jn-risti, ki služijo kot brezplačni praklikanti leta in leta na sodiščih iu do drindh javnih uradih. Trpe volonterke na poštnih uradih, ki skušajo ?. brezplačnim večletnim delom dobiti primerno nastavitev. Zlasti nu pošti pu so bile te volonterke pod bivšimi režimi kruto razočarane. Nastavljene so bili povečini protcžirnnke. ki niso nikoli iirezplučno delale. Država mora v tem oziru nupraviti red in se nikoli ne sme okoriščati z brezplačnim delom mladine, kolikor ni to nujno potrebno. Zlorabljanje delovne moči mladine je po vsoti eden glavnih vzrokov socialne krize in brezposelnosti, brezplačno in napol brezplačno tlelo otrok ter najiol doraslih pritiska nu mezde odraslih, meče na cesto družinske očete in povzroča neizmerno zlo. Tukaj morata država in javna socialna skrb zagrabiti ia sekiro iu zlo odsekati pri korcniuil dovjem. Isti dopisnik poroča i/. Innshrucka, da bo poslej branilo Brenner približno 30.000 vojakov, dočim jih jc imela Italija tam doslej okoli pol milijona. Splošna mobilizacija v Italiji? Prebivalstva v Italiji se polašča razburjenje, ker se zmeraj bolj govori o tem, da bo vsak hi|> razglašena splošna mobilizacija. Premikanje vojaštva pn še bolj bega že itak razburjeno prebivalstvo, ki je že sedaj veliko, dasi se šc izvajanje sankcij toliko ne čutu Dopisnik agencije Reuter v Rimu je dobil naročilo, tla naj tam poizve, če so vse te vesti resnične. Tam pn mu niso vsega tega niti potrdili niti zanikali. Ženeva nervozna Ileuterjev dopisnik poroča iz Ženeve, da vlada tam precejšnje razburjenje zaradi razvoja dogodkov v Italiji. V generalnem tajništvu l>revlatluje prepričanje dn jc sumo še vprašanje času, kdaj bo Italija zapustila Zvezo narodov. Vendar pu dodaja Reuter komentur, da tc italijanske grožnje z izstojKim niso prav nič vplivale na ostale tlržuve, članice Zveze narodov, ki zvesto ščitijo pakt Zveze narodov. Nove čete v Libijo Pariz, 29. novembra, b. Rimski dopisnik »Jourac poroča da jc Mussolini sklenil odpre-miti 20.000 vojakov nazaj v Libijo. Vsi znaki kažejo, da namerava Italija poleg teh 20.0(10 vojakov pošiljati še nadaljna ojnčenjn v Libijo. Te vesti potrjujejo tudi iz Aleksnndrije, kjer se izjavlja, da v Libijo neprestano prihajajo močni italijanski oddelki, ki se koncentrirajo v bližini meje. Dalje poroča isti dopisnik, dn se je v Italiji v zadnjem času v največji tajnosti izpeljala mobilizacija posameznih vojnih zborov. ki bodo imeli posebno nalogo, dn branijo nekatere zelo izpostavljene postojanke na itn lijanski obali. V Angliji nobenega vtisa: Samo strašilo pred pogajanji London, 29. nov. Poročila o italijanskih vojaških pripravah ne napravljnjo v Londonu nobenega vtisa. Splošno prevladuje prepričanje, da odreja Italija te ukrepe samo radi okrepitve svo jega diplomatskega položaja, ker računa i lili/ njim počclkom odločilnih pogajanj n mirni uredit vi sedanjega spora. Čeprav Je vse to podobno vo jaški grožnji, vendar ne bo storilo Velike Brila liije popusti ji vejše, marveč bo ta postala šc bolj trdovratna. Z abesinskih bojišč Cesar odpotoval v Desije Cesar Haile Selasi je z avtomobilom odpotoval v Desije. Ob odhodu so mu lističi ljudi v Addis Abebi priredili navdušene manifestacije. Prebivalstvo je bilo razvrščeno v špalirju, ki je bil dolg celo vrsto kilometrov. Politični krogi smatrajo, da se je sedaj vrhovno poveljstvo abesinske vojske odločilo /a odločilno liorbo proti sovražniku Pričakovati je, da bodo Abesinci kmalu prišli v protinapade na vseh frontah. Dobropouomi krogi zatrjujejo, da so Abesinci sedaj dobro spoznali slabe strani italijanske vojske. Spošno vlada prepričanje, da bodo zadali Italijanom smrtni udarec predvsem z neprestanimi napadi na njihove rvezc z zaledjem. Cesar jc odvedel s seboj celokupno osebje dvor: nc pisarne, osebje za radiooddajno postajo, večji oddelek zdravniškega osebia in pa oddelek pošlno-I-legralskili nameščencev. V cesarjevem spremstvu je 23 osebnih in tovornih avtomobilov. V Desiju so za cesarja pripravili stari dvorec, poleg katerega so zgradili trdna zavetišča za primer letalskih napa dov. Okrog dvorca so postavljene protiletalske baterije najmodernejšega tipa. Splošno sc pričakuje, da bo cesar ostal v Desiju okrog 14 dni. Ual Val zavzel, trdijo Abesinci..« Abesinsko vrhovno poveljstvo na južni fronti je izdalo uradno poročilo, da so Abesinci zavzeli Ual-Ual. ... ni zavzet - Italijani Reirler poroča: Vest. da bi bile abesinske čete zavzele Ual-Ual, italijanska vlada uradno zanika. Cesar Lidi-Jasu pokopan Addis Abeba. 29. nov. AA. Zemski ostanki odstavljenega ccsarja Lidža Jasuja so bili danes pokoram v Debri Lid-ijosu, ki leži II« km severno od prestolnice. Pogreba se je udeležil tudi menih, ki je 18 let čuval Ltdža Jasuja. Odstavljeni cesar je bil pokopan poleg svojega očeta neguš a Mihaela. Italijanska poročila: Italijansko uradno poročilo št. 58 Rim, 29. nov. AA. Agencija Štefani objavlja naslednji komunike štev. 5S: Na bojišču prvega armadnega zbora se nada Ijujeio operacije danakilske, kolon.'. Na bojišču erilrejskegga armadnega zbora so naši oddelki pognali v beg abesinske vojaške od dclke v bližini Abara, Na bojišču drugega armadnega zbora so sc naši oddelki s katerimi so sodelovali tudi doinačin-ski oddelki, spopadli na področju 'Majkanete s so vražnimi čclami. katere so takisto pognali v beg. Sovražnik je pustil več gradiva, razen tega jc bilo gotovo število abesinskih vojakov ujetih. Na somalskem bojišču vrši letalstvo svoje opa zovalnc polete. Naša letala so bombardirala abesinske postojanke pri Dagalmrju, kjer so uničili skla dišče municije. Na erilrcjskcm bojišču so letala izvedla svoje opazovalne polele posebno okrog jezera Ašangi. „Fantazije dopisnikov" Rim, 20. nov. b. »Oiornale d'Italia« deman lira vesti abesinskega tiskovnega urada o zmagah ' abesinskih čel na severnem in južnem bojišču in pravi, da je odveč demantirati informacije inozemskih dopisnikov iz Addis Abelie, predvsem onih, ki so jih razširili dopisniki agencije Havas j in Reuterja. da so abesinske čele zavzele Gorahej, I Oerlogubi in Makale, kakor tudi, da so čete rasa ' Deste prodrle že 100 km v italijansko Somalijo. Te Informacije so plod fantazije dopisnikov, ki nimajo drugega posla, kakor izmišljevati si lake vesti. Ni izključeno, pravi »Oiornale dltaliac, da j ,.e le ve«ti razširjajo tiub * zvezi z manevri, ki ! jih nekatere sanltcijske države izvajajo proti Italiji in ki hočejo pri ponovni diskusiji v Ženevi prikazati, da je vojni položaj Italije na bojiščih i v vzhodni Afriki težak in da je treba forsirati I sankcijsko politiko. Končno poudarja lisi, da Ila-j lljani še vedno držijo vse zavzete postojanke na i somalijski in 1 igro jski fronti ter ila se Iu vedno 1 boli utrjuje.o Mussolini bo govoril llim. 29. nov. h. Italijanski kabinet je sklical ti jutri ob 10 sejo. Iz zanesljivega vira se čuje, da bo dal Mussolini pri tej priliki vatno politično ''juv, t e/irniu -m ■ vrnii' ue rajširilnv sankcij, ki bodo prepovedale nvoz petroleja, premoga, ie-Joža in jeklo v Italijo. Dalje se čuje, da ho Mns-i solini zagrozil tnili i izstopom Italije i« Zveie na-I rodov in l diplomatsko prekinitvijo r vsemi velc-' silami. Iz situptcine Belgrad, 29. nov. m. Kakor znano, ic kraljevska vlada po ustavnih določilih predložila narodni skupščini proračunski predlog ia I. 1936-37. Vlada je narodnemu predstavništvu islotako predložila v pretres celo vrsto zakonskih predlogov. Kakor poročamo ua drugem mestu, bodo ;>o>ebni odbori za proučevanje leh osnutkov pričeli delo prihodnji teden. Ko sc bodo poročila teli odborov razinotrila v pleminm narodne skupščine, ho pretresal finančni ocibor predložene predloge, n;ito pa se bo s temi predlogi bavi I plcninn narodne skupščine. Po S|.irc jetju zadnjih osnutkov, ki so že predloženi narodni skupščini, odnosno še bodo, in po sprejetju proračuna, bodo po zatrjevanju političnih krogov verj-jelno že prišli na vrsto cd vlade napovedani poli-tični zakoni. Belgrad, 29. nov. rn. Odbor poslancev kluba IRZ je na današnji popoldanski seji zaključil glavno razpravo o spremembah in dopolnilih uredbe o zaščiti kmetov. V času svojih dosedanjih sej je ta odbor razmolrival vprašanja splošne ureditve dolgov. V odboru prevladuje mnenje, da bi bilo nujno potrebno razširili zaščito, ki so jo doslej uživali kmetje, tudi na oslale stanove. Belgrad. 29. nov. m. Za 5. december je .sklicana seja posebnega skupščinskega odbora. ki je bil izvoljen zu proučevanje zakonskega osnutka o gospodarskih zadrugah. Predsednik tega odbora ie Mita Dimitrije-vič. član klubu poslancev ,I!?Z. Od slovenskih poslancev, članov lega kluba, ,ie v odboru dr. Veble Zatf DINAR tableta Aspirine m bolečin« ni ved! Kot zaščito pred ____ ponaredbami noai vsaka /bN IBAYERI table'« Aspirina utisnjen V ^ y Qayerjav kni ASPIRIN Domači odmevi Reuterjev poročevalec iz Džidžige: Dobro so začeli »Slovenska zemlja,« glasilo _ slovenskih inaekoveev prinaSa dopis z .ležieo, v katerem njen dopisnik izjavlja, ^la bodo pri ju-trajšnjih občinskih volitvah mač.ltovci glasovali proti listi JRZ. torej za listo JNSar-jev, na kateri imajo prevladujočo večino kramarjevei in marnšičovci. Ob tom sklepu, ki praktično kaže vso železno in jekleno voljo slovenskih mačkovcev, boriti se neomajno vselej in povsod zoper vsako gnilo kompromisarstvo s .sovražniki naše narodne slovenske biti — od srca čestitamo! Čudno pojmovanje JNS dopisnika iz Laškega Ko je »Slovenec« z dne 22. t. in. obelodanil letak, s katerim mestno županstvo v Laškem na svoj način protestira proti združitvi občin Laško, Sv. _ _ - „ a M t • • Krištof in Marija Gradec v eno občino, jc »Jutro« Navdušenje Abesincev nepopisno - p^^rm pisnlku »Jutra« ni prav, da ti laški »nergači-tujci« vživajo vodo. popravljene ceste itd., ni pa navedel, ali ti »tujcih plačujejo vodarino in občinske do-kladc. Menda ne misli »Jutrov« dopisnik, da bi proti plačevanju javnih dajatev ne smeli uživati gornjih pravic? Gola neresnica je, da bi kdo kotja nagovarjal )>cxl raznimi pretvezami ali da ga pošilja na županstvo za podpis k združitvi. Po »Jutru« bi v primeru združitve zgoraj navedenih občin postalo Laško vas in bi letoviščarji zbežali iz Laškega. Čudno pa je, da tiiso že zbežali letoviščarji i? Dobrne, Bleda in Rimskih Toplic, ker v teh občinah sood'o-6ijejo v občinskem odlvoru ludi kmetje. Dopisnik pravi, da Sv. Krištof ne mara k Laškemu, ker bo v bodoče imela občina sama dovolj nizke doklade. — Ce je to res, poleni pa nikar ne govorite o poviša-nju davkov v primeru združitve vseli treh občin, ker je račun kratek: Poglejte proračun občine Marija Gradec in niene doklade in računajte, koliko bi se prihranilo prt materijalnih izdatkih, pa dobite Agencija Reuter poroča, da tudi danes ni nikakih vesti o večjih oboroženih spopadih nn abe-•iuskib frontah, vendar niti italijanska niti abe-sinska vojska nista ostali neaktivni. Na severu prodira velik oddelek Abesincev proti Ambi Alad-ži, da si tam pripravi defenzivne postojanke in utrdbe. Italijani so. kakor poročajo iz Makale. očistili severni del tembijskih ^ora abesinskili i regularnih čet. Nn levem italijanskem ';rilu ie MirflSftl s svojimi Danakilci nadaljeval 7. operacijami proti četam rasa Kase. Badoglio bo domačine razorožil Asmarski jioročevalec pravi, da je maršal Badoglio včeraj opoldne prispel v Asmaro. Vozil se je "z avtomobilom, ki po je imel med poljo defekt. tako da je z avtomobilom prevozil le pol poti. Vojaške in civilne oblasti ter prebivalstvo Asm are so mu priredili svečan sprejem. Vrhovno poveljstvo italijanske vojske je kmalu nato izdalo prvo odredbo, da se razoroži prebivalstvo na zasedenem ozemlju. Italijani so doslej, da bi pokarali Ahesincem svojo naklonjenost, dovoljevali, da so smeli orožje obdržati. Le oni Abesinci, ki pripadajo nerednim četam ,ki se pod poveljstvom svojih domačih poglavarjev borijo na italijanski Strani, liodo še nadalje obdržali svoje puške odnosno jim jih bodo zamenjali z novimi. Nad Aduo je divjal v noči od srede na četrtek silen vihar, ki je napravil neprecenljivo škodo italijanskim taboriščem, pa tudi v mestu samem in po okoliških vaseh. Ves promet je bil Ta nekaj ur prekinjen. Iz llararju poroča poročevalec agencije Reu-ter, da je dobil od abesinske vlade dovoljenje, da ; sme iz Hararja z avtomobilom v Džidžigo. Spremljali so ga vojaki. Vozil je z brzino po 30 km na uro. Gorska pol je bila zelo težavna. Prehitel je med potjo tisoče abesinskih bojevnikov ki so korakali peš ali jahali na mezgah ali pa se vozili s tovornimi avtomobili. Vojaštvo je odhajalo na jugovzhodno fronto. Na stotine žensk in otrok je spremljalo vojake. Vodili so osle, ki so bili nato-vorjeni z živežem iu strelivom. Vojaki so se poročevalčevemu avtomobilu umikali rekoč: >To je ! bel človek, toda naš prijatelj. Velika večina vojaštva je bila iz zapadne Abesinije. Prepotovali so peš 800 do 1000 km. Njihovo navdušenje je nefio- 1 |)isno. Med potjo je srečal tudi več abesinskih ambulanc, ki so prevažale ranjence. Ranjenci ni- , so bili niti najmanj demoralizirani in mnogi so I vzklikali mimoidočim, da bodo v kratkem spet na fronti. Abesinci so uredili tudi poseben kon-trolnl sistem nn karavanskih poteh in stezah. Cim i dalje je poročevalec prodrl proli Džidžigi, tem : češče so ga ustavljale abesinske straže, zahtevale geslo in pregledovale njegov polni list. Več tisoč bomb na Dagabm Iz Magdiša poroča somalijski poročevalec an- j gleške agencije, da so italijanska letala bombar- ; dirala abesinske utrdbe okrog Dagaburja. Bom- i bardiranie je izzvalo med Abesinci precejšnjo paniko. Utrdbe so bilo popolnoma uničene. Italijani so vrgli na abesinske postojanke več tisoč bomb. Kneginja Olga pokroviteljica odbora za zimsho pomoč Belgrad. 