šteli. 182.
O Ljubljani, u četrtek, dni 10. avgusta 1905.
Leto mm.
Velja po poŠti:
za telo leto naprej K26-— za pol leta „ „ 13*— ja četrt leta „ „ 6-50 ti en mese« „ ,, 2'20
V upravništvu:
za celo leto naprej K 20"— M pol leta „ „ 10'— ga ietrt leta „ „ 5'— za cn mese« „ „ 170
Za poSilj. na dom 20 it na mese«.
Posamezne štev. 10 h.
Uredništvo i* y Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez
___dvoriSite nad tiskarno). — Rokopisi se
me vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74.
Inserati:
Enostop, petitvrsta (72 mm):
za enkrat za dvakrat . ■ . za trikrat . . . za več ko trikrat
13 h " ,, 9 „ 8 ..
Političen list za slovenski narod
V reklamnih noticah stane enostopna garmondvrsta i 26 h. Pri večkratnem ob-Javljenju primeren popust.
Izhaja
vsak dan, IzvzemSI nedelje In praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Upravništvo Ie v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ■	Vsprejema naročnino, inserate ln
reklamacije. UpravnISkega telefona Stev. 188.
Katoliki sestanek u Zagrebu.
Včeraj smo kratko omenili razprave tega važnega sestanka, od katerega upamo, da bo vzbudil med rodoljubnimi katoliškimi Hrvati zanimanje za koristno in požrtvovalno delo v ljudski blagor. Zdi se nam, da se je položil prošli torek v Zagrebu temelj socialni in gospodarski organizaciji, ki bo dvignila hrvaški narod, oplodila z novimi idejami vse narodno življenje v veliko korist veri in domovini. Ni nam mogoče sporočiti vsega, kar se je tu ukrepalo; a poročamo vsaj glavne stvari.
Zagreb, 9. avgusta.
Sklicatelj gosp. M. Hok pozdravi navzoče, ki se jih je zbralo 270. Za predsednika se izvoli g. M. Seigerschmied, ki da besedo g. dr. Kreku, ki očrta v krepkih potezah vodilne misli svojega delovanja.
Ljudska organizacija.
Dr. Krek izjavi, da se smatramo Slovenci in Hrvatje kot eno ljudstvo. Pri organizaciji glejmo predvsem nase in na svoje, ne na sovražnike. Ce je pa potrebna borba z neprijateljem ne borimo se le proti splošnemu sovražniku, ampak proti lokalnemu, ki škoduje našemu delu; ta borba je mnogo težavnejša, nego le splošne besede o „na-sprotnih zistemih, birokraciji" itd. Delo bodi podrobno in naj nikar ne pričakuje takoj velikih uspehov; le potrpežljiva pridnost more s časom roditi po mnogem delu koristen uspeh.
Govornik izjavlja, da stoji na stališču politične in društvene svobode v k ons t i t uci ona 1ni državi. Najskrajnejši demokratizem je boljši, nego absolutizem tiranstva. Demokratično mišljenje pa se kaže v tem, da zaupamo v dušo svojega ljudstva, da ga študiramo, da med njim delamo, da nismo narodni le v pesmih, ampak po neprestanem stiku z narodom. Prava kultura je pa mogoča le v soglasju in na podlagi katoliške vere.
Cerkvena društva.
Profesor dr. B i n i č k i omenja, da je bilo največje kulturno delo na Hrvaškem
njega pokristjanje, in našteva potem različne cerkvene družbe, ki širijo med Hrvati katoliško življenje. Najprej je treba, da se versko organizirajo svečeniki. Tako duhov-sk« društvo se naj osnuje pod pokroviteljstvom blaženega Marka Križina s centralo v Zagrebu. Posebno se naj negujejo bratovščine, ki zbirajo mladino.
G. P 1 i v e r i č priporoča, da se naj vrše redni shodi bratovščin in kongregacij, pri katerih se naj vsakikrat govori o kakem aktualnem verskem vprašanju. Priporoča dekanijske sestanke bratovščin; imajo naj dekanijske poverjenike, ki jih vodijo in zastopajo v centralnem odboru, in svoje knjižnice.
G. atefanec priporoča razne bratovščine, n. pr. svete družine, posebno pa bratovščine za krščanki nauk, ki naj širijo verski pouk, kadar svečenik zaradi preobilnih poslov ne more zadostiti tej potrebi.
Dr. L a m p e : Verska organizacija se mora začeti pri duhovnikih samih. Zato pri poroča društvo „Sodalitas ss. Cordis", za katerega redne sestanke se naj vedno določijo aktualne tvarine. Pri teh poučnih sestankih se duhovščina zedinjuje v svojih nazorih in se zlaga za skupno delo. Pred vsem se mora duhovščina organizirati in navdušiti. Pri bratovščinah se naj pazi, da ne zaidejo v prazen formalizem, ampak naj goje pred vsem pouk v verskih resnicah. Dr. Krek priporoča krepko centralno vodstvo, seveda pod cerkveno avtoriteto.
Kmetijsko zadružništvo.
G. Strahinščak popisuje žalostni položaj kmetijskega stanu na Hrvaškem. Prisilne družbe, izseljevanje in ubožanje nas kličejo, da posvetimo svojo skrb temu stanu, ki predstavlja 70% hrvaškega prebivalstva. Ce hočemo srečno Hrvatsko, združimo svoje sile, da rešimo malo kmečko posest! Vzroki propada so razni: Pomanjkanje izobrazbe, razkošje, pijanost.
V Slavoniji vidimo, koliko boljše znajo gospodariti priseljeni Nemci, kakor pa domačini. Nasproten je kmetu dedni zakon, vsled katerega se posestva strašno razko-savajo. Zadolženje raste ogromno, in oderu-štvo je tako, da mora plačevati kmet še po 30%, po 50%, da celo po 100% obresti 1 Zato priporoča pred vsem posojilnice po Rajfajzenovem zistemu, produktivne in kon-sumne zadruge. Zmanjšati se morajo obres'i,
oderuštvo se mora pregnati. Popisuje koristno delovanje „Poljedelske banke". Denarni zavodi, ki so prej jemali po 10 do 12% obresti od kmeta, so morali zniževati obrestno mero in so prišli že do 8%. Poljedelska banka pa daje po 6%. Govornik priporoča ljudske denarne zavode in preide nato k zadrugam. Ustanovil je s pomočjo grofa Draškovica konsumno društvo in popisuje v podrobnostih njegove velike koristi, zlasti dokazuje s števikami regulacijo cen, s katerimi so prej grozno odirali kmeta. Kmetje se drže društva z vso zvestobo in pazijo nanje kot na zenico svojega očesa. Po zadrugi so spoznali kmetje stroje. Govornik priporoča slednjič gospodarske ljudske knjižnice, izpremembo dednega prava, preselitev naroda iz prenapolnjenih krajev (Zagorje) vmalo obljudeno Slavonijo in S r e m, in snovanje nakupnih in proizvajalnih zadrug.
Kanonik P 1 i v e r i č priporoča poljedelsko banko", ki se je pokazala kot tako potrebno in koristno.
Dr. Krek omenja hibe sedanjega šolstva in nepraktičnost kmetijskih šol, ki vzgajajo prej pisarje, kakor pa kmete, in priporoča zimske kurze za poljedelce in svobodne zadružne šole. Zadruge šele bodo kmeta priptavile do tega, da bo čutil potrebo izobrazbe in tehničnega napredka. Treba bi bilo zakonite določbe, da se hipotekami dolgovi ne bi smeli dajati drugače, nego na amortizacijo. To naj bi izpolnjevale hipotečne banke, ki jih treba preosnovati, da ne bodo v korist le velepo-sestvu. Posebno skrb treba obračati na produktivne zadruge in tudi hišni obrt se mora zadružno organizirati. Predvsem je potrebna socialna izobrazba duhovnikov. Priporoča, naj se shod obrne s prošnjo do nadškofa, da uvede v semenišču pouk v sociologiji in v zadružnem knjigovodstvu. Tudi učiteljski pripravniki bi se morali v tem izučiti. (Klici: Vlada ne pusti učiteljem sodelovati pri ljudskih društvih!)
G. M e š t r o v i c (Srem) popisuje veliko oderuštvo pri nakupu in prodaji žita v Slavoniji. Od kmeta kupi Žid pšenico po 4 gld, proda jo po 10 gld. Potrebna je torej zveza za zadružno prodajo kmetijskih pridelkov. Naj vzame „Poljedelska banka" to v svoje področje!
Ta del obravnav je najbolj zanimal na-
vzoče seljake, katerimi je razlagal g. Strahinščak ustanovitev zadrug.
Dr. Lampe priporoča pred vsem socialno izobrazbo duhovnikov. Po zgledu milanske nadškofije in katoliške Nemčije naj bi se tudi pri nas nekaj duhovnikov posvetilo popolnoma socialno-organizatoričnemuf delu. Doba meglenega navdušenja in pesniških napitnic se mora umakniti dobi resnega dela. Priporoča, naj se osnuje Gospodarska zveza, ki naj vzame v roke izvoz hrvaških pridelkov.
