Naročnina
Dnevna Izdaja
za državo SHS
meseCno 20 Din polletno 120 Din celoletno 240 Din
za Inozemstvo
mesec.no 33 Din pede l»ka Izdala eelole no vJugo-slavltt SO Din, za Inozemstvo 100 D
S tedensko prilogo »Ilustrirani Slovenec«
Cene oglasov 1 stolp. peUl-vrala mali oplasi po 1 30 ln2D,veC|l oelatl nad 15mm viMne po Din 2-30, veliki po » ln 4 Din, v uredniške m delu vršilca po IO Din □ Pri viiviem g naročilu pepust Izide ob 4 zlulraj razen pondelIKa ln dneva po prazniku
Urcdnlilvo /e u Kopllar)e.vl ulici «1. 6 III Rokopisi se ne vrata/o, neiranklrana pisma se nc spre/emaio Urednlitva telefon H. Î050, upravnlitva it. 2328
Političen lisî sca slovenski narođ
Uprava /e vKopliar/cvl ul.ii.6 y Čekovni račun: C/ubl/ana šle v. lO.fi.SO In 16.34* xa Injero/e, Sarafcuošt.7 563, Zagreb Л1. 39.OU, Praga In Ounal il. 24.797
-IJ-ltlULILJ-
Za mir.
Že prve dni, ko se je začela kampanja italijanskega časopisja in diplomacije zoper :iašo državo, smo bili trdno prepričani, da se oo akcija g. Mussol'nija nehala z veliko manjšim šumom, nego se je začela, če že ne s popolnim liaskom. Kljub moralni podpori, ki jo ie izkazovala italijanski vladi vsaj deloma in v izvestnem obsegu angleška javnost, nismo aiti najmenj dvomili, da bo ravno vlada Ve-ike Britanije v primernem trenutku v vročo iuho g. Mussolinija vlila močen curek mrzle i'ode. To se je zdaj tudi zgodilo r diplomatsko ikcijo »Foreign Offica,«, ki bo fašistovsko politiko brez vsega dvoma napeljal vsaj za dosleden čas zopet v bolj miroljubno in menj agresivno strugo.
Kajti, kaj si je mogel g. Mussolini obetati Dd svojega nespravljivega stališča v vprašanju Albanije, ki je namah razgrnilo ves kompleks kočljivih odnošajev, ki obstojajo med Italijo in našo državo? Da bi Jugoslavijo uklon'1. te-ça si pač ni mogel misliti ali pa je vsaj tekom raostrevanja tega spora mogel kmalu spoznati, da ni druge alternative, kakor pametna, mirna in kolikortoliko za obe strani zadovoljiva poravnava ali pa zanetitev splošnega svetovnega požara. Zakaj za tako kratkovidnega državnika g. Mussolinija ni mogoče imeti, da bi bil v stanu verjeti, da bi spor med njim in nami ostal izoliran. Riskirati svetovno vojno pa bi mogel danes le kompletni norec ali pa velezločinec, ki bi ne čutil odgovornosti niti napram človeštvu niti napram lastnemu narodu. Vsak količkaj razsoden človek namreč ve, da bi ponovna svetovna vojna pomenila popoln ruin Evrope, poraz reeh, gospodarsko propast in splošno revolucijo ter pogin kulture.
Razlogi, zakaj je Ângl'ja nekaj časa vsaj molče podpirala Italijo, so jasni in popolnoma razumljivi. Današnja politika boljševiške stranke, ki neomejeno vlada ruski državi, ogroža v prvi vrsti britanski imperij, naj bodo vzroki že ti ali drugi, radi česar je Anglija primoraua zavarovati s primernimi dobrimi zavezništvi svoja morska pota in skrbeti, da ne bi vpliv Moskve segal preko Balkana na mediteraaej, dokler so nasprotstva med njo in Anglijo nepremostena. Na drugi strani pa ni v interesu Anglije, da bi šel italijanski imperializem predaleč, najmenj pa more Velika Britanija dopustiti kalitev evropskega, oziroma svetovnega miru. Kdor je to vpošteval, zaradi blazne kampanje Mussolinijevega tiska proti Jugoslaviji ni izgubil živcev, da ne bi i nadalje mirno in hladno presojal položaja, dobro vedoč, da bo od velike britanske demokracije moral priti mig, ki bo faš stovske sanje o hegemoniji na jugoiztoku Evrope zopet izpremenil v spoznanje neizprosne istinitosti, ki Italiji kategorično veleva, da skuša svoje težnje spraviti mirno v sklad z onimi svojih sosedov in da se nanje z vso potrebno deli-katnostjo ozira: predvsem pa na Jugoslavijo, ki je kljub vsemu močna, naravno bogata in uvaževana država velike bodočnosti. Če je g. Mussolini tekom tega spora to uvidel, mu moremo le čestitati, kajti groženj njegovega — oprostite! — širokoustnega časopisja se pri nas živa duša ni ustrašila.
Oprti na prisrčno prijateljstvo s Francijo in gotovi podpore mogočne Anglije, ki so ji vedno veljale naše najgloblje simpatije, želimo samo, da bi ti velesili skupaj z Nemčijo utrdili interesno skupnost vseh, ki jim je ohranitev zapadne krščanske izomike, miru in napredka od Boga dano poslanstvo, pa da bi se temu krogu pridružila tudi velika slovanska sovjetska Rusija, ki naj se od ekstremizma brezbožnih družabnih teorij, ki so se vrhtega tekom let po vsem svetu izkazale kot popolnoma neuspešue, zopet vrne v kulturni krog, v kateri sta jo uvedla sveta Vladimir in Olga. Le v tej zvezi vseh držav krščanskega kulturnega območja, po politiki brezpogojnega miru nazunaj in socialne pravičnosti naznotraj ter sporazuma in moralne solidarnosti vseh narodov, ki naj svobodno sami o sebi odločajo, je jamstvo za ohranitev najvišjih dobrin človeštva. Naša država si pa mora prizadevati, cla po dobri notranji politiki, temelječi na sporazumu enakopravnih narodov Jugos!av;je, svoj ugled v svetu utrdi in svoje historično poslanstvo vidi v zbližan ju slovanskega vzhoda г velikimi demokracijami zapada. To je edina prava smer njene zunanje politike.
OD ZEMLJORÀDNIKOV K RADIKALOM.
Ca-nii ar eni je izjavil bivši poslanec Stanko M'letić, član zemljoradniàke stranke, da prestopa s svojimi tovariši v radikalno stranko.
V Belgradu je zopet mir.
VRNITEV KRALJA V BELGRAD. VLADiNOVCEV ZA PORTFELJE.
VPRAŠANJE SPOPOLNITVE VLADE. — BORBA »SAMOUPRAVA« O KOREKTNOSTI IN LOJALNOSTI SLS.
Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Z ozirom na bližajoče se pravoslavne velikonočne praznike je večina ministrov odpotovala iz Belgrada. V političnem življenju je nastopil popoln mir. Največ se še vedno govori o razširitvi, oziroma spopolnitvi sedanje vlade. V tem oziru jc zaznamovati veliko borbo za portfelje med člani vladnih kiubov. Predsednika ministrskega sveta Vukičeviča in zunanjega ministra Marin-koviča dnevno oblega krdelo kandidatov, katerih se komaj otrese. Največjo reklamo dela dr. Grga Angjelinovič, ki hoče postati minister kot zastopnik Hrvatov. Njemu konkurira dr. Nikola Nikič, ki se tudi pripravlja za vstop v vlado. Zatrjuje, da bo prevzel ministrstvo za gozdarstvo in rudarstvo. Sedanji minister tega resora pa bi prevzel prosveto. Zelo verjetno je, da bo v kratkem vstopil v vlado tudi Boža Maksimović, in sicer kot notranji mi'ister.
Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Popoldne sta se vrnila v Belgrad kralj in kraljica. Pravoslavne velikonočne praznike bosta preživela v Belgradu. Kraljev prihod v Belgrad se ponekod smatra kot važen radi tega, ker se misli, da bo pri tej priliki prišlo do končnoveljavnc popolnitve vlade.
Belgrad, 21. aprila. (Izv.) Med številnimi komentarji o novi vladi s posebnim ozirom na nesodelovanje SLS je zanimiv današnji uvodnik v glavnem organu NRS, »Samoupra-v i« , pod naslovom »Nujno priznanje«. V članku se med drugim pravi:
»Stvar, ki jo je vodja HSS smatral za potrebno naglasiti, je okolnost, da ni SLS v novi vladi. G. Radič naglaša ta moment z redko sladostrastjo in pravi, da je SLS vržena iz vlade. Ta nevoščljiva radost voditelja HSS napram SLS je v mnogočem razumljiva in ima svoje posebne razloge. Ti dve stranki imata svoje, nasprotujoče si interese. V gotovih krajih se morata boriti za iste volivce. Poleg tega Radič nikakor ne more oprostiti SLS, ker je s svojim vstopom v poslednji Uzunovičev kabinet omogočila kombinacijo brez njegove .✓stranke. Četudi je vsaj do gotove meje mržnja Radičeva do Koroščeve stranke razumljiva, vendar je neokusna in neutemeljena njegova trditev o načinu in značaju nesodelovanja SLS v današnji kombinaciji.
Tekom poslednjih par let po ustanovitvi našega državnega edinstva je radikalna stranka bila radi razmer primorana sodelovati v koaliciji in širših -koalicijah z raznimi stran-
kami ... Ko je radikalna stranka sodelovala pri državni upravi z raznimi strankami, je imela priliko ugotoviti, da je lojalna stranka v sodelovanju redka lastnost. Bili so slučaji, da so posamezne stranke delale na to, da bi vse popularne korake, ki so se skupno podvzeli, prilastile sebi in iz njih zase kovale strankarski kapital. Nasprotno pa, kadarkoli bi se imeli storiti koraki, ki bi ne bili popularni, pa so v svojem bistvu zelo koristni za ljudstvo in državo, so te stranke delale na to, da prevale odgovornost na druge, češ da so jih radi obvarovanja koalicije morale sprejeti. Pri sodelovanju s HSS n. pr. radikalna stranka nikdar ni bila sigurna, ali se bo doseženi : sporazum o skupnem nastopu v konkretnem vprašanju v narodni skupščini spoštoval in izpolnil od nje ali ne ...
SLS je v tete pogledu v posledrjih par mesccih svojega sodelovanja z radikali pokazala, da lahko služi kot vzgled korektnosti in lojalnosti v parlamentarnem sodelovanju. Posli, ki so v tem pogledu prišli na dnevni red, so se izvršili z redko dobro voljo in medsebojnim razumevanjem. Sicer ni bilo izključeno v prvem trenutku, da ne bi bilo glede kakega vprašanja popolnega soglasja. Kaj takega ni izključeno niti v isti stranki, kaj šele med dvema političnima strankama. Po temeljitem medsebojnem izmenjavanju misli pa je prišlo do soglasja in radikalna stranka je bila sigurna, da bodo zastopniki SLS ostali iskreni in vztrajali do konca pri sporazumu in pri sklenjenem skupnem stališču.
NRS je z SLS sodelovala v najtežjem vprašanju, pri sprejetju proračuna. To delo zahteva mnogo korakov, ki niso prav popularni, četudi ' jih narekujejo dobro razum'jeni interesi. V vseh teh slučajih izvajanja ukrepov, ki, ako se površno pogledajo, ne bi bili popularni, je SLS lojalno z NRS sprejela odgovornost za te ukrepe. Niti za trenutek ni poskušala otresti se odgovornosti in jo.prevaliti na druge.
Ko vse to ugotavljamo, smatramo za svojo dolžnost, da izrazimo SLS dolžno priznanje. Okolncst, da se je sodelovanje s to solidno politično stranko radi ojačenja vladne parlamentarne baze začasno prekinilo, ne spreminja bistva stvari. Zlobne Radičcve opombe so popolnoma neumestne. Viemu svetu je jasno, da ie med nesodelovanjem SLS v vladi in ne-sodelovanjem HSS ogromna razlika, in sicer na škodo poslednjih.«
Sovjetski kongres za mir.
v Moskva, 21. apr. (Izv.) Kongres sovje-tov je sprejel vladno poročilo, ki ga je podal Rykov na znanje in soglasno odobril delovanje vlade na političnem in gospodarskem polju. Sovjeti eo odobiavali posebno vladno mirovno politiko in naročili vla<4, da tudi v bodoče dela za utrditev prijateljskih zvez med zunanjimi državami. Z zadovoljstvom so kon-statirali, da so ta stremljenja v mnogih drža-
vah našla odmeva, da pa je bila ponekod mirovna politika sovjetske Rusije radi neprija-teljskega zadržanja napram Rusiji zelo otež-kočena. Vlada mora biti pripravljena, da odbije vsak poskus, zaplesti Rusijo v kako vojno. Sovjeti so odobrili tudi politiko na Kitajskem, kateri je treba priznati in ji pripomoči do popolne suverenitete.
Albanski spor in velesile.
London 21. aprila. Angleški in francoski zunanji urad sta se sporazumela, da si v albanskem vprašanju razdelita delo. Angleška vlada bo kar najkrepkeje pritisnila na Mussolinija, da umakne svoj komunike glede tiranskega pakte, francoska vlada pa bo vplivala v Belgradu, da ne pride do kakih prenagljenih korakov. Francoski zunanji minister Briand je vztrajal na tem, da Chamberlain sam posreduje v Rimu, ker sia so z Mussoli-nijem glede tiranskega pakta skupno dogovarjala v Livornu. Mussolini se tega dogovora ni držal ker k paktu ni pritegnil tudi Jugoslavije. Angleški poslanik v Rimu je že prejel navodila, da takoj po Mussolinijevi vrnitvi iz Milana energično posreduje, da Italija brez pridržka pristane na pogajanja z Jugoslavijo
Časopisje podpira misel direktnih pogajanj med Rimom in Belgradom in preti na nevarnosti, ki bi pretile Društvu narodov, ako se albanski spor spravi pred njegov forum. >Wes'minster Gazette« izraža bojazen, da bi utegnila Italija ako rešitev zanjo no bi bila ugodna, izstopiti iz Društva narodov.
Berlin, 21. aprila. V tukajšnjih poučenih kroeih izživljajo, du ni iz'-ljučeno. da se zaradi albanskega konflikta še pred julijem
skliče izredno zasedanje Društva narodov. Vest, da je izšel protiitalijanski napad v >Ti-mesc po naročilu angleškega zunanjega urada, se potrjuje. Dejansko t-e more govoriti o resnem nesporazumu med Londonom in Rimom.