29. novembra AA. Danes dopoldne jr Nj. kr. Vis. kneginja Olga sprejela zastopnice odbora za zimsko pomoč soprogo predsednika ministrskega sveta in zunanjega ministra dr. Milana stojadinoviča, soprogo ministra Mirka Komnenoviča in soprogo belgrajskega župana Vlade Iliča. Nj. kr. Vis. kneginja Olga je sprejela njihovo prošnjo in blagovolila prevzeti pokroviteljstvo nad odborom za zimsko pomoč. General Živhovič častni predsednik Društva smučarjev Planica Belgrad, 29. nov. m. V smislu pooblastil, ki jih je dobil na občnem zboru, je upravni odbor Društva smučarjev Planica zaprosil vojnega ministra, generala Petra Živkoviča, da prevzame : častno predsedstvo društva. Včeraj je upravni od. bor dobil obvestilo, da je vojni minister radevolje prevzel častno predsedstvo. — Nocoj je imel ■ijiravni odbor sejo, na kateri se je ugotovilo, ila so prva denarna sredstva že na razpolago in dn >? delo v Planici lahko začno oziroma pospeši. Nadalje se izdeluje na seji jvosebna objava, ki jo bo upravni odbor poslal vsem listom v državi. Olajšave za dvolasfnilte na področju carinarnice v Dravogradu Belgrad. 29. nov. m. Finančni minister je dvolastnikom v širšem smislu na področju carinarnice v Dravogradu dovolil carine prost, uvoz njihovih pridelkov z rlvolastni--kili posestev, ki ležijo v sosedni Avstriji v mejnem pasu. To je prvo dovoljenje, ki gn je finančni minister izdal leto* dvolnstni-koni v širšem smislu napram Avstriji. Predsednik P. Z. Belgrad, 29. nov. m. Z dekretom ministra za telesno vzgojo naroda in zastopnika ministra zn socialno jiolitiko in narod, zdravje je postavljen za predsednika Pokojninskega zavodu v Uiubl.iani g. dr. Milavee, Velenjska elektrika v Celja Celje. 29. novembra. Celjski ntestnj svet jc na današnji redni seji soglasno odobril pogodbo med KDE in nlestno ob čino celjsko glede dobave električnega toka iz Velenja. S tem je rešeno to pereče vprašanje, ki ne zadeva santo mesta Celja, temveč tudi gospodarstvo vse dravske banovine. 7. največjim veseljem bodo ta korak celjskega mestnega sveta pozdravili tudi velenjski rudarji, ker jim bo s tem omogočena tw-dalinja večja zaposlitev. Pogodba stopi v veljavo s 15. februarjem 1936 in velja do 30. junija 1046. Zaposlitev tal cev Belgrad. 29. nov. AA. Minister za socialno politiko in narodno zdravje, je danos podpisal izpremembe in dopolnitve pravilnika o izvajanju uredbe, o zaposlitvi tujih državljanov. " Clenl 1 do fi pravilnika določajo rok za vložitev prošenj tnjili državljanov jugoslovanske narodnosti in ruskih beguncev. Ta rok teče do .111. novembra 1935 oziroma du konca leta 1935. Po čl. 1 teh irnrememh se ta rok podaljša ilo 1. marcn 1936. Ostali členi urejajo administrmvjo nri Izdnjonjn dovoljenj. zlasti elede Injih umetnikov. Službene obiave ASK Primorja ASK Primorje lliibkritjtletska sriteijnf. ffiUiibeno.l f>r*>7,iirl3 se celokupno članstvo na *peclno predm sinjo, ki ira l>o imel prod odhodom v Gradec, športni nri Iel i, c Ottn Klein o - V porabi modernih nielnd Irenin »a v inhkoalletskein športu . Predavanje !>n v soboto, line Sn. I. 111. ob ?n \ dvorani holeln Melrnpol nn M»«n-rvVovi ee-li Pridite nolnnMevilno In pripeljite s seho.i »voje Minnce. — Vsi atleti, ki ne nastopijo lis Teku Zedinlenja . se Imajo obveroio st*vttl na ranpolairo sodniškenin zboru v svrho vzdrževanja reda na utokI 7.n rflsn tekmovanja ln se moralo Javiti lb 10.Sil c. Ivleinn v areni Narodnega dnnia. Vsi nast,vpa1iTv-i naj prinesejo - oclvoj i dres, hlačke, lektnovalne "•rvlie hrr? /eipliev oziroma ropate in l-renlnfE-ilre-S. V «l;""i1nli'i Nnrodnepa doma naj bncln nnjiioznele ol, nun Istotnm se nahaja shHlnlci, 'a vse -w>dclnl-v-e. Pri Teku Zeilinjenia T»a«tm>HO naslednji: Krov?, SrJt kar Ivn^. Franc in Ilraffo. Krpan, Pere, Ooršek. Pn C,'i*n1k .lože. Oirrtn. žerjrn Meš. Skolck, C/nr.in, Km-iec. Hlebce. Mnrl el1. A ml,roti". Hiinov-1.-!. Valite-ZdenV,,. .Uirdan Msvlan. lleloh, llen^elj. Ile M,vi: nn redni,ki Ored. Miklnvfi* In Tinini.,i i.' - .Vlleti VI iri Iieravaje stnrtllfi. nn :o-/An,e nal .e pri '•■enlnim. donoldne ali ltftpoldne JavlJr trenerju, tr. Klelnu. — Vaeelnik. znesek skoraj polovico manjapraškega proračuna in s tem znižamo tudi % tamkajšnjih doklad, to jc na 56%. . Gospodje laški avtonomisti: S|>lošne koristi, to priznavate sami. nimate pred očmi; v tozadevni polemiki pa bodite vsaj malo stvarni. G. dopisniku »Jutra« pa svetujemo, da sc udeleži prve občinske seje mestne občine Laško, pa prešteje kar med občinskimi odborniki one nergače, ki so prišli v mesto iz raznih kraiev ter zasedb seme razdora, kakor piše »Jutro«. Radovedni smo, koliko bi našel pravih Uščanov rii koliko nergačev. Zbor JRZ v Mariboru Maribor hoče v I. draginj, razred Maribor. 29. nov. Brez vsake reklame, brez kričečih plakatov, brez pritiska uradnih organov in okrožnic v zel. delavnicah, kurilnicah iu uradih — samo na kratko notico v -»Sloveneu,- pa je bila velika dvorana na Aleksandrovi cesti 6 sinoči nabito polna samih naših zavednih mož in fantov, da niso imeli vsi prostora ler so se nagromadili še v vestibulu j in na stopnišču Prvi shod mestne' JRZ v Mariboru ; je sijajno uspel ili je doprinesel najlepši dokaz v zgled ne discipliniranosti in zavednosti naših ljudi. Videli sino poleg odličnih predstavnikov maribor-! skega javneca življenja, preproste delavce, poleg ! meščanov okoliške kmetovalce iz Št. Petra, Kam-! niče. Pobrežja. Izpod Pohorja, poleg starih preizkušenih borcev nove ljudi, ki so sc priključili po-ltretu .IRZ, vse pn je prevevala na zborovanju enodušnost, ki je prišla do izraza v živahnih ova-cijah. ko so govorniki omenjali voditelja Slovencev dr. Korošca in navajali najvažnejše točke političnega iti gospodarskega programa JRZ. Zborovanje sla vodila predsednik mestnega odbora podžupan Franjo Žebot in predsednik krajevnega odbora za 11. okraj Adolf Ceh. Kol prvi govornik je nastopil podžupan Franjo Žebot, ki je uvodoma svojih obš:rnih Izvajanj poudarjal, da zborovanje nima agitacijskega namena, ampak značaj prijateljskega sestanka. Podal_je nato : sliko notranjega političnega položaja v državi ter ob zaključku "svojega govora krepko obračunal s socialisti, ki so se sonfili v milosti prejšnjega režima. Drugi govornik ravnatelj Prane Hrastelj sc i je podrobno bavil z krajevnimi političnimi in go-. spodarskimi vprašanji z ozirom na mestno občino. ' Njegova izvajanja so bila nad vse zanimiva in so I izzvala živahno odobravanje, ko je dokazal veliko razliko med delom prejšnjega in sedanjega vodstva mestne občine. Naravnost pozornost pa Jc vzbudil del njegovega covora. v katerem se jot zavzemal zn uvrstitev Maribora v I. draginjski rai-• red. Ta predlog jc bil sprejel tudi v resolucijo, ki 1 se je poslala z zborovanja pa pris'ojns mesta. Govornik jc iiaval.il za svojo zahtevo tehtno dokaze: llraciiija jc v Mariboru večjn. kakor v drugih mestih, ki so ic v I. drae. razredu. Položaj Maribora kot obmejnega mesla je v mnogih or.irih kočljivejši, kakor mest v središču države. Ze visoke plače, ki jih ima avstrijsko uradništvo onstran bližnje meje so izzivalen moment. Tujski promet, k. r,- oinidelje boli razvija, podražil je živ Ijenje. Predvsem pa »o luk.ij v ospredju narodni interesi: Narodna kultura zamore v Mariboru živeti iu se razvijati le. če zamore nradništvo s svojimi prejemki podpirati vse kulturne ustanovo in šc udeleževati prireditev. — Narodni in socialni davek je v Mariboru neprimerno večji, kakor v drugih mestih in pade po večini na ramena uredništva, ker Maribor Ic nima tolike narodnorared-nega ostalega meščanstvu, že i« tega razloga je brezpogojno potrebno, da se izboljšajo prejemki državnih in samoupravnih uslužbencev z uvrstitvijo Maribora v 1. drag. razred Da bo pa ta pi .*dlog zborovanja JRZ v Mariboru uspel, pozivamo, da sedaj vsi nierodajiii faktorji od občine preko vseh organizacij, stauovskih in strokovnih društev, započno takoj energično akcijo, da izvedemo ta sklep v enodušnosti. Naš glas moia soči do najvišjih mest v državni upravi, da na tak način dokumentiramo, da hočemo imeli zadovoljen Maribor, po katerem šo vedno javno in tajno sega pohlepna tujčeva roka. Tretji govornik Ivan TVurzinger je govoril o perečih zelezniearkih vprašanjih, zlasti u Podpornem društvu železničarjev« ter razvijal načrte, s katerimi bo nova uprava te ustanove skušala spraviti zavoženo gospodarstvo zopet v red Mestni župan dr. Juvan jc pozdravil zboro-valce kot predsednik mniiborskega mesta ler jili opozarjal na velik pomen agitacijskega dela od moža do moža. da bo JKZ v Mariboru lahko ludi na mestni občini izvedla Ves svoj program brez vseh kompromisov. Zaključil je uspelo zborovanje, ki je trajalo od 7 do 10 zvečer, podžupan Franjo Žebot. ki je prečital resolucijo, s lcalero izrekajo zborovalei svoje pozdrave voditelju dr. Korošcu, zaupanje sedanjemu mestnemu zastopstvu z županom dr Ju-vanom na čelu, ler zahtevajo, da st- uvede mesto Maribor v L drag. razred, Banovinske konference JRZ Belgrad, 29, nov. m. Po vzoru koufercnc, ki so jih imeli poslanski klubi donavske iu zetske banovine, bodo jutri zopet tri druge take konference. Sestali so bodo namreč poslanci moravske, vardarske in zetske banovine. Na teli konfereneuh bodo narodnim poslancem podana jioročila o notranjem in zunanjem političnem stanju, noto pa bodo poslanci razmotrivali o vprašanjih, ki sc tičejo Intenzivnejšega dela v končni organizaciji JIIZ v krajih, kjer krajevni odbori še niso ustanovljeni. Minister Komnenovič med dijaki naših izseljencev Belgrad, 29. nov. A A. Minister za socialno politiko in narodno zdravje g. Mirko Komnenovič je danes sprejel v svojem kabinetu dijake in dijakinje, sinove in hčere naših izseljencev v Amoriki. Ti dijaki študirajo že drugo leto na vseučiliščih v Belgradu in Zagrebu. Večinoma so ti dijaki gojenci Srbske narodno zveze i t, Pitlsburga. Zveza pošilja iz svojih sredstev vsakemu po tisoč Din za preživljanje. Di.iak pravne fakultete v Belgradu Mihajlo Bajačič, ki mu je oče izseljenec iz Like, kamor so tndi roditelji njegovih tovarišev, je pozdravil ministra v imenu prisotnih kot velikega prijatelja izseljencev. Minister Komnenovič jo spregovoril z vsakim posebej iu naelašal, kolikšne so žrtve, ki jili donrinaSa Srbska, narodna zveza za svojo mladino. Pozval jo izsel.ioniško mladino, naj piše svojim tovarišem v Ameriki, Hrvatom in Slovencem, na.i prosijo tudi oni svoje zveze, da jili pošljejo na domača vseučilišča. S tem sc bodo seznanili z domovino svojih očetov. Osebne vesli Belgrad. 29. nov. m. Napredoval je. Evgen Lorger. uradnik 8. pol. skup. škofijskega ordinarijata, za uradnika 7. sknp. istega ordinarijata. Premeščen je Edo M iki s postaje Novi Sad na postajo Maribor-glavni kolodvor. Postavljena sta zn kontraktualnoga uradnika Doma narodnega zdravja v Osijeku dr. Šedvik T o m b a k ter zu kontraktualnoga uradnika zobnega zdravnika Doma narodnega zdravja v Osijeku dr. Ani. R u I a r. Belgrad. 29. nov. m. Z dekretom prometnega ministrn je postavljen za pripravnika ti» železniški postaji v Kočevju Viljetr Selbitz. Belgrad, 29. nov. m. Jutri ob 8 dopoldne začne zasedali v dvorani Delavske zbornice občni zbor tukajšnje Delavske zbornice. Prijavljenih je 60 delegatov. Belgrad. 29. novembra. A A. Po poročilu Narodne banke so 29. novembra t. 1. izplačali ua nemškem kliringu kol zadnji avizo št. 8.805. po italijanskem pa nvizo šl. 75.830. * Relgrud. 20. nov. tu. Včeraj jo bil pred okrož llim sodiščem v Novem Sadu obsojen na 3 me-secc strogega zapora zdravnik dr. Slavo Uzelac. eden od najbolj znanih Hodžerovih borbašev. Omenjenega zdravnika je tožil neki Ilič, o katerem je dr. Uzelac dne 17. marca nn nekem velikem shodu trdil, da je bil od strani Električne cen-I Irale podkupljen s .">00.000 Din N f. Vef. kraljica Marija o tvori danes t J. kongres Jugoslovanske unije za zaščito otrok Belgrad, 29. novembra. »Naši otroci so nam največja skrb, naš najdragocenejši ponos in rožnato upanje naše svetle bodočnosti. Skrb za življenje, zdravje in vzgojo otrok ni samo najsvetlejša dolžnost mater in družinskih domov, temveč tudi prva in najvažnejša naloga humanih društev, občin, mest, kakor tudi same države. Moč naroda se meri po moralnem in fizičnem zdravju otrok, njegove sposobnosti pa po dobro organizirani zaščiti otrok. Ako se hočemo oddolžiti svojemu junaškemu narodu, ako hočemo dovesti svojo lepo domovino k napredku, posvetimo svojo stalno, iskreno in toplo ljubezen jugoslovanski deci. Naj niti en jugoslovanski otrok ne ostane nepreskrbljen, nezaščiten, naj vsi naši otroci veselo živijo in napredujejo in naj se njihova otroška pesem sreče razlega po vseh krajih divne Jugoslavije.