Etnolog 17 (2007)
OTROK IN PLESNO IZRO^ILO
Bojan Knifi c, Metka Knifi c
43
IZVLEČEK
V zadnjih dveh desetletjih se je bistveno spremenilo delovanje otro{kih folklornih skupin, ki niso
ve~ neme posnemovalke odraslih, temve~ ustvarjajo svoj program, primeren razli~nim starostnim
stopnjam otrok. Vodje folklornih skupin in u~itelji naj bi po ustreznih metodi~nih postopkih
plesno izro~ilo posredovali otrokom, saj je njihova naloga, da usposobijo otroke za prihodnost
in jim dajo ustrezna znanja. Z odgovornim odnosom do plesnega izro~ila in vklju~evanjem
njegovih prvin v pred{olske in {olske programe bomo znali vrednotiti in ohranjati kulturno
dedi{~ino na{im zanamcem.
Ključne besede: otrok, plesno izro~ilo, ples, folklorna skupina, vzgoja in izobra`evanje
ABSTRACT
The activities of children’s folklore groups have changed considerably in the past two decades
as they are no longer passive imitators of adult groups, but create their own repertoires, adapted
to different age groups. The directors of folklore groups and teachers should mediate the dance
heritage to the children through suitable methodology procedures, as it is their task to train
children for the future and provide them with appropriate knowledge and skills. A responsible
attitude to the dance heritage and the introduction of its elements in pre-school and school
curricula will contribute to our appreciation of the cultural heritage and its preservation for
future generations.
Key words: child, dance heritage, dance, folklore group, education
Otroci se v vseh starostnih obdobjih, še zlasti pa v najzgodnejšem veliko in radi gibajo. Gib jim predstavlja osnovo sporazumevanja, tesno je povezan z igro in pomembno vpliva na vključevanje posameznika v družbeno okolje. Gib, ki pri mlajšem otroku nadomešča, pri starejšem pa dopolnjuje verbalno komunikacijo, se ob ustreznih okoliščinah razvije v umetniško ustvarjanje, tudi v ples, ki ga ne smemo razumeti zgolj kot obliko estetskega izražanja oziroma kot obliko podedovanega ali priučenega gibnega izraza, ampak moramo v njem spoznavali tudi otrokov odnos do okolja, njegovo dojemanje sveta, notranjo izpoved in drugo. Na odzive okolja so otroci pri svojem ustvarjanju zelo občutljivi - tako pri gibnem kot pri izražanju drugačne vrste. Posebno zadovoljni so, če jih je kdo pripravljen pogledati in jim vlivali novih vzpodbud za njihovo
Bojan Knifi c, Metka Knifi c
izra`anje. ^e v svojem najbli`jem okolju (doma, v vrtcu, {oli) ne dobijo priznanja, se za~no s svojo ustvarjalnostjo umikati, saj se moramo zavedati, da je vsak otrok lahko uspe{en – toliko bolj, ~e mu omogo~amo veliko lastnega izra`anja in preizku{anja (Glogovec, Lepi~nik - Vodopivec in Vonta 1993: 33). Izku{nje ka`ejo, da otroka v pred{olski in {olski dobi nikoli ne moremo in ne smemo ozna~iti za nesposobnega pri plesu in pri drugem gibnem ustvarjanju. Vsako ~lovekovo gibanje namre~ izvira iz telesne zgradbe, gibnih zmo`nosti ter telesnih, ~ustvenih in domi{ljijskih potreb po izra`anju in komuniciranju (Vogelnik 1993: 4), podlago temu pa predstavljajo podedovani vzorci vedenja, ki se jim pridru`ujejo so~asni in od kulturnega okolja odvisni vzori.
Ta, morda nekoliko (pre)dolga uvodna misel navidezno ne zadeva vpra{anj
etnologije. Ali pa~? Aplikativna etnologija/kulturna antropologija, ki predstavlja vez med
44
znanostjo in `ivljenjem, pri ~emer etnologi znanstvena spoznanja prena{ajo med ljudi
oziroma jih uporabljajo v vsakdanji praksi, mora pozornost posve~ati tudi prena{anju
plesnega izro~ila v sodobnost in s posebnim posluhom prena{anju plesnega izro~ila na
otroke. To podro~je je zaradi nekaterih odprtih vpra{anj, na katera nimamo jasnih in
nedvomljivih odgovorov, pogosto postavljeno na obrobje znanstvenih zanimanj, tako
kot so bila do nedavnega ob redkih izjemah na obrobje zanimanj etnologije/kulturne
antropologije postavljena druga z `ivljenjem otrok povezana vpra{anja. Aplikativna
etnologija pa vendarle izro~ilu odraslih, ki ga v primerni obliki lahko prena{amo na
otroke, in izro~ilu otrok, ki v dana{njem ~asu lahko dobi nov pomen, ponuja vrsto
mo`nosti, saj je potrebno na~rtovanje sodobnega na~ina `ivljenja in nekdanjo kulturno
ustvarjalnost in z njo dedi{~ino razumeti ne le kot obliko preteklosti, “ampak predvsem
kot oblike sedanjosti in sodobnosti z razse`nostjo zgodovine” (Bogataj 1992: 12).
Pripovedno izro~ilo, ki pri~a, da naj bi morda Slovence nau~ile plesati vile (Kropej 2002: 137–138), dopolnimo z resnej{o opredelitvijo slovenskega ljudskega plesa, v katerem se “odkriva gibna izraznost Slovenca, njegov zna~aj in temperament, njegova ustvarjalnost” (Ramov{ 1994: 43). Po Ramov{u so ljudski plesi tisti, ki so bili mno`i~no raz{irjeni v dolo~enem preteklem obdobju med naj{ir{o plastjo prebivalstva. Ni jih mo`no povsem ~asovno opredeliti, izvirajo iz podedovanega izro~ila, ves ~as so se spreminjali in prilagajali. Prvenstveno so bili namenjeni zabavi in so ~loveka spremljali v delovnih in prazni~nih dneh ter predstavljali sestavni del {eg in obrednih dejanj (1994: 43). @iveli so plesi, ob katerih so se zabavali in gibno izra`ali odrasli, `ivelo pa je tudi posebno otro{ko gibno-plesno izro~ilo, ki so ga otroci ohranili in prena{ali naprej z vsem, kar se je spotoma vanj nalagalo bodisi spontano ali s posegi odraslih (Ramov{ 1991: 127). V sistemu izbire ustreznih sestavin v procesu vzgoje in izobra`evanja ob~utimo pomanjkanje prisotnosti ljudskih gibnih prvin, saj u~enci v u~nem procesu sorazmerno pogosto spoznavajo posamezne prvine ljudskega izro~ila (kot npr.: ljudske pesmi, iz{tevanke, {ege), redkeje pa se seznanjajo z ljudskimi plesi. Pritrdimo lahko razmi{ljanju, ki ga je k razpravi o ljudskem plesu v osnovni {oli pred dobrim desetletjem zapisal Ramov{: “Ljudski ples je del kulturne dedi{~ine, zato se zdi primerno, da ga kot posebno vrednoto spozna tudi mlad ~lovek” (1994: 43).
Jasna delitev plesnega izro~ila na izro~ilo, ki bi pripadalo otrokom, in izro~ilom, ki bi ga poznali zgolj odrasli, je nemogo~a, saj je vedno prihajalo do prehajanj. Plese,
Otrok in plesno izro~ilo
ki so bili prvenstveno namenjeni zabavi odraslim1, so plesali tudi otroci (~e so bili leti na plesni zabavi odraslih prisotni, oz. so se plesno zabavo odraslih igrali), plese, ki jih uvr{~amo med otro{ke2, pa so ob otrocih plesali tudi odrasli, ~e je {lo za skupno dru`enje (~e je bilo za izvedbo plesne igre potrebnih ve~ oseb, kot je bilo otrok; ~e so odrasli pazili otroke …). Pravzaprav je razlika med “otro{kimi” in “odraslimi” plesi ta, da se prvi niso izvajali brez otrok, drugi pa se razen izjemoma niso plesali, ~e poleg
ni bilo odraslih.3
Ljudski plesi ob nekaterih izjemah (npr. val~ek in polka) danes najintenzivneje `ivijo v folklornih skupinah, pri katerih gre po eni strani za ohranjanje plesnega izro~ila po drugi pa za njegovo poustvarjanje. Folklorne skupine namre~ ljudske plese jemljejo kot osnovo odrskega izra`anja, njihov temeljni cilj pa je o`ivljanje in odrsko prikazovanje `e pozabljenega plesnega, glasbenega (vokalnega in in{trumentalnega) izro~ila ter z njim povezanih {eg in navad, obla~ilne dedi{~ine ter nekaterih drugih iz izro~ila vzetih prvin. Otroci so s plesnim izro~ilom aktivno povezani preko otro{kih folklornih skupin in folklornih kro`kov, preko redne {olske (in neobvezne pred{olske) vzgoje in izobra`evanja ter preko neposrednega prenosa starej{e na mlaj{o generacijo.