Parie, 21. aprila. Čafopisje levice soglasno piše, dn se mora albanski spor spričo Mus-solinijeve nedostopnosti za vsak pameten sporazum predložiti Društvu narodov. Desničarski listi pa zagovarjajo direktna' pogajanja, ker bi albanski spor pomenjal za Društvo narodov in njegov prestiž re«no nevarnost.
ItaUfamki socîaliîtï proti Mirno-iinUevi politiki na Bsikenu.
Parit, 21. aprila. Na lyonskem socialističnem kongresu je jugoslovanski delegat Po po vi č formuliral težnje jugoslovanskih socialistov in njihovo zahtevo, da se albansko vprašanje reši na mednarodnem temelju Italijanski delegat Morgari je izjivil, da italijanski proletarijat s simpatijami zas'eduje prizadevanja jugoslovnnskegn ljudstva in mu pošilja svoje pozdrave. Popovič in Morgari sta se nnto objela.
Italijanski socialistični emicrrant Bo-
d r a r i je imel senzacionalen govor, v kate« rem je opozarjal na imperialistične nakane fašizma. Mussolini je najprej nameril svoj meč proti zapadu, a je sprevidel, da je tu fronta zmnj vendar premočna. Zato se je sedaj obrnil proti vzhodu. Toda ko izzove nfv stvor, ki sedaj vlada v Rimu, novo vojno, s« bodo milijoni pušk obrnili nazaj. Kongres je vsem trem govornikom viharno pritrjeval.
Bethlen pride v Belgrad?
Budimpešta, 21. apr. Vesti, da odpotuje grof Bethlen začetkom meseca maja v Belgrad, se vzdržujejo. ^Magyar Hirlap« poroča, da je ogrski poslanik Forster izročil jugoslovanski vladi oficijelni predlog, da se sklene jugoslovansko-ogrska prijateljska pogodba, ki bi bistveno soglašala z rimskim paktom. Pri vsem tem jo Ogrski seveda v prvi vrsti do tega, da se pogodi z Jugoslavijo glede tranzita na Reko.
Te dni odpotujejo v Rim ogrski strokov, njaki, da izdelajo pravilnik za ogrski promet na Reki. Delegaciji bo načcloval državni pod-tajnik baron Wimniersberg.
Amnestija v Bolgariji.
. Sofija, 21. aprila. O priliki velikonočnih praznikov je kralj podpisal ukaz, s katerim so pomiloščuje do 300 kaznjencev, povečini političnih.
Glasilo vladnega načelnika Ljapčeva >Preporec«. zavrača vesti, da bi makedon-stvujuči pripravljali vpad v Jugoslavijo, kot neresnične. Na vsak način bodo bolgarske oblasti v vsakem slučaju vršile svojo dolžnost.
Moskva in Ženeva.
Berlin, 21. aprila. >Vossische Zeitung« prinaša iz merodnjnega ruskega vira sledeča obveslila: Po poravnavi težav s Švico je gotovo, da se bo Sovjetska Unija udeleževala mednarodnih konferenc v Ženevi, čeprav na brez pridržkov. Sodelovala bo predvsem na konferencah človekoljubnega značaja. Sodelovanje v Društvu narodov odklanja; pač pa bo organizirala pri Društvu svojo lastno poročevalsko službo. Kar se t'če gospodarska konference, je njeno sklicanje preblizu, da bi mogla Unija sodelovati; morda bi se dalo sklicanje odgoditi. Za razorožitveno konferenco bi Unija povabilo sprejela in po svojih strokovnjakih tnkoj izdelala program. Raz-orožitveni načrti Unije so vsekakor tako da-lekosežni, da bi «e jim najbrže nobena država ne hotela pridružiti. Rusija zahteva predvsem odpravo boji s strupenimi plini in skrajno omejitev orožne industrije.
Rusko-avstriiske gospodarske z veze.
>N. \V. TagblatU poroča o uspehih avstrijske gospodarske delegacije, ki se je te dni vrnila iz Rusije. Delegacija Izjavlja, da so pogoji za avstrijski izvoz v Rusijo zelo ugodni in da bo mogla Avstrija razširiti zlasti Izvoz strojev in tovarniška opreme Ruska vlada je pripravljena dovoliti znatne olnjšave tudi za ustanovitev avstrijskih podjetij v Rusiji. Treba je le, da se sorazmerno zviša tudi ruski izvoz v Avstrijo, ker hoče Rusija kriti izdatka za uvoz z izvozom.
POLJSKA MIROLJUBNA.
Varšava, 21. aprila. O veliki noči je sprejel predsednik Poljske republike zastopnika > Associated Press«. V svojih izjavah je predvsem naglasil mirovno politiko Poljske. Popolnoma napačna jo misel, da ima mnržal Pilsudski agresivne vojaške namene. Predsednik pozna Pilsudskega 33 let, pa more kategorično zagotoviti, da nikakor ne misli na to, da bi Poljsko zapletel v kako vojno.
LYONSKI KONGRES.
v Pariz, 21. apr. (Izv.) Socialistični kongres v Lyonu je danes končal svoje delo Sprejeli so med drugim tudi važne sklepe glede splošne razorožitve, v katerih opozarjajo ua zavlačevanje tega vprašanja. Razorožitev ee mora izvesti v vseh kategorijah istočasno. Razorožitev mora izvesti Društvo narodov, ki j* zato poklicano in bo imelo več uspeha kot dogovori med posameznimi državami.
POPLAVE OB MÎSSISSIPPIJU.
v Newyork, 21. aprila. (Izv.) Poplave ob reki Mississippi zavzemajo čezdali« večji obseg. 50.000 ljudi je brez strehe.
Po preokretu na Kitajskem.
Položaj Čangkajšeka.
Moskva, 21. aprila. Tukajšnji merodajni krogi pojasnjujejo korak Čangkajšeka sledeče: Stvarno je odločala pri tem skrb kitajskih trgovskih krogov pred rastočimi zahtevami delavstva po socijalnem varstvu in pa pred zahtevami kmetov po zemlji. Osebno je bil Čangkajšek užaljen vsled tega, ker je Kuomin-tang odklonil njegov predlog, da bi se sedež vlade premestil v Nančang, kjer ima svoj sedež generalni štab. Odstavitve s poveljniškega mesta in izključenja iz stranke Čangkajšek ne bo priznal. Da bi se Čangkajšek pridružil Cangsolinu, ni pričakovati, ker je Čangkajšek prepričan patrijot in komaj čaka, da zavzame Peking. Sedaj so v teku prizadevanja, da sc Čang spravi s Hankovom in nato skuša znova pridobiti popularnost z vojaškimi uspehi proti narodnim sovražnikom.
London,, 21. aprila. »Daily Herald« poroča, da namerava angleška vlada s Čangkaj-šekovo vlado kot vlado de facto začeti pogajanja. Sankcije zaradi Nankinga naj ne zadenejo Čangkajšcka; zato se Nanking ne zasede, pač pa hankovske koncesije. »Times« pa pišejo, da je Čangkajšek istotako sovražen tujcem kakor komunisti. Nanking zapu-ste še preostali tujci.
Krvavo preganjanje komunistov.
London, 21. aprila. Reuter poroča iz Šanghaja, da se nastopa proti komunistom z vsemi sredstvi. Usmrčenih je bilo doslej nad sto komunistov. Usmrtili so tudi 12 kijatskih
dijakov, ki jih je bil pred meseci ▼ Tientsiau zaprl Čangsolin, ker so bili osumljeni, da delajo za kantonsko vlado.
Borodinovo ženo postavijo pred vojno sodiSče. Čangsolin je razpisal 200 mehiških dolarjev za vsako vohunko v kantonski službi; trdijo, da se na tisoče žensk posveča komunistični propagandi.
Nova politika Japonske? London, 21. aprila. Iz Tokija poročajo, da je nova vlada dala aretirati vse komunistične delegate, ki so hoteli odpotovati na komunistično konferenco v Kantonu. Delegatom je bila prejšnja vlada izdala dovoljenje za potovanje na konferenco. Iz tega se sklepa, da bo Japonska pod novo vlado svojo politiko popolnoma spremenila. Sicer je pa znano, da je sedanji vladni načelnik Tanaka glede Kitajske vedno zastopal intenvecijoni-stično stališče.
Nova nota velesil, v London, 21. aprila. (Izv.) Diplomatski zastopnik Anglije v Pekingu je prejel vsa navodila radi izročitve nove note kantonski vladi. Milo vzeto se more smatrati nota kot resen opomin. Politični krogi izjavljajo, da je prišel čas zato, da stavijo velesile Kitajski ultimatum, ako bi se tudi sedaj hotel zunanji minister Čen izmikati.
v Hankav, 21 .aprila. (Izv.) Sedaj stoji pred Hankavom 41 tujih ladij, ali pa so na poti tja.
J. Šediv^.
Iz čsl. političnega življenja
Zaduje upanje čsl. soc. demokratov in nar. socialistov je splavalo po vodi. Upali so, da se razbije koalicija na brambnem zakonu, ker so nemški kršč. socialci bili odločno za to, da se skrajša vojaško službovanje od 18 na 12 mesecev. A dosegel se je sporazum. Čez štiri leta se ugodi kršč. socialni zahtevi v polnem obsegu. Ko so videli, da vse prorokovanje o skorajšnjem padu vlade in vse spletke ne pomagajo, so se odločili za zelo težek in poniževalni korak. Tisti soc. demokrati in socialisti, ki so še nedavno samozavestno oznanjali skorajšnji končnoveljavni obračun s klerikalizmom in z Rimom, so se začeli ponujati ljudskim strankam za vstop v vlado in opozarjali na sestavo nemške vlade. Seveda je velika razlike med nemškimi in čsl. razmerami. Nemški soc. demokratje so predvsem socialna stranka, ki jim je proti-verski boj samo dopolnilo programa, ne pa glavna stvar. Čsl. soc. demokrati in socialisti pa sta predvsem protikatoliški stranki, ki jima je socialni del programa bolj okrasek in agitacijsko sredstvo kakor pa bistvena točka. V boju proti Cerkvi vidita ti stranki smisel svoje eksistence, a ne v reševanju soc. vprašanj. Zato je pač v doglednem času izključena kombinacija ljudskih in socialističnih strank.
Socialisti obeh barv so izgubili tudi zaupanje v g. dr. Svehlo, ki je s svojim srcem vedno bližje socialistom ko ljudskim strankam. V agrarni stranki namreč vedno bolj raste g. Švehli čez glavo prof. dr. Hodža. ki je iz državnih ozirov velik nasprotnik socialistov, ki so s svojo demagogijo zaveli deset-tisoče v komunizem. Nastopiti proti gosp. dr. Hodži bi pomenilo za gosp. Švehlo politično smrt. a on je še premlad za pokoj neglede na to, da nobeden politik ne stopi rad v pokoj tudi v sivi starosti.
Socialistom gre za biti ali ne biti. Sedanja vlada je nedavno sprejela zakon o podpiranju stanovanjskega gibanja, ki je nedvomno dokazal, da niso stranke sedanje vladne večine, zlasti ne ljudske stranke, nasprotniki delavnega ljudstva. Poprava zakona o delavskem zavarovanju bo izboljšala zavarovanje tako, da bodo utihnile pritožbe iz vrst delavstva in delodajalcev, razen tega pa bo mnogo izredno visoko plačanih socialističnih agitatorjev izgubilo plače iz fondov, ki so namenjeni za delavsko zavarovanje. Vsled energičnega nastopa ministra prof. dr. Hodže bodo v kratkem vse ljudske in srednje šole nehale biti pripravnice zia socialistične stranke. Največjo skrb pa jim dela delavnost čsl. LS.
ČsL LS se zaveda, da je samo politična agitacija brezplodna. Ko postanejo ljudje praktični in zavestni katoličani, potem jim jo brez vsake acgitacije jasno, da oddajo svoj glas samo Ljudski stranki. Zato msgr. Šra-mek molči ko grob in ko dela kot stroj, da pripravi gospodarske in socialne pogoje za širjenje katoliških načel. Izredno delavni poštni minister dr. Nosek, eden najsposobnejših čsl. politikov, sedi že pred 7. uro zjutraj v uradu. Čeravno je oče mnogoštevilne srečne in v dno duše katoliške družine, vendar žrtvuje vsako nedeljo ne rodbini, temveč hoju za zmago katoliških načel. Vsako nedeljo gre v najbolj svobodomiselne in socialistične kraje, posluša želje in težave 1er pomaga po svojih močeh in daje nasvete. In nikoli ne govori o politiki, temveč — o sv. Frančišku, sv. Tereziji, sv. Katarini in drugih podobnih versko moralnih vjh-ašanjih. Minister dr. Nosek je tudi doseeel, da dajo radio oddajna postaja vsako nedeljo slovesno službo božjo s prekrasnim petjem in divnim
zvonenjem karlinske cerkve v Pragi. Mnogo tisočev poslušavcev na radiju sploh ni videlo» nikdar cerkve od znotraj. Nehote spoznajo na ta način lepoto in vzvišenost katoliške bogoslužbe, začno razmišljati o verskih vprašanjih, in z radostjo poslušajo na radiju predavanje o verskih stvareh, ki se vrši vsakih 14 dni mesto prejšnjega socialističnega.
Hudo skrbi socialiste smrtnonevarna bolezen »brata« patrijarha čsl. narodne cerkve dr. Farskega, ki je s celo svojo cerkvijo trdno podpiral socialiste. Ker se s katoliške strani dela na to, da bi se pred smrtjo zopet vrnil v katoliško Cerkev, ga časopisi in soc. veljaki prepričujejo venomer, da mu še ne grozi smrt.
še hujši udarec za nar. socialiste je afera z vojnimi posojili. Nar. soc. stranka si lasti patent na državnotvornost in narodnost prav tako kakor slovenska SDS. To pa je ni motilo. da je vtihotapila iz Avstrije vojna posojila in oškodovala čsl državo za 135 milijonov Kč. Nedavno se je pralo to umazano perilo pred sodiščem. Marsikaj se je še zakrilo, toda stvar še ni končnoveljavno rešena.
Čsl. ljudska stranka ne bi imela tako močnega stališča, če se ne bi tako energično zavzele za to, da ima vsak stan, tudi duhov-ski, iz državnih ozirov tako plačo in dohodke, da lahko stanu primerno živi. V tem oziru so stavile na kocko celo svojo eksistenco niso se ustrašile niti resnih groženj z revolucijo in nazadnje zmagale v korist države in katoliški stvari.
Vprašame razorožitve.
