Kmet in ustava Pie: Franci Rozman V nedeljo, 23. septembra je bila v Vodi-cah javna razprava o novi zvezni in republi-ki ustavi, ki sta jo pripravila obinska kon-ferenca SZDL in sekcija za kmetijstvo in gozdarstvo. Uvod v razpravo je podal ing. Ivan Kukovec, sekretar sekretariata za samouprav-Jjanje pri republikem svetu Zveze sindikatov Slovenije. V ivahni razpravi je bilo nato po-udarjeno, da se obani vse premalo zavedajo pomembnosti pravic in dolnosti, ki jih pri-dobivajo z novo ustavo. Predvsem bo treba dvignrti zavest obanov, je menil eden od udeleencev razprave. V novi ustavi je dana prednost zadovoljevanju skupnih potreb interesov in bo potreben veji ut solidar-nosti in usklajevanja skupnih interesov, e zlasti tistega dela obanov, ki delajo z lastni-rrti proizvajalnimi sredstvi. Pohvalno je, da je prvi v ustavo vneen izraz kmet. Doloilo 68. lena zvezne usta-ve o zemljikem maksimumu je sprio so-dobne tehnologije malce zastarelo. Nespre-jemljivo je dejstvo, da je v Sloveniji vse ve neobdelane zerralje, po drugi strami pa uvaa-mo za dragocene devize kmetijske pridelke. Zato bo treba pohiteti z izvajanjem sloven-skega zakona o zemljiih, da bomo prepre-ili e vejo kodo zaradi neobdelanih povr-in in obenem zagotovili dovolj hrane. V in-teresu veje kmetijske proizvodnje in s ci-ljem, da bi imprej izenaili poloaj kmeta z drugimi delavoi, bo nujno v ustavi postav-Ijena naela o usklajevanju razmerij na trgu, o svobodni menjavi blaga in sodelovanju, proizvodnih in trgovskih organizacij uzako-niti. Nadalje je v 15. lenu zvezne ustave do-loilo, da je ustvarjeni dohodek, kot rezultat zdruenega dela in sredstev, odvisen od delo-vanja trnih zakonitosti. Vsi pa vemo, da to naelo ne bo mogoe dosledno izvajati. Ustav-na dopolnila so za te primere dopuala mo-nost kompenzacije, nova ustava pa tega ne predvideva, eprav bi takna reitev bila e vekrat opraviljiva.