Otro{ke folklorne skupine in/ali otro{ki folklorni kro`ki
Otro{ke folklorne skupine zdru`ujejo otroke v starosti od 4 do 14 let in sestavljajo programe, v katerih otro{ko izro~ilo zdru`ujejo z ljudskimi plesi odraslih. V ospredje postavljajo otro{ko igro, ki jo v odrsko prirejeni obliki povezujejo s poenostavljenimi ljudskimi plesi, ljudsko pesmijo ter posameznimi drugimi prvinami, ki pri~ajo o `ivljenju otrok v preteklosti. V svoje programe vklju~ujejo godce na razli~nih glasbilih, ki so lahko stari enako kot sicer sodelujo~i otroci, pogosto pa so to tudi odrasle osebe. Ve~ina dana{njih otro{kih skupin s folklornimi kostumi sku{a ponazarjati obla~enje otrok v 19. ali v za~etku 20. stoletja, narejeni pa so na podlagi bolj ali manj temeljitih raziskav preteklih na~inov obla~enja. Nekaj skupin nastopa v stereotipiziranih razli~icah tako imenovanih narodnih no{, nekaj pa je tudi takih, ki se ne kostumira in nastopa v obla~ilih, krojenih po so~asni modi (predvsem skupine, ki si ustreznih kostumov {e niso zagotovile). [tevilo deklic, ki sodeluje v skupinah, je bistveno ve~je kot {tevilo de~kov.
Prve otro{ke folklorne skupine so bile predvsem plesne, torej skupine otrok, ki so sku{ale ~im bolj dostojno posnemati po~etje odraslih. Zato so njihovi ~lani plesali deloma poenostavljene plese odraslih, bili so oble~eni v kostume, ki so predstavljali pravzaprav pomanj{ane in deloma poenostavljene oblike kostumov odraslih folklornih
1 Osnovni tipi teh plesov, vklju~no s {tevilnimi razli~icami, ki so bile na Slovenskem do pojava mno`i~ne oz. popularne kulture poznani (in raziskani), so objavljeni v sedmih knjigah Mirka Ramov{a Polka je ukazana, Plesno izro~ilo na Slovenskem, ki jih je izdala Zalo`ba Kres (Gorenjska, Dolenjska, Notranjska, 1992; Bela Krajina in Kostel, 1995; Prekmurje in Porabje, 1996; Vzhodna {tajerska, 1997; Od Slovenske Istre do Trente – 1. del, 1998; Od Slovenske Istre do Trente – 2. del, 1999; Koro{ka in zahodna {tajerska, 2000). Razen osmih plesov, ki so bili objavljeni v prvi knjigi, so to plesi, ki so jih prvenstveno plesali odrasli.
2 Npr.: Bela, bela lilija, Ringa, ringa raja, Trden most …
3 V skupnem plesanju otrok in odraslih je posebno zanimiva Rezija, kjer “otroci ple{ejo enako kot odrasli in so prav tako ve{~i plesalci” (Ramov{ 1991: 127).
Bojan Knifi c, Metka Knifi c
Deklici otro{ke folklorne skupine Vrtca Vrtiljak iz Maribora pri igri s pun~ko iz cunj na regijskem sre~anju otro{kih folklornih skupin v Mariboru. Foto: Janez Er`en, maj 2006
skupin, pogosto so plesale deloma prirejene odrske postavitve odraslih skupin ter se v vseh pogledih odmikale od `ivega muzeja oz. gledali{~a zgodovine, ki danes predstavlja enega od ciljev delovanja folklornih skupin.4 ^e naj bi otro{ke folklorne skupine sledile na~elom `ivega muzeja oz. gledali{~a zgodovine, bi se morale ukvarjati izklju~no z otro{kim izro~ilom – torej z otro{kimi igrami, otro{kimi plesi, otro{kimi pesmimi, s kostumi pa bi morale ponazarjati obla~enje otrok v ~asih, ko so bile te igre `ive. @ivemu muzeju se niso pribli`evale niti skupine, ki so ob~asno bolj za potrebe priprave programov {olskih proslav kot zaradi ~esar drugega nastajale na osnovnih {olah. Otroci so se v njih u~ili preprostej{e plese (priro~na so bila zlasti belokranjska kola). Kljub ve~ji preprostosti je tudi tu {lo za umetno in dokaj nekriti~no prena{anje izro~ila odraslih na otroke, pa ~eprav naj bi bilo ob koncu sedemdesetih let 20. stoletja `e znano naslednje stali{~e: “Vsi smo si enotni, da naj otroci ne posnemajo odraslih. Ustvarijo naj si skupaj s svojimi mentorji svoj lasten izraz, ki naj temelji na igricah in plesih, ki so tej razvojni stopnji primerni” (Ravnikar 1980: 31).
V osemdesetih letih 20. stoletja je pri{lo v delovanju otro{kih folklornih skupin do precej{njega preobrata, in sicer glede sestave programa; sprva predvsem na {olah in {ele kasneje v dru{tvih. Nekaj poskusov, da bi otro{ke igre vpletli v programe otro{kih folklornih skupin, je bilo `e v zgodnej{ih letih delovanja le-teh, vendar je bil ples odraslih vedno v ospredju, igra pa je predstavljala le dodatek ali nadomestek zahtevnej{ih prvin
4 Izraz `ivi muzej oz. gledali{~e zgodovine se na Slovenskem pojavi v osemdesetih letih 20. stoletja, ozna~uje “`ivo predstavitev ali izvedbo pri~evanj o kulturah in na~inih `ivljenja” (Bogataj 2004: 722–723) in je na ve~ mestih, kjer prihaja do predstavljanja duhovnega izro~ila, uporabljen v delu Sto sre~anj z dedi{~ino (Bogataj 1992).
Otrok in plesno izro~ilo
Fantje otro{ke folklorne skupine Adle{i~i iz Podru`ni~ne osnovne {ole Loka ^rnomelj pri prikazu
igre na odru na regijskem sre~anju otro{kih folklornih skupin v [martnem pri Litiji.
Foto: Janez Er`en, maj 2006
v odrskih postavitvah. Preobrat je po tujih zgledih in doma~ih vzpodbudah spro`ila Ne`ka Lubej, u~iteljica razrednega pouka iz Maribora, ki je v program bistveno bolj prodorno kot njeni predhodniki za~ela vna{ati otro{ke igre in otro{ko izro~ilo – tudi {ege in navade, pri katerih so sodelovali otroci.5 Otro{ke folklorne skupine, tako tiste, ki so delovale na {olah in v vrtcih, kot tudi tiste, ki so delovale v dru{tvih, so s tem za~ele bolj dosledno opravljati funkcijo `ivega muzeja oz. gledali{~a zgodovine. Podobno, kot odrasle folklorne skupine predstavljajo izro~ilo odraslih, so otro{ke folklorne skupine za~ele predstavljati izro~ilo otrok. Na odru so za~ele delovati podobno, kot delujejo muzeji v svojih prostorih. Folklorne skupine se namre~ osredoto~ajo predvsem na prikazovanje duhovnega izro~ila – torej nesnovne dedi{~ine (~eprav s kostumi, in{trumenti, rekviziti … to podro~je presegajo), muzeji pa predstavljajo predvsem snovno dedi{~ino (~eprav tudi ti s predmeti opozarjajo na duhovno plat preteklosti).
A otro{ke folklorne skupine niso ostale zgolj pri otro{kih igrah in poustvarjanju otro{kega izro~ila. Deloma je temu botrovala sorazmerno skromna raziskanost terena (kar se ti~e otro{kega izro~ila in zlasti kar se ti~e starej{ih obdobij), deloma potreba po vzgoji plesno usposobljenega kadra za odrasle folklorne skupine, deloma zaradi nepoznavanja otro{kega izro~ila, pa tudi zaradi potrebe po sestavljanju pestrih in zanimivih programov,
5 Gradivo za odrske postavitve je jemala iz svojih spominov na otro{tvo, prebirala je tovrstne vire in literaturo, v povezavi z Marijo Makarovi~ je poustvarila na~ine obla~enja otrok v za~etku 20. stoletja in kar je morda {e najpomembnej{e, imela je znanje, voljo in vpliv, da je izku{nje, ki si jih je pridobila ob delu s svojo skupino, prenesla na {tevilne vodje otro{kih folklornih skupin, ki so novi usmeritvi sledili. Otroci v folklornih skupinah niso bili ve~ pomanj{ani odrasli, ampak otroci, s ~imer je bil narejen najve~ji premik v delovanju otro{kih folklornih skupin.