Opoldne se je zborovanje prekinilo. Pri skupnem obedu je nazdravil vrli ljudski pisatelj hrvaški g. S a f r a n Slovencem ; gosp. dr. Krek je v šaljivem govoru omenil naših bojev, v katerih je jako koristno, da bijejo po nas, ker težko kladivo mora padati na železo, da izkuje iz njega jeklo. Učitelj Majer je govoril za slogo med hrvaškim svečeništvom in učiteljstvom, g. Oželovic je pozdravil Bošnjake in Slovake. Gospod dr. Lampe izraža veselje, da se hrvaški katoličani organizirajo tako kakor slovenski; naj se ne boje nasprotnikov, ker ti v XX. stoletju ne prelivajo več krvi, ampak samo potoke črnila. G Crnkovič omenja treh strank v hrvaškem delavstvu in priporoča inteligenciji, naj pripomore, da se vse delavstvo združi v krščanski organizaciji.
(Konec prih.)
Roško-loponsko oojsKo.
Linevič poroča.
Peterburg, 9. avg. General L i -n e v i č poroča 8. t. m : 7. t. m. je prodiral neki armadni oddelek proti sovražnikovemu dtfilču pri vasi Stragon, 35 vrst od Tanluja. Japonci so pričeli z ofenzivo in so obkolili naša krila. Naš oddelek seje moral umakniti. Japonci so se pozneje zopet povrnili na svoje postojanke.
Mirovno vprašanje.
Berolin, 9. avgusta. Komura bo svoje zahteve Rusiji najbrže predložil v četrtek, Witte pa jih potem pošlje carju. Witte namerava pogoje izpremeniti na ta način, da bi Rusija mesto vojne odškodnine Sahalin zopet kupila od Japoncev. Tudi vladivostoške utrdbe bi Rusija porušila
Berolin, 9. avgusta. .Standard" poroča, da ima baron Komura seboj dva mirovna načrta: prvi na zahteva drugega kot odstopitev Sahalina, pač pa tudi vojno od-
LISTEK.
Pismo iz Srbije.
(Izvirno poročilo.)
B e 1 g r a d , 5. avgusta.
Po dokončanih volitvah so tu prišle na dnevni red stavke. Sezono štrajkov so otvorili delavci tukajšnje tovarne platna in sukna. Ta stavka se je bila raztegnila sicer nekoliko na dolgo, a se je končala z zmago stavkovcev. Tovarnarji so popustili, pristali na delavske zahteve in s tem je stavka končana v korist delavstva. Potem so naznanili stavko belgrajski natakarji, tudi oni so zmagali. To je delavce osokolilo. Brez posebne priprave na štrajk zapuste delo delavci tukajšnje elektrarne in naznanijo štrajk. Zahtevali so povišanja plače, zmanjšanje delavnega časa in kakor prvo zahtevo so stavili, da tovarna najema delavce le preko delavskega sindikata in da podpiše tarifo zastopnik tovarne obenem s sindikatom. Zastopnik tovarne, ki je last neke belgijske družbe, je pristal na to, da poviša plačo in da zniža delavni čas; a nikakor ni hotel pristati na to, da pride v nekake odnošaje z delavskim sindikatom, ki ga noče poznati. Vsi delavci so pustili delo. Računali so, da
bodo na ta način primorali tovarno, da pristane na njihove zahteve. Ravnatelj tovarne Maži z inženirjem Ristricem, podravnaleljem Blažekom in še z nekoliko ljudmi je sam opravljal posel, ki ga sicer opravlja 150 delavcev. Sam je, kakor zadnji delavec vozil v samokolnici premog in delal pri strojih, ki osvetljujejo celo mesto in gonijo okrog 30 tramvajskih vozov. Delali so tako brez odmora, brez kruha, celih 24 ur, a potem so vsi popadali, popolnoma izmučeni. Štrajkujoči delavci so med tem obkolili tovarno in niso pustili nikomur nositi onim, ki so bili v tovarni, jedi in pijače. Ko je prišel tajnik belgijskega poslaništva, ki je oblegancem v tovarni na izvoščeku pripeljal hrane, delavci tudi njega niso pustili notri. Se le tedaj, ko se jim je predstavil, kdo da je, so ga pustili notri. Ko je bila policija obveščena, da delavci niso pustili v tovarno enega člana diplomatskega zbora in da sploh nikogar ne puščajo notri, je takoj razgnala delavce izpred tovarne. Tovarna ni mogla najti novih delavcev, oni po 24urnem neprestanem delu niso več mogli delati, in tako je ostal Belgrad dve noči brez razsvetljave; bil je v popolni temi, da je po noči bilo težko hoditi. Tako tudi tramvaji niso delovali 3—4 dni.
Delavci so upali, da bodo čez 2—3 dni zmagali, a ko so videli, da dnevi minevajo, tovarna pa ne popusti, se je med stavkujo-čimi porodila bojazen, da bi ta štrajk propadel, in se jih je mnogo oglasilo za delo. Ravnatelj tovarne je sprejel takoj 42 štraj-kovcev in je z njimi nadaljeval delo. Po 2—3 dneh so se polagoma vrnili skoro vsi, drže se le še kolovodje štrajka.
Se ta štrajk ni bil končan, že je pred-včeraj izbruhnil nov štrajk delavcev vseh tukajšnjih parnih mlinov. Vse kaže, da bo ta štrajk propadel
Povodom tega štrajka so štrajkači storili tudi marsikaj takega, kar bi po postavi ne smeli učiniti, da primorajo svoje princi-pale, da pristanejo na njihove zahteve Zato je policija izdala odredbo in zapretila z veliko kaznijo za vse one štrajkače, ki v boju za svoja prava rušijo tujo osebno imovino in svobodo ter hočejo prisiliti delavce z grožnjo, da se pridružijo štrajku. Kazni so po tej odredbi že izkusili mnogi delavci, ki se niso hoteli ukloniti.
Predvčeraj je imel glavni odbor samo-stalnih (mladih) svojo sejo, na kateri se je razpravljalo vprašanje o vladnem položaju po novih volitvah. Novo vlado bo najbrže sestavii generai Sava Gfuic; v ta
kabinet bi vstopili vsi dosedanji ministri, razun ministrskega predsednika Ljube Stojanoviča, ki bo postal predsednik narodne skupščine. Prvi podpredsednik bo Jaša Prodano vi č Danes se sestanejo v Belgradu vsi poslanci, ki pripadajo mladim radikalcem. Na tem sestanku se bo razpravljalo o današnjem političnem položaju. Novi samostalski vladi je v skupščini zasigurana večina, ker ji bodo pomagali nacionalisti in liberalni demokratje. Ti dve skupini hočeta s tem, da pomagata mladim radikalcem na škodo starejih, izkopati čim globokejšo vrzel med obe radinalni skupini, da se ne bodeta nikdar več mogli složiti. Med tem pa je v tej težavni situaciji onim dobro, da jim pride na pomoč 17 poslancev in ne iščejo vzrokov, zakaj jim njihovi politiški nasprotniki pomagajo.
Stari radikalci bodo imeli svoj sestanek jutri ter so že danes došli sem vsi njihovi poslanci z dežele.
Skupščinsko zasedanje se otvori v ponedeljek. Neve se še, se li bo skupščina otvorila s prestolnim govorom ali le s kraljevim ukazom. Najbrže bo otvorjena s kraljevim ukazom, da se skupščina izogne debati o adresi, s katero bo skupščina odgo vorila kralju.
malone popolnoma v Turčiji. In Angleže to skrbi Angleži so bili dolgo časa osamljeni in to so neprijetno čutili, zato se je pa približal angleški kralj smrtnim sovražnikom Nemčije, Francozom, ki ne morejo preboleti svojih porazov 1. 1870/71. Včeraj je ogledal angleški kralj Edvard francosko in angleško brodovje v Portsmouthu. Francoski mornarji so navdušeno pozdravljali kralja. Angleški kralj, princ Valeški, vojvoda t,onnaugth in francoski admiral Cail-lard so zajtrkovali na francoski ladji »Madsena". Pariški list „Rčpublique fran-gaise" naglaša, da ima sestanek mirovni značaj in ni naperjen proti nobeni vele-vlasti. „
Cehi in vlada.
„Konserv. Korr." naglaša, da ustanovitev samostojnega češkega učiteljišča v Šle-ziji ne izpremeni stališča, ki so ga zavzeli češki poslanci nasproti vladi. Čehi se bodo ravnali po tem, kako stališče zavzame vlada v zadevi ustanovitve češkega vseučilišča na Moravskem. Vlada namerava jeseni predložiti zbornici predlogo e ustanovitvi češkega vseučilišča v Kralovcu pri Brnu in nemškega vseučilišča v Brnu.
Novi avstr. civilni agent v Makedoniji.