V Ženevi zboruje že več tednov tako-zvana »pripravljalna komisija za razorožitev«, katere naloga je, kakor pove že njen naslov, pripraviti potrebno gradivo, ki bi moglo služiti potem kot delovni program za pravo raz-orožitveno konferenco, ki jo misli sklicati Društvo narodov.
Razorožitev, to je danes brez dvoma najtežavnejši svetski problem, in ni čuda, če gre tej pripravljalni komisiji delo le trudoma in počasi izpod rok. Kakor izgleda, je to delo zdaj sploh zastalo na nekaki mrtvi točki, ker se je pokazalo, da glede na omejitev vojnega brodovja — glavna točka, okoli katere se vrti vprašanje razorožitve, — postoje še vedno velika nasprotja med francoskim in angleškim stališčem.
Gre tu za vprašanje, ki ga je načela že prva konferenca v Washingtonu, namreč, po katerem merilu naj bi se izračunale morske bojne sile posameznih držav, v svrho medsebojnega primerjavanja. Francija zastopa stališče, da bi za merilo morala služiti celokupna država. Zato naj bi se z mednarodnim dogovorom prisodila vsaki državi gotova maksimalna tonaža; a kako naj se ta tonaža potem v detajlih uporabi oziroma porazdeli na različne vrste vojnega brodovja (oklopnja-če, križarke, torpedovke, podmornice itd.), v tem naj bi se pustile vsaki državi popolnoma svobodne roke. Angleška admiraliteta pa sc drži načela, postavljenega žc od washington-ske konference, da se imajo samo ladje iste kategorije medsebojno primerjati; ona bi potemtakem vsaki posamezni državi za vsako vrsto ladjevja dodelila gotovo maksimalno kvoto.
Tu gre vsekakor za zelo stvaren interesni konflikt. Kajti velike pomorske sile (Angleška, Zedinjene države, Japonska) imajo živ interes na tem,, da bi manjše sile — tu prihajata v poštev predvsem Francija in Italija — ne imele preveč torpednih rušilcev in podmornic, ki ogrožajo vrednost dragih dre-adnoughtov, na katere baš opirajo rečene velesile vso svojo pomorsko moč. Francija in Italija pa sta že spoznali, da so najboljše
obrambeno orožje proti tem morskim velikanom manjše hitre križarke in podmornice; pa da gre washingtonski predlog preveč v prilog težkemu brodovju. Ker je Italija tu v enakem položaju kot Francija, je njena delegacija na konferenci v bistvu podpirala francosko stališče.
V tem kakor rečeno kardinalnem vprašanju torej si najbolj nasprotujejo mnenja in je tudi malo upanja, da bi se v bližnjih dneh tozadevno dosegel sporazum. Zato mislijo zaenkrat še počakati, kake rezultate bo rodila konferenca treh pomorskih velesil — Zedinjene države, Anglija in Japonska —, ki se ima na povabilo ameriškega predsednika Coo-lidgeja sestati v Ženevi meseca junija.
Trasikomedija.
Silno vnete, stanovitne in zanesljive pristaše mora imeti SDS, sodeč po »Jutrovi« pisavi. Namreč očividno take pristaše, da mora »Jutro« neprestano posiljevati njihovo pamet oziroma jih dnevno poneumnjevati, sicer bi utekli v drug tabor, najbrž kar h klerikalcem. Drugače si res ne moremo razlagati, zakaj polni »Jutro« sleherni dan svoje predale s tolikimi klobasarijami o SLS. To je politična hrana, ki je sicer neužitna in neprebavljiva, samo ubogi jutrovski čitatelj je obsojen jo dnevno požirati. Očitno je »Ju-trov« princip: klerikalci morajo našim ljudem v želodcu obležati. Klerikaler Schlager-frassl bi rekel mali Moric. Takšno kloba-! šarijo servira tudi včerajšnje »Jutro« svojemu I čitatcljstvu z otročjim ironiziranjem »Slo-1 venca«, ki da je pod klcroradikalno vlado I tako pisal, kakor da bi ta vlada imela patent I na oblast kar za več let. — Puščamo »Jutru« to otročje veselje, da se zdaj tako škodoželjno naslaja na padcu SLS, potem ko je dva meseca trpelo take peklenske muke ne-voščljivosti zaradi vladanja SLS in njenega uspešnega delovanja, o stvari pa bi za resno javnost pripomnili samo to: Naravno računa vsaka vlada, ki ima za seboj sigurno parlamentarno večino, s tem, da se bo mogla obdržati dalje časa. Sicer bi sploh ne imela nobene iniciative in volje za kako delo. Tudi SLS je s tem računala in zato se je tudi s tako impulzivnostjo in energijo lotila dela, ki ga je »Slovenec« temu primerno komentiral. To ni bila nikaka »klerikalna prevzetnost«, kakor zdaj »Jutro« klobasari, ampak samo stvarno ugotavljanje in ilustriranje dejstev in to v tako skromnih oblikah, da je celo neki list naredil o tem opazko, češ, »Slovenec« ne dela z uspehi SLS nobene reklame, če bi pa SDS le stotinko tega dosegla, kar je dosegla SLS, to bi »Jutro« vzdignilo tamtam. V ostalem, kar se tiče citatov iz »Slovenca«, s katerim se hoče iz nas norčevati, bi mu mi še vse drugače lahko postregli s citati iz njegovih številk iz dobe PPZ-vlade. Kaj se je »Jutro« takrat šopirilo, kaj vse prorokovalo in obljubovalo; ne samo, da se bo ta vlada držala nekaj let, ampak da bo enkrat za vselej sploh samo še dr. Žerjav vladal Sloveniji, in če on umrje, pa njegov duh: to se pravi: dokler ne bo iztrebljen zadnji klerikalec, skratka: da bo PPZ - režim vladal do konca sveta. Otročje je bilo »Jutro« tedaj, otročje je tudi sedaj in zato se bo ob prvi priliki gotovo spet pobahalo, da je resen list. Seriôses Blatt! bi dejal mali Moric. In to je jutrovska tragikomedija.
Izenačenje davkov.
SDS, kj jo bila že štiri leta v vladi, žonglira zadnje čase z izenačenjem davkov in razširjenjem srbskega davčnega zakona na celo državo. To bi bila morala SLS storiti, pravi »Domovina«.
Brez ozira na vse drugo smo trdno prepričani, da bi »Domovina« SLS napadala z isto drznostjo in hinavščino, kakor jo sedaj, če bi bila bivša vlada to razširjenje srbskega davčnega zakona tudi dejansko izvedla.
Saj časopisje SDS enostavno zanikuje vse znižanje davkov, odpravo trošarin in taks in prenos deželnega premoženja, ki ga imenuje »Domovina« — »najžalostnejši del povojne zgcdi vine SLS«.
Vprašamo le ponovno: Zakaj pa g. dr. O. Žerjav z vsemi svo.imi samostojnimi demokratskimi tovariši ni izvršil izenačenja? Bilo bi to morda vsaj eno njegovo delo, ki bi ne bilo škodljivo Sloveniji. Zakaj si ni pridobil te za-; sluge? Saj bi bi'a njegova borba proti »klerikalcem s vendarle lažja, če bi vsaj eno stvar, eno svojo zaslugo mogel prinesti pred svoje pristaše. Mesto, da napada SLS, naj dr. Žerjav pove, zal aj on tega ni storil, ko je bil v vladi desetkrat toliko dni kot SLS. Zakaj je vselej, ko je bil v vladi, pletel le bič, ki tepe tudi njegove voLvce v Sloveniji?
Zasmehovanje.
Ne more se časopisje SDS dovolj na široko in debelo razpisati, zasmehujoč SLS in naše ministre, da niso do zadnjega trenutka vedeli, da se vlada izpremeni. Poglejmo, kako je s to stvarjo.
Noben list v državi ni napovedoval tako izpremembe vlade. O izpremembi se je veliko pisalo in ugibalo, toda to, kar je prišlo, je bilo j v s o m popolnoma novo. »Samouprava«, glav-' no glasilo radikalne stranke, je še en dan pred demisijo pisala, da je vlada absolutno trdna in ne potrebuje prav nobene izpremembe.
»Jutro« in »Slovenski narod« eta vse zadnje dni prejšnjega tedna poročala, da se vlada le
izpopolni z Demokratsko zajednico Predsed. nik vlade, Nikola Uzunovič, je časnikarjem komaj par ur pred demisijo zagotavljal stabilnost položaja vlade.
Kolikor in kakor so bili poučeni vsi drugi vladni in opozicionalni politiki in listi, tako in toliiko tudi mi. Kakor je nova vlada iznenadila nas, tako tudi radikale in njihove člane prejš-njega in sedanjega kabineta in istotako tudi šefa Demokratsko zajednice, g. Ljubo Davido-viča in dr. Spaha. Sestava in nastop nove vlade ni v nobeni logični zvezi z motivacijo ostavke prejšnje vlade.
To so notorična dejstva, ki jih je opazi] vsak političen analfabet in jutrovske perfidno-sti je treba, da se more govoriti o »neinformi-ranosti in kratkovidnosti klerikalnih ministrov«.
V	prav posebno čudno luč stopi ta jutrovska gonja, če se spomnimo, da je dr. Korošec sam javno ožigosal način, kako je svoj čas Pribičevič moral izstopiti iz vlade. Taki pojavi so nezdravi in škodljivi za vse, za dr-žavo in vse politične stranice. Te metode eo nekulturne in neparlamentarne in jih mora obsojati vsakdo vselej, naj se dogode njemu ali pa njegovemu nasprotniku. Do tega elementarnega spoznanja bi se bilo menda že tudi »Jutro« lahko prikopalo, pa se ni in ni. koli ne bo, ker gentlemanstvo in »Jutrova« politika sta kontradiktorna pojma.
Amandmani
tudi »Domovini« ne dado miru. Po »Jutro, vem« zgledu skuša izkonstruirati odgovornost SLS za sedanje stanje, zlasti za odgoditev skupščine. »Domovina« mora sicer sama ugotoviti, da so pooblastila samo gospodarskega značaja. Pooblastila torej ne posegajo v kom-petenco skupščine, zlasti se ne dotikajo njene zakonodajne moči, no omejujejo ji časa zasedanja, niti možnosti rednega poslovanja. Državni odbor se je ustanovil in sestavil na zahtevo finančnega ministra, ki je izjavil, da brez te izjemne institucije sploh ne more izvesti potrebne reorganizacije državnih financ in gospodarstva. Po zaslugi SLS se je zvišalo število članov - parlamentarcev tega odbora. Temu je priča kakih 10 narodnih poslancev, ki so prisostvovali tozadevnemu boju med finančnim ministrom in poslancem Smodejem.
V	amandmanih je dana samo možnost gotove panoge gospodarstva Ln uprave izboljšati Če bo sedanja vlada te amandmane prav izvršila, bo storila zgolj svojo dolžnost. Z od-goditvijo skupščinskih sej, oziroma zaključit-vijo zasedanja nimajo pa amandmani prav nič opraviti.
Končno pa, kaj se »Jutro« in »Domovina« razburjata radi amandmanov? Ti so uzakonjeni v ustavi, katero je delala in izglasovala SDS. Tudi tozadevno prakso je vpeljala SDS in jo izvrševala že pri štirih proračunih pred sedanjim. In SDS je bila lista, ki je brez amandmanov in brez pooblastil pošiljala narodno skupščino domov ter delala in vladala nasilno brez ljudskega zastopstva. To bi storila tudi danes, če bi ji le bila dana kaka možnost, da se pririne do vladne mize.
DR. SPAHO POTUJE NA DUNAJ.
Minister za trgovino in industrijo potuje na Dunaj, kjer ostane kakih 14. dni. Njegov zastopnik bo dr. Ilija Šumenković, minister za ja\na dela.
Beležke
Д Informacija. Predvčerajšnjim Je prišel neki veliki župan iz Srbije v Belgrad vprašat ali je v novi vladi tudi radikalna stranka. Do bil je veliko odgovorov, pa ko se je zvečei vračal, še vedno ni vedel, pri čem da je.
Velika slavnost v Petrovčah.
Zveza slovenskih vojakov iz svetovne vojni priredi proslavo odkritja spominske plošče vsen padlim vojakom lavantinske škofije na dan Vnebo hoda dne 26. maja 1927 z velikim sporedom.
Popoldne ob 8 se bo igrala velika bojna igr; na prostem »Kalvarija«. 1. dejanje: Na dan mobi lizacije 1. 1914. H. dejanje: Pri kadru. III. dejanje Na gališki fronti. IV. dejanje: Na Doberdobu V. dejanje: V fašistovskem robstvu.
Vabijo se vsi bivši vojaki cele lavantinsk škofije, vsa društva brez razlike stranic, vse oi ; ganizacije cele lavantinske škofije. Vsak, kdo hoče poseliti Petrovče, ima polovično vožnjo. Zs htevajte pri vaših župnih uradih legitimacije. Vf župni in občinski uradi se prosijo, da našo idej , podpirajo ter udeležencem gredo na roko.
Torej, dne 26. maja vsi v Petrovče iz cel lavantinske škofije. Sporedi so nabiti na vseh jx stajah mariborske oblasti.
Zveza slovcnnkih vojakov.
Avtomobilska nesreča.
V	torek popoldne sta se z avtom pripeljala Jurklošter neki trgovec iz Zagreba in neki mes." iz Vidma. Hotela sta se vrniti po cesti čez Planin na Sevnico. Pred prvim mostom, imenovanim p Sv. Janezu, jo šoferju odpovedal volan. Avto j zletel čez poldrugi meter visoko škarpo nn spodi ležečo graščinsko njivo. Šofer, ki je bil trgov« sain, je ostal nepoškodovnn, mesar pa je dobil v< lahkih poškodb. Prenočil je pri Gradu, drugi da pa so ga odpeljali s popravljenim avtom na njegr dom.
Zasedanje oblastnih skupščin.
Ljubljanska oblastna skupščina.
Včerajšnja seja ljubljanske oblastne skupščine se je pričela ob 9. Predsedoval je dr. Marko Natlačen. Navzoča sta bila oblastna za-itopuika veliki župan dr. Franc Vodopivec in vladni svetnik dr. Senekovič. Kot tajnika sta fungirala Majeršič in Peterlin. Sejo je otvoril dr. Natlačen, ki je sporočil, da je nastopil dolžnost poslanec g. Ivan A v s e n e k, ki je takoj podal obljubo.