Bojan Knifi c, Metka Knifi c
Deklica in de~ek iz otro{ke folklorne skupine Osnovne {ole Gustava [iliha Velenje na regijskem sre~anju otro{kih folklornih skupin v [martnem pri Slovenj Gradcu. Foto: Janez Er`en, maj 2007
ki bi zadovoljili pri~akovanja star{ev sodelujo~ih otrok in pri~akovanja drugih obiskovalcev prireditev, na katerih skupine svoje delo postavljajo na ogled.
Mirko Ramov{ je v devetdesetih letih 20. stoletja zagovarjal stali{~e, da najprimernej{o obliko vklju~evanja ljudskega plesa v vzgojno-izobra`evalni proces predstavlja folklorni kro`ek, znotraj katerega bi morali u~enci spoznavati plese, pesmi, {ege, pripovedke, narodopisne zna~ilnosti ipd. izklju~no sebi v veselje in razvedrilo (1994: 45). S tem je nakazal razmejitev, ki je aktualna {e v dana{njih razmi{ljanjih o prena{anju ljudskega plesa in drugega izro~ila na otroke, in sicer razmejitev v delovanju otro{kih folklornih skupin in folklornih kro`kov. Prve naj bi, kot je bilo omenjeno `e zgoraj, skrbele za odrsko prikazovanje otro{kega izro~ila, ki bi ga po potrebah in zmo`nostih otrok povezovale s prilagojenimi plesi odraslih, drugi pa naj bi poskrbeli zlasti za to, da bodo otroci seznanjeni z izro~ilom otrok in z izro~ilom odraslih. Cilj folklornih kro`kov, niti obstranski, naj ne bi bil predstavljanje ljudskega izro~ila ob~instvu, temve~ naj bi bil usmerjen v spoznavanje ljudskega izro~ila in v iskanje poti za njegovo vklju~itev v sodobno `ivljenje. Gre torej za predlagano delitev otro{kih skupin na tiste, katerih cilj je seznanjanje otrok z izro~ilom – z izro~ilom odraslih in z izro~ilom otrok, in na tiste, katerih cilj je nastopanje (tudi v funkciji `ivega muzeja). A tudi pri slednjih ne gre zgolj za `iv muzej. Otro{ke folklorne skupine se v zadnjih letih podobno kot odrasle lotevajo tudi prikaza abstraktnih vsebin, oz. izro~ilo interpretirajo bolj, kot bi pri~akovali, se s tem odmikajo od `ivega muzeja, vendar ne nujno v {kodo folklorne dejavnosti. Mnogokrat gre pri programih otro{kih folklornih skupin za nadgradnjo izro~ila, pri ~emer motivi vzeti iz preteklosti (tudi motivi pravljic, povedk, pripovednih pesmi …) predstavljajo osnovo sodobni ustvarjalnosti. Prav je, da folklorne skupine poustvarjalno predstavljajo `ivljenje, kakr{no je bilo, prav pa je tudi, da odpirajo nova aktualna vpra{anja in izro~ilu dajo sodoben pridih – slednjemu se tako ali tako ne morejo izogniti.
Otrok in plesno izro~ilo
Plesno izro~ilo v rednih osnovno{olskih programih
A karkoli o omenjenih dveh oblikah prena{anja izro~ila na otroke zapi{eva, {e
vedno ostaja neizpodbitno dejstvo, da niti v folklorni kro`ek in niti v folklorno skupno
niso vklju~eni vsi otroci, prav za vse pa bi bilo prav, da so z izro~ilom seznanjeni. Zato
se kot sprejemljiva oblika prena{anja izro~ila na otroke ponuja mo`nost vklju~evanja
izro~ila v pred{olsko in redno {olsko izobra`evanje. Znanja, pridobljena s spoznavanjem
plesnega izro~ila, omogo~ajo otrokom kriti~no razsojanje in la`je razumevanje podobnih
kulturnih pojavov, zaradi ~esar se vklju~evanje vsekakor zdi smiselno, saj tudi v Zakonu o
osnovni {oli pi{e, da je za otrokov razvoj pomembno “pridobivanje splo{nih in uporabnih
znanj, ki omogo~ajo samostojno, u~inkovito in ustvarjalno {olanje z dru`benim in
naravnim okoljem in razvijanje kriti~ne mo~i razsojanja” (Zakon 2001: 5). Samostojnosti
49 se u~enci pri spoznavanju ljudskega plesa nau~ijo tako, da posamezne prvine prena{ajo
drug na drugega in se u~ijo samostojnega izvajanja. S pomo~jo predhodnih izku{enj
ali na podlagi novo pridobljenih znanj otroci prvine izro~ila poustvarjajo v oblikah, ki
so blizu nekdanji podobi, in v sodobnej{ih izvedbah, ki se od izro~ila odmikajo, so pa
bli`je dana{njemu dojemanju izro~ila.
V u~nem procesu lahko plesno izro~ilo odigra pomembno vlogo, potrebno pa je upo{tevati razli~ne dejavnike, ki vplivajo na otrokovo dojemanje tega podro~ja. Strokovne objave o plesnem izro~ilu vsekakor ne moremo v nespremenjeni podobi posredovati otrokom, saj so zaradi znanstvenega pristopa pogosto celo za u~itelje, kaj {ele za otroke nesprejemljive, niti ne smemo v nespremenjeni obliki posredovati plesnega izro~ila odraslih, kajti otroci psihofi zi~no niso sposobni ljudski ples odraslih dojemati enako kot odrasli. Potrebne so prilagoditve, s katerimi po eni strani preoblikujemo izro~ilo, po drugi strani pa s tem sploh omogo~imo, da ga otrok v njem ustrezni obliki lahko dojame in sprejme. Prilagoditve so torej potrebne, niso pa vedno najbolj posre~ene – zlasti takrat, ko so oblikovane zaradi potrebe po pestrosti in atraktivnosti, namesto zaradi potrebe po poenostavitvi in prilagoditvi psihofi zi~nemu stanju otrok.
Sredi osemdesetih let prej{njega stoletja je Ramov{ pisal o tem, da je ljudsko izro~ilo v vzgojo in izobra`evanje premalo vklju~eno in da bi moralo biti pravzaprav temeljno izhodi{~e pri spoznavanju kulturne zgodovine lastnega naroda (1984: 24), ter sredi devetdesetih predlagal vklju~itev ljudskih plesov v redni u~ni program pri glasbeni vzgoji, telesni vzgoji in sloven{~ini. U~itelj bi moral sam presoditi, kateri plesi so primerni za posamezne otrokove razvojne stopnje, za njihove sposobnosti in zrelost, predlagal pa je tudi nekaj primerov (Ramov{ 1994: 43).
@e mnogo let je minilo od prvih nasprotovanj, da pribli`evanje ljudskih plesov otrokom ostaja na ravni, ~e{ kako so “ti otroci oble~eni v ’narodne no{e’ sr~kani”. Da prikazovanje ljudskih plesov ob~instvu ne sme biti kon~ni cilj vseh prizadevanj, je danes jasno ve~ini, ki se s tem ukvarja, a `al ne vsem. “Na{a glavna naloga naj bo seznaniti otroka z osnovnimi gibnimi elementi, katere sre~ujemo tudi v ljudskih plesih, in z njimi pripraviti otroka za poznej{e sprejemanje bolj zahtevnih ljudskih plesov” (Krsti~ 1979: 15) je ena od misli, ki ji kljub skoraj tridesetletnemu ~asovnemu odmiku {e danes lahko pritrdimo in hkrati dodamo, da je cilj {e mnogo {ir{i.