Miillerja bo nadomestil Para, doslej konzul v Skoplju. Para je češkega poko-Ijenja, dober diplomat in organizator. On je dobro informiran o makedonskih razmerah. Glasilo skrajno šovinistiških Bolgarov pa z njim ni zadovoljno, pravi, da je Para tip avstrijskega »agenta" in da je njegovo razmerje do Hilmi paše tako, da ni od njega za osvobodenje makedonskih narodov ničesar pričakovati. Boljše sodijo o njem Srbi, čeprav jim tudi ni povsem po volji.
llstaja v Maroku.
»Petit Parisien" poroča iz Orana: Čete maroškega sultana, ki so štele 2000 jezdecev in veliko pehote, je pretendent Buha-mara pri Ayoun-Sidi-Mulvoku popolnoma uničil. Buhamara zasede najbrže Udjdo.
Albanski razbojniki.
Po Tetovu in Gostivaru uprizarja zlo-činstva albanski razbojniški vodja A z i r O r k u h e. Požiga vasi. ki mu nočejo pla • čati davka. V Velikem Brdu so Albanci pod vodstvom H a k i r j a vjeli neko samostanko iz samostana sv. Ivana, in ker samostan ni plačal 100 turških liber za njeno osvobo-jenje, so jo obglavili in njeno glavo poslali samostanu.
Rusija.
Homelski policijski načelnik proti judom. Novi homelski policijski načelnik je izdal sledeči oklic: Štiri dni sem v Homelu in v tem času so vrgli trije judje dve bombi. Naznanjam, da bodo kazaki, ki spremljaje mojo kočijo, vsakega juda ustrelili, ki se ji bo približal na 50 korakov. Vojakom sem zapovedal, streljati na vsako hišo, iz katere bi kdo psoval vojaštvo. Izgnani bodo iz Homela vsi judje nižjih slo jev, ki se imenujejo demokratje. Vsako zbiranje, četudi nima zlobnega namena, je prepovedano in vojaki bodo razgnali gruče z bajoneti. Strogo bodo kaznovane ob takih prilikah prijete osebe. S starimi judi se mora posebno strogo postopati.
Poljščina prepovedana na progi Varšava-Dunaj. Ruski prometni minister je prepovedal uvesti poljščino za službeni jezik na progi Varšava-Dunaj. Železničarji so zato jako razburjeni.
Inozemski akcionarji nameravajo	posredo.
vati, ker jim groze velike izgube,	ako iz-bruhne stavka železničarjev.
Napad na poštni ura d. V Ra-
domu je napadlo 40 našemljenih	roparjev
poštni urad in ubilo tri uradnike.	Roparji so odnesli 20 000 rubljev.
Vstaja na Kreti.
Krečanski vstaši so zasedli carinsko poslopje v vasi Castelli. Ruska topničarka »Hrabri* je poizkušala izkrcati orožnike, ki naj bi zasedli carinsko poslopje, a ker so se temu ustavili vstaši, so pričeli Rusi vas obstreljavati. Tudi krečanski vstaši so streljali in ranili dva ruska mornarja. Ko s o Rusi izstrelili 120 strelov, so vstaši razobesili belo zastavo in se udali.
Položaj v Albaniji.
Srbski konzul v Prištini, S p a 1 a j. kovic, se je povrnil iz Ipeka in Dja-kova in poroča, da seje ves A r n a v t -1 u k uprl.
Italijanski polkovnik Albera je odšel v Kastorijo, da nadzoruje vse italijanske orož-niške postaje in se natančno informira o težkočah, ki jih inozemskim orožnikom delajo turške oblasti. Ljudstvo z veseljem pozdravlja Albero.
Proti turškim razbojnikom.
Carigrad, 9 avg Bolgarski metro-polit iz Struminice je turški oblasti naznanil več turških razbojnikov, ki so v radoviškem okraju pobijali ljudi. Nekaj razbojnikov so zaprli.
Stalerske noulce.
š Napadi na celjske Slo. vence, Iz Celja se nam poroča z dne 9. t. mes.: Kljub temu, da se je po mestu zvedelo, da ima vsili prevzeti varnostno stražo v Celju orožni š t v o , nemška fakinaža ni mirovala. Zbirala se je v tolpah celi večer v bližini ^Narodnega doma" in drugih slovenskih hiš, da bi v neopaženem trenutku napadla po tolovajsko posamezne osebe in pa hiše. Slovenci so se pa po dnevu dobro pripravili in organizirali za večer, tako,da niso mogli poulični telovaji ničesar storiti. Med izgredniki so se posebno odlikovali nemški visokošolci. — Zlasti je včeraj celi dan neki B. hodil po Celju od hiše do hiše ter pozival na zopetne napade. Od začetka se je mislilo, da Nemci v zadnji noči niso ničesar storili, sedaj sejepaizvedelo, da sozopet napadli »Zvezno tiskarno" kjer so pobili več oken in poškodovali žaluzije. Napad se je moral izvršiti okoli polnoči. Napravili so znatno ško do. Slovenci so pri okrožnem sodišču vložili več ovadb zoper napadalce od 7. avgusta. Navedli so konkretna fakta in priče. Zanimivo je to, da so prizadeti gospodje iz boljših celjskih hiš in pa srednješol-c i. —|,Tu se vidi, kaj izda nemška olika v nemški šoli.
š Pritožba celjskih Slovencev na justično ministrstvo. Politično društvo »Naprej" v Celju je sklenilo, odposlati pritožbo na justično m i n i s t r s t v o zaradi postopanja državnega pravdnikav Celju, kije vsled nekonfisci-ranja nemške vahtarce zakri-
škodnino 150 miljonov funtov šterlingov. Drugi načrt pa je pripravljen za slučaj, če se bo Rusija obotavljala. Ta načrt je za Rusijo skrajno poniževalen.
Pariz, 9. avgusta. »Matin" poroča, da bo Rusija sama predložila Japonski, da hoče mesto vojne odškodnine od nje kupiti nazaj sahalinski otok Tako se bo to vprašanje zlepa poravnalo.
Bero lin, 9. avgusta. »Lokal-Anzei-ger" poroča iz Ne\vcastla: Najbolj zanimivo je, kako je občinstvo včeraj pozdravilo mirovne pooblaščence Kopališki gostje, večinoma dame, so Rusom le lahno nazdravljali, Japonce so pa sprejeli z glasnim vskli-kanjem in ploskanjem.
London, 9. avgusta. Ruski poslanik v New Yorku, grof Cassini se je o miru izrazil zelo pesimistično
Portsmouth, 9. avgusta. V današnji seji mirovnih pooblaščencev so se brala in pregledala poverjeniška pisma. Našli so vse v redu.
Proti Steslju.
L i p s k o, 9. avg. »Leipz. Neu. Nachr." poročajo iz Peterburga, da se vrši preiskava proti Steslju z vso odločnostjo. Doslej so zaslišali nad 100 prič. Dokler ni dospel v Port Artur Kondratenko, je bila trdnjava v najslabšem stanju. Kondratenko je edini skrbel za trdnjavo, Steselj je dajal zgolj povelja. Steselj je trdnjavo predal proti volji večine generalov.
Plebiscit. — Ljudstvo za vojsko.
Znani ruski publicist in urednik „Rus. dela". S Sarapov je organizoval velik plebiscit o miru in vojski. Izid je bil ta, da je bilo pol milijona glasov za vojsko, a noben za mir. Glasovali se večinoma delavci in ljudstvo. Liberalni listi so hoteli sicer to zaviti tako, da je pri plebiscit" pomagala vlada. A Sarapov ima dokaze, da so vsi vladni organi plebiscitu nasprotovali. Na tisoče glasovnih listkov je oblast zaplenila. Razgnala je mnogo shodov, na katerih se je glasovalo. Kljub temu je pol milijona glasov za vojsko. Pol milijona je le neznaten del velike ruske mase, ki protestuje proti sklepu miru. V nekem kraju, ki šteje 200 mož in odkoder jih je 36 v Mandžuriji, so se vsi izrekli za vojsko. V svoji izjavi pravijo, da imajo mužiki rajši vojsko, ko za Rusijo nečastni mir. Tudi žene onih mož, ki so na bojišču, so se izjavile solidarne.
Japonski splošni napad.
Peterburg, 9 avgusta. Linevič brzojavlja, da Japonci pripravljajo napad na dan 9. avgusta. 10. avgusta, ko bo dospel 19. armadni zbor v Harbin, bo štela ruska armada 470000 mož. To številko je umeti take-le: Med moštvo štejejo Rusi tudi nevojskujoče, straže, ki stoje za armado, da varujejo operacijsko črto itd. Za boj pripravljenih je med temi 327.000.
Japonska trgovina v Mandžuriji.