Predsednik je nato sporočil, da je dobil celo vrsto predlogov, katere je odkazal posameznim odsekom. Nato je prišla v razpravo interpelacija poslanca Tratnika, ki se tiče vinogradništva in vina.
Poslanec dr. B r e c e 1 j je odgovoril na interpelacijo poslanca P o z n i č a in tov. glede zboljšanja razmer v smodnišnici v Kamniku, izjavljajoč, da od strani države ne moremo ničesar pričakovati, kajti treba bi bilo neprestanega dreganja. Posrečilo se nam je doseči izboljšanje teb neugodnih razmer s tem, da je vlada dovolila poslati v smodniš-nico dovolj materiala, tako da niso bili delavci več brez dela kakor prej, za kar so trpeli tako ogromno škodo. Upati je, da bo vojno ministrstvo dajalo tej smodnišnici dovolj proračunskih sredstev, da bo nemoteno delovala in da bodo naši ljudje dobili 6voj primerni zaslužek. Prosim gospoda tovariša in-terpelanta, da so s tem odgovorom zadovolji.
Poslanec Poznič se je z odgovorom zadovoljil. Na interpelacijo poslanca Tratni-a glede vinogradništva je dal pojasnilo veliki župan dr. Vodopivec, ki je izvajal: Ko sem bil opozorjen potom časnikov, da se uvažajo k nam potvorjena vina, sem odredil enega okrajnega ekonoma, da pregleda kraje, katerih je vpeljava tujih vin napravila največjo škodo. Pregledal je vse vinotoče ter druge gostilne. To delo se ni moglo nadaljevati, ker je vlada upokojila našega ekonoma. Storil sem potrebne korake, da se pošlje suk-cesivno v vse okraje oblastnega referenta za kmetijstvo, ki naj preskuša ter pregleda vina. Začelo se je v enem okraju, nadaljevalo v drugih. Poleg tega nameravam predlagati ministrstvu, da imenuje kletarskega nadzornika za ljubljp"«ko oblast, če ne bo to v nasprot-stvu določbam finančnega zakona. Razen tega bom stavil predlog, naj se pooblasti okrajni ekonom, da nadaljuje začeto delo. (Odobravanje.) V ta namen pa je potrebno, da dovrši kurz, kjer se poučujejo bodoči ekonomi o vseh predpisih v tej panogi. Ta kurz naj bi se vršil v Mariboru, kjec je več priložnosti, kakor pri nas.
DEBATA 0 NAŠEM VINOGRADNIŠTVU.
O interpelaciji se je nato otvorila debata. Prvi je govoril poslanec Franc K o b a 1 (SLS), ki je izvajal:
Vinogradniki smo pretrpeli težke čase, ko so obiskale naše vinograde razne bolezni. Tedaj sta država in dežela z velikimi žrtvami naše po raznih nesrečah uničene vinograde pomagali obnoviti. Zadnja leta so vremenske nezgode in razne trtne in grozdne bolezni in škodljivci naše vinograde težko obiskale. Vinska produkcija v naši oblasti je padla letno na 50.000 hI, dočim je prej znašal 200.000 hI samo na Kranjskem. Teh 50.000 hI naši vinogradniki ne morejo spraviti v denar, ker se v naše kraje uvažajo razna dalmatinska in banaška vina in pa še celo zdravju škodljiva ponarejena italijanska vina, ki uničujejo tako vso našo vinsko kulturo. Vinrgradnik stavi vse svoje upanje v podporo te skupščine. Država ne stori ničesar za naše vinogradništvo.
Oblastna skupščina naj takoj ukrene vse potrebno v korist vinogradništva. Ustanove naj se oblastne trtnice, nastavijo naj se strokovnjaki, natančno naj se prouči, katere vrste trt naj bi se gojile, ki bi dajale najboljše vino ln ki so obenem tudi odporne proti različnim grozdnim škodljivcem. Da se omogoči vinskemu producentu prodnja lastnega pridelka, je treba ustanoviti vinske centrale po večjih vinorodnih krajih in veliko centralo v Ljubljani, ki bodo grozdje unovčevale in prodajale prvovrstno konkurenčno naravno blago. V ta namen naj se že v proračun stavi primerno vsoto kot podporo.
Nato je dobil besedo poslanec Josip N e -m a n i č (SLS), ki kot zastopnik vinorodnih krai-ev prosi skupščino, da predlog smatra kot nujen. Povod temu. da liudje trumoma znou-ščpjo Pel 'krajino, ie težki finančni pnlcž.ij, ki izvira iz slabih vinskih kupčij. Belokrajina nimn drueih dohodkov in ie navezana v prvi vrsti na vinsko kupčijo. Vinogradništvo nnm pa v zadnjih časih prinaša pač obilo stroškov in izdatkov, ne da nam pa ničesar. Zato prosi, da sprejme skupščina predlog Kobala kot nujen. Dostavlja, da ee naj uvede najstrežia kontrola za ponarejena vina. Pri tej kontroli naj se unorabiio sami veščaki iz naših kmetijskih šol na Grmu.
Poslanec Josip Tratnik (SLS) je izvajal: Kobalov predlo? meri na to. da se ustanove v naši oblasti zadružna kleti, v kaferih n*j bi se dobilo vse. kar rabimo pri prirejanju vina. Misli da bo to težko izvedljivo, ker so peste iz p*ših vinogradov navndno v najslabšem stanju. Zato stavba doda'ni predlo?, da bi se v take zadružne kleti sprejemalo tudi vino od udov. pa samo kvalitativno najbolje vino. Upa. da bi dobili na ta način res prav dobro in izvrstno pristno vino. Tudi za spravljanje vina naj se ustavi:aio take kleti.
Posl. Urek (SKS) je predlo? s simpatijo pozdravil in izinvil. da ra podpira kot nuinega. Pesi. dr. Albert Kramer (SDS) izjavlja, da bo glasoval za nnfnost predira.
Nato je predsednik dr. Natočen zaključil debato. Izjavlja, da bo oblastni odbor vzel to zadevo v pretres in stavil skupščini ob prvi priliki skupščini predlogo. Nato so bili predlogi poslanca Kobala sprejeti.
PRIFT TT^TTFV MATRIKA. S'P'TAt.'čA IN
TROJAN LJUBLJANSKI OBLASTI.
Naslednja točka dnevnera reda je bila prošnja občin M o t p 1 k a, Špitnlič in Troiane, da se irloči:o iz mariborske in priključro ljublmnski oblasti. Predsednik ugotovi, da so sliepi občinskih odborov imenovanih občin utemelieni. Zato predlaga oblastni odbor, dn skupščina pristane na priključitev k ljubljanski oblasti. Predsednik je prekinil sejo za 10 minut, da se člani odseka za uredbe posvetujejo o zadevi.
Medtem se je v posvetovalnici sestal od-'sek za uredbe. Po zope'ni otvoritvi je poročevalec prof. Jarc poročal, da se morejo po čl. 4. zakona o razdelitvi zeml'e na oblasti občine izločiti iz ene in prikloniti k drugi oblasti. Odsek je predbžene prošnje pregledal in jim sklenil ucoditi. Skupščini priporoča, da se izreče za priklopitev.
Nato se je vršila o tem kr?tka debata, v katero so posesrli poslanci Josip P o 7 n i č (SLS), ki je poudarjal potrebo priključitve, dr. P u c, ki je izjavil, da bo glasoval za, inž. Zupančič, ki izjavlja isto.
Nato je skupščina soglasno sprejela predlog.
PRORAČUNSKA RAZPRAVA.
Nato je prišla na dnevni red razprava o poročilu odseka za proračun glede oblastnega proračuna za 1. 1927. Besedo je dobil poročevalec
Evgca Jarc:
Gospodje poslanci! Pred seboj imate bud-žet oziroma poročilo finančnega odseka. V dodatku k temu imate tudi par uredb in pa vrsto resolucij finančnega odseka.
Ko je šlo za to, da se oživotvorijo samouprave, je nastalo vprašanje proračuna, ki se je dalo rešiti na dva načina. Ali naj bodo oblasti nekak sotrudnik, sodelavec države pri upravi in naj torej delajo tako, kakor dela danes mnogo ali večina samouprav v naši domovini, da namreč izdajo kako uredbo in kak sklep, da pa ne prevzamejo nekdanjih poslov avtonomnih oblasti v svejo upravo.
Mi smo se odločili in sprejeli načelo, da bi naj samouprave vršile popolnoma svojo nalogo in naj prevzamejo od države gotove posle popolnoma v svoje področje.
Finančni odsek je na prvi seji sestavil najprej program vseh tistih poslov, ki jih ho*e prevzeti samouprava. Ta program je v današnjem proračunu. Naša samouprava se je odločila, da prevzame iz.vzemši šolstvo, vse tiste posle, ki jih je prej vršila naša deželna uprava: poleg teh še nekatere druge, ki so bili prej v državni upravi: agrarne operacije in nekatere druge stvari, o katerih bom še govoril.
Ko je bilo to principijelno vprašanje rešeno, se je izdelal budžet. Številke tega bud-žeta imajo realno podlago, niso torej kaka fikcija. ampak so nastale po temeljitih po-svetovaniih strokovnjakov in dotičnih referentov. Toliko o poslih, ki jih bo prevzela naša samouprava.
V budžet so unešeni samo tekoči izdatki. Investicije so i7ločene popolnoma.
Radi preglednosti je proračun razdeljen v poglavja, na partije in pozicije, da je po zakonu o državnem računovodstvu omogočeno virmiranje. Te partije so precej obsežne, njih število je prilično malo. Izdatki obsegajo samo 32 partij. S tem se prepreči tisto, kar je pri državni upravi največja ovira, namreč, da ni mogoče prihrankov iz ene partije prenesti v drugo partijo, ki je premajhna za nepredvidene ali prenizko budžetirane izdatke.
Gospodje, iz nnšega poročila vidite, da znaša redna potrebščina 52 milijonov 54.600 dinar'ev.
Vprašan je. Vnko se bodo ti ogromni stroški krili, je najtežja točka vsakega proračuna. Izdatki so le deloma kriti. Dohodki so v prvi vrsti obresti, dalje donosi poslopij in posestev. najvažnejše bi bila najemnina vojašnice kralja Petra Dalje od doneskov zdravniških ustanov. Vendar pa se v kritju od daleč ni dosegla ona številka, ki bi jo rabili, da krijemo vse izdatke; treba jih bo iskati drugje. Mi prevzamemo celo vrsto državnih poslov. Zato smo upravičeni tudi, da nam daje država možnost, da te stroške krijemo, v tej ali oni obli' i. Možnih je tukaj več poti. Mi bi se lahko postavili predvsem na pravno stališče: da nam država mora dati to, kar je pobirala, torej stare deželne doklade. direktne davke in trošarine. To bi bilo veliko premalo, ne-fiksno, in neizvedljivo. Pripravlja se izenačenje zakonov. Vse dol Jade bodo izginile. Cim bi se izenačenje 7akonov izvedlo, bi visel naš budžet popolnoma v zraku.
Drugo stališče, katero je ministrstvo že zavzelo leta 1922. je to, naj bi se samoupravam prepustili direktni davki. Sedaj je morala državna uprava razmotrivati in premišljati, da bo morata izročiti samoupravam direktne davke. Koliko bi pa ti direktni davki
J. êedivy.
Naši beloruski brafie.
V predvojni ruski državi je prebivalo okrog 15 milijonov Belorusov, ki so bili svetu neznani, ker jih je ruska vlada proglašala za Ruse. Vzhodni sosedi Belorusov so Rusi na jugu mejijo Belorusi na Ukrajince, na zapa-du na Poljake, na severu na Litovce in Lat-vijce in sicer tako, da eo še na beloruskem ozemlju mesta: Polock in Vitebsk na Dvini, Mohilev na Dnjepru, Pinsk na Pripetu, Orodno na Njemenu in Vilno. Po svetovni vejni je beloruski narod razkosan na štiri države. Večina Belorusov živi v boljševiški beloruski republiki, ki ima svoje središče v Minsku. Nad tri milijone jih je pod Poljsko, ostali pripadajo Litvi in Latyiji. Okrog 12 milijonov Belorusov je pravoslavne, 3 milijoni pa so katoliške vere. Beloruski narod se lahko ponaša s slovstvom, ki sega v 10. stoletje. Njegova prosveta je bila v prejšnjih stoletjih na taki višini, da je več litovskih plemen podleglo beloruskemu vplivu ln se pobelorusilo. V 19. stoletju je začela ruska vlada kruto preganjati Be.loruse in Ukrajince. Kdor se ni priznal za Rusa (razen Poljakov), je moral v pregnanstvo v Sibirijo Nad sto let, do ruske revolucije leta 1905. ni smela v Rusiji iziti nobena beloruska ali ukrajinska knjiga.
Do konca svetovne vojne obisk ljudske šole ni bil obvezen. Vsaka vas je morala pošiljali v 5oU> samo goiovo majhno število otrok ln to sumo najbolj bistrih. Ruski učitelj in ruski pravoslavni duhovnik sta skrbela, da je beloruska deca v ruski šoli izgubila narod-
no zavest in se začela priznavati za Ruse. Poljaki, ki so imeli od leta 1864. v Rusiji izjemno stališče, so si zlasti s pomočjo narodno prenapete poljske katoliške duhovščine prizadevali prevesti beloruske katoličane v poljski narod. Ta nakana pa se jim ni posrečila. Četudi ee je narodu izneverila vsa svetna v ogromni večini versko mlečna inteligenca, je beloruska katoliška duhovščina stala zvesto ob strani svojega ljudstva. Toda katoliška beloruska duhovščina ni mogla delati mnogo na prosvetnem polju, ker so jo poljski predstojniki pošiljali najraje v popolnoma poljske kraje. Zato pač ni čuda, če je med Belorusi mnogo nepismenih.
V boljševiški Belorusiji imajo v Minsku svojo univerzo. V vseh uradih in šolah vlada beloruski jezik. Boljševiško zatiranje vere še bolj podžiga teženje Belorusov. da se odtrgajo od zveze z Moskvo in osnujejo popolnoma neodvisno belorusko državo.
Kruto preganjanje trpe Belorusi v Poljski. Pet njihovih poslancev je v ječi, dve stranki sta razpuščeni, čeravno nista komunistični. Trije milijoni Belorusov nimajo na Poljskem niti ene državne heloruske državne srednje šole, le Beloruska šolska malica vzdržuje tri gimnazije. Maturo teh gimnazij priznavajo sicer češkoslovaške, nemške, francoske in italijanske univerze, nc pn poljske. V inozemstvo dobe ti abiturijenti potni list samo tedaj ako se zavežejo da se nikdar več ne vrnejo v Poljsko četudi so poljski državljani. Beloruski dijaki, ki so končali poljske gimnazijo, morajo napraviti posebno ^rošnjo m sprejem na poljsko univerzo, ki je odbila, ako ni upanja na polonizacijo.