« To je aforistični uvodnik, ki ga je napisala jugoslovanska kraljica Marija za »Beogradske ot>-štinske novine« za lansko majsko izdajo, ki je bila posvečena zaščiti otrok. Iz teh besed veje vsa iskrena in topla ljubezen kraljice do otrok in do njihove vsestranske zaščite. Ta velika ljubezen je kraljico vodila, ko se je odločila, da prevzame pokroviteljstvo nad Jugoslovansko unijo za zaščito otrok in ko je privolila, da danes v veliki dvorani Kolarčevega ljudskega vseučilišča osebno otvori prvi kongres te unije. S tem je kraljica sama poudarila izredno važnost današnjega kongresa ter dala popolno priznanje delu unije, v kateri so združena vsa prizadevanja za zaščito otrok v naši državi. Ob koncu svetovne vojne so bili razrušeni mno fi naši domovi; kjer je vladala prej družinska sre-a in blagostanje, je zavladala beda in žalost; ne kdaj tako cvetoča domovina je f>ostala pitsta. In v tej tesnobi so polnili mestne ulice, trške in vaške ceste najbednejši in pomoči najbolj potrebni: male nebogljene sirote. Svetovno klanje je ravno njim, ki so bili najnedolžnejši, iztrgalo očete, tiralo v obup drhteče matere iu jih tako oropalo družinskega ognjišča, ob katerega loploti jim je tekla zibelka in v katerega varstvu naj bi dete raslo in napredovalo. Koliko takih nežnih bitij so rešila telesnega in moralnega propada društva, v pretežni večini ženska, ki so se med vojno in v pivi povojni dobi ustanavljala prav številno, a nikdar nc preštevilno. S prestankom vojne delovanje teh društev ni postalo manj pomembno in bo obdržalo svojo važnost vse dotlej, dokler bo taval po domovini četudi samo eden nepreskrbljen in zapuščen otrok. Naša država glede organizirane zaščite otrok gotovo ni na zadnjem mestu: v Jugoslovanski uniji za zaščito otrok je organiziranih 114 rednih članov, to je organizacij, ki se bavijo izključno ali v pretežnem delu z zaščito otrok. Iz Dravske banovine je včlanjenih 9 društev, iz Vardarske 12, iz Vrbaske 2, iz Drinske 14, iz Donavske 11, iz Zetske 6, iz Moravske 7 in iz Savske 10 ter iz področja Uprave mesta Belgrada 41. Unija ima svoj sedež v Belgradu ter je pred dvema letoma postala član Mednarodne zveze za zaščito otrok, ki ima svoj sedež v Ženevi. S članstvom v mednarodni zvezi je Jugoslovanska unija mnogo pridobila, ker se ji je s tem priznala stalna podpora tudi s strani Mednarodne zveze. V letu 1934-35 je znašala ta podpora 74.760 Din; skupno z ostalimi akcijami pa, ki jih je unija pod-vzela, je bilo uporabljeno za zaščito otrok v letu 1934-35 207.824 Din. Ce upoštevamo še uspešno delo. ki so ga na polju zaščite otrok, opravila posamezna v uniji včlanjena društva, moremo šele prav spoznati, kako važno in uspešno socialno skrbstvo se opravlja preko teh društev Marsikdaj se to delo v javnosti sploh ne opaža, a bi se izdatno pokazale kvarne |x>sledice, če bi teh društev ne bilo. In ko so danes zbrani v Belgradu predstavniki in predstavnice našega skrbstva za otroke na svojem prvem kongresu, moremo želeti kongresu in njemu sledeči skupščini samo čim več uspeha, da se bo ta uspeh čimbolj približal želji visoke Pokroviteljice: »Naj niti eden jugoslovanski otrok ne ostane nepreskrbljen, nezaščiten...« Kočevski Slovenci na propadu K pasivnim krajem Slovenije prištevamo običajno Suho Krajino in Belo Krajino Dosledno f>a f>ozabijamo bržčas še pasivnejši drobec našega na- roda, to so kočevski Slovenci, ki iih stiskata isto-ua gosjx>darska in narodna stiska. Na Kočevsko nihče ne gre rad. Uradnikom je kočevski okraj kazensko mesto. Samo, kdor res mora, gre tja doli. Priroda ne nudi mnogo in narodne razlike odbijajo. Zato vidimo, da so se naselili na Kočevskem večjidel le siiromašnejši sloji naše krvi. To so najprej naši kmetje, ki so za mal denar nakupili opuščene kočevske kmetije m sedaj iztiskajo in toge grude skopih sredstev za življenjski obstoj. Medtem ko ima nemški kmet saj nekaj zaslombe še v Ameriki, je naš kmet navezan le na delo svojiih rok. Močna zaslomba kočevskemu kmetu je njihova hranilnica v Kočevju, ki je kljub denarni zafx>ri še vedno solventna, čeprav v manjšem obsegu. Dočim naš kmet gara, da bi se izmotal iz dolgov, je šel kočevski kmet (to zimo 400) kro-šnjarit v Nemčijo, kjer bo zaslužil z malim trudom 15 do 20.000 Din. V še bolj kritičnem položaju pa je naš delavec v kočevskih krajah. V Kočevju je ena tekstilana fiogorela: par sto naših ljudi je na cesti, in v drugi tekstilani se je že ponovno izvršila redukcija in po zadnjem štrajku je bilo zopet mnogo slovenskih delavcev odpuščenih in nadomeščenih z nemškimi posestniškimi sinovi. Poleg tega so še razne lesne industrije, kjer so bili zaposleni večinoma Slovenci, skrčile svoje obrate. Omeniti moramo žalostno dejstvo, da opažamo v zadnjem času smotreno bojkotiranje in zapostavljanje slovenskih delavcev. Za slovenskega človeka kmalu ne bo več dela v kočevskih podjetjih. Tako tvori Kočevje z svojo okolico eldorado slovenske revščine. Kakšna razlika je n. pr med slovenskimi otroki in med nemškimi. Prvi bledo lični in zakrpani vseskoz, drugi dobro z vsem oskrbljeni, saj so njih starši gruntarji, denar prihaja še vedno iz Amerike ,in krošnjarjenje se po večini obnese. — Ker ne morejo plačati stanovanj, mora se seliti iz kraja v kraj. Zadnji čas jm tudi za denar slovenski človek v slovenski vasi ne dobi sla- Ljudje, ki jih poleg trde stoike mučijo tudi ilri, more.o za čiščenje črev vzeti zjutrai in zvečer po četrtinko čnle naravne FRANZ-JOSEFOVE grenke vode. Rog. po lutn. eoo. pol. t" «tr. S-br. 1M6Ž. 2S. V. 35. Modna revija naših obrtnikov Ljubljana, 29. novembru. V okviru »Obrtniškega tednu«, ki ho od do 8. decembra, prirejajo ljubljanski obrtniki modno revijo v Trgovskem domu, nn kateri ImmIo brez. dvoma dokuzuli, da njihovi modni izdelki, pa nuj spadajo v katerokoli stroko, bodisi dnmskih nli moških oblek, elcgantuegn obuvnln, klobukov, perilu, nakita, športnih oblačil in opreme, torbic, raznih okraskov, nikakor v nobenem oziru ne zaostajajo za izdelki katerega koli velemesta. Snoči jc bila v T rgovskem domu zn čtisni-karje in o/je povabljeno občinstvo nekaku generalka, to jc glavna jioizkusna vaja za modno revijo. Duhoviti conferencier g. Jelačin je v rimnnih besedah takoj povedni, kakšen jc namen modne revije, namreč dati obrtnikom zaslužka in s tem tudi delavcu ter naše domače občinstvo zainteresirati za prvovrstne domače izdelke, ki pu so cenejši od tujih. Oh duhovitosti g. Jelučina in njegovih šalah smo nato občudovali vse neštete modele, ki so jih predvajali ljubke manequinke in elegantni moški mnnequini. Z aplavzom so sprejemali vsi prisotni domače izdelke. Zaenkrat omenimo Ic velik uspeh salona »Cliic« v Wolfovi ulici. Ta salon, pri katerem naročajo klobuke dume i/, najbolj ugledne ljubljanske družbe in tudi od drugod, je predvajal nekaj krasnih modelov, kukršne celo v središčih modne obrti v Kvropi težko najdemo. Spontan aplnvz prisotnih je bil temu salonu najlepše priznanje. Kclini poklicni aranž.er, ki sodeluje jiri tej modni reviji, je g. Jožu Ii. Krušič. Prišel je na izvirno idejo ter jc s pomočjo svetlobnega aranžmaja pri vhodu v modno revijo okusno uredil dohod do modne revije ter razstavil modele modnih tvrdk .Salaj (stezniki) in Pavlin (damska moda). Apartuost, eleganco iu najnovejšo modo razstavljenih izdelkov jc tu vodilni slovenski aranžer prnv spretno poudaril Končno besedo bo imelo seveda širše občinstvo, ki ho imelo od sobote zvečer dostop nn to modno revijo V želji, da naše obrtništvo čimbol j napreduje, prijHirofamo občinstvu obisk tc revije. Strup v loncu masti Maribor, 29. novembra. Zagonetno zadevo preiskujejo sedaj oblasti v Slovenskih goricah. Posestnik Martin Čuš v Tibolcih je izročil orožnikom lonec masti, češ, da je zastrupljena. Mast so oblasti jx>slale nn preizkuševališče v Ljubljano, kjer so res ugotovili, da se nahaja v znseki strupena arzenova spojina, ki je za življenje skrajno nevarna. Čuš trdi, du je prišla strupena snov v lonec z mastjo dne 24. avgusta, ko se je nahajal pri sodišču v Ormožu. Svojo stanovanjsko hišo je pred odhodom k sod ni j i zaklenil. V času njegove odsotnosti je prišla na dom neka ženska. Ker ni dobila ključa, je vdrla s silo v stanovanje ter šarila med drugim tudi po omari, v kateri sc je nahajul lonec z. mastjo Oblasti so sedaj uvedle preiskavo. nifArLo- sroiLmirMUiKr pere LUX hitro in brez truda. 7 hrižev Urankarjevega očeta Gotovo se hodo zelo začudili llrunkar-jev oča i/. Ojstcrškc vasi, ko bodo videli, da so jih v časopisu »namaluli«. Kh, čc je bilo že toliko sedemdesetletnikov natisnjenih, zakaj pa hi ne smeli znanci in prijatelji daleč okrog /vedeti, du je letos sv. Andrej, ki je krstni patron Uran-karjevega očetu, položil na njihov hrliet sedmi križ! Uranknr-jev oča je bil kovač po poklicu. Toda ni koval samo železa, temveč tudi svoj značaj. Bil je vedno delaven član bralnega društvu pri Sv. Jiirju oh Taboru. Razen tegn jc l il tudi ustanovitelj gasilnega društva v Ojsterški vasi, kateremu je tudi dolga leta načeloval. Sam mož jeklen je v istem duhu vzgojil svoje otroke, devet po številu, šest jih še danes živi, od teh jc eden odličen organist in občinski tajnik v Bohinju. K sedemdesetletnici želimo »Kovačevemu« očetu še mnogo srečnih in veselili dni! Kranjski mestni občini se mudi novanja. V neki vasi je neki zaposleni lesni delavec zaprosil za stanovanje: sedem hiš v vasi je praznih in ni dobil stanovanja. Takih slučajev nam je več znanih Slab duh Iz ust je vsakemu zoprn, očrneli zobje pokvarijo najlepši obraz. Obe ti dve lepotni napaki se odpravita že z enkratnim čiščenjem s prijetno osvežujočo in okusno Chlorodont zobno pasto. Chlorodont da zobem bleščeč lesk slonove kosti, ne da bi pokvaril zobno sklenino. Tuba Din. 8.-. Jugoslovanski proizvod. Seveda je tudi med Kočevarji nekaj revščine. A zanje je izvedena sistematična [»odporna akcija. Letos so med seboj začeli pobirati za siromašne sorojake (Winterhilfswerk); predvsem pa prejemajo mnogo pomoči vsako leto iz Nemčije. Mnogi se obračajo s prošnjami naravnost na Hitlerja in na priporočilo žufiaiistva ali župnega urada so marsikateri prejeli lepi fiodpore od »Fiihrerja«. »Niemand darf hungern, jeder muss opfern!« te besede Hitlerjeve so si osvojili za geslo svoji karitativni akciji v letošnji zimi. Slovenec pa nima nikjer nobene zaslombe. Od nikoder nobene karitativne akcije zanj Zapuščen in pozabljen je slovenski človek na Kočevskem. Na njih narodno zavest vpliva ta beden jx>ložaj — porazno. Omejen obrat v rudniku Kočevje, 29 novembra. Z najnovejšim ukrepom jc IPD kot lastnica kočevskega rudnika omejila obrat v tem rudniku na skrajno mero. Mesto dosedanjih 800 ton na mesec ho v bodoče izkopanih le 200 ton na mesec. ?.i itak skromno in do skrajnosti reducirano število delavstva ho imelo od sedaj dalje le po t dan tlela na teden. TPD se sklicuje na restrinkcijo dobav državnim železnicam. Ugotavljamo, da omejitev obrata v Kočevju ni bila potrebna, ter da jc bil ta ukrep izvršen Ic iz mezdno-jKilitičnih razlogov s strani TPD. Izgovor na restrinkcijo dobav želcznicam za kočevski rudnik, prav nič ne drži. Kočevski rudarji so obupani ter so sklenili obrniti se na bana dr Natlačena prošnjo za posredovanje. Dcputacijn kočevskih rudarjev odide v Ljubljano, kakor čujemo. danes, ter bo zaprosila pri g. banu za sprejem. Ob tej priliki ugotavljamo, da so lažnive vse govorice, ki sc nanašujo na oba slovenska ministra, češ, dn sta podpisala sklep o znižanju državnih naročil premoga v slovenskih rudnikih. Resnica jc. da niti dr. Korošec, niti l dr. Krek tega nista podpisala. Kranj, 20. novembra. Veliko pozornost je vzbudil v Kranju razpis službe tajnika pri tukajšnji Mestni hranilnici. Razpis se dobesedno glasi: »Vsled sklepa hranil-ničnega upravnega odbora v seji dne 21. novembra 1935 razpisujemo s tem službeno mesto hra-nilničnega tajnika s prejemki I. plačilnega razreda 1. slopnje jio statutu za hranilnično uradništvo. — Prošnje za službeno mesto je vlagati pri ravnateljstvu Mestne hranilnice v Kranju do 8. decembra 11135. Prosilci naj prošnjam priložijo: 1) spričevalo o višjem tečajnem izpitu kake srednje šole oziroma završenem izpitu trgovske akademije; 2) dokaze o sedanjem službovanju. Zahteva se namreč petnajstletna praksa v kakšnem trgovskem ali industrijskem podjetju nli v denar nem zavodu, toda od teh najmanj petletna praksa v kakšnem denarnem zavodu s praktičnim izpitom. Službeni čas v prejšnji službi se ne Stoje v službeni čas pri Mestni hranilnici. Nastop službe 1. januarja 1930. — Kranj, 20. novembra 1035. — Franc llolchaker 1. r.. Franc Berjak I. r. — Apeliramo na vse nnše uradnike, ki imajo morda službo, pa so slabo plačani, da poizkusijo srečo in napravijo prošnjo za to službo, ki je res ime- Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani Novosti. Allers, Temperament und Charukter. Fragen der Selhsterziehung, 109 str., nevez. 26 Din. Rau-hofer, Kinheit im Glauben. Von gottlicher Ord-nung und menschlicher Not. 279 str., vez. 83 Din. Dillersbergor. Der neue Gntt. F,in biblisch-theo-logisclier Versuch ilber den Epheserhrief. 220 str., vez. 75 Din. Dillersbergor. I)ns Wnrt vnm Logos. 