Od julija sem je Mandžurija odprta japonski trgovini. Odloke daje japonski načelnik v Daljnem, generalni major Kamijo. Japonci so že ustanovili čez 300 podjetij in se trudijo, da spravijo vso trgovino v Port Arturju v svoje roke. Inkav so odprli trgovini in svobodnemu naseljenju. Priselilo se je v Inkov že čez 5000 Japoncev, trgovina se je oživila in ustanovljenih je dvajset večjih podjetij, katerih se udeležujejo tudi kitajski kapitalisti.
Ruski uspehi.
Peterburg, 9. avgusta. Japonski oddelek je od Kuančodevi udaril na sever v
Debata o verefikaciji poslanskih mandatov bo vrlo dolga in zanimiva. Radikalci se pripravljajo, da predlagajo uničenje mnogih lastnih in samostalskih mandatov v korist naprednjakov, nacijonalistov in liberalcev, povdarjajoč, da so volivni odbori krivo tolmačili zakon in da so nepravilno podelili mandate. Radikalci bodo s tem pomagali vsem trem omenjenim političnim skupinam, ker hočejo, da one dobe dotične mandate katerih bo 10—15. V tem bodo radikalce podpirali tudi socialisti, ki zastopajo proporcijonalui volivni sistem. Na ta način bi samostalci lahko izgubili 5—6 mandatov in s tem bi iz večine lahko postali manjšina. Kaj bi se v tem slučaju zgodilo, je težko reči naprej, a jaz ne verujem, da bi prišlo do tega. Kakor kaže, se bo najbrže poizkusilo, da se obe radikalni stranki zopet združita in zopet zajedniško vzameta v svoje roke upravo državnih poslov. To bi bilo najpametnejše in za Srbijo najkoristnejše ....
V avgustu bomo zopet imeli nove volitve. Volili se bodo poslanci za avtonomne okrajne skupščine. Vse politiške stranke se pripravljajo za novo borbo. No. vse kaže. da bodo v večini okrajev nadvladah stari
prelaz Musarjet, a Rusi so ga zadržali. Druga kolona Japoncev je napadla prelaz Patsjabang. Tudi tu ni dosegla mnogo uspeha.
Vojska bo končana?
Peterburg, 9. avg. Vojni poročevalec »Rusi" brzojavlja: Govori se, da je maršal Ojama odposlancem kitajskega prebivalstva izjavil, da se lahko mirno vrnejo k poljskemu delu, ker bo vojska skoro končana.
Stalni obrtni odsek.
V včerajšnji seji obrtnega odseka so nadaljevali razpravo o izpričavalu usposobljenosti. Odsek je odobril poročevalčev predlog o potrebnem potrdilu dovršene učne dobe. V nadaljnji razpravi je izjavil sekcijski načelnik dr. Hasenohrl, da nasprotuje obvezni mojstrski izkušnji. Odsek je načeloma sklenil uvesti obvezno mojstrsko izkušnjo in naročil poročevalcu Schneiderju, da izdela poročilo, ki naj obsega prehodna določila, dokler se ne uvede obvezna mojstrska izkušnja. O izkušnji rokodelskih pomočnikov so sklenili, da zadostuje za pomočnika večletna uporaba v obrti, ako nima usposobljenostnega izpričevala. Učno dobo vajencev so določili v dobi dveh do 4 let OJsek je tudi sklepal o obrtnih strokovnih šolah. Sklenili so, da učencem obrt. strokovnih šol ni potreba pomočniškega izpričevala, ako so se v šoli naučili praktičnega rokodelstva. Onim rokodelcem, ki izvršujejo svojo rokodelstvo pri vojakih, se uračuni čas pri vojakih za izpričevalo usposobljenosti. Odobrili so tudi pogoje, ki omogočijo, da sme izvrševati rokodelec sorodno obrt, če to dovoli politična oblast.
Kriza na Ogrskem.
Ogrski poljedelski minister je izjavil, da ne misli ostati dalje minister, kakor do 15. sept. Do tega časa morajo stranke, ki se strinjajo z načeli nagodbe iz leta 1867., ustanoviti parlamentarno ministrstvo, ker bo sicer prisiljena vlada, da nastopi z nasilnostmi, pri katerih pa ne mara sodelovati. Cesar ni pod nikakimi pogoji voljan dovoliti mažarskega poveljnega jezika. »Magyar Estilap" poroča, da se vrše tajna pogajanja med vlado in pristaši združene koalicije. Kralju nameravajo predložiti spomenico, ki ne bo zahtevala mažarskega poveljnega jezika. Ce kralj pritrdi v spomenici obrazloženim načelom, bosta F e -j e r v a r y in drž. tajnik Parkovich ponudila opoziciji sestavo novega ministrstva. Ca bo koalicija nasprotovala, sestavi novo vlado Banffy, ki namerava ustanoviti novo stranko pristašev nagodbe iz leta 1867. Ce odobri koalicija najnovejši načrt, bo Fe-j e r v a r y odstopil. Njegov naslednik postane grof A n d r a s s y. Mislijo pa tudi na razpust zbornice.
Francosko brodovje na Angleškem.
Na Angleškem zdaj slavč prijateljstvo med Angleži in Francozi. Francozi vračajo Angležem obisk in Angleži jih slavč na način, ki na Angleškem ni navaden. Londonski listi prinašajo nenavadno dolga poročila o velikanskih angleških slavnostnih pripravah in angleška admiralileta je izdala velik kažipot za slavnosti. Do zdaj se še ni zgodilo, da pozdravi tuje častnike angleška zbornica na tak način, kakor bodo pozdravljeni francoski častniki. Vzrok veliki navdušenosti Angležev za Francoze je strah pred vedno naraščajočim vplivom Nemčije, ki grozi izpodriniti angleško trgovino in angleški vpliv, kar se ji je že posrečilo
radikalci, ki živahno delajo za svoje kandidate.
V tej volivni zmedi, ki je bila edina svoje vrste, je vlada povoljno dokončala važno vprašanje o srbsko-bolgarski trgovinski pogodbi. Po dolgem delu delegatov ene in druge države se je naposled izvršil trgovinski dogovor, ki so ga srbski in bolgarski pooblaščenci podpisali te dni. S tem je odpravljeno z dnevnega reda to važno vprašanje za obojestranske interese, ki je sedaj najrealnejša osnova za krepak sporazum in podlaga oni ideji, za katero se navdušeno bori omladina — ideji Jugoslovan s t v a.
Pred odhodom bolgarskih delegatov iz Srbije so jim priredili srbski delegatje banket, na katerem je bil navzoč tudi finančni minister dr. Milan M a r k o v i č Na dan njihovega odhoda na Bolgarsko jim je bil prirejen obed v kraljevem dvoru. Pri tem obedu je bil navzoč tudi dosedanji bolgarski diplomatični agent v Belgradu, polkovnik Hristo Hesabčijev,kije premeščen v Bukarešt, kamor je že odpotoval. Na tem obedu je kralj napil v vrlo prisrčni zdravici knezu Ferdinandu in njegovim delegatom, nakar je prisrčno
odgovoril Hesabčijev in napil kralju Petru
Bolgarski delegatje, profes. B o e v in Germanov so odlikovani od kralja in sicer prvi z redom sv. Save, II. vrste; a Germanov z istim redom III. vrste. Oba sta odšla iz Srbije popolnoma zadovoljna z izidom svoje misije.
Na IX. mednarodni umetniški razstavi v Monakovem, katere so se udeležili vsi slavnejši svetovni umetniki, je razstavil svoja dela tudi slavni Srbin-slikar P o j a J o -v a n o v i č , ki živi sedaj na Dunaju. Od vseh umetnikov iz Avstrije in Ogrske, ki so se udeleževali one razstave, je dobil edini Jovanovic prvo nagrado, vsi drugi II., III. in dr.
Letošnja letina obeta biti vrlo dobra. Ovočnjaki in vinogradi vrlo napredujejo. Trgovina s slivami dobro kaže, ker so slive v Srbiji dobro rodile, medtem ko letos v Bosni in na Francoskem niso bile tako polne. Pa bi bilo še vse boljše, da ni te hude suše, vsled katere je vse uvelo. V celi Srbiji že nekaj dni vlada tropična vročina.
Prošlo nedeljo je »Kolo srnskih sestara" priredilo v soborni cerkvi svečan spomin
onim junakom, ki so poginili v Stari Srbiji in Makedoniji v boju s Turki v obrambo ondotnega srbskega naroda. Pri tem spominu je služilo nad 20 popov in velika cerkev je bila prenapolnjena sveta, posebno častnikov, ki so došli, da pomolijo k Bogu za pokoj duš srbskih herojev: vojvode A n -djelka Alekcica, vojvode D r u -d a r e v i c a , vojvode Djorda Drini-s c o 1 s c o g ; vojvode Pavla B a -čete Rujanca; vojvode B r a v e i Bogdana; vojvode Lazara K u -j u n d ž i č a ; vojvode P r o t i č a ; vojvode Vasiljeviča in onih junakov, ki se junaško padali in svoje glave skupo dali na Cetircu, Tabanovcu, Celo-percu, K o j i n dolu; kod P e t r -ljice, V e 1 i s c o Oče; Beljakov-ca i dr.