Bojan Knifi c, Metka Knifi c
Kakovostno delo pa zahteva dobro poznavanje plesne tehnike in metodike u~enja ljudskega plesa. Ko so v sedemdesetih letih 20. stoletja vklju~evali prvine ljudskega izro~ila v {ole u~itelji (ti so ljudske plese spoznavali ve~inoma preko odraslih folklornih skupin), pogosto kot izven{olsko dejavnost, so v programe obi~ajno vklju~evali tisto, kar so se nau~ili pri odrasli skupini. A otrok na zgodnji stopnji razvoja psihofi zi~no {e ni zrel za dojemanje plesov odraslih (Ravnikar 1979: 19), zato so bili programi tak{nih skupin obi~ajno izmali~eni in nevzgojni (napa~no vzgajajo otroke in ob~instvo, ki programe spremlja). V skupinah niso u~ili otro{kih iger niti niso svojih ~lanov seznanjali z vlogo otrok pri nekdanjih {egah, pa~ pa so otrokom vsiljevali nekaj tujega, ~esar ti niso mogli do`ivljati – vsaj ne tako, kot bi bilo potrebno. Mnenja ljudi, ki so tedaj usmerjali tovrstne aktivnosti, so bila deljena, saj so bili nekateri proti kakr{nemu koli vklju~evanju otrok v folklorno dejavnost, drugi pa so zahtevali, da se otroku posredujejo tiste oblike, ki ustrezajo njegovi razvojni stopnji. Strokovni organ Zveze kulturnih organizacij Slovenije, ki je bdel nad delom folklornih skupin, posredno pa tudi nad vklju~evanjem ljudskega plesa v vzgojno-izobra`evalni proces, se je ob koncu sedemdesetih odlo~il za drugi koncept – “dati otroku to, kar je otrokovega, in prepre~evati posnemanje odraslih” (Ravnikar 1979: 19). Tedanja Zveza kulturnih organizacij Slovenije si je s pripravo izobra`evanj in izdajo priro~nikov kot cilj zadala strokovno usmerjanje tovrstnih dejavnosti (Ravnikar 1979: 19–21), danes pa ob podpori sodelavcev Glasbenonarodopisnega in{tituta, Slovenskega etnografskega muzeja in drugih za ustrezno usmerjanje vodij otro{kih folklornih skupin in folklornih kro`kov ter za ustrezno strokovno izpolnjevanje u~iteljev skrbi Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti, deloma tudi Fakulteta za {port in Zavod za {olstvo.
Ker ljudski ples predstavlja vez med dru`abnim in umetni{kim (po svoji funkciji je eno in drugo), so njegove preproste oblike most k osvajanju te`jih prvin plesa in pomo~ pri doseganju telesne spro{~enosti plesno {e neosve{~enega mladega ~loveka (Ramov{ 1984: 24).
Ljudski ples `e sam po sebi ponuja vrsto mo`nosti za ustvarjalnost in poustvarjalnost, spodbujanje ustvarjalnosti pa pomeni usmerjati aktivnost v iskanje novih, izvirnih, neobi~ajnih, nepri~akovanih, duhovitih zamisli, oziroma iskanje otrokovih reakcij v dani situaciji (Krofl i~ in Gobec 1989: 33). Pri ustvarjanju z gibanjem gre za spodbujanje ustvarjalnega mi{ljenja, izrazno sredstvo je ~lovekov gib, ta pa je svobodna simboli~na oblika, dinami~na podoba, iluzija, ki izra`a ideje emocij in nastane z izlo~evanjem nebistvenega in z osredoto~enjem na bistveno. Ustvarjalni gib kot umetni{ko izrazno sredstvo postane sredstvo izra`anja u~nih vsebin, kjer se povezujeta formalno-logi~ni in analiti~ni pristop na eni strani in intuitivni, sinteti~ni na drugi (Langer in Fejnberg, po Krofl i~ 1992: 270–271).
Plesno opismenjevanje
Ko telo fi zi~no raste, se razvijajo vse telesne funkcije, gibanje pa pospe{uje razvoj, zaradi ~esar vsak otrok ~uti potrebo, da to po~ne. Gibanje je ena osnovnih otrokovih potreb, ki je nujna za pridobivanje in izra`anje ob~utij, spoznanj, razpolo`enj, ~ustev. Je sredstvo samozavedanja in naraven na~in izra`anja in ima velik pomen v razvoju
Otrok in plesno izro~ilo
mi{ljenja, saj se s pomo~jo gibanja otrok tudi u~i in mnogo nau~i. Poleg tega gibanje
spodbuja domi{ljijo in ustvarjalnost (Schmidt 2002: bns).
Naloga etnologov, ki poznajo plesno izro~ilo, je, da svoje znanje posredujejo ljudem,
ki se z vzgojo in izobra`evanjem ukvarjajo, naloga vzgojiteljev, u~iteljev in (morda na
prvem mestu) star{ev pa je, da izkoristijo vse otrokove zmo`nosti in jim omogo~ijo, da
bodo v vrtcu ({oli, na dvori{~u) u`ivali, ljudski ples vzljubili, se sprostili in se nau~ili
spoznavanja in sprejemanja lastnega gibanja in gibanja drugih. In nenazadnje, da
bodo znali gib povezati z glasbo, ki na nek na~in omejuje izraznost, po drugi strani pa
ponuja nove mo`nosti ustvarjanja in umetni{kega izra`anja. Ukvarjanje z glasbo ne le
pri otrocih, temve~ nasploh izbolj{uje, vzdr`uje in vra~a dobro po~utje ter zadovoljuje
mentalne, ~ustvene, dru`bene in telesne potrebe (Slosar 1992: 309).
51 Otro{ka igra ponuja vrsto mo`nosti za u~enje glasbe, plesa, govora ipd. Otro{ke
igre dopolnjujejo {olsko delo, so dodatek, ki raz{irja otrokovo obzorje z umetni{kimi
spoznanji, raz{irja krog zanimanj, oblikuje nazor, razvija smisel za lepoto in razvija
otrokove fi zi~ne sposobnosti (Keszler 1979: 23). Obstajajo pravzaprav ljudske otro{ke
plesne igre, v katerih se prepletajo gibne in pevske (ali govorne) prvine z otro{ko
potrebo po izbiranju, pri katerih se je otrok u~il in uril motori~ne in umske sposobnosti.
“V otrokovi igri odseva njegovo do`ivljanje in posnemanje okolja, materialnega in
duhovnega sveta odraslih” (Ramov{ 1991: 127), obenem pa se v otro{kih igrah skrivajo
preostanki nekdanjih obredov in plesov odraslih.
^e `elimo, da se bo otrok zmo`en plesno izra`ati, ga je potrebno plesno opismeniti. ^love{ko telo je ustvarjeno za gibanje (Vogelnik 1993: 5) in v otroku `ivi neka notranja potreba po plesni ustvarjalnosti, a brez ustrezne vzgoje nikakor ne moremo pri~akovati, da bo z gibom znal izraziti tisto, kar bi `elel (Otrin 2000: 3). Vsem nam je najbr` jasno, da se otrok brez pomo~i drugih ne bo nau~il brati in pisati, in jasno nam mora biti tudi to, da se brez pomo~i okolice ne bo nau~il plesati. Tako kot na vseh podro~jih u~enja je tudi na plesnem potrebno pripraviti kakovostno podlago, ki bo kot trden temelj slu`ila nadaljnji nadgradnji.
Pou~evanje plesa je druga~no od “klasi~nega” pou~evanja, ki se obi~ajno izvaja pri rednem osnovno{olskem pouku, pri katerem so pomembna predvsem sporo~ila, ki jih otroci pridobijo s poslu{anjem, opazovanjem, branjem, opisovanjem .... V u~enje plesa je vpeto ve~ neverbalne komunikacije, saj je pri spoznavanju plesnih prvin bistveno kakovostno spremljanje in posnemanje gibanja. Ob dobrih metodi~nih izhodi{~ih, v okviru katerih najprej oblikujemo ob~utek za te`nostni in glasbeni ritem (Otrin 2000: 6), otroci znanje pridobivajo in nadgrajujejo. Pri tem moramo biti plesni u~itelji previdni, saj moramo skrbeti, da je pridobivanje znanja zanimivo in hkrati pou~no. Na{e osnovno izhodi{~e je: Ne u~imo posameznih plesov, ampak u~imo, kako plesati – kako se ob glasbi izraziti z gibom! (Otrin 2000: 6; Vogelnik 1993: 6). Gibanje je pomembno za otrokovo razvijanje celovite osebnosti in gib je izrazno sredstvo plesne vzgoje, ki nedvomno sodi med podro~ja estetske vzgoje. Neubauer celo pravi, da gib naredi ~loveka (2001: 7).