218 Str., vez. 82 Din. F.rh, Tliomas Moril* — John Fisher. 437 str., vez 9rav stara pesem, ki poje: Trese se, trese ...« Razpis gradbenih del za mestno kopališče. Vsak, kdor zasleduje kranjsko notranjo politiko, dobro ve. koliko borb ji' |x>vzročilo v Kranju kopališče. Mestna občina nikakor noče v lej borbi popustiti in na vsak način hoče izvesti to tlelo. Sklicuje se na druga mesta, ki imajo imenitna ko|>nlišča in je kranjsko mestno občino nekako sram, dn je tako zaostala v tem pogledu. Kranj, stara metropola Gorenjske, pa nima kopališča -to jim nikakor ne gre v glavo. Po izjavi gospoda župana pn bodo jiričeli z delom takoj, ko bo stvar popolnoma rešena pri oblasteh, čeprav sredi zime. Mestna občina računa, dn je v Kranju 100 dni lepih samo poleti in da bodo dohodki v enem letu samo na vstopnini znašnli okrog (50.000 Din. V jiroračunu navaja, še druge dohodke, ki pa jih vsak človek mora zavračati, ker vise vsi v zraku in so napisani le nn papirju. Dejstvo pa je, da nekateri prav zelo žele ko|)ališčn, da se pošteno operejo. Čakamo poletja in s |x>!etjem onih krasnih 100 solnčnih dni. pa: Strunam in Kam?, tenorski samospev s spremljavo klavirja. Mešani zbor je zapel: Lipa in Tiha luna; Pelje mešanega zbora je bilo iskreno in ubrano. Končni zbor prvega dela koncerta je tvoril zbor ciganov iz sfievoigre Vračara za mešani zbor s spremliavo klavirja. V tem zboru ciganov se je jx> kazal D. Jenko pristnega muzika, mešani zbor je fiokazal, da se zna poglobiti v skladbo in jo je z velikim umevanjem in dovršeno odjiel. Na klavirji' jc jietie zbora spremljala gospa Mara Kabajeva Drugi del koncerta je obstojal iz samih glasbe nih del Emila Adamiča: Nočna pesem; Petnajst let; Mlad junik; V gozdu; Od oglarja za mešani zbor; ter. Kje si dragi in Poj petelin, zoro mi naznani: za ženski zbor in klavir. Vse te pesmi so bile dobro in vestno naštudirane in dovršeno izvajane ter je zbor žel obilo priznanja od strani ohčinslva. Koncert je bil prav dobro obiskan. Fras. Novo mesto Najti jurčka (golio) sredi poletja, ni nič posebnega. Je pa nekaj Izrednega, ako kdo najde jurčka koncem novembra, ko ježi vsepovsod tanka snežna odeja. Tnko srečo je imel učenec 11. razr. osnovne šole v šmihelu Gregorčič Ivan, ki je 27. t. m. v gozdu Portowald nošel lepo razvitega jurčka. Dar. Družina Turk iz Novega mesta je ob jubileju biserne poroke svojih staršev podarila tuk. Vlnrencljevi konferenci 200 Din. Hog plačaj! Obrtniško Kihanje. Odkar je bila Obrtna zveza razpuščena, obrtniki niso imeli praveua strokovnega društva. 7 novim časom, ki je prišel, so se tudi oni odločili, dn ustanovijo novo obrtno društvo. V nedeljo 24. t. ni. so nn sestanku v Rokodelskem domu izvolili pripravljalni odbor za bliž nji občni zbor. Tn sestanek je pokazal, da je obrtništvo 7,a prave strokovne organizacije vedno navdušeno in dn je prepričano, da bo le jio tei organizaciji nekaj doseglo. Vič Prosvetno društvo na Viču priredi s sodelo-vanjem godbe Vič in Pevskega krožka Vič proslavo zedinjenja v nedelja 1. decembra ob 11 dopoldne. Vsi člnni društev vablieni. Drobne novice Vsem marijanskim hongrega-cifam (Marijinim družbam) Ravnatelj osrednjega tajništva Marijinih družb IkongregacIJ) v Rimu jc poslat pismo sledeče vsebine: Te dni smo dobili pismo od P. tajnika me-hikanskili mnrijanskib kongregaclj, v katerem nas najnujneje prosi, da naj bi kongreganisti (njo) vsega sveta kakšen poseben dan posvetili goreči molitvi zu Cerkev v Mehiki. To prošnjo, ki je podprla z resničnimi razlogi, hočemo uslišati in predlagamo, naj bi vsi kongreganisti (-nje) vsega »veta na praznik Brezmadežne (8. decembra) darovati sv. obhajilo za naše inehikanske tirate, ki -o izpostavljeni najhujšim nevarnostim boljševizma. Nobena kongregacija naj se ne odtegne tej prošnji. Trdno upamo, dn Iio božje usmiljenje vsled molitev tolike množice kongroganistov na priprošnjo Brezmadežne naklonila mehikanski Cerkvi mir! — Vse člane in članice naših Mnri-ianskih kongregacij najvljudneje vabimo, naj se zgorajšnji prošnji odzovejo in darujejo 8. decembra sv. obhajilo za brate in sestre v Mehiki I - Gg. voditelje prosimo, da oklic in prošnjo Mar. družbam s|ioroče ali v cerkvi oznanijo. škili, vodstvo Mar. družb v Ljubljani. Koledar Sobota, 30. novembra: Andrej (Hrabro-slav). — Ta mesec se je dan skrčil oil 9 ur 59 minut, za 1 uro 13 minut, na 8 ur 16 min. Novi grobovi + V Retnjah pri Tržiču je umrla gospa Magdalena Zupan, posostniea in trgovka. — Pokopali jo bodo v nedeljo oh 3 popoldne na farnem pokopališču v Krizah. Nnj v miru počiva! Žalujočim naše sožal.ie! Osebne vesli — 1/. bauovinske službe. Jakob Hladnik, okrajni kmetijski referent v Kamniku, je premeščen h kmetijskemu oddelku banske uprave v Ljubljani. V državno službo je sprejeta Alojzija Cumlek, kot dnevničarka-zvaničniea pri državnem zdravilišču v To-jiolščici. , , — Poročil se je dne '28. t. tn. gosp. Anton Lavrič agrarni referent kmetijskega ministrstva v Belgradu, z grič. Vero J a r c v Tacnu pod Šmarno goro Iskreno čestitamo! If I M II Danes R,l»«' Premijera UNION film munehenskega veselega živ-TEL. 22-21 'ienia, glasbe, romantike iz 1852 iiroiic^i valCcN Nastopajo : Paul Horbiger kot krah Maks II. Carola Hohn kot voivodinia Elizabeta Kuri Jiirgens kot cesar Franc Jožel Willy Forst kot grof Tettenbach Predprodaia vstopale od 11—-12 30 in od 15 ure dalje — Radijska postaja Beromiinster v Švici, bo dne,, 1. deo. priredila v proslavo našega narodnega praznika, jugoslovanski večer. Inieljativo za to je dal naš švicarski gen. konzul g. Savič-Sehvvavz. Take prireditve so v inozemstvu dokaj redke, zato svojo čitatelje na to priliko posebej opozarjamo. Spored tega večera vsebuje: Fran Lhot-ka: Slavnostna uvertura za orkester; Krsto Odak: Psnlm 13(1 — bariton in orkester; Pe: tar Konjovič: Jugoslovanske narodne pesmi za petje in klavir: O žalosti - Voda zvira iz kamena — Do tri mi puški — Pod bronom se — Of, aman, aman; Marko Rothmiil-ler: Pe«mi VI. Nazorja za potjo in klavir: Poglej me — (''okanje; Jakov Govtovac: Pi ti moram. V prenočišču; Pesmi Gjura Jak-šiča za rietje in klavir; Jakov Gotovae: Simfonični kolo za orkester. — Sodelujejo: Veliki švicarski radijski orkester in H. Marko Ivothmiillor. bnritonist mestnega gledališča v Ztirichu. — Uvodno besedo govori Her-tiert Taub. ADRJA izdihnil svojo blago dušo, tako mirno, kakor da hi zaspal. Bil je seveda že takoj f>o vstopu v bolnišnico previden z zakramenti za umirajoče, napravil tudi oporoko in bil tako na vse pripravljen. Naj v mini počiva! — Občinska uprava v Tržišč« na Dolenjskem je 28. novembra odstopila. Ljudjo od- stop različno komentirajo. -- Služba zdravnika. Kr. banska uprava razpisuje službo zdravnika združene zdravstvene občino Št. llj v Slov. goricah, v lastnosti banov, urarlniškoga pripravnika. Prosilci morajo imeti poleg ostalih jiogojev za sprejem v banov, službo, dovršeno zdravniško pripravniško službo (staž) tor vsaj 6 mesecev bolniene prakse iz fKirodništvn in ginekologije. Prošnje se nuj vložo pri kralj. Iranski ujiravi dravsko banovine v Ljubljani do 10. decembra 1935. Če hočeš vesel, čvrst in zadovoljen bili, moraš vedno _\A$ CA J ~ pili! — Drzen tal je odnesel v Prevaljah gosp. dekanu suknjo in dozo z inonogramom M. R v vrednosti 1000 l>in. Vlomilca zasledujejo — Smrtna nesreča. Preteklo sredo proti večeru se je prijielila na poli Si. Danijel—Prevalje smrtna nesreča, katere žrtev je |X>stal Beber Maks vozmk gosp J. Plešinčnika iz Prevalj. Voznik je sedel na vozu. Sredi klanca je sunek vrgel voznika pod voz. in so mu kolesa strla prsni koš. Bil je takoj mrtev. — Pri zaprtju, motnjah v prebavi vze mite zjutraj nn prazen želodec kozarec na ravne »Franz-Josef grenčice«. Nočni požar v Dupljah pri Tržiču. — Preteklo sredo ob !) zvečer, ko so ljudje že večinoma spali, se jc z, duplanskega zvonika oglasil jilat zvona. Na spodnjih Dupljah št. 11 a in b se je dvignil ognjeni steber. Ljudje so hitro pritisnili, gasilci so prihiteli in ogenj udušili. Pogorelo je le podstrešje, ostali pa so strojii — Knjige za prosvetno knjižnico kupi župni uviid Mavčiče (p. Smlednik). Ponudbe z navedbo knjig na gornji naslov. NIHČE NE OPOREKA ceni. kvalitete In lepoti In dobremu izgiedu na«ih štofov. A to pomeni vet. kakor vsaka oohvala. Cene naših štofov so od 80-— do 180 - dinarjev INDUSTRIJA VOLNENIH TKANIN MHamBgili VLADA TE0KAR0VIC I KOM P. aavačin ma slodi spet barvana slika iz naravo »Razburkani ocean«, za njo prido višok vsega sporeda »Delovanje ognjenikov«. Torej spo-rod, ki bo prokosil vse podrobne sporede; jamči nam za poldrugo uro smeha in poglabljanja. Vsi sedeži so spet kakor običajno samo po 4.50 Din, torej prilika za vsakogar, zlasti pa za mladino, ki jo bo 1« matineja navdušila. , ... 0 Ob priliki proslave praznika zedinjenja Srbov, Hrvatov in Slovencev v enotno državo pod žezlom Karadjordjevičev, ki ga slavimo 1 decembra vsakega leta, vabim vse hišne posestnike, da na ta dan na svojih hišah razobesijo državne zastave. — Predsednik mestne občine dr. Ravnihar. © Baletni večer jiviredi v jionedoljek, 2. decembra ob 8 zvečer v operi g. Maks Kiir-bos. odlični učenec klasične baletne šole ge. Jelene Poljnkove v Bolgrndu. Sodelujeta učenki iste šole Roža Vasilijeva. prima balerina. in Ada Proskurnikova. Obeta sc nam elitni klasični baletni večer. Čisti dobiček jo namenjen za nadaljevanje študija g. M. Kiirhosa v inozemstvu. V nedeljo zvečer pojdemo vsi na Tabo. na veliko proslavo narodnega praznika Liubliana Kupujte jo pijte jo! Tožba dr. Bohinjec conira dr. Itajzelj. 20. nov. 1935 se je vršila pred okrajnim so-diseeni v Ljubljani razprava proti g. dr. Ibi.jzolju, zdravniku, ki gn jo tožil g. dr. Jože Bohinjec, ravnatelj okrožnega urada, v Ljubljani, rudi klevete javnega fnnkeijo-ii,i rja. G. rlr. Bajzelj je nastopil dokaz, res uioe in po zaslišanju glavnih dveh prič je okrajno sodišče prekinilo razpravo proti dr. Kajzelju in po § 311 kazenskega zakona od stopilo spise, državnemu pravilniku z name potu, da se izvede kazenski postopek proti dr. J. Bohinjcu, ravnatelju okrožnega urada v Ljubljani. — Smrtna žrtev »ločina. Iz. Tržišča na Dolenjskem poročajo: 27. t. m. ob t ponoči je podlegel 73 letni nžitkar Jožef Livk iz Gorinje vasi Matkovee št. 1, o katerem smo že jioročali v nedeljo, 24. t. in. v »Slovencu«, tvojim ranam, ki mu jih .ie zadal Igu 1 povž. l!i nov. z nožem, ko je prišel jmi užitek. Prejšnji dari je imel zelo dober tok, je veliko pojedel in tudi popil, ter bil dobre volje, ko se mu je začelo vse na bolje obračati. Kar nanagionia pa je v torek po polnoči 3 Sv. maša za turiste in izletnike bo jutri v kapeli Vzajemne zavarovalnice oh pol sedmih. 0 Legitimacije z žigom mestnega predsedstva bodo imeli vsi mestni uslužbenci, ki so so prostovoljno javili za prodajo kuponov za letošnja »Nabiralna dneva«, dne 30. novembra in 1. decembra 1935 v prid mestnim revežem ljubljanskim. Občinstvo vljudno prosimo, du pridno kupuje kupone, vsak po svoji moči. Neumestne ali celo žaljive opazke napram prodajalcem kuponov naj popolnoma odpadejo, ker te pokažejo le pomanjkanje srčne kulture dotičnika. ticslo softnie m prazniha zedintenfa nat bo: PODPIRAMO POTREBNE m OLAIMO Mm UBOGIH? 0 Sprejemanje čestitk iu poklonltev 1. decembra pri g. banu. Na državni praznik zedinjenja 1. decembra bo .sprejemal g. ban dr. M. Natlačen od 11 naprej v ban.ski palači poklonitvc in čestitke. Doslej je bil običaj, da je g. ban na ta dan priredil za one, ki so prišli čestitat, primerno zabusko. Z ozirom na sedanje izredno težke gospodarsko i 11 socialne razmere, pa je g. ban dr. Natlačen odločil, da dosedanja zakuska odpade, in je mesto te razdelil med karitativna društva znesek 25.000 Diu z naročilom, da se ta znesek uporabi v obdaritev najsirotnnšnej-ših na praznik zedinjenja. © Samo še danes in jutri je čas, da kil; pite vstopnico za časnikarski koncert. Jutri bo morila že prepozno, ker vse kaže. da bodo žc danes vstopnice razprodane. Kdor .ie torej še nima. naj se pozuri, dn nc pride 0 Znižana vozniua ua tramvaju za udeležence časnikarskega koncerta. Uprava Maloželezniške družbe je ugodila prošnji ljubljanske sekcije JNU glede znižane voz-nine s cestno železnico za udeležence časnikarskega koncerta. Kdor se izkaže z vstopnico za časnikarski koncert, bo plačal v nedeljo zvečer ne glede na dolžino proge zn' vožnjo s tramvajem proli Taboru samo 1 dinar. Lahko sc Irosle torej pripeljali za 1 Diu tudi iz Št. Vida in Viča. Isto velja za povratek, samo nočno takso bo treba doplačati. vožnja bo pa stala samo 1 Din. — KINO UNION Danes ob 14. uri MATINEJA PZ.-. S barvanih šal MlCKY in DODO In to samo po 4-50 Din 0 Sveti Miklavž v operi. V četrtek, dne, 5. dec. popoldne se oglasi Sveti Miklavž v operi in sicer med popoldansko predstavo, ki začne točno oh 15. Vprizori se znani Ned-balov balet »Od bajke do bajke«, ki ima 5 slik. Darila sprejema vratar ojiernega gledališča. © Razstava tvrdkc K. Soss, Mestni trg sc vrši v nedeljo 1. doc. v vseh prostorih. —■ Oglejte si modne novosti! © Kino Kodeljevo igro danes in jutri »Cigana barona«. 0 Kegljanje za dobitke priredi v nedeljo. 