V Zemun pod Belgrad sta dospela avstrijska dunavska monitorja »Bodrog" in »Temeš", ki jima poveljuje Srbin, pomorski nadporočnik, Dragotin L u č i c Moni-tori ostanejo tu 2—3 dni.
Sele sedaj mi prihaja v roko ena številka »Naroda", v kateri ta konštatuje, kako je vse srbsko časopisje priporočilo srbskim trgovcem, da si svoje slamniške potrebe na-
vil izgrede; protestiralo se bode tudi zoper to, da bi imel pri preiskavi, ki se ima vršiti zoper nemške krivce ta drž. pravdnik sploh kako ingerenco. Po prepričanju Slovencev je on njihov posredni sokrivec, ki je s svojim negativnim vedenjem hudodelsko početje odobraval.
š Deputacija celjskih Slovencev pri okrajnem glavarju. Dne 8. t. m. so celjski Slovenci poslali deputacijo k vodji okrajnega glavarstva, ki je zahtevala odločne vladne pomoči za slovensko osebno varnost in za varnost lastnine. _ Nadkomisar Prahl je deputaciji, pod vodstvom deželnega poslanca dr. Juro Hrašo-veca zagotovil, da se bo vse storilo, dase enaki i z gred i, k a kršni so se dogodili minolo noč preprečijo. Obljubljena je bila v sili tudi pomoč orožnikov. — Nadkomisar Prahl sicer sam ni mogel ob-, ljubiti poslati orožništva, vendar je obljubil si oskrbeti tozadevno pooblastilo od namest-ništva v Gradcu.
š Občinske volitve v Tehar-jih razveljavljene. C. kr. okrajno glavarstvo v Celju je razveljavilo občinske volitve v Teharjih.
š Deželna konferenca za štajersko učiteljstvo ju pričela da nes zborovati v Gradcu.
š Podčetrtek. Dne 20. t m. ob 6. uri zvečer vrši se v gostilniških prostorih M jug v Podčetrtku velika narodna veselica s petjem, tamburanjem in šaljivo igro. Med prosto zabavo je ples, šaljiva pošta i. t. d. Gostje iz daljine in domačini ste srčno povabljeni.
š Obesil se je v Mariboru pisar pri odvetniku Glančniku E d. M a h a 1 k a.
š Nevarno ranjenega so našli v Celju na cesti delavca Franca Lapor-nika. Prepeljali so ga v bolnico. Kako je poškodbe dobil, še ni znano.
š Požig in tatvina. Neznan zločinec je v Teharjih pri Celju zažgal hlev gostilničarke Kuoštič. Ko so domačini gasili, priplazil se je neznani požigalec v stanovanje gostilničarke in ji zlato uro z verižico.
š Utonil je pri Kamer.
odnesel 1800 kron in Storeh delavec Peter
Dnevne
novice.
sinoči bruha
„Slovenski Narod"
psovke na »Slovenca* zaradi sokolskega izleta na Jesenice. »Lopovov" in »barab" kar mrgoli v tem članku, ki je pristna slika omike, ki jo razširja ta list. — Slednjič pa kliče svojim zvestim pristašem, naj »Sloven-■čevo" uredništvo linčajo in pobesijo na ulične svetilnike. Mi smo ostali ravno tako hladni, kakor državni pravdnik, ko smo to brali. Poroča se nam dodatno, da je kamen, ki je priletel v vratarjevo ženo, pri sodišču v Kranjski gori. Znana so tudi razna imena. Mi danes več ne pišemo, ker nočemo nikomur škodovati, nego škoduje sam sebi, če se poniža na nizko stališče »Narodove" omike Izzvani lahko povemo še več.
— Novice iz Novega mesta. Velika vročina je odjenjala, včeraj je kazal toplomer samo še 43° C na solncu. Vreme krasno. — Preselitev uradov. Nova mestna hiša je zgotovljena in z dnem 15 t. m. se preselita vanjo oba
urada t. j. mestno županstvo in mestna hranilnica. Urada bodeta odslej trajno le tam uradovala. — Vojaške vesti. Dne 10. t. m. pride tu skozi s tremi častniki, 45 mož in 30 mulami eden instrukcijski kader gorske baterije ljubljanskega topničar. polka. — Dne 15. t. m. prideta dve bateriji diviz. topnič. polka št 8 z Gorice s 14 častniki, 146 mož in 103 konj. — Dne 16 t. m. pride ena baterija zopet ljubljanskega topni-čarskega polka z 10 častniki, 80 mož in 60 konj — Velikega sulca v Krki v b o d e 1 je tibič S t o p a r pod jezom blizo mestnega mlina. Sulc je tehtal 14 in pol klg. in je bil dolg 1-15 a ; to je gotovo nekaj izvanrednega. Ta sulc, kakor pripovedujejo, je bil že lansko leto z ostjo zaboden, (baje ga je tudi Stopar sam zabodel), kar se pozna na zaceljeni rani vrhu hrbta. Sulc je bil kaj slasten. — Otvoritev mestne hiše v Rudolfovem se vrši v smislu sklepa zadnje občinske seje kar na tihem in skromno dne 18 t. m. torej na cesarjev rojstni dan. Nova, sicer mala a dična moderno zidana in opremljena mestna hiša se tega dne oficielno izroči ob otvoritveni prvi seji mestnega zastopa svojemu namenu — Kosci pokosite naš kolodvor! Ker je prva in tudi že druga košnja minula, bi bil po našem skromnem mnenju skrajni čas, da se pokosi tudi trava na progi pred kolodvorom Dolenjske metropole. Ce ne gre s koso, bo šlo s srpico, če ne gre vsa trava, vsaj toliko je naj izgine, da tujec došel k nam, vgleda na kolodvoru železnično progo in ne — ruske stepe!
—	V knezoškofijsko Alojzi-jevišče so bili za prihodnje šolsko leto vsprejeti nastopni dijaki: V 5. razred: P e -t r i č Gabriel iz Strug, S k e b e Venceslav iz Hinj. V 4. razred: S t a n o n i k Makso s Trate, T o r k a r Anton z Bleda. V 3. raz red: A n ž i č Anton iz Sostrega, Deželi Ivan iz Ledin, F r a n č i č Ivan iz St. Jerneja, K o b 1 a r Frančišek iz Železnikov, M o ž i n a Frančišek iz Slavine, Oman Anton iz Lipice pri Skofji Loki, P 1 a t i š a Ivan od Sv. Ožbalta nad Škofjo Loko, S u-s t e r š i č Jožef iz Dobrnič, V i n d i š a r Ivan iz Srednjega Bituja. — Tako se bode v Alojzijevišču vzgajalo prihodnje leto uprav 60 dijakov, ki vsi pohajajo prvo državno gimnazijo.
—	Samoumor na pokopa lišču. Na pokopališču na Reki se je ustrelil od svoje žene ločeni železničar Lu-dovik Balasz z Reke
—	Veliki kumski shod bo le tos 25., 26. in 27. avgusta, 1 teden pred angeljsko nedeljo.
—	Novi most čez Sočo pri Solkanu je dograjen. Most ima 85 metrov svetlobne širokosti in se je pod lastno težo usedel le za šest milimetrov. Ta most je največji kameniti železni ški most na svetu.
—	Razpisana je učiteljska služba na Čatežu.
—	Pozor lovci! Dne 14. t. m. bo oddan na javni dražbi lov občine Vič. Lov je jako lep, mnogo je v njem tudi fazanov
—	Pokopali so v Bovcu gdč. T e -režijo Kavo, gojenko IV. tečaja goriškega ženskega učiteljišča.
—	Umrla je v Sketji Loki soproga gosp. notarja in župana L e n č k a. Naše iskreno sožalje! — V Kanalu je umrla soproga g. Josipa Staniča gospa J u d i t a Stanič. — V Dolenji Vrtojbi je umrl g. Friderik Leitner.
—	300letnice Marijinih družb na Kranjskem se udeležita po deputaciji tudi: 68 Dekliška družba v Ljubnem; 69. Dekliška družba v R e t e č a h p r i S k o f j i 1 o k i ; 70. Slov. kršč. soc. zveza v Ljubljani z zastavo in 71 Katoliško društvo za delavke v L j u b 1 j a n i z zastavo. — Opozarjamo, da se prijave za cerkveno slovesnost lahko pošiljajo še celi tekoči teden.
—	Strela udarila je v nedeljo, dne 6. t. m. ob silnem viharju, ki je povzročil obilo škode na drevju in poljskih pridelkih, v hišo Stef Plešca, po domače Štefan v Železnikih. Zgorelo je vse. Zavarovan je bil za 300 K.
—	Premeščeni sta prov. učiteljici gdč. Suzana B a 1 o h v Ihan in gdč. Antonija V i r k v Dolenjo vas.