Pri u~enju ljudskega plesa je na za~etku potrebno najprej izbrati ustrezen ples, ki bo po obliki preprost in po vsebini blizu otrokom, zahtevnej{e plese pa je potrebno raz~leniti na manj{e enote in vsako od teh enot po ustreznih metodi~nih postopkih
Bojan Knifi c, Metka Knifi c
dodobra nau~iti. Za~eti je potrebno z enostavnim obrazcem, ki se mu potem kasneje dodajajo nove gibne prvine ter ritmi~no in gibalno zahtevnej{e plesne prvine. Otrok se ne sme dolgo~asiti pri ponavljanju tehni~nih vaj (torej pri plesnem opismenjevanju), zato naj si u~itelj izmi{ljuje privla~ne gibe, dolo~ene stvari opisuje, doda ritmi~no spremljavo, glas, zvok …, otroci pa ob tem sodelujejo z ’lastnimi in{trumenti’ (roke, dlani, noge, glava …) in glasom ({epetanje, kriki …). Ure naj se po te`avnosti in glede natan~nosti izvedbe stopnjujejo, da zaznamo napredovanje posameznih otrok in celotne skupine.6 Julijan Strajnar se je pred skoraj tremi desetletji odlo~no uprl trditvi, da bi bilo potrebno dolo~iti ljudske plese, ki bi bili primerni dolo~eni starosti otrok. Po njegovem mnenju naj bi pred{olski in {olski otrok najprej spoznaval v nevsiljivi pou~ni obliki
ljudsko glasbeno in plesno izro~ilo. U~itelj naj bi ga vklju~il v skupno poustvarjanje in
52
ustvarjanje ter ~rpal iz ljudskega izro~ila vse tisto, “kar mu bo pri njegovem delu z otroki
pomagalo vzbuditi aktivno sodelovanje vseh otrok, ne pa samo ve`banje ’ocenjenih in
predpisanih’ ljudskih plesov malo{tevilne ’reprezentativne’ skupinice otrok” (Strajnar
1979: 29). Tovrstnim prizadevanjem nasprotuje tudi Krofl i~eva in ob tem ugotavlja, da
so prizadevanja tistih, ki so prirejali ples za pred{olsko stopnjo, prepogosto izhajala iz
`elje po ’pravi folklori’, “z narodnimi no{ami in ble{~e~e nau~enimi otroki, ki ple{ejo
kot navite igra~ke” (1980: 6). Predlogi o primernih plesih in vsebinah so bili kasneje
vseeno podani (Ramov{ 1984; Ramov{ 1994; Fuchs 2004; Knifi c 2005: 42–46), a zgolj
kot predlogi in ne kot obveze, ki bi izbiro omejevale.
Plesno izro~ilo v u~nih na~rtih
Nekdanji osnovno{olski u~ni na~rti ka`ejo, da v ~asih, ko so veljali, ni bilo predpisanih ciljev, s katerimi bi spodbujali vna{anje ljudske pesmi, plesa, in{trumentalne glasbe in drugega podobnega v redno izobra`evanje. U~ni na~rti za devetletno osnovno {olo deloma popravljajo napako, a {e vedno se zdi, da u~encem ne ponujajo dovolj tovrstnega znanja. Po mnenju Sicherl – Kafolove je prav v prvi triadi zanemarjen afektivni in psihomotori~ni razvoj otroka in spra{uje se, kdo bo kasneje lahko nadomestil primanjkljaj v glasbenem razvoju otrok (1997: 183).7
Zavedati se moramo, da z u~enjem ljudskega plesa pri pouku razvijamo vrsto psihofi zi~nih sposobnosti, ki v u~nih na~rtih niso opredeljene, a pomenijo bistven del vzgojno-izobra`evalnega u~inkovanja. Te cilje lahko uvrstimo v skriti kurikulum, ki vsebuje “vse tiste vidike intenc, ki niso bili precizirani v uradnem kurikulumu, so pa prisotni v vzgojno-izobra`evalnem procesu” (Krofl i~ 1992: 15). Kurikulum na~eloma natan~no dolo~a vse cilje, vsebine, metode, psihosocialne okoli{~ine u~enja, vrednotenje {olskega u~enja itd., realni {olski kurikulum pa vseeno “ni rezultat didakti~ne invencije
6 O tem tudi v Ogrinec 1999: 9.
7 V vzgojno-varstvenih zavodih je bilo stanje nekoliko druga~no, saj je med cilji ritmi~no gibalne vzgoje zapisano, da je potrebno “usmerjati otroke v samostojno gibalno ustvarjalnost, da vsak najde v gibanju samosvoj plesni izraz, v neposrednost in naravnost gibanja, ki izhaja iz do`ivetja / skrbeti za skladen razvoj otrokovih gibalnih sposobnosti ter pravilen razvoj organizma, za pridobivanje gibalne koordinacije in orientacije v lastnem telesu in v prostoru / spodbujati z gibanjem razvoj posluha in umski razvoj / omogo~ati otrokom telesno in ~ustveno sprostitev, da se uveljavijo v skupini in kot posamezniki; z gibalno sprostitvijo prepre~evati pojave motenih oblik vedenja” (Krofl i~ 1980: 6). Podobno glej tudi Krofl i~ in Gobec 1980.
Otrok in plesno izro~ilo
ali ve{~ine, ampak izvedba logike interesa, katerega pravila so dolo~ena v globljih slojih dru`bene strukture” (Mu{anovi} 1994: 53).
Skritemu kurikulumu, ki je za doumevanje potrebe po vklju~evanju ljudskega plesa odraslih in plesnega izro~ila otrok v proces vzgoje in izobra`evanja pomembnej{i od zadovoljevanja jasno zapisanih ciljev, so u~itelji dol`ni slediti. Od {tirinajst navedenih ciljev, ki so zapisani v u~nem na~rtu za program plesnih dejavnosti (ples, ljudski ples, starinski in dru`abni plesi) (Neubauer 2001), je kar v osmih mogo~e najti vrsto razli~nih prvin prikritega kurikuluma, ki jih u~itelji uresni~ujejo neposredno ali posredno prav s spoznavanjem in poustvarjanjem ljudskega plesa. Nobenega dvoma ni, da ljudski ples sodi v osnovno{olsko izobra`evanje in da z njegovim uvajanjem uresni~ujemo vrsto ciljev, na{a naloga pa je, da {e nekoliko natan~neje ugotovimo, v kak{nem obsegu naj ga v u~ni proces vklju~ujemo in kako naj ga prilagodimo psihofi zi~nim sposobnostim otrok v posameznem starostnem obdobju.8
Leta 1984 so bile v u~nem na~rtu umetnostne vzgoje ljudskemu plesu znotraj kulturnih dni namenjene tri ure. Dolo~eno je bilo, da se morajo u~enci seznaniti s pojmom ljudskega plesa, z njegovo vlogo neko~ in danes (neko~: kako je bil ples povezan z magijo, verovanjem; kako je vplivala dru`bena ureditev na plesne oblike; danes: pojavi folklorizma in njegove posledice). Otroci morajo spoznati pomen “ohranjanja kulturne dedi{~ine, na osnovi izku{enj, ob u~iteljevi pomo~i ali z zunanjim sodelavcem pa ugotavljati zna~ilnosti ki~a v predstavitvah ljudskega plesa. U~encem je treba pojasniti protisloven zna~aj ljudskega plesa danes, ko ga predstavljajo kot scenski ples, ~eprav v svojem bistvu ni” (Ramov{ 1984: 24).
Pregledani u~ni na~rti devetletne osnovne {ole (Kmecl 2002; Krnel 2001; Tom{i~ 2002; Oblak 2001; Novak 2001; Tacol 2002; Blaj 2003) jasno ka`ejo, da gre pri opredeljevanju ciljev za upo{tevanje u~nociljne strategije na~rtovanja kurikuluma. Pri posameznih predmetih ne gre za u~en~evo pridobivanje ozkih strokovnih znanj, ampak cilji zagotavljajo re{evanje problemov, s ~imer uresni~ujemo potrebo po {iroko transferni vrednosti pridobljenega znanja. Ljudski ples zagotavlja “{irino”, razvija sposobnosti, ki bodo u~encem pomagale pri uspe{nem re{evanju prakti~nih problemov. Smiselno ga je torej vpeljevati v proces izobra`evanja, slediti {iroko zastavljenim u~nim ciljem v devetletni osnovni {oli, pristopati k njim problemsko in pri u~encih razvijati ustvarjalno mi{ljenje.
Ob razmi{ljanju o na~rtovanju aktivnosti v osnovno{olskem izobra`evanju je nujno potrebno upo{tevati cilje Zakona v osnovni {oli, ki jih lahko uresni~ujemo tudi s pomo~jo vklju~evanja ljudskega plesa v u~ni proces. V ciljih izobra`evanja je vidna u~nociljna odprtost, npr. “vzpodbujanje skladnega, spoznavnega, ~ustvenega, duhovnega in socialnega razvoja posameznika” (Zakon 2001: 5). Socializacijo dose`emo s parnimi plesi, saj plesne pare u~itelj lahko ves ~as menja, tako da se otroci ne navadijo na stalnega soplesalca, temve~ “morajo” ~im bolj uspe{no svoje sposobnosti prilagajati
8 Milek{i~ pravi, da so u~en~eva samopodoba, socialna klima, emocionalna klima, vzgojni stil, komunikacija, sodelovanje s star{i in okoljem vse sestavine, ki se v prvi triadi nahajajo v polju skritega kurikuluma (1992: 63). Z vpeljavo ljudskega plesa v polju “nevidnega” torej lahko vplivamo na iskreno in pozitivno samopodobo, na spo{tovanje, samospo{tovanje, koristnost, potrebnost, sprejemanje, varnost, pripadnost, demokrati~nost, ve~smerno odprto komunikacijo ipd.