1. decembra t. I. od 9 dopoldne do 11 zvečer na kea'išču Rokodelskega doma. Društvo rokodelskh mojstrov v Liuhljani. Mnogo lepih daril! Kegljnci. pridi tel 0 Izseljensko nedeljo bodo obhajali v Mostah posebno slovesno. Zvečer ob 8 bo v Ljudskem domu res lepa in pestra i»se-| ljenska prireditev, pri kateri bodo igralci i igrali p Zakrajškovo iirro >Za srečo v ne-; srečo«. Otvočiči zavetišča sv. Družine borlo ; peli in deklamirali. nastopili pa bodo tudi najmlniši meščanski virtuozi nn crosli. slavi 8—12 let. Dvorana ho toplo zakurjena. — Spomnimo se naših izseljencev in pvidimo vsi v Ljudski dom v Moste! KINO SLOGA Ljubljanski Dvor TEL. 2750 Ob 14 Danes ob 16, 19.15 in 21-15 premiera HARRY PIEL Senzacija velenapete vsebine! prepozno. Vsako leto opozarjamo občinstvo, I CHARLIE CHAPLIN Luči velemesta. Smeh! naj si preskrbi vstopnice za časnikarski ' koncert jiravočasno in vsako leto ostanejo mnogi brez njih, da ne morejo na prireditev, kakršno imamo v Ljubljani samo enkrat na leto. Toliko sodelujočih ne postavijo nu koncertni oder nili v mnogo večjih mestih, ("'c bi pa še povedali kaj vse ho po koneortu, bi bilo kav preveč. To jia raje zamolčimo, da bo tudi radovednosti ustreženo. Vstopnice dobite danes dopoldne iti popoldne v Matični knjigarni na Kongresnem Ivgu. julri islotako od S- 12 ili 14-18, od 19 naprej pa na Taboru, seveda, če jih še ka.i ho. Kdor prej pride, prej melje, lahko si izbere boljši prostor. © Miklavž obišče tudi lelos belo dvorano hotela llnlotia. Krščansko žensko drušlvo ga .ie povabilo za 5. .......m bor nh 5 jio- poldne. Vstop prosi. Rezervni in upokojeni častniki ter vojaški uradniki so dolžni prisostvovati svečani službi božji na dan 1. decembra 1935 in sjeer nb 9 dopoldne v pravoslavni kajieli na Taboril in nb 10 v stolnici. Oni, ki imajo uniformo, morajo priti v plašču in -/. ešavpir. Komando niostn v Ljubljani hr. 7-1 z dno "9 nov. 19".5. © Matineja barv in smeha V tem zna menju se vrši današnja filmsko matineja Prosvetne zveze v 1'ninnu. Vsem. kj so oh i skali matineje prejšnjega tedna, so_ ostale v nepozabnem spominu barvane šale io pravljice, jiolne čudovitih barv iti uedosež tiili zabavnih domlslekov. Danes, jutri 111 \ ponedel jek bomo r- Pniomi imeli spel nadvse prijetno priliko, da si privoščimo .-pol nekaj veselih in očarljivih filmskih uric. Prireditelji so spel pripravili 8_ liarvanili točk, eun prekaša druiro 110 lepoti in po bo li-astvn humorja, ki je danes v teh sivih ilneh. nne nekaj linirlragocenelšegu. Videli bomo Zveri v prirodi« v vse.i lastnosti njihovega življenja videli film o lia.ini 'opnfi orientu Zemlja Nila«. Tema dvema filnio Maribor □ MLulinu za revno deco. Jutri popoldne ob pol 16 uri bo v veliki unionski dvorani dobrodelen koncert Podmladka Rdečega križa, ki ga vodi strokovni učitelj Vilko Sušteršič. Na sporedu je dekiamacija. nastop zbora deške meščanske šole, ki poje uurodne in umetne pesmi, ter nastoji mulih harmonikarjev Podmladku Rdečega križa, ki bOsuovui davek ua dohodek od zemljišč jo tudi za davčno loto 1935 10% katastrskega čistega dohodka, v davčno osnovo za zemljarlno za navodeno davčno leto pa se vnese kljub veljavnim -zakonskim odločbam katastrski čisti dohodek za njive (oranice), pa tudi za vinograde na krševitem svetu, kjer so kmetov glavni dohodek, z vrednostjo, zmanjšano za 20%.< V smislu teh določb znaša zemllarina 10%. Kol davčna osnova pa za njive in vinograde na krševitem »vetu ne služi katastrski čisti dohodok, ampak se ta zniža z ozirom nn zgoraj citirani člen 18 zakona o proračunskih dvanajstinah za t. 1035-1986 za tretjino. Na kratko povedano: Zomljartna bo znašala za zgornj omenjena zemljišča (predpo-stavljamo seveda, da bo finančni zakon v tej obliki sprejel) 10% od dveh tretjin katastrskega čistega dohodka. Gospodarski napredek Slovaške in Podkarpatske Rusije v češkoslovaški republihi V uvodnem Izmed letošnjega cikla predavanj, ki jih priredi Jugoslovansko-českoslovaška liga v Ljubljani, jo predaval g. docent dr. Vladimir Murko o socialnem in gospodarskem naprodltu Slovaške in Podkaipatske Rusije pod češkoslovaško republiko. Iz zanimivega predavanja posnemamo slodoče: Pod odrsko vlado sta bili lako Slovaška kol Podkarpatska Rusija gospodarsko in kulturno zanemarjeni. Slovaška Inteligenca je bila le neznatna po številu, slovaških šol je bilo le 90 s 150 razred', analfabetizeni jo dosegel na Slovaškem 40%, v Podkarpatski lipsiji 70% vsegn prebivalstva. Gospodarsko je bila Slovaška popolnoma odvisna od Budimpešto, na katero je bila navezana z vsemi prometnimi sredstvi in ki je potom madžarskih bank gospodovala s svojim kapitalom. Ko sla Slovaška in Podkarpatska Rusija pripadli češkoslovaški republiki. Je morala država šole preurejati železniško omrežje tako, da je ustvarila šele zvezo mod tema dvema deželama in ostalo državo. Prej so vse železnice in vse cesto držale proti Budimpešti. Treba je bilo zato gradili nove proge in nove ceste, nad 800 km železnic Jo bilo zgrajenih in nad 3000 km resi je bilo rekonstruiranih. Veliko spremembe je v gospodarskem in socialnem življenju povzročila agrarna reforma, ki jo razdelila veleposestniško zemljo skoro med 200 tisoč kmetov. Kot posledica tega je bila tudi ustanovitev 1600 novih naselbin. Za zidavo vzornih hiš je država prispevala 60 milij. Kč. Pospeševanje kmetijstva in živinoreje se vrši [Kitom zadružnih organizacij, strokovnih šol in tečajev, vzornih posestev. Meliorirajo se zamočvirjena zemljišča, skrbi se za pogozdovanje golib pobočij. Elektrifikacija napreduje, zlasti se izrabljajo za to vodne sile. Produkcija elektr. energijo znaša na Slovaškem V, milijona kilovatov v Podkarpatski Rusiji pa K milijona, dočim imajo ostale češke dežele skupno % milijona. Vzporedno z gospodarskim napredkom je šlo tudi izboljšanje prosvetnih in zdravstvenih razmer ia Slovaškem in v Podkarpatski Rusiji. V kratkih par lotih Je češkoslovaška država storila več. kot Madžari prej tekom sto let. Promet v Sueškem prekopu. Od 1. januarja pa do 20. novembra letos je plulo skozi Sueški prekop 5315 ladij napram 5024 lansko leto v istem razdobju. Dohodki družbe pa so znašali letos 780.1 milij- fr. frankov napram 759.2 milij leta 1034. Pri $labem teku, zapeki v žrevih, poživi Sašo. naravne Frani-Josefove grenke vode pokvarjeno prebavo in čisti črevesni kanal. Ka«. po min. «oe. pol tn nar. idr. S-br. 15tSi, 25. V. 3.',. Banca d' Ilalia kupuje zlato z ažiiom Devizni zavod jo določil ceno, |k> kateri Banca I d'ltalia kupuje zlato, L 15.50 za gr čistega zlata, od katero se še odštejejo stroški za protapljanje, ki znašajo 50 lir za kilogram. Tako pride uradna cena za zlato na Lirl5.15 Z ozirom na to plača Banca d'Italia 18karatno zlato po Lir 11.5875. Ko je bila v decembru 1927 lira stabilizirana, je bilo določeno razmerje 100 lir za 7.910 gramov čistega zlata. Po tej zakoniti pariteti su jo računal gram čistega zlata z Lil 12.63. (ako da plača Banca d'lta-lla Lir 2.82. t. j. 22.32?ž kot ažijo. Čeprav ne zakonito. je vendai praktično s ceno zlata določeno ludi novo razmerje med liro in zlatom. * Trepea Mineš Ltd. Družba je imela 25. t. m. svoj občni zbor V svojem poročilu Je predsednik podal sliko o izgledih za srebro, svitioc in cink in jo povdarjal. da je treba voditi račun o potrebah rodne trgovine, katere bodo narasle, ko bo vpo-stavljena atmosfera miru, čapniv moramo vposte-vati, da je vzrok zadnjega povečanja povpraševanja po cinku in svincu v izrednih naročilih vojnih Industrij. Zato se pj mnenju predsednika nI hati, da ne bi poraba ostala v ravnotežju napram proizvodnji in da bi se spremenile sedanje cene. Italija plačuje uvoz z delnicami. Kol poročajo avstrijski lisli, je italijanski devizni zavori dovolil plačilo večje množine iz Avstrije uvoženega lesa na la način, da so avstrijske izvozne tvrdke prevzele paket akcij družbe »Stoier. \Vasserkraft und Elektr A. G.š. 6krog 60% delniškega kapitala, ki znaša 27.75 milij. šilingov se nahaja namreč v rokah italijanske Edison-družbe in tvrdke Feltri-nelli. Baje bo sedaj 10% italijanskega deleža prešlo v last Avstrijcev, kar bi zneslo okrog nominalnih 1.8 indij, šilingov. Za prevzem teb delnic je bil obračunan okrog 10% nižji tečaj, kot pa noti-rajo na dunajski borzi. Verjetno je, da bo Italija, ki ji bodo devize vedno bolj primanjkovale, prisiljena, se večkrat poslužili takega načina plačevanja, da bo uvoz plačevala s kapitalom, ki ga ima pri udeležbah v inozemstvu. Omejevanje izvoza premoga v Italijo. Nemčija je letos postala glavni dobavitelj Italije za premog. Dočim je lansko leto do novembra izvozila 3.98 milij. ton v Italijo, Je letos izvozila 5.84 milij. ton na celokupni italijanski uvoz, ki znaša pa 11 milij. ton. Sedaj se je Nemčija odločila, da bo izvoz premoga v Italijo znižala na normalno težo, kar pomeni, da gn bo morala omejiti najinimi na polovico. Nemška premogovna industrija z redukcijami ne bo zadovoljna. Izgleda pa, da lake ukrepe želi Anglija. Večji izvoz živine v Grčijo. Kot posnemamo iz ■Jug. Llovda/, je bilo v Splitu vkrcanih te dni za izvoz v Grčijo 160 volov in 1800 glav drobnice. Ta živina |e biln namenjena za Pirej. Pričakuje se, da bo izvoz živine v Grčijo precej živahen. Živino kupujejo največ v okolici Bjelovara, drobnico pa v Bosni. Z ozirom nn sankcije proti llaliji, ki Je bila glavni odjemalec naše živine, je izvoz v drugo države razveseljiv pojav. To p« 'em bolj. ker je živina v coni zelo padla, kmetje pa so radi pomanjkanja krme prisiljeni, zlasti v Dalmaciji in Bosni, da jo prodajajo Borza Dne 28. novembra 103o. Denar Tečaji Borilna, Curiha in Trstu so ostali neizpremenjeni, ostali pa so popustiti. Avstrijski šiling sq Jo povsod učvrstil, notiral ie na ljubljanski borzi 8.75—8.85, na zagrebški H.78- 8.88 (8.88) in na belgrajski 8.7215-8.8215. Nemška marka jo v privatnem kliringu v Ljubljani popustila na 14.70—14.90, v Zagrebu pa je nottrala netzpremenjono 14.74—14.94 (14.84). Tečaj angleškega funta jo ostal v Ljubljani ncizpre-inenjen na '252.20—253.80, ista notacija jo bila v Belgradu, v Zagrebu pa so Jo dvignil na 252.70— 254.30 (25350) Grški boni so v Zagrebu popustili na 20.40—30.14 (20.84), v Belgradu pa se jo tečaj dvignil nu 3015.-30.85. Španska pezeta narašča še naprej, v Zagrebu je notirala 6.40—6.50 (6.45), v Belgradu pa 6.50 denar. Ljubljana. Amsterdam 2075.70—2900.20, Berlin 1756.08—1760 05, Bruselj 742.40—747.56, Curih 1421.01-1428.08, London 216.35—218.41, Newyork 4860.77 -4397.09, Pariz 289.56—201. Praga 181.63 —182.78, Trst 358.87 -356.06. Promet na zagrebški borzi je znašal broz kompenzacij 1,227.845 Din. Curih. Belgrad 7.02, Pariz '20.375, London 15.255, Newyork 300.375. Bruselj 52.30. Madrid 42.225, Amslordam 200.325, Berlin 124.40. Dunaj 56.70, Stockholm 78.65. Osli' 76.65, Kopenhagen (58.10, Praga 12.70, Varšava 15. Mene 2.00, Carigrad 2.45, Bukarešta 2.5. II, Ikimrtors 6.725, Buenos-Aires 0.85, Vrednostni papirji Ljubljana. 7% inv. pos 76—78. agrarji 43-46, vojna škoda promptna 354—356, begi. obvoz. 60—61, 8% Bler. pos. 78—70, 1% Bler. pos. 60—70. 7% pos. DHB 73-75. Zagreb. Drž papirji: 7% invest. pos. 78 bi., agrarji 43 50 den., vojna škoda promptna 358— 3G0, 6% dalm. agrarji 58.50—59 50 (59 50), begi. obvez. 60—61. 8% Bler. pos. 70.50—80 (751.50), 7% Bler. pos. 60.50— 70.50. — Delnico: Narodna banka 6400 den., Priv agr. banka 233—236, Osj. sladic, tov. 140 bi. Trboveljska 105-110 (110). Belgrad. Drž. papirji: 7% inv. po6 78.50 bi., agrarji 45 50 -46.25 (46), vojna škoda promptna 357-358 (357.50), dec 357 —357.50 (357 50), 6% dalm. agrarji 60 50—61 (61), 7% stab. pos. 80 bl„ begi. obv 63.50 63.75 (63.75), 8% Bler. pos. 80.50 den. (80.75), 7% Bler. pos. 70—71. — Delnice: Narodna banka 6530—6650 (6600). Žitni trg Novi Sad. Pšenica baS. 160—164, bač. ladja Ttsa in BegoJ 172—174, slav. 162—164, srem. 161 —165, ban. 161—164, oves in ječmen neizprem., rž ne notira. koruza bač. In srem. slara 103—105, han. stara 102— 1(W. Vse ostalo neizprem. Tendon-ca neizprem. Promet srednji. Dotnja Lendava Zalivale za velikodušno naklonjenost v korist naših revnih obmejnih olrok izrekam p. n. gg. Brenčiču Anionu, trgovcu v Ptuju, Irgoliču Fricu, trgovcu in mlinarju v Sodincih. poselmo pa še g. Jakobu Zadravcu, ban. svetniku v Središču, Iti nam je že ponovno pomagal. Bog plačaj! — ,J. Vebajnšek, veroučitelj. Skofia Loka Poroka. V kratkem času nam je beležiti že tretjo poroko v našem mestu. To pot se jo poročil krojač g. France Eržen p. d. Skoparjev iz Pu-štala, z gdčno Mici IMestenjak iz Dolenjske. Novo-poročenec je sin ugledne krščanske družine, ki nam jo dala tudi duhovnika v osebi g. Petra, kateri službuje kot profesor v Kočevju. Novoporo-čencemn obilo sreče! V Društvenem domu igrajo v nedeljo 1. decembra oh 3 popoldne in 8 zvečor krasno narodno pravljično igro Zlalorog. Ker utegne biti udeležba številna, se občinstvo naproša, da si pravočasno rezervira vstopnice v predprodaji pri g. L. Planini. Poizvedovanja Pes, Srn i bolo liso ua preib, ki slibi ua trao 'Bobi« 80 jo zgubil. Kdor kaj ve, nnj Minrofll: (Vrno-tova ujica 36, Spod u j h fetška. a&iJU & Zauuvice ofOuJuiuc^^ Tudi to bi bilo neko «le-diščel Končno Vaše žarnice niso krive, da slabo svetijo, pri tem pa oorabijo mnoao toka. — Na njihovo mesto spadajo nove