Nad poldrag milijon katoliških Belorusov je pred tremi tedni izgubilo zadnjega katoliškega beloruskega župnika, ks. Vincencija Hadleuskega, ki je obsojen na dveletno ječo v trdnjavi samo zalo, ker je bil vnet organizator katoliškega beloruskega ljudstva. Poljski nadškof Jalbrzykowski prestavlja vse beloruske katoliške duhovnike v popolnoma poljske kraje, kjer smejo govoriti samo poljski, med Beloruse pa nastavlja Poljake, ki jih Be^jrusi ne razumejo. Kakor med Slovani v Italiji je tudi med Belorusi zavoljo narodne zagrizenosti merodajnih činileljev katoliška vera v veliki nevarnosti. To je tem žalostnej-še, ker ni sedaj nikjer tako ugodnih tal za uspešno delo za cerkveno zedinjenje, kakor med Belorusi in Ukrajinci, ako bi bili poljski katoličani manj poganski nacionalisti in bolj občestveno katoliški in pravični.
Razmeroma najbolje se godi Belorusom v Latviji in Litvi.
V političnem oziru seveda ne more biti govora o strankah v boljševiški Belorusiji ker sme obstojati samo boljševiška stranka. Vendar pn so pri zadnzih volitvah dobili zelo mnogo mandatov nestrankarski kandidati. V Latviji in Lihi beloruska narodna manjšina nima političnega zastopstva V Poljski imajo šti ri beloruske stranko skupaj 11 poslancev. Največja bodočnost se obeta beloruski kršč. demokratski stranki (Bielaruskaja ChrySci-jnnskajn Demokrarya), ld jo vodi ks (duhovnik, dalmatinski >don«I) Adam Stnnkievič. Mnogo je izgledov, da se z. njo združi beloruska kmetska zveza (Bjelaruski Sjalj-mski Sajuz), ki zastopa po večini pravoslavne kmete. Toda o njej več Drihodnjičt — _
nesli v ljubljanski oblasti? Skupaj nekaj čei 21 in pol milijonov dinarjev. Toda tudi ta pot je trenutno jako težavna. Tendenca sedanjega finančnega ministra, in kakor kaže vseh drugih ministrov, je, da se ti direktni davki kolikor mogoče znižajo. Tako bi prišlo v državno blagajno za 500 milijonov letno manj, tako da bi morala država znižati doklade prirezov k direktnim davkom. Mislim, da moramo to pozdraviti z velikim veseljem, saj danes plačuje naš . kmet relativno, ne absolutno šest in pol krat toliko direktnih davkov, kakor pred vojno. Znižal bi se tudi hišni lastninski davek in tako bi se omilila tudi draginja pri stanovanjih in stanovanjska beda. Ta tendenca finančnega ministra je torej samoposebi pravilna in jo moramo odobravati. Naša oblast bi dobila le okoli 21 milijonov iz direktnih davkov in morda še nel-aj od drugih. Zato je ta baza tudi nesigurna, čeprav je pravilna. Toda na pesek mi ne smemo zgraditi stavbe.
Ostane nam samo še tretja baza, ki si jo je osvojila tudi centralna vlada, da nam bo namreč centralna vlada dala ra-en poslov tudi dotifne dohodke, kakor so predvideni v državnem proračunu. Naš odbor je namreč dobil te dni dopis ministrstva za narodno zdravje, v katerem sporoča oblastnemu odboru ljubljanske oblasti, da se vse bolnice in zavodi za onemogle, kopališča Rogaška Slatina in Dobrna tekom te proračunske dobe predajo oblastnim odborom ljubljanske ln mariborske oblasti. Krediti ln proračuni teh ustanov, določeni v proračunu 1927-28 ostajajo tem zavodom na razpolago. Oblastni in okrajni zdravstveni referenti in higienske ustanove in To-polïirn ostanejo pod ministrstvom za narodno zdravje.
Centralna vlada nam hoče torej že v principu odstopili razne posle in nam obenem izročiti dotične finančne dohodke, ki so se dosedaj stel ali v državni budžet. Ta baza tudi ni seveda absolutno sigurna, ker se bo lahko državni budžet še znižal in bo sedaj stvar dogovora, koliko dohodkov bo dobil oblastni od-bor od države.
Treba bo storiti dvoje: 1. da se ugotovi nekaka stabilnost teh državnih dohodkov m 2. da se ugotovi, ali bodo ti zneski, ki jih hoče država prepustiti oblastnim samoupravam zadostovali, ali bodo krili izdatke. Imamo torej od države kredit, toda treba bo pev praviti to, kar se je zamudilo.
Gospodje! Res je, da se te stvari šele pripravljajo; res je, da je treba še čakati, da se ho naš budžet fiksiral, da bodo fiksirani vsi izdatki. Dosedaj tega ni bilo mogoče storiti. Proračun vsebuje samo reelne številke, ki jih bo oblnst po potrebi povečala ali tudi kratkomalo črtala iz tega budžeta.
Preidemo k členu 2. proračuna. Finančni odsek je predlagal, da se ti izdatki, ki so predvidevani v proračunu za vse budžetno leto, prevzamejo skupno s posli pozneje in da ee dotične številke, ki so predvidevane za posamezne posle v manjšem obsegu uporabljajo in da se tako tudi avtomatično znižajo.
Ta redni proračun ne vsebuje izrednega proračuna; vsebuje samo ono, kar je neobhodno potrebno za gospodarstvo na deželL Nebroj raznih predlogov, zahtevate ceste, zahtevate vodovode, ureditev hudournikov, pospeševanje raznih industrijskih, obrtnih in trgovskih ustanov itd. itd. ni mogoče kriti is rednega budžeta. Zato stavi finančni odsek b koncu važno resolucijo.
Prva resolucija zahteva, naj oblastni odbor ugotovi investicijski in melioracijski program ljubljanske oblasti. V melioracijski pro-gram bo spadala regulacija naših voda, hudournikov, zavarovanje bregov, ki jih trgajo naši potoki in reke, posušenje močvirij, pogozdovanje itd. Tako bo treba popravljati naše visoke stavbe, ki se dolgo časa niso pravilno vzdrževale. Po proračunu gradbene direkcije bo stala samo obnova vojašnice kralja Petra čez 1 milijon dinarjev, poprava vseh drugih oblastnih poslopij pa 4 in pol milijona dinarjev. Kot referent finančnega odseka eem nadalje stopil v zvezo s posameznimi odseki.
Kaj bi vse lo stalo? Potrebščine kot so te, ugotavlja proračun površno s približno 300 milijonov dinarjev. Ta resolucija obenem nalaga oblastnemu odboru, naj stopi z državno upravo v stik radi financiranja teh investicij.
Nato opisuje melioracijske razmere pred vojno.
Tendenca finančnega odseka je bila, da bi tudi sedaj, ko vidimo, da polaga država veliko važnost na investicijski načrt, kolikor mogoče v naših krajih pomagala omejiti vedno naraščajočo brezposelnost. Zato je tudi naša oblast zahtevala, da se sklene z državo dogovor, koliko bi ona za posamezne panoge teh melioracij prispevala.
Predlagali smo resolucijo, da se za najnujnejše melioracije po poplavi prizadetih krajev najame viseče posojilo do najvišjega zneska 5,000.000 Din. Uporaba tega zneska se fiksira s posebnim programom, ki ga odobri finančni odsek. Za ta dela bomo skušali si zagotoviti primeren državen prispevek.
S temi 5,000.000 Din bomo lahko storili marsikaj in vsaj težko prizadetim občinam za prvo silo nekoliko pomagali. Ta vsota bi nam omogočila, da bi takoj začeli že z vidnim delom, zakaj do sedaj smo se. izčrpavali same v formalnostih, ki so morale biti v začetku prve. Napraviti smo morali skupščinski poslovnik, sprejeti bomo morali službeno prag-matiko. to so same stvari, ki morajo biti nujno urejene. Naši volilci pa nimajo nič od tega,
Ljudstvo hoče dejanj. Zato napravimo sedaj odločno gesto z najetjem tega posojila, da pokažemo tako celi oblasti, da hočemo delati. Zato prosim, da vsi glasujete za ta del resolucije.
Nato je dobil besedo poročevalec manjšine dr. Albert Kramer.
Izvajal je v svojem govoru, da je fin. odsek prevzel nase posel, ki ga je bil dolžan izvršiti oblastni odbor. Oblastnemu odboru očita, da ni dovolj pripravil proračunske zadeve za razpravo v fin. odseku. Po proračunu sme oblastni odbor postavke 1. poglavja, ki obsegajo poslanske dijete in stroške za skupščino, porabiti brez omejitve v celoti. Ostale postavke proračuna pa se smejo porabiti samo, kolikor bodo sredstva na razpolago. Zatrjuje, da je poročevalec večine premalo poudarjal, da je proračun fiktiven. Proračun je le slab izkaz potrebščin in je površno izdelan. Predlogi, ki so sc pred dvema mescema vložili, so prispevek za izdelavo proračuna. Tisti del proračuna, ki govori o cestah, je zanemarjen. Optimizem večine, da bo država s svojimi prispevki omogočila delazmožnost oblastne skupščine, je preogromen. Govornik smatra, da bi bilo najbolje, da se predlog vrne fin. odseku in da se generalna debata zaključi. S tem proračunom so zasigurani osebni izdatki, ni pa jamstev, da se bo izvedlo to, kar je potrebno za ljudstvo. Ta proračun obsega takorekoč samo dispozicijske fonde. Posamezne postavke niso specificirane: To se pravi, da hoče večina z njimi poljubno razpolagati in uporabiti za strankarske namene. (Poslanci večine ugovarjajo tem insinuacijaml) Večina hoče kriti izdatek z nalaganjem novih bremen, proti čemur protestirata ljubljanski gremij trgovcev in TOI zbornica. Glede uvedbe taks pogreša oficielnega akta. Končno naglaša, da je opozicija vedno pokazala dobro voljo za stvarno sodelovanje.
Predlaga, da se proračun vrne fin. odseku, ki ga naj popravi in konkretizira in znova predloži zbornici.
Med govorom dr. Kramerja je prišlo do prepira in ugovorov med poslanci večine in govornikom.
Za dr. Kramarjem je dobil besedo
inž. Franc Župančič (SKS).
V svojem govoru jc poudarjal, da smatra tak proračun, kakršen je sedanji, kot neresen. Delo naše skupščine smatra za neresno in od finančnega odseka ni mogel pričakovati boljše izvršitve njegove naloge. Smatra, da je proračun fiktiven. Ves proračun je tako malenkosten, da oblastni skupščini niti potreben ni. Od predloženega proračuna jc največ pričakoval za ceste. Predlaga, da se proračun vrne odseku. Med njegovim govorom je prišlo med večino in med njim do burnega prerekanja.
Po govoru poslanca Župančiča javlja predsednik dr. Natlačen, da je poslanec dr. Kramer stavil predlog, da se proračunski predlog vrne finančnemu odboru v ponovno razpravo in poročilo. Zato podeli besedo odsekovemu poročevalcu Jarcu, da se izjavi glede tega predloga.
Poslanec Evgen Jarc.
Gospodje! Proti temu predlogu se moram odločno izjaviti. Očitalo se je, da proračun ni resen. Toda da je proračun resen, se vidi že iz tega, da so gospodje iz manjšine, med njimi tudi g. ing. Zupančič, jako intenzivno sodelovali pri vsej debati. Čc bi se bili v finančnem odseku samo igračkali, mislim, da bi tega pač ne bili storili. Reklo se je, da je prispevek države za cestni proračun le fiktiven, da je lo takorekoč loterijska številka. Tu imam elaborat gradbene direkcije, oddelka za samoupravne ceste. Izdelali so ga državni uradniki, ki so svojemu direktorju in državi odgovorni za svoje delo. Mislim, da bi se g. ing. Bevc, ki mi je dal ta elaborat, lepo zahvalil g. ing. Župančiču, ako bi imenoval ves njegov elaborat neresen.
Nadzorstvo nad cestnimi odbori jc imela državna uprava. Državna uprava je tudi odgovorna za to, kako se je to nadzorstvo doslej izvrševalo. To velja pro praeterito. Če je bilo kaj narobe, bo moral to oblastni odbor pregledati in popraviti. Toda številka 7,462.000 je tukaj in ko pridejo zraven še trije okraji, bo znašala ta postavka 8,000.000. Ta številka je uradno ugotovljena, ona ni nikaka mistifi-kacija, ampak mora držati. Zato prosim, gospodje, da odklonite predlog g. dr. Kramerja.
Nato je dal predsednik predlog na glasovanje. Večina je dr. Kramerjev predlog odklonila.
Prešlo se je na generalno debato. Predsednik je prosil, da se javijo poslanci, kateri žele govoriti v generalni debati in da vsak označi, ali hoče govoriti za ali proti. Javili so se sledeči poslanci:
Posl. Mazovec (za), posl. Puc (proti), posl. Sitar (proti), posl. dr. Mohorič (proti), posl.
BREZ KONKURENCE
so naši lastni izdelki pomladanskih oblek in površnikov!
Jos. Rojina, Aleksandrova c. 3.
Tavčar (proti), posl. Bukovec (proti), posl. dr. Kramer (proti), posl. Zebal (proti), posl. Zupančič'(proti), posl. Širola (bo podal samo izjavo), posl. dr. Adlešič (za), posl. dr. Česnik (za), posl. Erjavec (za), posl. dr. Brecelj (za).
Prvi je dobil besedo
VELIKA IZBIRA
raznega perila, modnih bluz, nogavic, kravat, itd. Kupi se najbolje pri
1GN. ŽARGI, Sv. Petra cesta Po znižanih cenah.
posl. Puc (SDS).
V svojem govoru prizna, da se centralistični režim ni obnesel. Zato je bilo treba upravo dekoncentrirati. To se je storilo z vi-dovdansko ustavo in z nje Izvedbo z zakonom o oblastnih samoupravah. Proti njeni izvedbi je nastal boj, čemur je vzrok, da stoji naša javnost pod raznimi demagoškimi vplivi in da je njeno stanje premalo proučeno. Vsa javnost ve, da jc bila Slovenska ljudska stranka proti izvedbi ustave v tej točki, naša stranka pa vedno za izvedbo. Z uredbo od 17. februarja t. 1. se je poslabšal zakon o samoupravah. Ugotavlja, da se oblastnemu odboru ni posrečilo prevzeti državne posle, ki mu gredo po zakonu o samoupravah. Trdi, da so proračunske številke hišne številke in da sc bo v našo samoupravo uvedla korupcija. Pozdravlja, da so se investicije izločile iz rednega proračuna. Izjavlja, da bo glasoval proti.