—	Vojaške vesti. Podpolkovnik Josip Teisinger, poveljnik pehotne kadetne šole v Mariboru, je premeščen k pešpolku štev. 30; nadporočnik Pavel Wilfan, učitelj na pehotni kadetni šoli v Kassi, je premeščen k pešpolku štev 17; major K a r o l vitez pl. Zimmermann od 87. pešpolka je imenovan poveljnikom pehotne kadetne šole v Trstu; major Avgust Globočnik, dosedaj poveljnik pehotne kadetne šole v Trstu, je premeščen k pešpolku št. 87; poveljnikom kadetne šole v Mariboru je imenovan major Josip M a y r h e t e r pl. Griinbuhel, dosedaj poveljnik vojaške spodnje realke v Strassu.
—	Strela v cerkvenem stolpu. Dne 6. t. m. ob 5. uri zjutraj je strela udarila v impozantni v baročnem slogu zidani zvonik v Sliv ji v tržaški škofiji. Zvonik ni znatno poškodovan, pač pa cerkev, kamor je odletel močnejši del električnega toka. Prevrtal je cerkveno steno, razrušil lepi mramornati krstni kamen, razčesal dva stola in izpovednico ter zdrsnil zopet skozi zid na prosto Drugi del toka je odletel v mežnarijo, porušil nekaj zidu ter zdrsnil po električni žici, ki je napeljana iz kapelanišča v mežnarijo, v kapelanišče in od tod na prosto. Znamenito pa je, da se zvonar v postelji vkljub temu, da so še otroci vsi preplašeni klicali, niti zmenil ni za to, marveč se hladnokrvno obrnil na drugo stran, češ: ni nič hudega. Se so ljudje na svetu s krepkimi živci.
—	Strela morilka. Strela je ubila pastirja Martina Vitasoviča v Tinjanju pri Polju, ko je pasel čredo. Vita-sovič zapusti ženo in dva mlada sinova. — Strela je ubila Valentina Bučka iz Brega, občina Banjšica na Goriškem. Strela je pri tem užgata in uničila hlev Petra Su-ligoja v Lokavcu.
—	Žalostna pot. Na parniku »Dubrovnik" sta dospeli dve ženi iz Dalmacije, Marcela Stane in Katarina Kovačič, ki sta obsojeni zaradi detomora, prva na sedem, druga na dve leti težke ječe v kaznilnico v Begunjah. Obenem so tudi pripeljali Antona Lovresiča, obsojenega na 14 let, Filipa Ze-nerja, obsojenega na dosmrtno in Dula To-maževiča, obsojenega na 201etno ječo zaradi umora. Vsi so iz Dalmacije in bodo zaprti v Kopru.
bavljajo samo pri slovenskih t v r d k a h v Domžalah.
čudno se mi zdi, da je zamolčal, da se je srbsko časnikarstvo tako prisrčno odzvalo, da slovenske tvrdke toplo priporoča Srbom na inicijativo uredništva »Slovenca" in vsled zanimanja »Slovenčevega* dopisnika za to stvar. »Narod" je to vedel, a ni hotel priznati. Zakaj ? To ni težko pogoditi.
Zadnji čas v zagrebškem »Dnevnem Listu" izhajajo pisma »Iz Srbije", ki so tako bedasto pisana, da je na prvi mah jasno vsakemu, ki pozna ljudi, razmere in javne odnošaje v Srbiji, da se ti »izvirni" dopisi pišejo v sami redakciji, in to, kakor,Narodovi', s polnim nepoznanjem stvari, o katerih piše. Tako piše »Dnevni List", »da v ni enem ko-taru ni izvoljen" Jovan Avakumo-v i č , ki niti nikjer kandidiral ni; kako je Belgrad izvolivši za poslanca Sveto-mira Nikolajevima dal izraza, da del »prebivalstva srbske prestolice" dogodke 11. junija »obsoja". Medtem pa Svetomir Nikolajevic niti izvoljen ni v Belgradu, kjer je od 11.128 volivcev dobil komaj 303 glasove; dalje govori, kako bo »najbrže" v avgustu volitev novega metropolita, a ne vč, da se ta volitev v avgustu mora vršiti po zakonu; pri »Dnevnem Listu" so kandi-
l -
datje za metropolita vladika niški Dem trije, ki sedaj začasno upravlja srbsko metropolijo, ali pa Sava, vladika šabačke eparhije. Dimitrije ni resen kandidat za metropolita, a S a v a pa celo ni vzet v kombinacijo. Ni vladika niški ni Dimitrije, ampak Nikanor, a vladika šabački ni Sava, ampak Dimitrije, in Sava je vladika žički. »Dnevni List" govori o Miloradu D ra-š k o v i c u , narodnem poslancu kot o pristašu Save Grujica, a Draškovic je eden od samostalnih prvakov. Grujic ima v skupščini le enega pristaša in ta je res M i 1 o r a d , a ne Draškovic, ampak Karamarko-v i c. No »Dnevni List" piše, kako bo ta Milorad moral vstopiti v Grujicav kabinet, a Milorad Karamarkovic ne more biti minister, ker je navaden trgovec. Govoreč o dr. Mih. V. Vujiču ga šteje »Dnevni List" med one poslance, ki bo »imel odločilno be sedo med starimi radikalci". Vujid pa ni niti poslanec niti ni več oni, kar je bil pri starih radikalcih, ki so ga potisnili v ozadje. PolkovnikaVlajkaNikolida „Dnevni List" šteje med »glavne zarotnike" in »začetnike" kraljevega umora ; a ta človek o tem ni imel niti pojma. Glejte, kako natančne informacije so »Dnevnega Lista" o Srbiji.
Ljubljanske novice.
lj Obrtniška razstava povodom petdesetletnice ,,Katoliškega društva rokodelskih pomočnikov" v ,,Mestnem domu" v Ljubljani. Obrtnikom je odprta zlasti dvojna pot k izobrazbi in napredku : potovanje in razstava Prvega sredstva so se posluževali pomočniki v starih časih. Ko so se mladeniči priučili doma svoji stroki so poprijeli za potno palico in odšli po svetu. Obhodili so razna mesta, služili pri raznih mojstrih, poizkušali delo več rok, primerjali izdelke in se tako urili v svoji stroki Izučeni so se vračali na svoj dom. Tudi dandanašnji je ta pot izobrazbe še odprta, toda tako potrebna pa ni več kot nekdaj. Knjige, učni kurzi, zlasti pa razstave nado-mestujejo potovanje. Na razstavi lahko primerjaš, kaj sam znaš, kaj so drugi izumeli, kako so napredovali, v čem delo izolikali in trud olajšali. Brez posebnega truda, brez stroškov se tako povzdigne in razširi obzorje, razbistri pogled, hkrati pa raste veselje in pogum do dela. Kako premišljeno je bilo, da je »Katoliško društvo rokodel skih pomočnikov v Ljubljani" združilo -i svojo petdesetletnico tudi razstavo obrtnih i z delkev ra zni h m o j-strov in obenem razstavo motorjev in strojev, p o r a b n i h malem obrtu! Mojstri in pomočniki so se vabilu marljivu odzvali. Dvorana »Mestnem domu" je napolnjena razstavljenih predmetov. Te predmete moramo ločiti v dve vrsti: v izvirne izdelk razstavljavcev in v stroje, k služijo v pouk. Prve predmete so razstavili domačini, druge pa tudi nekateri tujci. Nemogoče bi bilo našteti posamezne razstavljavce in dostojno oceniti njih proizvode. Omejiti se moramo danes le na ne katere. Na polju umetnosti smo našli Ivana Trpina. Razstavil je dva portreta, nekaj
pokrajinskih in nekoliko živalskih slik. Portreta sta izvirna, tudi pokrajinske slike so izvirne (n. pr. Novo mesto), druge so kopije. V vseh teh slikah se kaže lepa zmožnost. Dalje je razstavil kipar Ivan P u c (Skofja Loka) lepo »Žalostno Mater božjo", F r. T o n č i č (Kamnik) tri Madone, Janko P e n g o v lep doprsni relief : »Bog Oče", moderen okvir za zrcalo itd.; zidarski mojster Ivan Ogrin (Vrhnika) načrte za male hišice. — Vzorce iz tiskarske obrti sta razstavila LudovikTomažič in Leopold Puher. Kjigoveštvo je zastopano z zanimivimi in finimi izdelki v modernem slogu. Razstavljavci so : Ivan Dežman, Breskvar, Juvan, Ger-ber, Kristan, Kovač,Jakopič. Mojstri in pomočniki pasarske stroke so razstavili krasne in deloma originalne predmete. Lep je lestenec za elektriko, okrašen s kipci 12 apostolov in združen s svetilko za večno luč (T r a t n i k); pozornost vzbujajo lepe moderne krasno izvršene električne svetilke za hotel »Union" (K r e g a r , Eržen) in modelirane glave (G i 1 1 i c h). Prav zanimiva je zbirka domača tvrdke S a -m a s s o v e. Razne vrste cerkvenih svetilk je razstavil A. Belec (St. Vid). Velik napredek kažejo izdelki iz železnine, ki so jih razstavili Achtschin, W e i b 1, Fer-jan, Vrančič, Rupnik. Poučna so zlasti varnostna vrata (W e i b 1) Ukusni so svečarski izdelki (S u p e v c). Mizarstvo se je pojavilo z modernim pohištvom. Kdo bi bil mislil, da moderni okraski tako požive pohištvene izdelke ! Take proizvode so razstavili Jan. Okorn (Skofja Loka), Jožef, Jakob, Andrej Kregar iz Vižmarjev. Pozornost vzbujajo kamnoseška dela (Vodnik, Čamernik) in tapetniška dela (Dr. P u c). Črevljarji so nam pojasnili z raznimi izdelki vso zgodovino črevlja. Tu vidiš narisano mero, odlivek noge mesto kopita itd., vse stopnje do iz-gotovljenega črevlja (Hinterlechner, Pobeška, Mate, Majce, Iv. K o -v a č). Tudi krojači so pokazali svojo umetnost : Štrukelj, Jarec, Lu-šterk, Ivan Kovač. Steklar Avg. A g n o 1 a je razstavil 6 raznobarvnih oken, e r a v a 11 i cementne ulitine, K r a š o -vec in Opeka lesne izdelke, gravčrja An t. Č e r n e in K. B e r g e r več pe-čatnikarskih proizvodov, 5 t e c k e r urico za pisalnik, tvrdka Klein različne okvire, VI i k u s c h dežnike, T o n n i e s nekaj strojev, model žage na turbino in celo vrsto drugih predmetov, Jax in Singer pa mnogo šivalnih strojev za krojače, črevljarje in sedlarje, tvrdka W e i s s (Dunaj) stroje za strugarje, mizarje itd. — Mnogovrstna je razstava in nudi mnogo poučnega. Vsa čast mlademu obrtniškemu naraščaju, ki izpričuje, da vč ceniti vstrajno delo in ki spaja z delom tudi hrepenenje po višji izobrazbi in po zdravem napredku !