Bojan Knifi c, Metka Knifi c
razli~nim soplesalcem, s ~imer se dosega tudi usklajena izvedba posameznih gibov v celi skupini. Bolj boje~i otroci pridejo v ospredje, izra`anje s plesom pa jim nudi druga~no vrsto ~ustvene komunikacije; otresejo se strahov in se skladno z ostalimi ~ustveno in duhovno integrirajo s skupino. “S plesom razvijamo otrokove zmo`nosti navezovanja stikov tako z bli`njo kot z daljno okolico in jih navajamo na pravilen odnos do drugih ljudi.” (Neubauer 2001: 6) Spro{~eno medsebojno sodelovanje dose`emo pri otrocih z raznimi skupinskimi vajami, pa tudi s parnimi plesi, ki se jim ni treba izogibati. Ples mora v otrocih zoreti in u~itelj se naj zadovolji z majhnimi rezultati ter po stopinjicah naj iz ure v uro vlaga v delo nove ideje in jih nadgrajuje (Ogrinec 1999: 5).
V Beli knjigi je poudarjena naloga osnovno{olskega izobra`evanja, ki naj pri
u~encih razvija zavest o pripadnosti dolo~eni kulturni tradiciji, ravno podo`ivljanje
54
preteklosti s pomo~jo umetnosti pa poglablja zavest in pomaga odgovoriti na vpra{anje,
od kod prihajamo in katerim tradicijam smo zavezani (Engel 1979: 22). Tradicija temelji
na izro~ilu naj{ir{ih plasti prebivalstva, tudi ljudski ples, otro{ke ljudske rajalne igre
ipd. “Kdaj nas ne bo ve~ sram u~iti se tistega, kar je last na{ega ljudstva?” je ob koncu
sedemdesetih let, ko so se postavljala vpra{anja, ~e ljudski ples sodi v {olsko izobra`evanje
ali ne, zapisal Mile Trampu{ ter s tem prigovarjal tistim, ki so se zavzemali za njegovo
vklju~itev v {olske programe (1979: 3).
“Razvijanje zavesti o dr`avni pripadnosti in narodni identiteti in vedenja o zgodovini Slovenije in njeni kulturi”9 ter “razvijanje in ohranjanje lastne kulturne tradicije” (Zakon 2001: 5) dojemamo kot pomembna segmenta, ki ju z delom v u~no-vzgojnem procesu u~itelji razvijamo. ^e otroku razlo`imo, da je ples spremljevalec ~lovekovega `ivljenja `e od najzgodnej{ih obdobij razvoja in da {e danes predstavlja del ~love{ke kulturne ustvarjalnosti in poustvarjalnosti, se bo za~el druga~e zavedati pomena na{e preteklosti, poleg tega pa bo s~asoma ob~util zavest o pripadnosti etni~ni, lokalni ali drugi skupnosti. U~encem moramo ob samem plesu razlo`iti, da je plesno izro~ilo del zgodovinskega spomina, ki se je zaradi razli~nih vplivov stalno spreminjal in z leti pridobil razli~ne oblike, ki se deloma ka`ejo tudi na dana{njih plesnih dogodkih. Funkcionalno je bil ples vedno vpet v {ege in navade koledarskega in `ivljenjskega kroga, zaradi mno`ice razli~nih dejavnikov, ki so zaznamovali ljudski ples, pa le-tega ne smemo razumeti kot nekaj stati~nega in nespremenljivega. Nanj so vplivali iz tujine prihajajo~i modni tokovi, razlikoval se je glede na dru`beno skupino, ki je bila z njim povezana, zaradi razli~nih gibnih zmo`nosti plesalcev pa je bila pri plesu vedno mo~no izra`ena individualnost.
Naslednji cilj “vzgajanje za medsebojno strpnost, spo{tovanje druga~nosti in sodelovanje z drugimi, spo{tovanje ~lovekovih pravic in temeljnih svobo{~in in s tem razvijanje sposobnosti za `ivljenje v demokrati~ni dru`bi” (Zakon 2001: 5) je prav tako mo`no posredno uresni~evati z ljudskim plesom. S pomo~jo ogrevalnih in uvajalnih vaj v ples se u~enci nau~ijo sprejemati druga~ne, svoje poglede na poustvarjanje plesnega izro~ila, so pozorni na stilne posebnosti gibanja svojega in drugega telesa, se preko ustvarjalnih igric u~ijo demokrati~nosti ipd.
9 Podobno glej v Zakonu o organiziranju in fi nanciranju vzgoje in izobra`evanja, 2. ~len: cilji vzgoje in izobra`evanja.
Otrok in plesno izro~ilo
Ljudski ples je mo`no v {olo vpeljati tudi preko kulturnega dne (Ramov{ 1984: 24; Ramov{ 1994: 44), vendar ne le kot predstavitev ljudskega plesa in nastop folklorne skupine, saj to na otroke ne bo naredilo vtisa, kakr{nega bi si `eleli. Dokler otroci sami ne bodo vklju~eni v proces ustvarjanja, ki gradi na tradiciji, toliko ~asa bodo ljudski ples dojemali kot nekaj tujega in se ga bodo posledi~no bali, morda tudi sramovali. Poleg ustvarjanja v “u~ilnici” letni delovni na~rt dopu{~a, da gredo otroci na ogled koncerta, festivala, povorke in druge nastope skupin in posameznikov, ki se ukvarjajo s plesnim izro~ilom. In to ne le slovenskim, ampak tudi s tujim, s ~imer se uresni~uje cilj po seznanjanju otrok z drugimi kulturami (Zakon 2001: 6). A viden program je potrebno v vsakem primeru evalvirati (~e se `e ne moremo poskusiti v izvajanju posameznih enostavnej{ih prvin prikazanega), da si u~enci razjasnijo nejasnosti, poleg tega pa razvijajo kriti~no in svobodno razmi{ljanje ter ob tem i{~ejo nove re{itve in nove mo`nosti za postavljanje ljudskega plesa na oder ali pa sicer v `ivljenje. Interpretacija ljudskega plesa je mogo~a tudi na podlagi ogleda videokaset, ustvarjanje pa je mo`no tudi `e na podlagi poslu{anja zvo~nih primerov. S tem zagotavljamo otrokom uresni~evanje ciljev, kot so “omogo~anje osebnostnega razvoja u~encev v skladu z njihovimi sposobnostmi in zakonitostmi razvoja, /…/ razvijanje nadarjenosti in usposabljanje za do`ivljanje umetni{kih del in za umetni{ko izra`anje” (Zakon 2001: 6).
V nadaljevanju navajava u~ne cilje prvega triletja devetletne osnovne {ole in njihovo nana{anje na plesno izro~ilo.
U~ni cilji pri {portni vzgoji
Dva od splo{nih ciljev {portne vzgoje, ki se bolj konkretno nana{ata na vklju~evanje ljudskega plesa v u~ni proces, sta zadovoljitev otrokove prvinske potrebe po gibanju in igri ter spo{tovanje naravne in kulturne dedi{~ine. Kar precej ciljev, ki so navedeni pri splo{nih ciljih predmeta, pa z ljudskim plesom razvijamo posredno (npr. skladna telesna razvitost, pravilna dr`a, krepitev zdravega ob~utka samozavesti in zaupanja vase, oblikovanje pozitivnih vedenjskih vzorcev, razvoj ustvarjalnosti, razbremenitev in sprostitev …).
Operativni cilji so v vsakem razredu razdeljeni v {tiri sklope in v vsakem od njih je mogo~e najti vsaj en cilj, ki ga dosegamo z vklju~evanjem ljudskega plesa (npr. razvijati koordinacijo gibanja / spoznati preproste otro{ke plese in plesne igre / razumeti preprosta pravila elementarnih iger ipd.).
V prvem razredu med prakti~nimi in teoreti~nimi vsebinami najdemo tudi poglavje plesne igre, v okviru katere naj u~itelji spodbujajo gibanje in obvladovanje telesa, izpostavijo podo`ivljanje in ponazarjanje z glasbeno spremljavo. V drugem razredu naj bi otroci spoznali ljudske plese na Slovenskem, plesali rajalne ljudske igre, se u~ili osnov nekaterih plesnih tehnik, v tretjem pa enakomeren in neenakomeren ritem, razli~ne glasbene zvrsti kot podlaga plesnemu gibanju in razlike v kakovosti giba. Ob koncu triletja morajo otroci poznati vsaj pet preprostih ljudskih plesov.