Socialist Ignac Sitar
je izjavil, da bo glasoval proti proračunu, ker nima kreditov za omiljenje revščine v industrijskih krajih.
Nato je dobil besedo
poslanec Ivan Mazovec.
Gospodje poslanci! Če se posamezni deli opozicije kregajo med seboj, kdo je pri sestavi proračuna kompetenten, ali oblastni odbor, ali suvereni finančni odsek, potem dvomim pač o resnosti Vašega tozadevnega raz-motrivanja. Mi smo se v skupščini že navadili na marsikaj, tudi na to, da kdo samega sebe vse preveč povišuje. Mi večina priznavamo, da je gospod dr. Kramer zelo zmožen član naše skupščine. Ampak večno povdarjanje, jaz, jaz in še enkrat jaz, mi kliče v spomin znano pesem: Vidjela žaba kako potkivaju konja, pa i ona podigla nogu.
Eni govorniki častite opozicijc pravijo, da je proračun fiktiven, drugi povdarjajo, da je proračun premajhen, tretjim se zopet zdi, da je proračun mnogo prevelik. Pa zopet vstane govornik iz opozicije, ki pravi, da je majhen proračun edino resen. Če bi Vam predložili še večji proračun, ki bi bil povsem krit, pa bi nas vseeno raztrgali. Tako nas napadate v Vašem časopisju, pa naj storimo tako ali drugače.
Vi ne trpite, da bi nastavili dobro uradništvo. Ali naj bi nam potem vrabci na strehi pisali. Uradništvu je vsekakor treba dati plače, kajti' brez plače ne more nihče živeti.
Vi se obregavate ob dijete poslancev in ste v tem oziru res zanimivi. Recimo, da sc mi odpovemo vsi dijetam, kdo pa bo potem šc poslanec? Nc delavec nc kmet bi ne mogla biti. Od kmečkega stanu bi bili edino-le bogati veleposestniki. Poslanec bi bil lahko samo še oni človek, ki jc še neskrahiran bankir. Reklo se je, da ne dobimo od vlade ničesar. Drugi pa, da bomo sčasoma že dobili od vlade denar. Sedaj pa res ne vem, kdo jc imel prav, kajti onadva gospoda, dasi sedita skupaj, sc nirta med seboj dogovorila, da bi oba enako trdila.
Eni trdijo, da nc smemo računati s sigurnimi dohodki, na drugi strani pa zopet obžalujejo, da naš proračun ni izpremenil vsake stezice v državno cesto in vsak grm v pragozd. Mi smo v zelo prijetnem položaju, da ozirom na vse to zapojemo našo narodno pesem: »Hribčki ponižujte se, dolince povišujte se, da se bo vid'lo to ravno polje, kjer Kramar jeva demagogija gre!« (Vesclost.)
Opozicija nam očita, da je oblastni odbor nesposoben. Jaz mislim, da bo oblastni odbor vsaj v toliko sposoben, da se bo branil sam, seveda, če se mu bo to sploh zdelo potrebno Eno stvar je' pa temu oblastnemu odboru opozicija vendarle priznala, namreč to, da jc stvar pokazal takšno, kakršna je. Kljub temu pa bomo brali v »Jutru«, da je oblastni odbor pokazal stvari takšne, kakršne niso bile, v tistem »Jutru«, ki se tiska v 40.000 iztisih, katerega posamezni izvod bere vsaj po 10 ljudi, vštevši dojenčke, torej skupno 160.000 ljudi, ki bodo vsi našo neresnico brali za resnico, nevedoč morebiti, da se je pisec onéga članka v »Jutru« de fakto 160.000 skregal z resnico. (Poslanec dr. Kramer: »Gospoda! Pojdimo zvečer na skupno večerjo, pa sc bomo lahko v tem tonu porazgovorilil«) Ne, gospod tovariši Moje besede so pač samo reakcija na Vaša izvajanja. Tega vsega sem se od Vas navadil. Gospodje! Če se od Vaše plati pledira za resnost, bi Vas prosil, nc dajajte meni prilike, da imam tako razkošno pojedino nad Vašimi nerodnimi izvajanji. Izjavljam, da bom glasoval za proračun. (Živahno ploskanje v sredini in na dcsnici.)
Poslanec Mohorič (SDS) se je obširno bavil s posameznimi postavkami proračuna.
Poslanec Ivan Tavčar (SDS) je napadal večino na tak način, da je izzvalo burne pro-
teste pri poslancih večine. Svoje socialne nazore je razlagal na tak način, da je pozneje prof. Jarc izjavil, da sebe smatra prezrelega, da bi mogel slediti njegovim izvajanjem.
Nato je govoril Bukovec (SKS), za njim Župančič (SKS), ki sta izjavila, da bosta glasovala proti.
V imenu večine je govoril dr. Adlešič,
ki se je v svojem govoru obširno bavil i izvajanji opozicionalnih govornikov. Njegov govor priobčimo jutri.
Poslanec večine
Erjavec (SLS)
je v svojem govoru naglašal neenotnost opozicije glede zahtev, kakšen bodi proračun. Bukovec zahteva varčevanje, Kramer pa, da bi se vrnil odseku. S tem hoče podaljšati zasedanje, da bi bilo treba izplačati več diet.
Med govorom Zebala (SDS) je prišlo do prepira med njim in med poslanci večine, tako da je moral poseči vmes predsednik.
Poslanec dr. Brecelj (SLS):
Gospodje! Ne bom repliciral na vsa izvajanja, kar smo jih čuli med današnjo debato. Omejil se bom samo na nekatere stvari. Večina tega, kar se je danes govorilo, je bila tako otročje naivno in demagoško, da mislim, da bi med resnimi možmi kaj takega pač ne bilo treba. (Medklic z levice: »Na primer medklici prof. Mazovca!« Poslanec Mazovec: »Jaz sem moral delati medklice samo radi vas!« Splošna vesclost.) Vsi veste, gospodje, da dete, ki je bilo rojeno pred pičlima dvema mesecema in ki se imenuje oblastna skupščina — oblastni odbor je še nekoliko mlajši — ne more delati takih čudežev, kakor jih vi pričakujete od tega neboglenega deteta; zlasti ne morete, pričakovati teh čudežev toliko časa, dokler novorojenec ni dobil takorekoč ničesar, od česar bi mogel živeti, in si je moral vse to šele v kratkem času ustvariti. Zdi se mi pa, da je oblastni odbor to kratko dobo sedmih tednov porabil tako koristonosno in uspešno, da se mu pač ne more v tem oziru ničesar očitati. Kajti baš s sodelovanjem oblastnega odbora se je vrnila oblastni samoupravi imovina bivšo dežele Kranjske, oziroma se je saj dobilo zakonito jamstvo, da se bo ta imovina vrnila, dasi ljubi anska oblast še ni mogla priti do tega, da bi to imovino prevzela. Tudi pri tem, da smo dobili tozadevno zakonito pooblastilo, je oblastni odbor pošteno sodeloval.
Ne bom našteval vseh pripravljavnih del, ki jih je izvršil ljubljanski oblastni odbor; saj boste o tem morda še slišali. Toda vi hočete reči: Nekatere dolžnosti pa je oblastni odbor zanemarjal. Imel je svojo vlado in bi bil lahko dosegel, kar bi bil hotel. Zanemarili ste na primer vprašanje nekdanjih deželnih doklad. Gospodje! Takoj dobite pojasnilo. Stvar je treba premisliti ne samo s tega stališča, kakršno se nam kaže danes, ampak gledati je treba tudi na to, kako bo stvar izgledala drugo leto ali pa črez pet let. Po pojasnilih, ki jih imam direktno od finančnega ministra, vam lahko povem, da nas je finančni minister svaril, da bi za to zgrabili. Rekel je, da je to silno nestalno. Mi bi bili morebiti takoj drugo leto v položaju, da bi morali uvajati nove doklade, to se pravi, da bi svojo samoupravo vzdrževali še iz posebnih davkov, za katere bi bila Slovenija bolj obremenjena, nego druge pokrajine naše države. Radi tega smo se postavili na s ališče, da zahtevamo od državne finančne uprave finančnih virov. Res je sicer, da sedaj radi tega nimamo v rokah tistega denarja, ki bi ga nam dale bivše deželne doklade; toda naše stališče je bilo edino pametno, ker bomo na tej podlagi dosegli za naše davkoplačevalce tiste ugodnosti, katere vedno zahtevamo, da bomo namreč glede davkov izenačeni z drugimi pokrajinami. Če bi bili šli na to, kar zahteva od nas opozicija, bi bile naše pokra ine tudi v bodočnosti buje obremenjene, nego ostale pokraj ne naše države.
To je eno. Dalje bi pa želel gospodu dr. Kramerju dati tudi nekaj j>ojasnila glede na-redbe z dne 17. februarja, o kateri je bilo toliko govora. Mi se meritorno v tisto naredbo namenoma nismo spuščali. Zakaj ne? Radi tega ne, ker nam je bil položaj avtentično znan. Tisti, ki je to naredbo napravil in jo je dal pozneje tudi uzakoniti, je podal tole pojasnilo: »Gospodje, mi vam zaupamo, da boste znali pravilno gospodariti. Toda toliko in toliko oblasti in samouprav je, ki jim tega zaupanja ne moremo izkazati. Zaradi tega so te trpke, krute omejitve potrebne. Niso potrebno zaradi vas, ampak zaradi drugih. Mi bomo z vami ravnali drugače, kakor z drugimi. Z vami bomo ravnali kot z zrelimi ljudmi; omejitve pa rabimo za druge oblasti, kjer so te omejitve nujno potrebne.« (Medklic z levice: »Zakon se bo torej izvajal pri nas drugače, kakor v ostalih pokrajinah.«) Kako se bo zakon izvajal, to bo odvisno od tistega, ki ga bo izvajal. (Mcdklic z levice: »Izvajal ga bo To-sič.«) Gospod Tosič je bil tukaj po naročilu gospoda finančnega ministra, da se dogovori г nami o principih, po katerih se bo postopalo, l.ahko vam zaupam to veliko tajnost, da smo so mi ž njim popolnoma sporazumeli; gospod finančni minister, ki je isti kakor poprej, ima oblast, da to tudi izvrši.
Na morje
r
Mainovejla moda
Poudre Mon Porlum Dour|ols -
Pari*
I
za na izlete, letovišča, je treba primerne športn« obleke. V tem pogledu Vam bo tvrdka DRAGQ SCHWAB, LJUBLJANA, rada svetovalain in n« razpolago s krasnimi vzorci športnega blaga is s svojim priznanim modnim ateljejem.
Gospodje! Mi bi danes lahko imeli že razne panoge državne uprave v svojih rokah. Zdravstvo so nam n. pr. ponujali že s 1. apri. lom. Toda jaz sem nastopil proti temu in sem rekel: V tem stanju, kakor so bolnice sedaj, in s temi dohodki, kakršne imajo sedaj, mi zdravstva ne moremo prevzeti. Kajti, če je sedaj zdravstvo slabo, gre ta opravičena nejevolja na račun tistega, ki zdravstvo uprav, lja. Mi zahtevamo najprej zadostnega kritja za vse potrebščine, potem bomo pa prevzeli po-samezne panoge državne uprave. Saj nismo otroci, ki bi za vsako stvar takoj zgrabili. Kadar bomo imeli zadosti kritja, bomo drage volje prevzeli vsako panogo državne uprave, ki nam gre.
Kar se tiče finančnega stanja oblastne sa. mouprave, lahko povem še to, da je morda sedanji finančni minister prvi minister, ki je to stvar resno zgrabil. Rekel je, da je že iz. ločil stroške za investicije iz rednega proračuna in bo radi tega še tekom tega leta znižal državne doklade od 600 na 200 odstotkov, morda celo na 100 odstotkov. Kako bi mi se daj stali pred javnostjo, gospodje, če bi se bili ob času, ko se imajo vse te stvari izvršiti v doglednem času, obesil na nekdanje deželne doldade, ki že poprej nikakor niso zadoščale za deželne potrebe. V Belgradu bi nam bili rekli: »Kar ste zahtevali, ste dobili.« Radi tega pravim: za sedaj je bolje nič, nego to, Mi zahtevamo po pravici več nego to in mislim, da bodo obljube, ki jih imamo tozadevno od vlade, tudi držale.
Jaz sem kot kandidat v Ljubljani in v ljub-ljanski okolici nastopal z geslom, da ne pričakujem mnogo od samouprave in sem rekel, da obljubljam lahko edino to, da ne bomo mogli napraviti veliko ali pa celo nič. Na tem stališču stojim tudi danes in izjavljam, da vse to, kar napravimo, danes ni gotovo. Rečem samo to, da bomo vse te stvari, ki smo jih pripravili, izvedli prihodnje leto, če jih ne do-sežemo danes. Mi vam bomo podali realen proračun takrat, kadar nam bodo zagotovljeni redni in stalni dohodki Iz prvih davčnih virov in zaradi tega, gospodje, smatrajte ta proračun ne kot fiktiven, ta je povoljno realen. Če nam bo letos država dala potrebne dohodke, potem bomo tiste panoge proračuna izvajali, ki so tukaj navedene, če pa teh panog ne bomo mogli prevzeti — glede zdravstva je tudi še veliko vprašanje — potem bomo rekih Ni dovolj, mi ne moremo tega prevzeti, ker nam ne daste dovolj sredstev na razpolago. Gospodje, saj smo zreli možje, zato moramo tudi resno presojati našo odgovornost, ne pa govoriti kot za otroke tam zunaj. (Pritrjevanje in ploskanje večine.)
Gospodje, jaz sem za to in tudi vas, častite tovariše iz opozicije pozivljein, da glasujete za ta proračun. To pa iz tega razloga, ker so mi že včeraj, posebno pa danes nekateri tovariši iz našega kluba rekli, čemu ti gospodje, ki so proti proračunu, stavijo take predloge. ki stanejo denar. Zato vas, gospodje, kot tovariš opozarjam, da ste vi radi tega svojega stališča in nastopanja prišli v precej neprije-j ten položaj. S tem končam. (Burno odobra-i vanje.)