lj Izlet „Katol. društva rokodelskih pomočnikov* v Vintgar in na Bled se je vršil pretekli ponedeljek ob najlepšem vremenu. Udeležencev je bilo 60. Pri izhodu iz krasnega Vintgarja, katerega lepote udeleženci niso mogli prehvaliti, jih je čakalo »Katol. izobraževalno in bralno društvo" iz Gorij z zastavo. Pod slovensko trobojnico so bili zbrani gorjanski fantje in dekleta v narodni noši. Vrla gorjanska dekleta so pripenjale gostom šopke. Pozdravljala sta goste župan g. Žumer in zastop nik bralnega društva. Odgovoril je predsednik ljubljanskega društva č. g. Al. Stroj, da imata oba društva iste težnje, z izobraže vanjem delati za narod in ga pripeljati do večje izobrazbe. Pevci so zapeli pesem. Navdušenje je bilo veliko, vse je bilo očarano na ljubezniivem sprejemu. Po odmoru v gostoljubni Žumrovi restavraciji so si gostje ogledali vzorno urejeno mizarsko tovarno g. Žumra. Na Bledu je bil obed v Gradu »Pri panju". Navdušeno je bila sprejeta na-pitnica kardinalu Gruši, ki je bil pred petindvajsetimi leti na Bledu z rokodelskimi pomočniki. C. g. Ljubša iz Gradca je nazdravljal ljubljanskemu društvu. Izleta so se udeležili tudi gostje z Dunaja, Gradca in Gross St. Florijana, ki so se laskavo izražali o lepoti naše domovine. Posebno jih je očaral Vintgar, katerega slavo bodo nesli daleč na okoli. Popoldne so si udeleženci ogledali novo cerkev v Gradu, v kateri so zapeli nekaj nabožnih pesmi, vozili so se po jezeru in se poklonili Materi Božji na otoku, ki naj tudi nadaljnih 50 let stoji društvu ob strani ter ga vodi do še lepšega razvoja in do novih uspehov !
lj Umrla je včeraj v tukajšnjem Leonišču mati g. dr. Jožefa Grudna, Antonija Gruden roj. Orel. Pogreb bo jutri iz Leonišča ob V, 5. uri popoldne. Naše iskreno sožalje !
lj Ogenj v tivolskem gozdu je nastal danes popoldne. Gorelo je zopet pri reservoarju. Požarna bramba je odšla na lice mesta.
lj Na korist ,Društvene
godba ljubljanska" za slučaj ne-m. ob 8. uri
»Društvena
godbe'
priredi dnd 12. t. m., oziroma ugodnega vremena dne 14. t.
zvečer na vrtu hotela »Ilirije" s prijaznim sodelovanjem sl. del. pevskega društva »Slavec" v prid svojemu društvenemu fondu vrtno veselico. — Ker bo nudil skrbno izbrani spored tako v pevskem, kakor tudi v godbenem oziru mnogo vžitka in glede na to, da se vrši veselica v prid društvenemu fondu toliko potrebne naše ljubljanske godbe, upamo, da poseti slavno občinstvo v mnogem številu to večerno veselico.
lj Prihodnjo nedeljo velika vrtna veselica! Podporno društvo delavcev in delavke, k r. glavne tobačne tovarne v Ljubljani priredi veliko vrtno veselico v nedeljo, 13. avgusta na vrtu pri g. P 1 a n k a r j u. Sodelovala bode slavna domžalska godba. Spored: Godba. Japonska plesna godba iz Port Ar-turja. Zabave: Srečolov, šaljiva pošta, šaljivi ribji lov, papirnata bitka, amerikanska gugalnica, najnovejše razglednice. V mraku umetalni ogenj. Začetek ob 3. uri popoldne. Vstopnina 20 v. Otroci do 10. leta prosti. Za bolne, lačne in žejne se bodo preskrbela dobra jedila in dobre pijače. Cisti dobiček je namenjen podpornemu bolniškemu zakladu. Vse mnogospoštovane prijatelje delavstva in vse člane in članice najuljudneje vabi odbor. V slučaju neugodnega vremena se veselica preloži na nedeljo, dne 20. avgusta.
lj Preselitev magistratnih uradov. Razen včeraj omenjenih dveh magistratnih uradov nam je navesti tudi pisarno obrtnega referenta gosp. mag. svetnika S e š k a , ki se nahaja zdaj v prvem nadstropji nekdanje Galletove hiše.
lj Popravljati so pričeli šentjakobski most.
lj Umrli so: Ferdo Maschke, zasebnega uradnika sin, star 24 ur; Jakob Kobilica, vrtnarjev sin, star 1 mesec; Anton Pa-jer, poslovodja, star 73 let. — V bolnici: Josip Jevnikar, gostač, star 86 let; Ivana Mavc, posestnikova žena, stara 30 let; Ivana Bidovc, zidarskega mojstra žena, stara 35 let.
lj Neprevidna vožnja. Hlapec Andrej Pečar iz Bevč je pripeljal s konjem včeraj tako naglo proti železniškem prelazu na Marije Terezije cesti, da bi se bil gotovo zaletel v že zaprte prečnice, ko bi ne bil čuvaj A. Sicca, konja prijel in ustavil: Ker je hlapec čuvaja zato ozmerjal se bode zagovarjal pred sodiščem.
lj S kolesom na tla podrl je včeraj popoldne na Marijinem trgu trgovski vajenec D. S. nekega gospoda, ki si je pri padcu raztrgal hlače
lj Izgubljena je denarnica z vsebino 40 K. Pošteni najditelj naj jo odda na magistratu.
lj Aretovana je bila danes dopoldne dekla Ivana Erjavčeva iz Z,atičine. Služila je v gostilni na Dunajski cesti št 52, kjer je ukradla natakarici Heleni Mazlovi iz zaklenjenega kovčega 11 kron denarja, medeno verižico in uhane. Sprva je Erjavčeva tatvino tajila, končno je pa priznala, da je denar zakopala na hišnem vrtu, toda našlo se ga je samo 1 K 95 h in uhani. Izročili so jo sodišču.
lj Pogreša se že par dni hlapec Anton Žitnik iz Grosupljega. Služil je na Poljanski cesti št. 26 in je pred par dnevi neznano kam odšel, popustivši pri gospodarju svoje poselske bukvice.
lj Pevsko drruštvo ,,Ljubljana" priredi v nedeljo, dne 20. t. mes velik izlet v Šmartno pri Litiji. Delajo se najširše priprave. Popoldne se vrši velika ljudska slavnost na prostem, pri kateri sodelujejo vsa šmartinsko-litijska društva.
lj O delovanju tukajšnjega reševalnega društva. Meseca julija t. 1. je interveniralo .Reševalno društvo" v 54 slučajih, pri 31 moških in 23 ženskah Slučaji nezgod so bili sledeči: 36 obolelosti in oslabelosti, 1 obstrelba, 1 ra njenje na očeh, 8 zlomljenj nog, 2 poškodbi vsled padca, 1 zlomljenje roke, 2 poškodbi na glavi, 2 telesni poškodbi, 1 umobolen.