TUNGSRAM ŽARNICE z nitko v dvojni vijačnid- Te žarnice svetijo mnoao bolie, pa vendar ne rabijo več toka. Sodobna žarnica TUNGSRAM nitka v dvo ni vijačnid Sah Ljubljanska šahovski klub sklicuje uvoj rudttt občni zbor i.a ponedoljek D. decembra ob v rosU.v raciji »Zvezda?. Odbor poziva vse staro članstvn, da za novo sezono obnovi vpis in članarino, da bo Imelo pristop k ob&nemu zboru in druitvenim prireditvam ter omogočilo tako prcgbvl moči, h katerimi moro klub razpolagati v bodočem delovanju. Vpisovanje, prijav Ljanjc in informacij*' s«- vrfio (»b igralnih vočorib v torkih iu petkih od 20 do 21 v novih klubskih prostorih obnovljene igralnie.o kavarno -Zvezda-, ki je zdaj gotovo najlepft Igralni prostor v T,jubljani. Klub razpisuj« splošni turnir, na katerega gn morejo prijaviti vsi oni člani, ki bodisi An niso igrali na kakem klubskoni turnirju, bodisi, da se do niso kvalificirali na ožji turnir. Prljavnlnn 5 Diu, pa nekaj nagrad za tokmovalcc. Računati smonio gotovo na poseben dojrodek, to bo simultana ozir. prodavanjo prof. dr M. Vidmarja, ki želji Sahlstov vedno ljubeznivo ustrcio. Odbor ho ^aljp s»orll vso, dn 1k> mogol film prej razpisati prehoden pokalni turnir, ki so ga bo smol ndoležitd v«ak član in ki naj poslano tradicionalna pri reditev vsako Jesen. Vso podrobno*tl 1k> klub pravo časno javil v čnsopisju in donlsni knjigi. Prvo mn»5tvo naj pazi up objavo traiinlng-matrha za revauSno te.kmo s Celjskim šali klubom za^otVom decembra v Coljn. Za drovi ob pol 'iti vabi odl*>r vso članstvo na sestanek, da se pogovori o gornjih prireditvah ln da g.n ono tudi moralno t»odpre pri izvedbi nlegovoga programa Po s«*«dankn bo zn vso člane brzoturnir po kup-sistemu za prvonstvo novembra. TAK. Poznano prvorazredno dalmatinsko šibeniške vino točim preko ulico belo in opolo po Din 9'— liter, črno po Din 8'—. Se priporoča restavraclla „Moqot romantično označene skladbe tujih skladateljev, sega joče iz začetka v konec te razsežne in bohot no stilne smeri: Webrova uvertura k Obe rODti. Lisztov klavirski koncert, \Vngner.ir va Siegfriedova idila in trije stavki flrie-govc Lirične suitf O izvedbi lahko rečemo, da jc dosegla resno umetniško stopnjo (zlasti čc upoštevamo skromno pripravo, ki jo redno tirjajo naše dane prilike). V orkestru so bila sorazmerno maloštevilna godala ubrana in prožna; nasproti njim pihnla nekoliko pr«' silna in v sozvočjih v celoti ne prav čista, a posamezna v zvoku jasna in v tvorbi mc: lodičnih oblik ločna. Celotni orkestralni zvok pa je bil vondar zlasti mostoma prepričevalen. Dirigent jc vodil z gotovostjo. Njegova odlika je krvna muzikalnost, ki se kaže zlasti v jasni ritmiki in v napeti nioto-riki. Zato je bil orkester v časovnem potekanju dosledno ubran iu napet. Iz izvedbe so sn poleg loga mestoma lepo dvigale po drohne, estetske f i nese. V splošnem pa sn za navedenimi lepotami zaostajala mesta tihe poglobljenosti, kjer hoče do Izraza sila navznoter obrnjene napetosti. V tej smeri je dirigent še nekoliko šibek in ho možna dopolnitev z njegovo osebno notranjo rastjo. — Pianist je v svoji igri dokazal spretnost, ki jo zlasti Liszt zahteva v veliki meri. Mje-govo podajanje (na malce slabem instrumentu) jc mikalo z bril.iantnim sipan.icm tonov, s sorazmerno odtehtanostjo tonskih ! skupin in s predvsem čisto muzikaluo pod j prtim doumct.jcni umetnine. V obrisu je bila ta prireditev vsega pri ' znanja vreden glasben dogodek, ki si nakln i nju izrazito željo, na.i bi mu skoro sledili šc ponovni, ki naj bi se pa ozirali tudi na sta rejšu simfoničnu dela naših slovenskih -Togli globlje kopati, četudi je bilo na tistem kraju sicer polno rude. V močvirnih krajih pa je bilo kopanje sploh nemogoče, vsled česar so stali neizkoriščeni silni podzemeljski zakladi. Podzemeljska bogastva so bila rudarjem tako rakoč pred nosom, pa zaradi vode nihče ni mogel do njih. Pred več ko 50 leti pa je nemški inženjer Poelsch iznašel način, ki je vsiljivo vodo docela ukrotil s tem, da je povzročil, da je zmrznila. Okrog in okrog kraja, kjer so hoteli kopati jašk, so napeljali in zabili en meler vsaksebi v zemljo močne cevi, po katerih je krožila neka tekočina. Ta tekočina v ceveh je povzročila zunaj cevi tak mraz, da je okolica cevi občutila takoj 25—30 stopinj mraza. Nato je vsa zemlja in voda okrog teh cevi močno zmrznila, da voda ni mogla več teči. Sredi med zabitimi cevmi so potem kopali jašek in to ponavljali toliko časa, dokler niso prišli iz nevarnega kraja. Vendar pa inženjer Poetsch, ki je to izumil, ni doživel uporabe svojega izuma, ampak je reven umrl. Dokler je bil mož živ, se nihče ni zmenil za njegov izum> katerega so pa začeli močno izkoriščati kmalu po njegovi smrti. Leta 1885 so prvič v rudnikih poskusili z za-mrznjenjem ustaviti vodo. Prvi poskusi so bili seveda preprosti. Najprvo so poskusili rešiti jašk, za katerega je šlo že veliko denarja, ki ga je pa grozila zaliti voda, da niso mogli naprej. V razmeroma kratkem času so z majhnimi sredstvi s pomočjo ledu ta jašk rešili in skozi nevarno plast prišli precej globclko. Kmalu nato so v Meklenburgu na Nemškem na ta način izkopali 61 m globok jašk v rudniku Jessenich (Jesen,ik), v katerem so kopali kalijevo sol. S tem je bil uspeh Poelscheve iznajdbe dokazan in začeli so jo splošno uporabljati. Zlasiti uporabljajo ta izum v kalijevih in premogovnih rudnikih, ki na primer v severni Nemčiji ležijo tako globoko, da bi zaradi vode nikdar ne mogli do dragocenih zemeljskih zakladov. S pomočjo te iznajdbe pa lahko izkoriščajo najgloblje rudnike. Na ta način so v novejšem času izvrtali že 600 m globoke jaške pod zemljo. V teku štirih zadnjih let so s temi napravami prodrli rudarski inže-njerjii stotine tn tisoče metrov pod vodo in pod močvirni pesek. Kralj jekla ,Kdot bogat umrje - umrje v sramoti( Baba-nuna vodi sosesko v sprevodu h kresu Filmske zanimivosti Te dni jo minilo 100 let, odkar je bil rojen Andrew Carnegie. Spadal jo v vrsto tistih ameriških mož, kateri so razumeli važnost trenotka, katerega sta jim nudila napredek in tehnika prejšnjega stoletja ter tedanje ogromno naseljevanje v Zedinjenih državah. Ti možje so sami silne obogateli, zraven pa ustvarili tudi velika dela civilizacije, po katerih je Amerika postala najbogatejša dežela na svetu, ki je lahko milijonom in milijonom priseljencem dajala dela in dovolj kruha. Kajpada so bili ti možje | brezobzirni trgovci, ki so niso zmenili za socialne pravice delavca ter so korakali mirno tudi čez trupla svojih delavcev in konkurentov, če jim je tako velel dobiček. Eden takih jc bil Carnegie. Glavna njegova zasluga je bila, da jo spoznal, da se železo, zlasti jeklo da na ameriškem trgu mnogo bolje uporabiti, kakor pa les, katerega so dotlej splošno uporabljali. Carnegie je bil sin revne škotsko tkalske rodovine, ki se je s Škotskega preselila v Ameriko ter se nastanila v ameriški državi Pensylvania. Spočetka se je učil tkal-stva, delal jo v predilnici, potem je postal raznašalec pri nekem brzojavnem uradu, postal kmalu železniški uradnik ter se kot tak žc udeleževal kupčij na borzi. Na borzi jc imel take uspehe, da je še kot mladenič imel precejšnje premoženje. Ko so vpeljali spalne vagone na železnicah, so je takoj udeležil tega podjetja ter je kmalu kupil velik petrolejski vrelec, s katerim je docela obogatel. Z novo pridobljenim premoženjem je začel graditi jeklarne ter s tem začel ustvarjati svoje življenjsko delo. Ustanovil je veliko jeklarsko družbo »Carnegie Steel Oompany«, katera je pod njegovim vodstvom obvladala ves ameriški železni in jekleni trg. Tako je postal naslavnejši »kralj jekla«. Vendar pa je Carnegie bil več kakor zgolj trgovec. Ko je bil na višku svoje moči, sta začela rasti velika ameriška magnata Morgan in Rockefeller. Ta dva sta hotela dobiti v svoje roke njegovo premoženje, njega pa uničiti. Toda trdovratni Škot se jima ni udal, ampak je sprejel boj, ki ga je uspešno bojeval. Končno sta Morgan in Rockefeller Camegiu ponudila spravo. Začeli so se pogajati. Pri pogajanjih je potem Carnegie svojima nasprotnikoma ugodil. Ustanovili so mesto jeklarske družbe novo družbo, ki se je imenovala United States Steel Corporation. Ta družba je dosedanjemu kralju jekla izplačala ogromno odpravnino, nakar so je Carnegie umaknil v ozadje in svojima tekmecema prepustil nasledstvo. Poslej so ni več pečal z drugim, kakor z dobrodelnostjo. Kakor je doslej vse svoje življe- Sredi silnih gozdov Stramlia-planine med Malim Tirnovim in Črnim morjem na Bolgarskem leži starobolgarska vas »Vulgari«. Šteje kakih 100 hiš. Vulgarci se pečajo z živinorejo. Vas je še iz tistih časov, ko so tu vladali Grki, ki so sebi tuje prebivalce te vasi imenovali »Vulgare« — Bolgare, V tej stari bolgarski vasi je še danes doma neka verska sekta, ki časti ogenj. To so prebivalci gotovo prevzeli od Grkov. To čaščenie ognia je pomešano s krščanskimi običaji in s čaščenjem svetega Konstantina in sv. Helene. Ta sekta se imenuje »nesinari«, ljudje, ki govore resnico. Pravo središče sekte pa prav za prav ni vas »Vulgari«, ampak sosednia manjša vasica »Prunja Jurta«; ime bi kazalo na tatarsko pokoljenie prebivalcev. Ta sekta je bila včasih silno močna, a v teku zadnjih 20 let je prosveta tako napredovala, da je le še nekaj starih ljudi pri tej sekti. Vendar se prebivalci še vedno zanimajo za to češčenje ognia in ples na žareči žerjavici, kar začno obhaiati »nestinari« 3. junija na god svetega Konstantina in sv. Helene. Takrat se zbere vse prebivalstvo v sprevod, ki ga vodi 70 let stara »baba — nuna Kacarova«, katera pleše po žerjavici že 50 let. Njena hči, ki je stara 45 let, pleše samo vsakih 5 let, druge tri ženske plesalke so stare 50—60 let. Voditelj te sekte pa je Kiro Ka-carov, mož »babe-nune«. Učenjaki se zadnje čase zelo trudijo, da bi ugotovili skrivnost teh plesov, a ne morejo. Če ne bodo razvozljali te uganke kmalu, bo ostala nerešena, ker med mladino tega nihče več ne zna. Sedež sekte je v »konaku« —- neki koči, katero imajo za svetišče. To svetišče varuje »baba-nuna«. Ženska naenkrat zapade v nekako omotič- Takale je baba-nuna Storžek in njegovo burkasto življenje. Ljubimec vseh evropskih otrok, ki imajo v svojem jeziku to prelestno knjigo, in šaljivi sovražnik dolgega časa za vsakogar, se tudi ni dogcl ubraniti apetitu zvočnega filma. To mojstersko literarno delo, ki ga imamo tudi v lepem slovenskem prevodu, so filmali Italijani. Ne kot navaden film, ampak risani film, po vzorcu Micky Miške. Zdi se, da bo to delo eden izmed redkih uspehov italijanskega filma, ki mu lavorike kljub vsem naporom in investicijam niso nagosto seja-ne. Z njim bo Evropa dobila svoj mehanični filmski stvor. Avtor tega prvega neameriškega »trik« filma s humoristično vsebino je slikar Ettore Cavallini, ki je za delo uporabil vse zadnje fotografske, zvočne in barvne pridobitve. Film izpolni program one celo redne predstave. nje posvetil kupičenju denarja v svojih rokah, tako je pozneje ta denar tudi razsipal. Dejal je: »Kdor bogat umrje, umrje v sramoti!« Teh svojih besed se je do konca držal tudi v dejanju. Postal je velik dobrotnik človeštva, ustanavljal dobrodelno zavode, ustanavljal in obdaroval knjižnice, skratka, njegova roka je bila vedno odprta, kjer je bilo treba podpirati plemenite namene. Njegov idealižfem je bil čisto svoje vrste. Carnegie je bil strasten demokrat in pacifist, kateri jc s svojim denarjem in s svojimi ustanovami ves svet hotel spreobrniti k svojim idealom. Ko je umrl 11. avgusta leta 1919, je zapustil še vedno 25 milijonov dolarjev premoženja, čeprav je v teku svojega življenja izdal dobrodelnim organizacijam več ko 350 milijonov dolarjev. Zapustil je ogromno premoženje za podpiranje pacifizma in za zatiranje vojska med narodi. Toda na koncu svojega življenja je moral le uvideti, da do-nar sveta ne bo preobrazil. Ognjenik Maunaloa na Havajskih otokih je nenadno začel bljuvati. Iz njegovega žrela se je vlila cela reka žareče lave, ki ogroža celo glavno mesto otoka Hilo no stanje, nakar zaropota »sveti boben« in zapoje >-duda«. Ob tej godbi se »baba-nuna« dvigne in gre proti kraju, kjer kurijo kres. Za njo gre vsa soseska. Ko je kres pogorel, da je ostala le žerjavica, začno babe plesati okrog žerjavice, nakar se »baba-nuna« prva bosa zažene na žerjavico in pleše po njei. Za njo planejo potem druge in plešejo po Baba-nuna pleše po žerjavici ognju kake četrt ure. Trikrat to ponove, nakar se vse zažene k ženskam gledat, ali so si kaj opekle bose noge. Nikdar pa nihče ne opazi kake opekline. Ta ples traja 3 dni in še danes ni pojasnjen. Češčenje ognja in ples po žerjavici je pri ženskah te sekte tako nekaj silnega, da znore, če bi tega ne mogle opraviti, kadar bi jih n, pr. doma prijelo tako zamaknjenje. Nekatere so že morali zaradi tega dati v norišnico. 