Za njim je govoril inž. Župančič, nato pa je dobil besedo
dr. Ivo Čosnik,
W je zavračal očitke opozicije, da je proračun fiktiven, in da je taksa za kinematograf ne-socialna in nepravična.
Poslednji je
prol. Jarc,
poročevalec večine, v svojem govoru navajal, kako opozicija kritizira proračun. Proračun označuje kot nepopolen in površen, neresen in strankarski, kot pesek v oči in slepilo javnosti. Opozicija je zasledovala delo na proračunu. Opozicija je sprejela ves program, kako naj se sprejema proračun. Sedaj pa izražajo pomisleke in stavljajo predloge. Sodelovali so na se>h in se tam trudili za sestavo proračuna. Če je vse to neresno, čemu se trudijo, na trditev o dispozicijskih fondih bom gospodom točno postregel s pojasnili o posameznih postavkah. Postavke so nastale po resnem posvetovanju z raznimi referenti in po mojem mnenju držijo. Ako bi sledili predlogu opozicije in vrnili proračun odseku, ali bi so zadeva še mogla imenovati resna? Opozicija hoče stavljati predloge, večina pa naj bi iskala kritje. Takšne osle si morate poiskati drugje. (Dr. Puc: »Zdi se mi, da so bili nekje!«) Àko hočem biti v izrazih enak, moram reči, da so ljudje, ki eo hodili pri stranskih vratih noter, pa so denuncirali. (Dr. Kramer: »Kdo je bil?«) Dr. Puc in dr. Kramer sta bila tudi. Končno predlaga, da skupščina preide na specialno debato.
Nalo je predsednik odredil glasovanje in je bil predlog poslanca Jarca sprejel proti glasovom opozicije.
Prihodnja seja bo danes ob desetih. Na dnevnem redu je poročilo predsedstva in nadaljevanje proračunske debate. Seja je biln ob 4 popoldne zaključena; trajala je nepretrgoma od 0 dopoldno daljo,
t
Mariborska oblastna skupščina.
Maribor, 21. aprila.
VÔeraj smo prinesli poročilo o dopoldanski seji mariborske oblastne skupščine dne 20. aprila. Popoldne ob pol 4 se je skupščina zopet sestala. Na dnevnem redu je bilo
PÔR0CIL0 FINANČNEGA ODSEKA,
katerega je podal poročevalec g. dr. V e b 1 e. Ponovil je še enkrat splošne smernice, ki so vodile odbor pri sestavi proračuna in katere je finančni odsek soglasno odobril. Finančni odsek je razpravljal o proračunu na štirih sejah in sicer ste se vršili prvi dve 10. in 11. pr. m., drugi dve pa 19. in 20. aprila. Prvotni proračunski predlog se je v mnogem razlikoval od sedanjega, ki je sestavljen na principu enotirnega sistema.
V proračunu je bilo prvotno določenih rednih izdatkov 22,649.942 Din, izrednih pa 8,000.000 Din, skupno 30,649.942 Din.
Ker država odstopa vse panoge uprave oblastni samoupravi v celoti, se je proračun radi tega znatno zvišal. Vse postavke proračuna eo strogo realne, upoštevane so samo neobhodno potrebne in nujne potrebščine. Proračunski predlog predvideva delinitivno Din 50,424.635 rednih in 21,759.408 Din izrednih izdatkov, skupno 72,184.043 Din.
Vsota rednih in izrednih izdatkov je na-rastla, ker so v predlogu vpoštevane tudi potrebe in zahteve Medjimurja in Prekmurja, ki so bile prvotno izpuščene, ker odbor ni dobil potrebnih podatkov. Tudi predlogi in prošnje, dalje zaostanki, katere dolguje država okrajnim zastopom in bolnicam, vse to je vplivalo na zvišanje izdatkov.
Da bo slika novega proračuna nekoliko jaenejëa, navajamo nekatere splošne j še podatke: Med rednimi izdatki predvideva proračun za splošno oblastno upravo 2,503.790 Din, za javna dela 25,938.000 Din, za kmetijstvo 7,073.264 Din, za zdravstvo 13,632.696 Din, za prosveto 1,291.000 Din. Med izrednimi izdatki je določeno za ceste 5,259.408 Din, za zdravstvo 6,500.000 Din, za nepredvidene in izredne potrebščine, za regulacije, elementarne nezgode, pobijanje brezposelnosti Din tO,(»0.000.
SKLEPI FINANČNEGA ODBORA.
Dr. Veble je nato prečital sklepe finančnega odbora.
1.	Oblastni odbor se pooblašča, da oskrbi prostore za skupščino, oblastni odbor in za arade;
2.	oblastni odbor se pooblašča nastaviti najpotrebnejše stalno uradno osebje;
3.	članom glavnega odbora se odobri mesečno 4000 Din nagrade, toda le od onega časa dalje, ko prične odbor redno delovati. Člani odbora izgube pravo na poslanske dnevnice, ko začnejo prejemati nagrado. Predsednik odbora prejema nagrado, kakor ostali odborniki, in še 1000 Din mesečne funkcijske doklade;
4.	finančni odsek je sprejel sklepe, ki omejujejo izdatke oblastnega odbora in sicer: vsaka izprememba v proračunu in vsaka poraba splošno nedetajli ranih kreditov se sme izvršiti ?amo z vednostjo finančnega odseka;
5.	potni stroški poslancev se zaračunajo tako, da prejemajo poslanci izven Maribora za potovanje z nad šesturno zamudo 150 Din, z zamudo pod šest ur 100 Din, dalje stroške za prevoz po železnici v II. razredu in prevoz z avtomobilom ali vozom do postaje.
6.	Oblastni odbor se pooblašča, da pod-vzame vse korake, da država prepusti oblastni samoupravi potrebne stalne davčne vire za kritje potrebščin.
S tem je dr. Veble končal svoje poročilo in predsednik je nato poročal, da so se odseki konstituirali.
Tajnik g. Hrastelj je nato prečital nekatere novovložene predloge, med katerimi so zlasti važni predlogi prekmurskega poslanca B a š a in tovarišev; v teh predlogih so vpoštevane najnujnejše gospodarske, zdravstveno-socialne in kulturne potrebne Prekmurja. Nujne predloge so vložili poslanci B 1 e k a č in tovariši za popravo ceste Luče—Solčava in Miloš Levstik za popravo porušene škarpe ob Savinji pri Grižali. Ker je bil dnevni red izčrpan, je predsednik sejo zaključil.
NADALJEVANJE SEJE IN PRORAČUNSKA DEBATA.
Danes ob 8 se je zasedanje skupščine nadaljevalo. Na dnevnem redu je bila splošna debata o proračunu. Govorniki, katere so posamezni klubi nominirali za debato, so se pred sejo prijavili predsedniku, ki jim je potem po tem redu dajal besedo.
Prvi je govoril zastopHik SDS g. dr. B a -ričevlć iz Preloga v Medjimurju. Njegova kritika proračuna je bila taka, kakor smo jo od demokratov pričakovali, dasi je bil predsednik njihovega kluba g. Petovar v finančnem odboru soglasnega mišljenja s poslanci SLS. Kritiziral pa ni stvarno, ampak je grajal predvsem prvi osnutek proračuna, v katerem zahteve Medjimurja še niso bile upoštevane. Ta osnutek je pa bil napravljen po predlogu tedanjega velikega župana dr. Pirkmajerja, naj-izrazite šega pristaša SDS ter so šU napadi dr. Baričeviča v glavnem na njegov rovaš. To so naši zastopniki govorniku tudi obrazložili, nakar je odvrnil, da noče imeti ničesar skupnega z dr. Pirkaiajerjem.
Odgovarjal m« Je
dr. Ogrizek
ter stvarno pobil njegove neosnovane očitke. Konstatiral je, da mora v demokratskem klubu vladati razcepljenost, ker načelnik kluba v finančnem odseku soglaša z večino, klubov govornik pa pri seji to, kar je načelnik odobraval, vehementno napada. Govornik SDS je govoril nestvarno, ni upošteval, da je moral odbor sestavljati proračun brez uradniškega aparata, niti ni vedel pred 1. aprilom, kako stališče bo zavzel Belgrad napram oblastnim samoupravam. Medjimurje je bilo zapostavljeno, ker ni bilo podatkov in ker razen dr. Keč-keša noben poslanec iz Medjimurja ni stavil nobenih predlogov. Najbolj smešno je predba-civanje, da se je odbor oziral na podatke ve- ! likega županstva. Ce prevzema oblast v svojo j upravo agende države, mora tudi vedeti, kaj ' je država dajala in kaj so državni uradi zahtevali od pokritja potrebščin. Novih doklad ni mogoče napraviti, ker je Slovenija davčno izmozgana. V finančnem zakonu je upoštevano, da nasleduje oblastna samouprava poleg agend tudi dohodke bivše dežele. Govornik i je apeliral na poslance, naj z neresno kritiko ne podirajo lega, kar smo si z večletnim bo- j jem priborili, naj ne bodo tako naivni, ker nam s tem škodujejo. V interesu vseh je, da postopajo vsi solidarno.
Dr. Ogrizku je zopet odgovarjal dr. Bari-čevič, ki je skušal predvsem zabrisati očitek, da bi bil njegov klub razcepljen. — K besedi se je nato prijavil predsednik radičevskega kluba
dr. Odifc.
Njegov govor je presenetil vse; dosedaj je bil vsak navajen čuti od Radiča in njegovih glavnih pristašev za SLS in njeno delo samo psovke, dr. Odić pa je menda prvi radičevec, ki je izrekel odkrito priznanje Slovenski ljudski stranki. Oblasti so ustvarile stranke, ki so ustvarile vidovdansko ustavo. Hotele so z navidezno oblastno samoupravo ubiti avtonomi-stične in federalistične težnje med ljudstvom. Sedaj, ko se oblastna samouprava kljub njihovim prvotnim načrtom vseeno razvija, pa jo hočejo zopet uničiti, izigravajo samoupravno misel, samo da se očvrsti centralizem. Govornik je nato prešel na potrebe Medjimurja ter zagovarjal sodelovanje Hrvatov in Slovencev m hvalil smisel Slovencev za upravo. Njegov klub bo glasoval za proračun. — Izvajanja dr. Odiča so bila mestoma prekinjena z odobravanjem in ploskanjem.
Kot tretji zastopnik Medjimurja je govoril
dr. Kečkeš (HPS).
Naglašal je, da širijo gotove stranke v Medjimurju nalašč vesti, da hočejo Slovenci Medjimurce posloveniti. Te vesti se širijo zato, da se ljudstvo bega ter se ga hujska. Slovenci so pustili v Medjimurju vso upravo Hrvatom in tako bo tudi v bodoče. Prešel je nato na potrebe Medjimurja Zlasti v zdravstvenem oziru bo treba tu še mnogo delati. Razširjeni eo trahom, malarija, tuberkuloza. Leta 1926 je bilo v Medjimurju 5900 oseb, obolelih na tra-homu.
K besedi se je nato prijavil veliki župan dr SchaubaclL Podal je pojasnila na pritožbe glede uprave v Medjimurju. Veliko županstvo nima strokovnjaka, ki bi poznal me-djimursko upravo, ki je še iz zgodovine znana kot slaba. Sedaj je v Cakovcu nov, energičen okrožni načelnik in veliki župan upa, da se bodo razmere izboljšale,
Nato je nastopil zastopnik socialistov g. G r č a r. Njegov govor ni vseboval nikake stvarne kritike; kar je v enem stavku zatrjeval, to je v naslednjem zopet zavračal. Raz-prede' je svoj govor na dolgo, da ga je moral končno predsednik opominjati, naj konča. — SociaMstu poslancu Grčarju je odgovarjal posL
Hrastelj
in konstatiral, da je njegova kritika proračunskega predloga bila nereelna, posebno, ker si je sama sebi nasprotovala. Poslanec Gr-čar je v svoji kritiki trdil, da proračun visi v zraku, da ne sloni tudi kar stroškov zadeva, na realnih postavkah, potem pa mu je očital, da je kopija tega, kar so posamezni uradi na-znučili iz knjig kot dosedanje prispevke. Ne-reelnost njegove kritike je bila tudi v tem, da je očital večini, zakaj ni vstavila v proračun novih virov dohodkov, ker od Belgrada nič ne j dobi, torej naj uvede nove davke. Seveda je I pa vložil tudi on predloge za posredovanje, ! naj se razni obstoječi daviti odpravijo in v ! začetku zasedanja mariborske oblastne skupščine tudi zahtevo, da se noben nov davek ne sme uvesti. Ako bi večina kale davek vstavila, gotovo bi socialisti takoj napravili protestno zborovanje. Posebno pa se je ta kritika pokazala kot nereelno, ker je govornik najprej primerjal ra/.ne postavke in dokazoval, kako je SLS sklenila pomagati kmetu, obrtnika, delavca itd. pa da zanemarja. Nato pa je na dolgo in široko razpravljal, da je kmet danes I največji revež, da se mu mora pomagati. Ena-I ko v zadevi brezposelnosti, ker se je podpora j za brezposelnost vstavila v izreden del, za I javna dela pa se žrtvuje 40 odstotkov prora-j čuna. Vidi se, da socialistom ni bilo za rešitev vprašanja brezposelnosti na ta način, da se osikrbi čim več dela in se primerno plača, ampak le za podpore za brezposelne. Ako pe
bomo skrbeli za delo in iskali vedno le novih j virov zgolj le za podporo brezposelnih, brez-j poeelnoBti ne bo nikdar konec. Zato je posla-! nec Hrastelj pozval socialistični klub, naj raje ; opusti svojo nereelno kritiko in naj rajši prizna, da je predlog proračuna sprejemljiv tak, kot je predložen, ker drugega izhoda v danih j razmerah ni kot le tak proračun predložiti.
Za g. Ilrasteljem ie govoril kot zastopnik nemške manjšine dr. M u h 1 e i a e n , ki je izvajal, da bo glasoval za proračun, in nato še socialist g. P e t e j a n, ki je skušal ovreči 1 očitke poslanca Hrastelja, kar pa se mu ni j 1 posrečilo.
Po končani splošni debati je podal še enivrât referent dr. Veble glavne smernice, ki so vodile oblastni odbor, da je predložil tak proračun. Zavračal je posamezne očitke opozicije, tako očitke Baričeviča, Grčarja in Pe-tejana in jih pozval, naj priznajo, da v danih razmerah sami ne bi mogli boljše napraviti. Pojnenila, ki so bila še potrebna, je točno podal. Nato pa. preden se je prešlo na glasovanje, je predsednik dr. Leskovar prekinil sejo za pet minut, da se klubovi načelniki razgovore o glasovanju. Po končanem razgovoru, ki je določil dvojno glasovanje, za proračun kot tak in za zaupanje predsedstvu posebej, se je glasovalo:
Za predlog proračuna so glasovali vsi navzoči, nihče proti. — Za zaupanje predsedstvu pa vsi razen dveh socialistov in štirih domokrator.