Bojan Knifi c, Metka Knifi c
U~ni cilji pri glasbeni vzgoji
Med splo{nimi cilji, ki se nana{ajo na ljudski ples, lahko izpostaviva oblikovanje pozitivnega odnosa do slovenske glasbene kulture in izra`anje gibalno-rajalnih do`ivetij.
Operativni cilji v prvem razredu se ka`ejo v zahtevi, da ob petju rajajo in se gibajo. V drugem razredu naj otroci prav tako pojejo ljudske pesmi ob in{trumentalni spremljavi ali brez nje, ritmi~no izrekajo iz{tevanke, z gibanjem in plesom spremljajo petje in izreko, korakajo, ple{ejo. V tretjem razredu naj ljudske pesmi pojejo ob vokalni ali in{trumentalni spremljavi, ple{ejo (ni opredeljeno, ali je ljudski ples ali kaj drugega).
Med temeljnimi standardi znanj ljudski ples ni omenjen, ob zaklju~ku triletja pa so zajete le iz{tevanke.
U~ni cilji pri matematiki
Med splo{nimi cilji ni mo~ najti kakr{ne koli povezave z ljudskim plesom. Prav tako ni napisane konkretne povezave z ljudskim plesom pri operativnih ciljih, ~eprav jih u~itelj v razredu lahko poi{~e (npr. polo`aj telesa pri plesu – na, pod …, zaplesati ljudski ples v dolo~eni geometrijski obliki, zaplesati ples ob branju preproste preglednice …), saj vse dejavnosti v gibanju in prostoru prakti~no vklju~ujejo matemati~ne prvine.
Da je prav matematika ples, menita avtorja knjige Matematika v srcu umetnosti, kjer poleg spremne besede ponujata nad 30 otro{kih igric, v katerih otroci zaznavajo matemati~ne prvine. Te`avo in odpor do matematike vidita v tem, da otroke preve~krat silimo skozi ena in ista vrata, vrat pa je vendar ve~ in {e ta so razli~na. V knjigi sku{ata avtorja prakti~no zdru`evati novej{a pedago{ka spoznanja, ki pri u~enju ne upo{tevajo le umskih operacij, ampak predvsem tista, ki so otrokom velikokrat bli`e in kjer se lahko izra`ajo preko gibanja, dramske igre, plesa, glasbe … (Zajc in Ko`elj 2001: 6–10). Nadalje trdita, da je zelo malo otrok, ki bi imeli hkrati te`ave s {tevilskimi in prostorskimi re{itvami, z logi~nim mi{ljenjem, z razumevanjem simboli~nih zapisov, s sposobnostjo abstraktnega razmi{ljanja ipd., ponavadi “gre za {ibkej{e dojemanje na enem podro~ju ali dveh; zato avtorja zagovarjava tezo, da ni otrok, ki bi bili slab{e ali manj dojemljivi za matematiko v celoti. Le na~in, ki ga za dojemanje in izra`anje matemati~nih pojmov zahteva tradicionalna {ola, je ve~inoma okle{~en in enostranski” (Zajc in Ko`elj 2001: 9).
U~ni cilji pri spoznavanju okolja
Med splo{nimi cilji predmeta najdemo telesno gibalne cilje, ni pa natan~neje opredeljeno za kak{na gibanja gre. Ljudski ples neposredno ni omenjen, posredno pa ga lahko najdemo pri pridobivanju spoznanja, da se ljudje in dru`ba skozi ~as spreminjajo, da smo del zgodovine, ki jo oblikujemo pri spoznavanju pisnih/ustnih virov informacij, pri seznanjanju z lokalno preteklostjo itd. Torej povsod, kjer najdemo karkoli povezanega s preteklostjo. Pri operativnih ciljih je v drugem razredu pri temi bilo je neko~, opredeljeno, da spoznavajo razli~ne vidike ljudi v preteklosti in danes, v tretjem razredu pa naj spoznavajo pomen na{e dedi{~ine. Med temeljnimi standardi znanj
Otrok in plesno izro~ilo
so omenjeni ljudski plesi, glasba ter {ege in navade. Poleg tega naj bi otroci spoznali, kako so se igrali njihovi vrstniki v preteklosti.
U~ni cilji pri sloven{~ini
Pri splo{nih in operativnih ciljih predmeta ni vklju~enega ljudskega plesa kot oblike gibanja pri pouku, obstajajo pa plesne pesmi, ki jih v proces izobra`evanja lahko vna{amo (npr. belokranjsko kolo Pobelelo pole, ples Lepa Anka kolo vodi …).
U~ni cilji pri likovni vzgoji
Pri likovni vzgoji neposredno ni napisan noben cilj, ki bi ga lahko povezali z ljudskim plesom oziroma drugimi gibnimi prvinami iz ljudskega izro~ila, ~eprav se nam `e pri opredelitvi pojma prostora – kako ga ob~utimo, zaznavamo, kako je ~lovekovo telo v prostoru organizirano – ponujajo mo`nosti za doumevanje oblik gibanja, bodisi solisti~nega, v dvojicah – parno, v trojicah ali skupinah. Performans lahko obravnavamo kot `ivo umetnost, ki jo izvaja umetnik, ko sam prikazuje proces nastajanja umetnine in svobodno prehaja na neomejeno {tevilo disciplin in medijev – glasbo, ples, arhitekturo, gledali{~e ipd. Pri nastopu gre lahko za povsem vnaprej dolo~eno gibanje ali za spontano improvizacijo (Pe~ak 1996: 28–29). @e samo seznanjanje otrok z ritmom nam ponuja ogromno idej, kako s plesom prikazati izmenjavo te`kih in lahkih dob, kar lahko neposredno prenesemo v otrokovo likovno ustvarjanje.
U~ni cilji v podalj{anem bivanju
Razvijanje ustvarjalnosti na kulturnem podro~ju je zajeto pri operativnih ciljih za ustvarjalno pre`ivljanje ~asa, med sprostitvenimi dejavnostmi pa so zajete rajalne igre in gibanje. [iroka opredelitev daje neslutene mo`nosti za vklju~evanje prilagojenih oblik ljudskih plesov odraslih, za poustvarjanje otro{kih plesov in za vklju~evanje ljudskih gibalno rajalnih iger.
Mo`nosti za vklju~evanje plesnega izro~ila otrok in odraslih v vzgojno-izobra`evalne programe je torej `e v prvem triletju osnovno{olskega izobra`evanja veliko, dodatne mo`nosti nam ponujata pred{olska vzgoja in izven{olska dejavnost, vpra{anje pa je, ~e in koliko so (in smo) u~itelji sposobni tovrstne vsebine prenesti otrokom. V zadnjih letih je bil na tem podro~ju narejen precej{en napredek, `elimo pa si, da bi se stanje izbolj{evalo tudi v prihodnje.
LITERATURA
BLAJ, Barbara
2003  Koncept. Raz{irjeni program : program osnovno{olskega izobra`evanja. Podalj{ano bivanje in razli~ne oblike varstva u~encev v devetletni {oli. Ljubljana : Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port : Zavod RS za {olstvo.
BOGATAJ, Janez
1992   Sto sre~anj z dedi{~ino na Slovenskem. Ljubljana : Pre{ernova dru`ba.
2004  @ivi muzej v turizmu. V: Slovenski etnolo{ki leksikon. Str. 722–723.
ENGEL, Rosemarie
1979   Na{i otroci in folklora. Folklorist 2, {t. 2, str. 22.
Bojan Knifi c, Metka Knifi c
FUCHS, Branko
2004  Ljudski plesi v osnovni {oli : priro~nik za u~itelje, mentorje in vaditelje. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za {olstvo.
GLOGOVEC, Viktorija Zmaga; LEPI^NIK – VODOPIVEC, Jurka; VONTA, Tatjana
1993  Kako druga~e? : projektno delo v vrtcu. Ljubljana : Zavod Republike Slovenije za {olstvo in {port.
KESZLER, Maria
1979  Otrok in folklora. Folklorist 2, {t. 2, str. 23–24.
KMECL, Matja`
2002  U~ni na~rt : program osnovno{olskega izobra`evanja : sloven{~ina. Ljubljana : Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port : Zavod RS za {olstvo.
KNIFIC, Bojan
2005  Otro{ke folklorne skupine in njihovi programi : napotki za “za~etnike” in smernice za ostale. Fol-klornik 1, str. 42–46.
KRNEL, Du{an
2001  U~ni na~rt : program osnovno{olskega izobra`evanja : Spoznavanje okolja. Ljubljana : Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port : Zavod RS za {olstvo.
KROFLI^, Breda
1980  Otro{ke ljudske igre v pred{olski vzgoji. Folklorist 3, {t. 1, str. 6.
1992  Ustvarjalni gib kot metoda celostnega pouka na razredni stopnji osnovne {ole. V: Vzgojni koncepti in raziskovanje v vzgoji in izobra`evanju. Rajtmajer, D. (ur.). Str. 270–274.