8ax Rohmer: 29 Skrivnost dr. Fu-Nancuja PETNAJSTO POGLAVJE Klic šive. Vlak je imel zamudo, in ko je zavil najin taksi iz vvaterlooške postaje ter pričel voziti gor proti mostu, so se oglasili iz stoterih stolpov zvonovi, ki so naznanjali polnoč: vse pa jc prekašal nizek glas velikega zvona cerkve sv. Pavla. Pogledal sem skozi okence voza tja čez reko, kjer se dvigajo visoko nad nasipom, tem krajem mnogih tragedij, luči enega od največjih londonskih hotelov. Ozrl sem se proti onim stoterim zvezdastim lučkam, ki so pri-hajale iz neštetih sob. Mislil sem si, kako je vsako svetlikajoče sc okno pripovedovalo, du prebivu začasno za njim kak potnik. Nad spodnjim nadstropjem, polnim brbljajoče množice, so bile vrste drugih samotnih pocdincev, katerih vsakdo je bil svojemu sosedu v posebni celici košček skrivnosti; vsakteri pa je bil od pravega družab-ništva tako oddaljen, ko da njegova celica ni bila narejena med opekami Londona, marveč med skalami Ilindustana. V eni izmed tistih sobic ie morda tačas spal (".rabam Guthrie, nc zavedajoč sc, da ga obudi klic šive. da ga pokliče smrt. Ko svu se približala Strandu, jc Smith plačal in odslovil taksi. .Lahko jc mogoče, du jc kateri doktorjev oglodali v veži,« jc dejnl premišljeno. >pa bi nama vse pokvaril, i-1- bi naju videl, tla greva v Guthriejeve sobe. Prav gotovo itna poslopje zadai vhod iz kuhinje in drugam.« »Res je,« sem odvrnil urno. »Videl soin, tla so tam razkladali tovorne vozove. Toda ali utegneva?« »Da. Pojdi ti naprej!« Šla svu po Strandu, pohitela proti zahodu, nato čez ozko dvorišče in njega stopnicah, na- , kar sva se obrnila. Potem sva šla vzporedno s | Strandom na nasipni strani okoli ozadja veli- , kegu hotela ter prišla do dvojnih vrnt, ki so | bila odprta. Ohločnica je razsvetljevala notranjost, in mnogo moških je bilo pri delu meti sodi, zaboji in zavoji, ki so bili tam naloženi. Vstopila sva. »Halo!« je zavpil natl nama mož, ki jc imel belo vrhnjo obleko, »kam pa hočeta iti?« Smith ga jc prijel za leht. »Rud bi prišel v hotel, nc tla hi bil opažen v veži,« je rekel. »Prosim, ali mi hočete pokazati pot?« »Tukaj —« jc pričel moški zijujoč v Smitlia. »Nc gubite časa?« je zarohnel prijatelj z glasom oblasti, ki ga jc znal tako dobro upo-rabiti. »Gre za življenje in smrt. Vodite, pravim!« »Policija, sir?« jc vprašal mož vljudno. »Du,« je odvrnil Smith. »Brž!« Brez odlašanja je šel zdaj najin vodnik nn pot, naju vodil mimo umivalnic, kulienj, prnl-nic in strojarnc, potem pa dalje skozi skrivnostne hodnike, o katerih gostje zgoraj ničesar nc vedo ki pa z vsem svojim ustrojem pripomorejo k razkošju te palače. V drugem nadstropju smo na stopnišču srečali nekega moža. kateremu naju je vodnik predstavil. »Veseli me, sir. da vas dobim. Tu sta dva gospoda s policije.« Mož naju jc pogledal z dvomljivim smehljajem. Kdo sta?« je vprašal. »Menda nista iz Scolhind Vartla?« Smith je potegnil i/ žepn po-setnieo in jo ponudil govorniku. »Ako ste vi hotelski detektiv,« mu je pri tem rekel, »vodite naju nemudoma k Mru. Grahamu' Guthrieju!« Moški je takoj spremenil svoje ponašanje, ko je prečital posetnico. »Oprostite mi, sir,« je ponižno dejal, »toda seveda nisem mogel vedeti, s kom govorim. Mi vsi imamo navodila, da vam nudimo vsako možno pomoč.« »Ali jc Mr. Guthrie v svoji sobi?« »Že nekaj časa je. sir. Vi hočete neopaženo k njemu? Pojdite tod! V dvigalo lahko gremo v tretjem nadstropju.« lako smo nadaljevali z našim novim vodnikom. V dvigalu je vprašal Smith: »Ali ste nocoj opazili tu okrog kaj sumljivega?« »Sem!« se je glasil vznemirljiv odgovor. »Saj prav zato ste me našli na tem mestu. Mojc navadno mesto jc spodaj v veži. Toda okrog enajstih, ko so ljudje jeli prihajati iz gledališču, sem nekako imel vtis, tla je nekdo ali nekaj smuknilo mimo mene skozi množico — nekaj, kar ni imelo v hotelu nič opraviti.« Izstopili smo iz dvigala. »Ne razumem vas docela,« je dejal Smith. »Ako menite, tla ste opazili, da je nekaj vstopilo, ste si vendar morali ustvariti bolj ali manj jasen vtis o tem.« »Saj vprav to je na stvari smešno,« je odvrnil mož nejevoljno. »Tega nisem! Toda ko sem stal na vrhu stopnic, bi bil prisegel, dn se je nekaj plazilo zadaj za družbo dveli dam in dveh gospodov.« »Kak pes, na primer?« »Meni sc ni zdelo, dn bi bil pes, sir. Kakorkoli je bilo, ko ie družba šla mimo, ni bilo videti ničesar. Vedeti pn morate, da karkoli je bilo, ni prišlo noter skozi prednja vrata. Poizvedoval sem povsod, toda brez uspeha.« Nenadoma je prenehal, »št. 189 — vrata M.ra Guthrieja, sir.« Smith jc potrkal. »Ilalol« se ie oglasil zamolkel glas; »kaj želite?« »Odprite vrata! Nc odlašajte, je zelo važno!« Obrnil se je k hotelskemu detektivu »Postavite se nekam, odkoder lahko opazujete stopnice in dvigalo.« je dajal navodila; »in zapomnite si vsakega človeka in vsako stvar, ki stopi skozi ta vrata. Toda karkoli bi videli ali slišali, ne storite ničesar brez mojega povelja!« Detektiv je odstopil, in vrata so -e odprla. Smith mi je šepnil v uho: »Kak stvor Fu-Mančuja je tu v hotelu!« Mr Graham Guthrie, britski zastopnik v severnem Bhutanu, je bil velik, zajeten mož sivih las, rdečeličen, s široko odprtimi očmi — rave borbene modre barve, sršečih brk in veli-ih košatih obrvi. Nayland Smith se 11111 je prožno predstavil, nudeč mu svojo posetnico in neko odprto pismo. »To so moja priporočila, Mr. Guthrie,« j« rekel; »tako boste nedvomno uvideli, da je zadeva, zaradi katere sva jaz in moj prijatelj, dr. Petrie, ob takem času tukaj, zelo važna.« Utrnil je luč. »Zdaj ni časa za slovesnosti,« je pojasnil. »7.dnj je pet in dvajset minut čez polnoč. Ob pol enih bo izvršen atentat na vaše življenje!« »Mr. Smitli,« je odvrnil oni drugi, ki je oblečen v pižami sedel na robu postel je, »močno me vznemirjate. Omeniti moram, da so me davi poučili o vaši navzočnosti v Angliji.« »Ali vam je kaj znano, kar bi sc nanašalo na osebo po imenu Fu-Manču — dr Ku-Manču?« »Lc toliko, kolikor so mi danes povedali — da je zastopnik neke napredne politične skupine.« »Vaša namera, tla bi se vrnili v Bhutan. se nc ujema 7. njegovo koristjo. Kakšen bolj lahkoveren zastopnik bi nam bil ljubši. Zaradi tega, ako nc boste v celoti izvršili mojih navodil, nc boste nikdar mogli zapustiti Anglije!« Tek Zedinjenja Osina proslava državnega iti nacijonal- nag-a zedinjenja po naših športnikih, dne l. decembra ob 11.30» start in cilj pred Narodnim domom. Tndi letošnja športuo-iiaeijoiialna mani-tc\staeija teli zodinjonja« v proslavo 17 letnico našega državnega in iiaeijonalnegav zedinjenja obeta biti doslej ona največjih, kajti po prijavah sodeč obeta prekositi vse dosodanjo po kvaliteti in kvantiteti. Prireditev, ki je vsako leto stala na visokem športnem nivoju in bila v o r gani za-loričuein pogledu izpeljana brezhibno, si je priborila med ljubljanskim občinstvom .naj; večjo simpatijo in lako postala »ma, najbolj priljubljenih in tradiei jonalnih športnih prireditev pri na.s. JVeprieaui smo, da bo ludi letos isto pri ljubljanskem občinstvu, ki bo tekmovalo med seboj, da samo z discipliniranim /.adr/.avanjem na hodnikih za rasa teka vzdržuje red in tndi s svoje .strani prip*unore, da bi se potek prireditve raz-\ ijal čimbolj neovirano in točno. Sam tek, ki stavlja na tekmovalce velike zahteve, in zlasli dolga proga, ki * svojo dolžino, okoli ."»0(K» m in /. vzponom ua ljubljanski grad, zahtevajo poluotreniranega in sposobnega specijalisia, dolgoprogaša na startu, jelena najtežjih, kar smo jih doslej i vneli v državi, llirijauu Brneanu in Primorjašu Krevsu, Krpanu, Srakarju L, ki so ua vodilnih rac-Mih, se seda.i priključijo še Sloga* Starman iu Iliri ja iii: Starman Adolf. Lade iu Oster-man. Brez dvoma. <)a bodo še drugi odločno posegli v borbo za plaeemente, zlasti Celjan l»runšek. član Jugoslavije iu Priinorjaša Pere in Ambrožu*. — Tudi krajša proga bo /brala ua startu najboljše jugoslovanske sreilnjeprogaše. Izidi na državnem prvenstvu. ko sc .ie med prvimi šestimi plasirani-mi. ki so bili člani Primorja Goršek, Czur-da, Srakar Frane, Pogačnik in Uirijan Kot nik. zamogel vriniti samo Pančevčan Deči, so vidni dokaz tej naši trditvi. Tem se bodo na tekmovanju pridružili med ostalimi še odločilni srednjeprogaši, Prirnorjaši Žorga Aleš. Skušek in Ogrin, ki bodo kompletirali .-.brano elito. O .iakosti zunanjih atletov, onih iz Celja, Maribora, Litije, Jesenic,^ Kranja, Novega mesta, Zagreba in Varaždina je ležko izreči sedaj naše mišljenje, prepričani smo pa. da so se dobro pripravili in da bodo skušali čim častneje zastopati barve svojih klubov. (Ml bor luhUoatletskih ~vernih sodnikov J LAZ-u. (Shtibrno.) 7jh 'I-k Kjedinjenja-, dne l. decebrn. ; zapisnikar: g. Ce.k; zdravnik: n. dr. Bona«; poročevalce, 7.» tisk: g. Ker-inavnrvr: tehnični vodja sodnikov in rediteljske sini lic: g. Wiivliw»h. Sodniki na progi: 1. vogal Kralia Potra— Miklošičeva c.: gg. Ortinfeld, Miehol Skeleli .laulco; - > očal Knm^iskoga—Resljeva: gg. Clnidove*-. Stok; 3. Na ovinkih- Grud: gg. Vidic. Štok, 4. vogal Vozna pot n« Grad- K orlovska cesta: k«- Stepi Sin k. Gostiš.m ; 3. vogal Pri voz—$ a Prulah: g Potok nr; fi. Vogal Krakovski nasip—Ooj/ova: gg. Bradač, Cerar \TJ.. Von čina Miro; T. vugaJ Sv.. .la,kol»a tr-gt-Trubar-ieva: gg. CMmperman. dr Omladič: vogal Kongresni trg—ftetenburgova: gg. 'Ir. Alujrvlč. ir. Dougati, <'t. Puc Boris; n. voga| prH poŠto: g«r Ortinfeld, \\ in- 1 di«rb; lfl. vogal vodnikov trg~$itudeutov*ka: gg. Pe lajnar, KoSir. Glasni kontrolui reditelji nu progah: I t. vogal Tyrfteva^-Tavčarjev«: trg. Breskvnr, 2gi*r. 'i- 1 vog. Kolodvorska^-Tavčarjeva -1Comen*koga: gg. Stropnik, Pofcar, 3. vogal Kopitarjeva—-Krekov trg: gg. Si-kofick, Turna, Ostal; I. vogal Vodnikov trg- Studon-toviska gg. Weibl, Je?. Stanko: -V Grad -vonna pot ua firad: k*. Kržan, Tranipufc P>ori*: fi. vogal Karlovska c.—Pr.vo/s gg. Sondam, (varil. 7 voj:al Na Prul.ih most preko Ljubljanice; gg. Trt nik, Lrbožuik; s. vogal nioht preko LJnblJaniee-Trnovski pristan: gg. Kn-lan. Trtktr: t» vogal Cojzoviv—Emonakn: gg. Sannjg, Putinja', vogal Vegova. Kongresni trg: «g. dr. Kn-holj. Križ; 11 vogal Marijin trg—most preko Ljubljanice: gg. Hvale, Franke; 12. vogal Stritarjeva— Mestni t L-: gg Ca mernik, nmg. phann. Plecoll Jurij; W. vogal S'ari trg—SJakobu trg: gg. Koch, Sturm Zvonko. I»ayxle1itev startnih fttevllk tekmovalcem: cr. Itaič PnSan, nprelonml odbor zastopnikov oblasti na star1u: gg. načelnik Sancin. dr Rirea in Gonlar; re-illtelji pred rmfito: gg. Jurkis, Staree. Pnljovič, nančjft in SerSo: reditelji nn Aleksandrovi eeati: gg. R a i ^ M.. Jano\v«ky. Slanina. Stanar Bo1cs'av. Sancin Modcsl. Hnvnihnr .l«vže. Pogelčok. Grobar Malič, Sodnik. V«i atlrti ASK Primorja, ki ne »dartajo. se imajo staviti na raztx»lavo jnrlji kot redUelJi in iav'ti oh tO 1.1 trener in g. Kleinn v areni Knrodnesra doma. So-slanok sodnib^ogn i-n rHittdiftkec-a zbora ie ob 10 n<» v areni Narodnega doma Po toVmovanin imajo nreda-tf vsi sodnik' na nroci in glavni kotrolni rcdUel.il pi-«meiil referat inrIO (vods(vn) v ''aniski s«d»i kava»*ne Kmonn. Vsi ndid^žonei so nrmoldne ob Ifi.llfl vabljeni nn svPAann razdelitev nasrad zmagovaleom v dvorano hotela Metropol na Masarykovi cesti. Znnhnlro preda vanje o tohknalli l*ki >» športu. Pred svojim odhodom v Gradec bo lahkoitletski si»ertni učitelj, g O;to Klein, imel v soboto, V porabi ino^lernih metod Iro niiora labkoaUotsVeni snortu-. Predavanje lx» ob 20 \ dvorani hotela Metropol na Ma*aryW»vl centi. Vab-llolii v«' luh^oatletl 'inbljanskJb kluhov. vsi njihovi >inir»a*i7.er1i, kakor tudi vsi. ki .v- zanimajo ra lahko-•itlet^-i >nort V«s-ton orost. Pr- dnrai/J' SPT); V tore1-. dne tocembra f. 1. ob »um ho nrJunvedoral v dvorani T)e'av«mi-rr vodin lefoftnje av-trii^Ve ekane-^epe na Kavkaz g. Ford K robat h \/ n»1Jaka o <\oiili drvlvlinjib in v/.po nih ua uaiVAte vrhove Kavkam. Zanimivo nredava nje bo snremPalo krog too ^Otnozifvov. STF Votfr. Previ ob 1fl .10 seita«e.V vmdi "oco-meta.sev. Ke»- bo Imel na sostaivkn g. Kufiar predavanji'. ie ur'rl«»*.ha v«e strogo obvezna ^estnnek se v !ro«i10Mi " Hajea Krbtvrcfri knort n}j \'ršb*"i ima v -voji okolici že 40 cm nrftl^a Kor,a ie o«Vidv»vana ob nedriinh ir> nr^7-nikih ter -i«n nre.i Celjski šport. V nedeljo bo ob 14.30 na Glaziji prijateljska nogometna lekma med vojaško reprontaneo Zagreba iu SK Celjem. I U HI f/VNSKO GLKDAUšč R DRAMA Začetek ob 20 Sobota, -Tfl. novembra: Vwla l>ož.iol« \ l.iub ljar.ii. — |PloSča /.a ploščo, ua|»e\ v uapev . 12.45 Vremenska napoved, rmročila. Nt Napoved > ohjav.i >iH»re.da, obvestila. 1.1.1.'. Plošen /a ploifto. uapc\" v uapev . . 14 Vremensko ,ioroeilo, l>orzui tečaji. IS Na delopust - v.«,I dobre vuljc (Ku«|iJ«»kl orkester. |s.4ti Pereča '.unanJei>olit ična vprulaujo «dr. Alojzij Kuhar) 10 N h poved časH, vremetfka napoved, porodila, obiava r»tM>roda, obventlla. -- 10 KO Nacionalna ura: (bi P|itvlč] Zabavni koncert. — 'J).'»0 Pe>-ot let radia. -Milan-Trst: 21 Verdijeva opora Pon Carlo*. — Rim.Bari: Costova onerota Pekle z ulice Praga: 15 du.-o-slovatiska glaaba HU»5 Vojaška godba. - 1755 Rcinecke.ievn pravljična opera HudJ^ki nu nebeških poljanah- - I0.'.*. Operetna glasba. 21.05 Jugoslovanske narodne pesni L' - 21.2A Tretja ouat in Kosovo« iz Vojnovičevega dramakega poema Snirt majke Jiifo-vir-ev . 