Razne stvari.
Najnovejše.
Sin bivšega predsednika nemškega »Schulvereina" izginil. Iz Prage poročajo, da je sin umrlega bivšega predsednika »Schulvereina", Weitlofa, odvetnik dr. W e i 11 o f pobegnil, zapustivši račune svoje pisarne v silnem neredu.
Uničeno brodovje ribičev. Te dni je vihar uničil neko brodovje portugalskih ribičev, sestoječe iz 23 ladij, na katerih je bilo 300 ribičdv.
Odstopiti namerava varaž-dinski mestni načelnik Breitenfeld.
Poslopje prodalnice Meyer v Abbany v državi New York se je po drlo. Šest mrtvih trupel so že potegnili izpod razvalin. 20 nastavljencev, večinoma deklet in žena, še pogrešajo.
Požar na kolodvoru v Rimu. Iz Rima poročajo, da je v soboto zvečer okoli 10. ure na kolodvoru Termini izbruhnil v skladiščih požar, ki je vpepelil del poslopja in več vagonov.
Telefonska In brzojavna poročila.
Turki streljajo na avstrijske vojake.
Dunaj] 10. avgusta. Na merodajnem mestu z ozirom na včerajšnjo „ S 1 o v e n-5evo" vest o senzacionelnem dogodku na avstrijsko-turški meji razglašajo, da seje od turške strani ob priliki nekega prenočevanja avstrijskega oddelka ob meji res streljalo na avstrijske vojake, ni pa res, da bi Avstrijci prestopili mejo, ali da bi bil kdo ranjen.
Dunaj] 10. avgusta. V Odesi so zaprli državnega tajnika, profesorja in vseuč. rektorja Jarošenka, ker je hotel izvršiti resolucije, sklenjene na kongresu zemstev v Moskvi.
Berolinj 10. avgusta. Stavkujoči delavci v Varšavi so naskočili tovorni kolodvor in podtaknili ogenj v skladišča. Ka-zaki so razgnali delavstvo.
Berolin, 10. avgusta. Razni listi poročajo iz Sebastopola: Tu je ušlo iz zapora 30 na smrt obsojenih vojakov, in sicer s pomočjo vojaških straž. Neki oddelek vojakov se je branil izvršiti smrtno obsodbo. Pomorščaki hujskajo pehoto.
London, 10. avgusta. »Daily Telegraph" poroča, da bo japonsko brodovje, kakor hitro to dopusti položaj na Daljnem Vztoku, obiskalo Angleško.
Peterburg, 10. avgusta. Neki član seje ministrskega sveta, ki se je bavila z vprašanjem reform izjavlja, da bo car dne 12. avgusta izdal odlok, ki bo uveljavljal ljudsko zastopstvo Zastopstvo posameznih stanov je propadlo. Car se je celo v toliko udal, da je voljan ukloniti se vtčini parlamenta. Neki veliki knez je hotel posebno zastopstvo plemstva, a veliki knez Vladimir je temu nasprotoval, češ, da se je plemstvo pokazalo nezanesljivo, ker je podpiralo re-volucijske težnje.
New Orleans, 10. avgusta. Zopet je tu 29 novih slučajev rumene mrzlice. Pet oseb je umrlo, med njimi katoliški nadškof Schapelle.
London, 10. avgusta Tu so aretirali dva laška anarhista Anotellija in Barberija, ki sta nosila seboj letake, ki so pozivali na umor laškega kralja.
Skadar, 10. avgusta. V dolini Drina je bilo zopet več močnih potresnih sunkov. Več ljudi je mrtvih. Kraj Busciati je močno poškodovan.
Berolin, 10. avgusta. Predvčerajšnjim je Alojzij Pharlet ubil svojo soprogo in otroka s tem, da jih je onesvestil s klo-roformom. Vzrok je materijalno gorje.
Peterburg, 10. avgusta. Ruski častniki na bojišču nabirajo med seboj doneske za novo rusko vojno brodovje. Samo 2. armada je nabrala skoro 700.000 rubljev.
Portsmouth, 10. avg. O prvi mirovni konferenci poročajo, da je bila jako prisrčna. Delegati so se posluževali angleščine ali ruščine. Sklepi bodo pisani v francoščini. Že včeraj so pokazali Rusi svoja pooblastila, Japonci jih pa še niso imeli, ker se niso nadejali, da se bode že prvi dan prišlo tako daleč. Rusi so takoj pri sestanku ostentativno podali Japoncem roke. Rusi so baje pripravljeni na koncesije, ako se pri tem varuje oblika. Nekemu poročevalcu je rekel član ruskega odposlanstva, da Rusija ne bo hotela plačati vojne odškodnine, ko je pa časnikar vprašal, ali se bo pa Rusija branila plačati odškodnino za oskrbo vjetih Rusov, je dejal Rus, da bo v tem oziru Rusija pokazala se jako odlično.
Portsmouth, 10. avgusta. Tu še vedno ni razpršeno pesimistiško naziranje o miru. Japonska baje hoče 3'/s milijarde vojne odškodnine in da Rusija odstopi Sahalin. Witte se je izjavil, da je proti takim mirovnim pogojem vsa Rusija, tudi revoluci-jonarji, in da se pod takimi pogoji ne bo sklenil mir. Baron Komura je včeraj obiskal Witteja in mu pokazal pooblastila japonskih pooblaščencev.
Tužnim srcem naznanjava sorodnikom, prijateljem in znancem, da je božji previdnosti dopadlo našo drago mater
Antonijo Gruden
roj. Orel
včeraj, dnč 9. avgusta ob 10. uri zvečer, večkrat prevideno s sv. zakramenti v 50. letu starosti poklicati k Sebi v boljše življenje.
Pogreb bode v petek, dnč 11. avg. ob polu 5. uri pop. iz Leonišča (Zaloška cesta št. ll) na pokopališče k sv. Krištofu.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v župnijski cerkvi sv. Petra. V Ljubljani, 10. avgusta 1905.
Ivan Gruden, Dr. Jožef Gruden,
sinova.
jsitega. posebnega, pbrestlla
Globoko užalosten naznanja s tem Niko Lenček, c kr. notar v Škofji Loki, v lastnem, kakor tudi v imenu svojih nedoletnih otrok Gabrijele in Marte, svojega tasta in tašče Ivana Nep. in Marije Koceli, ter v imenu vseh svojih bratov, sester, svakov in svakinj — tužno vest, da je iskreno ljubljena soproga ,oziroma mati, hči, sestra in svakinja, gospa
Lina Lenček roj. Koceli
danes ob »/4l. popoldne, po dolgem, mučnem trpljenju, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno v Gospodu zaspala.
Truplo predrage rajnice preneslo se bode v petek, dne 11. avgusta, ob */»6. uri zvečer iz hiše žalosti št. 117 v Škofjiloki k večnemu počitku.
Prosimo tihega sožalja.
V Škofjiloki, 9. avgusta 1905.
U špecerijsko trgovino v Ljubljani se sprejmeta
trgovski pomočnik
vojaščine prost, z dobrimi izpričevali in
učenec
poštenih staršev, zdrav, ki je dovršil vsaj
en razred kake srednje šole. 1597 3—1	Kje pove upravništvo.
Kuharica
stara pod 30 let, razumna na gospodinjstvo in posestvo, želi dobiti službo v večje župnišče na Kranjskem, Štaj., Hrvatskem in Primorskem. Zglasila naj se pošljejo na upravn. „Slovenca" pod šifro ,,Kuharica".	1594 3-1
i58i špecerijske stroke 3-2 sprejme takoj Karol Planinšek,
Dunajska cesta, Ljubljana.
Učenka
1580 v trgovino mešanega blaga 3-2
se sprejme takoj.
Naslov pove upravništvo »Slovenca".
Na prodaj
Eno hišo
poleg cerkve svet. Petra v Ljubljani v Vr-hovčevih ulicah št. 11. katera je še 17 let davka prosta in ima 7 prostornih stanovanj, se zaradi družinskih razmer proda. Natančneje se izve pri lastniku v omenjeni hiši 1. nadstropje.	1583 3—2
ŠJEDILNE GOBE
(prima kakovost)
kupi v vsaki množini v vrečah 20—25 kg.
A. Smyra, 1460 20-18 Dunaj XVII./1. Elterleinplatz 7.
Velecenjene gospodinje !
Zahtevajte pri nakupovanju makaron in nudelno v Vam v korist edino le spodaj označene.
1045 26—13

BLJANSKE TESTENINE
pripoznano najboljše!
Postojnska jama. ^fc
Na Veliki Šmaren, dne 15. avgusta 1.1. ob 3. uri popoldne
vršila se bode običajna
z godbo, plesom in petjem pri izključno
električni razsvetljavi cele jame. 1596 2-1 Vstopnina 2 K za osebo. Konec veselice ob <>. uri zvečer.