KROFLI^, Breda; GOBEC; Dora
1980  Plesna vzgoja pred{olskih otrok : gradivo za vzgojiteljice pripravnice. Ljubljana : Zavod SR Slovenije za {olstvo.
KROPEJ, Monika
2002  Igraj kolo, igraj kolo, samo da se igra! : ples v ljudski pripovedi in pesmi. Poligrafi 7, {t. 27-28, str. 137–156.
KRSTI^, Slavica
1979  Metodika uvajanja otroka v ljudski ples. Folklorist 2, {t. 1, str. 15.
MILEK[I^, Vladimir
1992  Na poti k celostnemu pouku. Educa 2, {t. 1-2, str. 57–64.
MU[ANOVI], Marko
1994  Teoreti~ne osnove kurikuluma polikulturne {ole. Pedago{ka obzorja, 9, {t. 2, str. 52–58.
NEUBAUER, Henrik
2001  U~ni na~rt. Izbirni predmet : program osnovno{olskega izobra`evanja. Plesne dejavnosti : ples, ljudski
ples, starinski in dru`abni plesi. Ljubljana : Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port : Zavod RS za
{olstvo.
NOVAK, Doljana
2001  U~ni na~rt : program osnovno{olskega izobra`evanja.   [portna vzgoja. Ljubljana : Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port : Zavod RS za {olstvo.
OBLAK, Breda
2001  U~ni na~rt : program osnovno{olskega izobra`evanja. Glasbena vzgoja. Ljubljana : Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port : Zavod RS za {olstvo.
OGRINEC, Marija
1999  Z gibanjem telesa ustvarjamo ples : osnove sodobnega plesa za otroke v starosti od 5 do 7 let. Ljubljana: Debora.
OTRIN, Iko
2000  La, la bum: plesna abeceda za za~etnike. Ljubljana: Sklad RS za ljubiteljske kulturne dejavnosti.
PE^AK, Nata{a
1996  Gibanje kot raz{irjeni prostor slike : diplomsko delo. Ljubljana: Pedago{ka fakulteta.
RAMOV[, Mirko
1984  Ljudski ples v usmerjenem izobra`evanju. Folklorist 7, {t. 2, str. 24–25.
1991  Otro{ke igre z odvzemanjem in privzemanjem na Slovenskem. Traditiones 20, str. 127–141.
1994  Ljudski ples v osnovni {oli. Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva 34, {t. 4, str. 43–45.
RAVNIKAR, Bruno
1979  Mednarodno leto otroka. Folklorist 2, {t. 2, str. 19–21.
1980  Prejeli smo. Folklorist 3, {t. 2, str. 31.
Otrok in plesno izro~ilo
SCHMIDT, Gordana
2002 Gibalne in rajalne igre : zbirka primerov za usmerjanje igralne in gibalne dejavnosti. Radovljica : Ustanova Poti kulturne dedi{~ine Slovenije.
SICHERL – Kafol, Barbara
1997   K vpra{anjem glasbene vzgoje v bodo~i osnovni {oli. V: Programska prenova na{e osnovne in srednje
{ole : zbornik referatov. Mihevc, B. (ur.). Ljubljana : Zveza dru{tev pedago{kih sodelavcev Slovenije.
Str. 180–183.
SLOSAR, Mirko
1992  Glasba kot del umetnostne in celovite estetske vzgoje v inovirani {oli. V: Kaj ho~emo in kaj zmoremo: zbornik s posveta o problemih in perspektivah izobra`evanja u~iteljev. Ljubljana : Pedago{ka fakulteta. Str. 309–315.
STRAJNAR, Julijan
1979   Spo{tovani! Folklorist 2, {t. 2, str. 29.
TACOL, Tonka
2002 U~ni na~rt : program osnovno{olskega izobra`evanja. Likovna vzgoja. Ljubljana : Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port : Zavod RS za {olstvo.
TOM[I^, Gabrijel
2002 U~ni na~rt : program osnovno{olskega izobra`evanja. Matematika. Ljubljana : Ministrstvo za {olstvo, znanost in {port : Zavod RS za {olstvo.
TRAMPU[, Milan
1979 Kaj nam pomeni folklora? : vloga folklore v na{em `ivljenjskem okolju in njen dru`beno politi~ni pomen. Folklorist 2, {t. 1, str. 3.
VOGELNIK, Marija
1993  Ustvarjalni gib : plesno-gledali{ki priro~nik. Ljubljana : ZKO Slovenije.
ZAJC, Irena; KO@ELJ, Milan
2001   Matematika v srcu umetnosti. Ljubljana, Nova Gorica : Jutro.
ZAKON o osnovni {oli.
2001   [olska zakonodaja v 9-letni osnovni {oli. Uradni list RS. [t. 12/96, 33/97, 59/2001. Antus: Jesenice.
59
BESEDA O AVTORJIH
Bojan Knific, diplomirani etnolog in kulturni antropolog. Zaposlen je kot samostojni strokovni svetovalec za folklorno dejavnost pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti. Njegova raziskovalna vpra{anja so posve~ena na tradiciji temelje~emu kostumiranju, torej vpra{anjem tako imenovanih narodnih no{, folklornih kostumov ipd. Objavlja v Etnologu, Glasniku Slovenskega etnolo{kega dru{tva in je urednik revije Folklornik.
Metka Knific, mag. Kon~ala je podiplomski magistrski {tudij pou~evanja na razredni stopnji na Pedago{ki fakulteti Univerze v Ljubljani. Vodjem folklornih skupin predava na seminarjih, namenjenih spoznavanju na~inov u~enja ljudskih plesov in pesmi ter utemeljuje mo`nosti za vklju~evanje izro~ila v vzgojno izobra`evalni proces.
ABOUT THE AUTHORS
Bojan Knifi c has a degree in ethnology and cultural anthropology and is employed with the Public Foundation of the Republic of Slovenia for Cultural Activities as an independent professional adviser on folklore activities. His research activities focus on tradition-based costume dressing, that is issues related to “national costumes”, folklore costumes, and the like. He regularly publishes articles in Etnolog and Glasnik Slovenskega etnolo{kega dru{tva, and edits the journal Folklornik.
Metka Knifi c MA, received her master's degree in Classroom Teaching from the Faculty of Education, University of Ljubljana. She lectures to directors of folklore groups in seminars aimed at introducing methods of teaching folklore dances and songs, and writes on options for including this heritage into the education process.
Bojan Knifi c, Metka Knifi c
SUMMARY
CHILDREN AND FOLK DANCE
Children are still connected with children’s traditions and folk dance today. With some exceptions, (e.g. waltzes and polkas) folk dances are most intensively practised in folklore groups of children and adults. These groups preserve the dance traditions on the one hand, and reproduce them on the other hand. Folklore groups indeed use folk dances as the basis for stage performances, and their basic aim is to reproduce and stage presentations of forgotten dance, musical (vocal and instrumental) heritage, and the customs and habits, clothing heritage, and other elements from the traditions connected with them. An acceptable form of passing on heritage to children, which offers itself as an option and partly as a requirement, is its inclusion in pre-school and regular education. The knowledge acquired by learning about the dance heritage enables children to critically judge and understand contemporary cultural phenomena, and for this reason the inclusion certainly seems justifi ed. The dance heritage plays an important role in the teaching process, but several different factors have to be considered, because they infl uence children’s understanding. Profession publications on the dance heritage certainly cannot be introduced to children in unchanged form, because their scientifi c approach is often unacceptable to the teacher, let alone the children; and the dance heritage of adults should not be presented in unchanged form to children either, because their psychophysical condition makes it impossible for them to understand the folk dances of adults in the same ways as adults do. Adaptation is required, which on the one hand transforms the heritage, and on the other hand enables children to understand and accept it in a form that suitable for them. In addition to folk dance, children’s games provide a range of options to include the heritage in the curricula of kindergartens and primary schools. Children’s games complement the school’s educational activities, they are a supplement which broadens children’s horizon with art fi ndings, widens their range of interests, shapes their attitudes, develops a sense of beauty, and develops children’s psychophysical abilities. Folklore includes children’s dance games in which motion and song (or speech) elements are interwoven with a child’s need to choose, through which it learns and trains motion. Former primary school curricula show that at the time they were in force no objectives were prescribed to encourage the inclusion of folk songs, dances, instrumental music and the like into regular education. The curricula of the nine-year primary school correct this shortcoming only partly, because they still fail to offer the pupils enough knowledge of the subject. We should be aware that learning folk dances in class contributes to achieving a range of psychophysical abilities, which are not defi ned in curricula, but are an essential part of educational effects.