22 10 Zabavni kotuvrt 1'arlaea: 'io Zabavni preiiOh ir Lvova — 21 l'ra /a P> lekarne: mr. Loustek, Kc-sljuva cesta 1; mr. Bahovec. Kongresni trg 12 in mr. Konjotar. Vič. 1 Kino Kodelievo igra danes olj 20 in Jutri ob 15.;W, 17.30 in 20 < igaua barona 1 Uredni občni zbor Zneza bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov .Jugoslavije, podružnica Ljubljana, bo drevi ob pol S v pritlični dvo rani Pokoju i u«keg» zavoda zu namoSčeuc« v Ljubljani, ua kar članstvo opozarjamo s pozivom na i>olnoStevllno udeležbo — Upravni odbor. 1 Spored intimnega koncerta Glasbene Matic . nn katerem sc bo izvajala avstrijska sodobna glasba, je naslednji: Najprej zaigra dr. Svnra uu klavirju tri koncertne skladbo Pavla Piska. Nalo zapoje operni pevec Janko Sehonoergcrjove samempeve in sicer: Kako je pel Georg Fnutzborg o aobi, Iz.kiinouo srce. Svobod ujak. Pr1 klavirju ga »premija dr. švara. ki zaigra nato Apoatelovo Ititmir-no sonato /a klavir. V II. delu intimnega koncerta prevzame klavirski part prof. Pavel ^ivic. ki zaigra najprej Al ban Bergovo sonato v enoni stavku, nalo spremlja npernogn t »ovca Janka, ki zapoje tri Piskove samo^neve !n sleci". Panc* iutro je prekrasuo. Glej, deklo odbujam ln Tebi grad Šklcnua UVka koncerta Je Trio za vioMno, violo in klavir Napisal ga je Ha na Pless, izvaja io _'a pa Vek let Marcel, OornieP Albct in prof. Pa v al Sivie Intimni koncert l>o v ponedeljek, dne 2 decembra v ilubudovi pevski dvorani Se^leži so v prclorodaJi v knjigarni Glasbene Matiee po 10, stojišča po Pln. Vabilo DrugI brrtii PoinSalu. Dramatični o'l.>ult Pr^novoljtic ausilsko •'•rte Vir tx>wivi v iKflflio, dne 8. om?aIatj ljudsko ijfro Redni občni /.bor »Kotoliškega ti-likovnega društva« v Ljubljani b<> 9. decembra 1935 ob treh popoldne v posvetovalnici .Jugoslovanske tiskarne Dnevni r«dbora 3. Volitev tretjine odbora 1 Slučajnosti ' Odbor. 1 S 11. d> pravil; Da občni ibor veliavn" oklepa. mora biti vs.a| 25 članov osebuo novjofih Če b' iih toliko ne bito, se vrfii pol ure poznvj.- občni /bor / istim sporedom in na istem kraju ki veljavno sklepa ob vsakem številu navzočih lanov Sklep določuje absolutna večina tfla.soi Vabilo Redni občni zbor zadruge »Jugoslovanska tiskarna- v Ljubljani bo v ponedeljek 9. decembra 1935 ob pol petih popoldne v posvetovalnici Dnevni red: 1. Odobrenjc zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelfitva in nadzorstva. 3. Potrienje računskega zaključka za I 1931,35 |za čas od 1. VII. 1 <331 do 30 VI 1935). t. Volitev tretiine načcl.tva 5. Volitev nadzorstva, b. Slučajnosti. Načetstvo. Vabilo Redni občni zbor zadruge »Jugoslovanska knjigarna« v Ljubljani bo v ponedeljek, dne 9. decembra 1935 ob štirih popoldne v posvetovalnici Jugoslovanske tiskarne. Dnevni red: 1. Odobrcnjc zapisnika zadnjega obč. zbora. 2. Poročilo načelstva in nadzorstva. 3. Potrjenje računskega zaključita za 1 1931'35 (od 1. VII. 1934 do 30. VI. 1935). •4. Volitev tretjine načelstva. 5. Volitev nadzorstva. 6. Slučajnosti. Načelstvo. s petjem r treh dejanjih Crua žena . Pri pr«l*»tavi sodelujeta pevski in tamburadki zbor. Vstopnina: deži L vrete in balkon t> Pin. II. vr«te 5 Din, III \isie •t Pin, stojišča "» Pin Prcdorodaja vstopnic pri go*". Pučkn na Viru, nu dan prc l.^l;:\c H. oktobra pa pri blagajni Godbonega doma, dopoldt.e oo ooveinbra v prizor i lo v Ljudskem domu priarčno igro • Hoksd . Igvajo samo priznani igralci. Igra se v nedeljo ob 4 popoldne ponovi. Pred Kobotno predstavo se lx« prosvrtn-. • Stvo spominjalo na dneve zedinjenja Sr>H>v. 11 in Slovencev v skupno Jugoslovansko državo. Darila trajne vrednosti, ki plemenitijo sreč in bogatiio duha' Taka darila so KNJIGE2 Za letos smo pripravili celo vrsto novih mladinskih knjig s slikami: Zet najmlajše abecedne lovce ABC Popoln slovenski abecednik z deloma večbarvnimi slikami. Verzi M. Kunčiča. — Vsaka črka ima svojo sliko in odgovarjajočo pesmico, natisnjeno z velikimi črkami. Otrok se igraje nauči vseh črk! — Din 16'—. Naših malih igra in šport Slikanica z verzi M. Kunčiča. — Celostranske večbarne slike s prizori iz igranja naših malih. Pod vsako sliko po štirje verzi, natisnjeni /. velikimi črkami. — Din 12"—. Mali Pedenfček Prva pravljica, ki jo bodo naši najmlajši lahko samostojno prebrali. Natisnjena je vsa v velikih črkah, tisk je velik in razložen. Tekst krasijo 4 celostranske večbarvne slike. — Din 10. N 0 * 0 Zgodbe ln pravljice za našo mladino Gulllverjeva potovanja Zgodbe, ki smo jih v svojih otroških letih vsi brali žarečih lic! — Štiri celostranske večbarvne slike. — Din 10'—. Robinzon Crusoe V tej okrajšani obliki bo čudovita zgodba Ro-bhisonova primerna, da jo beremo tudi našim najmlajšim. Šliri celostranske večbarvne slike. Din 10'-. Mizica, pogrni sel Prelepa Grimmova pravljica o čudežni mizici, oslu in krepelcu je okrašena s štirimi celostranskimi večbarvnimi slikami. — Din 10'—. N 0 0 Tri pravljične knjige f. Bleglerjeve Pravljični vrtec Vsak snopič ima dve celostranski večbarvni umetniški sliki F. Bleglerjeve.. 1. snopič vsebuje: Svinjski pastir. — Kralj Kozjebradec. Dva brata. — Cena Din 18'—. 2. snopič vsebuje: Snegulčica. Morska deklica. Žabji kralj in železni Jurij. — Din 18'— 3. snopič vsebuje: Sedmero vranov. Palčiča. Princezinja na grahu. — Din 18'—. Stareše mladnske knjige se dobe po izredno znižanih cenah in na obrobe v našh kolekcilah, o katerih Vas bo ooučil naš tutrišnii inserat, v vseh podrobnostih pa bogati, 16 strani obsegatots ilustrirani orosoekt ki izide kot 5.-6. številka „Vestnika Jugoslovanske knjigarne" te dni in se oošl e vsakomur na zahtevo brezplačno! JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V iJUBUANI, Pred Skotilo '•■' V. ' •V-.,,.'"'' TUDI TI SE POSL malih oglasov, o katerih gre glas po Sloveniji, da imajo vselej najpopolnejši uspeli. — Mali oglasi v »Slovencu« so najcenejša in najuspešnejša reklama za vsako stroko trgovine in obrti. MALI OGLASI V malih oglasih velja vsaka beseda Din | ienltovanjskl oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10-—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska 5 mm Visoka petilna vrstico po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba prtloiill znamko. Sv. Miklavž ne pozabi, da dobiš igrače v največji izbiri pri tvrdki F- M. Schmilt Pred Škofijo 2. Ljubljana Lingarjeva 4 Pridi, poglej in prepričaj se! iirnssrrrai 2 kolarska pomočnika takoj sprejmem. Autobus Rojina, Šiška. (b) Kavarna Stritar Vsak večer koncert salonskega orkestra. Odprto do štirih zjutraj, (h) Sprejmem čevljarja prikrojevalca, ki pa mora biti tudi dober modeler. Kranj, poštni predal 13. mmm Agilnega pomočnika mešane stroke sprejmem s 1. januarjem k železni-ni. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki pod -Resen in trezen« 14796 upravi »Slovenca«. (b) Iščem prvovrstnega restavracijskega kuharja ali kuharico, samo za stalno mesto. Ponudbe upravi »Slov.« pod »Pošten« 14650. (b) Pomočnika z gotovino 30.000, iščem za trgovino s špecerijo in mešanim blagom; poznejši prevzem trgovine. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Dvojna protivrednost« št. 14753. (b) Dobro šiviljo samostojno, takoj sprejmem. Naslov v upravi »Šimenca« pod št. 14787. ~ Kontoristinja popolnoma zmožna slov. m nemške korespondence, z navedbo dosedanjih služb, se sprejme v večjo manufakturno trgovino v Ljubljani za popoldansko službo. Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Takojšen nastop« št. 14758. (b) Pisarniško moč zanesljivo in vestno, sprejmem. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki upravi »Slovenca« pod »Podeželska trgovina« št 14794. (b) Agilnega pomočnika z dežele, mešane stroke, sprejmem s 1. januarjem 1936 k manufakturi. Ponudbe s prepisi spričeval in zahtevki pod »Resen in trezen« št. 14795. (b) LEKSIKON MINERVA JE IZŠEL vsled velikega odziva naročnikov V DVOJNEM OBSEGU 54000 raztolmačenih pojmov, 16000 stolpcev, 800 strani, 50 tiskanih pol, 8 zemljevidov, 2297 slik v tekstu in na 38 tabelah, deloma v več barvah Z RAZPOŠILJANJEM SMO PRIČELI Din 300'— proti gotovini Din 360'— na obroke Spretna pletilja se takoj sprejme. F. & M. Rozman, Gosposka ulica 4/1. (b) Denar Posojila na vložne knjižice daje Slovenska banka, Ljubljana, Krekov trg 10. Tinčkove in Tončkove prigode 193. V podzemlje! Prišli so do skrivnostnih vrat, ki so bila zaprta s težkim zapahom. Orjak je odrinil zapah in čudno hladen in s trohnobo prepojen zrak jim je planil nasproti. Našim trem junakom ni bilo nič kaj prijetno pri srcu, ko so prestopili prag neznanega jim podzemlja, čeprav so imeli za vodnika takšnega orjaka, oboroženega z velikanskim mečem. »Meni je tako tesno pri srcu,« je Tonček potožil Tinčku. Tinček pa se je obrnil k Primožku in mu šepnil v uho: »Primožek, ali imaš tomahavk pripravljen? Meni se vse tako zdi, da ga boš kmalu potreboval!« Hranilne f •• ve hnftztce kupite ali prodaste in DOLGOVE pri denarnih zavodih najugodneje poravnate edino potom Bančno kom. zavoda, Maribor Za odgovor 3,— Din v znamkah. Sobe Opremljeno sobo oddam boljšemu gospodu. Jegličeva 7 (p) LEKSIKON ZDRAVJA 6000 člankov z vseh področij medicine, higijene, telesne kulture in kozmetike, z nekaj sto slikami v tekstu in na tabelah in z modelom človeškega telesa, razložljivim na poedine organe JE V DEIU IN IZIDE TOČNO 1. FEBRUARJA 1936 Din 130"— Din 150— ni JSKS, proti predplačilu, plač- UM lOU ljivo mesečno Din 30*- po izdanju Zahtevajte brezplačni Ilustrirani prospekt. dlačljivo v naprej v roku 8 dni LEKSIKON MINERVA „MINERVI" ZALOŽNI KNJIGARNI d. d., Zagreb, Gundullčeva 7 1. PROTI GOTOVINI za ceno Din 300 —. Danes sem Vam nakazal na-plačilo Din 60-—, a ostanek Din 240-— se obvežem plačati v roku 8 dni, nakar prejmem leksikon franko. 2. NA OBROKE za ccno Din 360-—. Danes sem Vam nakazal prvi obrok Din 60 —. Drugi obrok Din 60 — se obvežem plačati v teku 8 dni, nakar prejmem leksikon franko. Ako drugega obroka ne plačam v tem roku, mi poSlJite leksikon naslednjega prvega po povzetju (a doplačilom) drugega obroka Din 60-— in poStnih stroškov. Ostane« Din 240-— se obvežem izplačati po prejemu leksikona v 4 zaporednih mesečnih obrokih po Din 60«—. Za slučaj spora lz tega posla se podvržeta obe stranki postopanju in brezprizivni razsodbi stalnega (izbranega) sodiSča Trgovske-ln-dustrij8ke zbornice in Obrtne zbornice v Zagrebu. LEKSIKON ZDRAVJA vvHINIRVIm ZALOŽNI KNJIGARNI d. d., Zagreb, aundulliava 7 S tem naročam LEKSIKON ZDRAVJA (česar ne Selim, prečrtam): 1. Proti predplačilu v gotovini za Din 130'—, katero svoto sem Vam danes nakazal. Knjigo prejmem po lzd&njn franko. 2. Proti predplačilu na obroke za Din 1B0-—. Danes Vam nakazujem a conto Din 30'—, a ostanek Din 120*— se zavežem Izplačati v mesečnih obrokih po Din 30'—. Knjigo prejmem po izdanju in plačilu (tanko. vaa plaOila bom nakasoval na ček. reč.,,LEKSIKON MINERVA" št. 3740« Ime Poklic..................................................................................Datum............................ Kraj ln natančen naslov........................................................................................ Slovenec 30. XI. 1930. Ime ..... Poklic . .............Datam__________ Kraj ln natančen naslov....................... Slovenec 30. XI. 1935. »MINERVA" založna knjigarna d.d. Zagreb, Gunduličeva 7 Beograd, Kn. Mihajlova 28 Split, Bosanska 10 EZDSSS Stanovanje 2—3 sobno, solnčno, oddam za takoj tik postaje D. M. v Polju. Ant. Polajnar, Polje 60. (č) Velik lokal površina 50 m2 — takoj oddam. Vidovdanska 2. Halo! Spalnice, orehove, imiti-rane 3500 in 3800 Din; korenina, politirane 7000 Din; jedilnice korenina, politirane 5800 Din; kuhinje pleskane 900 Din; otroške postelje, gardero-bin, stojala, damske pisalne mize, fotelje, mize, stole - po zelo nizki ceni Malenšek — Dravlje. pri slepem Janezu. (š) Šivanj« posteljnih odej iz vate, volne in puha. Velika iz bira izgotovljenih odej od 75 Din naprej F. Novak, Maribor. Koroška 8. Objave Pavšič, vabilo je pa pošti 1 4, Loka. (o) Preklic! Podpisana preklicujem trditev, da je g. Humsky Mijo govoril neresnico pred sodiščem in se mu zahvaliuiem, da je odstopil od sodnega postopka. Tržič, dne 30. nov. 1935. Ivana Klobčaver. Nogavice dobite poceni v novi galanterijski trgovini Slavan Ribarič, Maribor, Glavni trg (rotovž). (I) Marelčnožganie, pristno naravni destilat Na debelo in drobno „ALKO" Gosposvetska cesta št. 1.3 dvorišče Kolizeja Redka prilika! Bufet (delikatesa), dobro vpeljan, v centru mesta, na zelo dobrem prostoru, režija majhna, prodam zelo ugodno vsled prezaposlenosti, ker imam dve obrti. Posredovalci izključeni. Spasa Stefanovič, Zagreb, Dežmanova 1- (lj Nogavice, rokavice io pletenine Vam nudi v veliki izberi najugodneje in naiceneie tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica in Stari trg. (1) »Kraljica peči« patentirana peč za premog ali drva, ki pri enkratnem polnenju gori ves dan, se dobi v železnim A. Semenič in drug, Ljubljana, Miklošičeva 15 Mlin na tri pare kamnov, na električni pogon, 14 HP, skoraj nov, v dobrem stanju, zelo poceni naprodaj. Jože Vidmar, Ambrus, p. Zagradec — Stična. (1) Posebno velika izbira Hubertus-plaščev in zimskih sukenj poceni pri Preskerju, Sv. Petra c. 14. Sukanec vrvice, igle vseh vrst — dobite v novi trgovini Slavan Ribarič, Maribor, Glavni trg (rotovž). (I) I Automotor Fiat 501 I zamenjam za kakršenkoli les. — Autobus Rojina, Šiška. (() ČITAJTF IN ŠIRITE »SLOVENCA« Berite