SPECIALNA DEBATA.
Takoj nato se je pričela specialna proračunska debata, tekom katere so govorniki posamezna vprašanja temeljito obdelavah. Od opozicije se je javilo le malo kritikov, tem več pa je bilo govornikov od SLS, ki so dajali praktične nasvete za potrebe zastopanih krajev. Poudariti moramo, da so se zlasti odlikovali naši kmetski poslanci. Njihovi govori so doka/ali, da so potrebe svojih okrajev dobro preštudiral; in da je zastopstvo ljudskih interesov v dobrih rokah. Najdaljša je bila debata o kmetijstvu in o javnih delih. Pri glasovanju so poslanci doka /.ali, da so jim gospodarski interesi nad politične ter so glasovali za posa-I mezne postavke, kakor za celokupen prora-! čun soglasno. Prvo poglavje je bilo skoraj brez debate soglasno sprejeto. Osvojen je bil predlog, da se oblastnemu odbora da toliko sredstev, da bo lahko stalno deloval
Nato odgovarja g. Marko Kranjc na interpelacijo g. poslanca Odiča glede metljavosti v Medjimurju, nakar je bila seja prekinjena.
■ Ob pol 4 popoldne se je seja skupščine nadaljevala. V razpravo je prišlo prvo poglavje o javnih delih. Debata je bila dolgotrajna in zlasti poslanci SLS so se je živahno udeleževali. Nastopali so zastopniki vseh okrajev in predložili potrebe svojih volivcev. Od opozicije so govorili dr. Novak (SDS), P e t e j a n (socialist) in Majerič (radičevec). Od poslancev SLS je g. R a j h zahteval nujno regulacijo Mure, g. L e v s t e k je opozarjal na nevarnost, ki grozi Celju in okolici radi poplav Savinje, dr. O g r i z e k pa je omenjal, naj se izposlujejo od deželne vlade v Gradcu projekti za regulacijo rek, potokov ter zgraditev cest. G. dekan S a g a j je prosil za nujno pomoč po plazovju oškodovanim. G. B1 e k a š je predlagal, da se nemudoma začne poprava ceste Luče—Solčava. G. G u z e j je zahteval regulacijo Mislinje. G. L i t r o p iz Prekmurja je omen.al škodo, ki jo povzroča neregulirana Mura. G. C u š je opozarjal na regulacijo Pesnice. G. dr. S c h a u b a c h je priporočal, da se popravijo hudourniki v slovenjebistriškem okraju in da se najame investicijsko posojilo za regulacijo. Tudi g. U r a n j e k je zahteval regulacijo Savinje. G. Rožman je omenjal škodo po plazovju v Halozah ter zahteval popravo cest. G. K u g o v n i k se je strinjal s predlogom dr. Schaubacha ter opozarjal na žalostne cestne razmere in poškodovane mostove v prevaljsko-marenberškem okraju ter se je zavzemal za podporo cestarjem. G. J a n -ž e k o v i č je priporočal, naj se osnuje posebna komisija, ki naj pregleda vsa javna dela, ki so nuno potrebna pomoči. G. Napotnik je zahteval za konjiški okraj popravo cest in regulacijo Dravinje. G. Mesič je stavil podrobne zahteve za svoj okraj. G. P. ruder-m a n pa je govoril o splošni skrbi za ceste. Ko je bilo to poglavje tako vsestransko objas-njeno, je bilo soglasno sprejeto.
Kmetijstvo.
Tudi o tem poglavju je bila debata precej podrobna. G. dr. N o v a k je zahteval podporo za konjerejo v Medjimurju in ureditev urbarskega vprašanja. G. Petovar je govoril o vinogradništvu in je omenjal tudi konkurenco dalmatinskih vin.
G. C u š (SLS) je priporočal, da se da zadrugam mesto subvencije brezobrestno posojilo in opozarja na primankljaj, ki ga izkazujejo državne trslnice, dočim privatne lepo j florirajo. O. Janžekovič (SLS) je govoril o zatiranju šmarnice, o žrebčarni v Ljubljani, priporočal je subvencijo za semenogojstvo in brezplačno oddajanje matiônjakov iz oblastnih trstnic revnim slojem. G. O d i č (radičevec) je zahteval, da se kreira mesto živino-zdravnika v Gornji Lendavi in se poviša vsota za cepljenje svinj proti rdečici. G. Rožman ш omenjal pomanjkanje stanovske izobrazbe
viničarskega stanu. Priporočal je ustanavljanje sadjarskih zadrug in opozarjal na pomanjkanje plemenskih bikov v ormoškem okraju in v Halozah. Po soglasnem sprejetju tega poglavja je predsednik odredil četrturni odmor.
ZDRAVSTVO IN SOCIALNO SKRBSTVO,
Po poteku odmora je g. predsednik prebrat sledeči dopis ministrstva zdravstva: Vsem bolnicam in zavodom v oblastni samoupravi mariborski! Ministrstvo narodnega zdravja odreja, da se vse bolnice in za vod i za onemogle, kopališči Rogaška Slatina iu Dobrna tekom tega budžetnega leta predajo v upravo oblastnemu odboru. Inšpektor ministrstva zdravstva v Ljubljani bo to izvršil. Krediti, določeni v budžetu za leto 1927-28, ki so namenjeni tem ustanovam, se dajo oblastni samoupravi na razpolago. Okrožni zdravniki spadajo pod konv petenco oblastnega odbora.
Sledil je viharen aplavz vseh poslancev. Vse je naglašalo. da gre glavna zasluga za to Jugoslovanskemu klubu. Nato je govoril poslanec g. G r č a r (socialist). G. K o r e š (SLS) jo konstatiral, da je premalo hiralnic. Priporočal je podpiranje borz dela in zaščito dece. Dr. Kečkeš (HPS) je opozarjal na žalost, ne zdravstvene razmere v Medjimurju. Okrožnih zdravnikov ni, ena petina prebivalcev bo-luje na traliomu, malarija in tuberkuloza zahtevata vsako leto tisoče žrtev, primanjkuje pa tudi izkušenih babic. G. Petejan (socialist) je pozdravil uspehe SLS. G. U r a n j e k je načel vprašanje ureditve pokojnin rudarjev ter postavil posebne tozadevne predloge. G. Rozman je govoril o važnem vinogradniškem vprašanju ter o vzajemnem zavarovanju, nakar je bilo poglavje soglasno sprejeto
OBRT, TRGOVINA IN INDUSTRIJA.
O tem poglavju je bila debata kratka. Govoril je g L i t r o p (SLS), ki je pozdravil skrb, ki jo kaže oblastna samouprava za trgovsko in obrtno-nadaljevalno šolstvo, gosp. G r č a r (socialist) je predlagal, da se agende za obrt in industrijo prenesejo na oblastne samouprave. Po govorih je bilo to poglavje soglasno sprejelo. Enako tudi izredni proračun
PRORAČUN TUDI V PODROBNOSTIH SPREJET SOGLASNO.
Predsednik j« dal nato na glasovanje celokupni proračun in vsi poslanci so soglasno sprejeli proračun, kakor ga je predlagal finančni odsek. Enako so bila soglasno sprejeta tndi pooblastila, ki jih je stavil finančni odsek.
Nato je predsednik konstatiral, da je skupščina pokazala redek smisel za smotreno gospodarsko delovanje s tem, da jc proračun soglasno odobrila.
ZAHVALA MARIBORSKE SKUPŠČINE JUGOSLOVANSKEMU KLUBU V BELGRADU.
Razni amandementi k državnemu proračunu merijo v veliki meri na omogočenje uspešnega delovanja oblastnih skupščin, zlasti amandement glede prenosa imovine bivših dežel na oblasti in pooblastilni amandement za spremembo bivših deželnih zakonov ter za prenos dosedanjih državnih agend na oblastne samouprave. Za te amandemenle se imamo zahvaliti predvsem prizadevanju Jugoslovanskega kluba, ki je našlo hvalevredno umevanje tudi pri Narodni radikalni stranki v Belgradu. S tem nam bo omogočeno sodelovanje ljudskih zastopnikov, dvigniti našo oblast gmotno in kulturno in tako poglobiti smisel za državo v najsevernejši obmejni oblasti naše zedinjene kraljevine. Ob priliki razprave o prvem proračunu izrekamo Jugoslovanskemu klubu za njegovo dosedanje delovanje najiskrenejšo zahvalo ter ga prosimo še za nadaljnjo podporo pri izvajanju našega proračuna. Oblastna skupščina mariborske oblasti.
Zahvala je bila sprejeta z navdušenim ploskanjem poslancev SLS in radičevcev. S sprejetjem proračuna je bil dnevni red izčrpan. Predsednik je nato zaključil sejo. Jutri se vrše posvetovanja klubov in odsekov, v soboto pa se ob 8 zjutraj zopet začne zasedanje skupščine.
Delo poslancev SLS.
Kako so posamezni poslanci SLS vsaik v svojem okraju skrbno pregledali vse krajevne potrebščine, kaže veliko število njihovih predlogov. Ti predlogi niso prav nič demagoški, kot to trdi >Jutro«, da s tem zmanjša vpliv dela SLS na javnost, ampak so predlogi, ki bodo tvorili podlago, kako se bo pozneje proračun izvajal, čim se za posamezne postavke j dobi kritje. Deloma je že včerajšnji »Slove-! nec« poročal o tem, kaki predlogi in od koga i so bili stavljeni. Pa žal nam v hitrem poro-I čilu ni bilo mogoče označiti vsega. In še s . tem, kar smo poročali, je tiskovni škrat iz-I premenil nekaj imen kot recimo, da eta dr. j Leskovar in dr. Ogrizek stavila predloge, na-! mesto da sta jih Miloš Levstik in dr. ' Ogrizek. Da pa bodo volivci poslancev SLS dobili natančen pregled vseh vloženih predlogov, jih bo priobčil »Slovenski gospodar« s popolno označl*>. Tudi v razpravah se naši poslanci živahno udejstvujejo. Delo naših po-I slancev je tako, da ga tudi opozicija ne more i stvarno kritizirati. Zato seveda je bilo čuti kritiko, kat'. ra ni mogla zadeti v živo in je bilo videti, da ne bo opozicija mogla zagovarjati svojega stališča, če bo glasovala proti.
Dnevne novice
k Reorganizacija osrednjega urada za zavarovanje delavcev. Včeraj dne '20. t. m. je imelo ravnateljstvo Osrednjega urada v Zagrebu svojo sejo. Govorilo se je o spremembi Statutov tega zavoda. Sklenilo se je soglasno, da naj uprava do srede majnika izdela nov statut, v smislu amandmanov, kakor jih je predložil bivii minister za socialno politiko dr. Gosar. V bodočo naj bodo nosilci bolniškega zavarovanja okrožni uradi ter se naj tisti okrožni uradi, ki nimajo zadostnega števila zavarovancev, združijo. Tako se tudi ta važna institucija decentralizira.
к Menjann služba. Gg. župnika Panič pri sv. Vrbanu in Razbornik na Keblu sta mesti svoje službe menjala.
тАг Srebrni jubilej. Gospod dr. Ma tek, od
1.	avgusta 1917. iniulirani stolni prost v Mariboru, je dne 21. aprila 1902 postal kanonik. Te dni torej obhaja petiudvajselletnico častne službe.
к Romanje v Assisi in Rim. (Izlet Neapelj —Pompeji—Vezuv.) O priliki 700 letnice smrti sv. Frančiška in 1100 letnice rojstva sv. Cirila se vrši iz Hrvatske 19. maja romanje na njune grobove v Assisi in Rim. Romanje bo eno najuspešnejših. Kar se tiče organzacije, se priporoča vsakomur, kdor zmore, da sc romanju priključi, posebno pa zaradi tega, ker pričakuje sv. Oče dostojno reprezentanco našega naroda. Pod vodstvom dr. Marica se bo vršil tudi izlet iz Rima v Neapelj in na Vezuv. Izlet bi stal v III. razredu 250 lir, v II. razredu pa 300 lir. Za izlet se plača v Italiji. Vsa vprašanja in denar pošiljajte na: Odbor bodočašća v Zagrebu, Kaptol 9.
k Pokrajinski zbor Jugoslovanske Matico se vrši v nedeljo, dne 24. t m., v Ljubljani ob 10. uri dopoldne v mestni posvetovalnici na magistratu in ne v Mestnem domu, kakor je bilo prvotno določeno. K zborovanju imajo dostop samo delegati. Dnevni red je sledeči: 1. Otvoritev po predsedniku.
2.	Verifikacija delegatov. 3. Tajniško poročilo. 4. Blagajniško poročilo. 5. Poročilo revizorjev. 6. Predlogi in nasveti podružnic. 7. Odobritev novih pravil. 8. Volitev pokrajinskega odbora. 0. Slučajnosti. — Pokrajinski odbor Jugoslovanske Matice v Ljubljani.
k Pomladansko porotno zasedanje v Ljubljani se otvori v pondeljek, dne 16. maja. Zasedanje bo trajalo cel teden in je določenih za to zasedanje že več zanimivih obravnav, vendar pa natančen spored še ni sestavljen.
k Fuzija dveh tiskarskih podjetij v Zagrebu. Na občnem zboru Štamparskega zavoda in Jugoslovanske štampe so sklenili fu-7ijo obeh tiskarskih zavodov. Za ravnatelja je izvoljen gosp. Toni Sohlegel, izdajatelj :>No-vostk.
k Družba The central europeau mines, limited. ki je lastnica svinčenega rudnika v Mežica je z ozirom na to. da namerava razširiti svojo delavnost tudi na jugovzhodne kraje kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev, in ker že sedaj obavlja prodajo svinca in svinčenih izdelkov v Zagrebu, otvorila svoj ko-mercielni urad v Zagrebu. Palmotićeva ulica br. 7. Tehnični urad ostane tudi nadalje v Mežici.
k Blagajev volčin v laškem okraju. Prijatelj našega lista iz laškega okraja nam piše, da je skrb za obstanek Blagajevega volčina (Daphne Blagaiana) nekoliko pretirana, ker da se nahaja v velikih množinah okoli Zidanega mosta in po celem laškem okraju.
k Izobraževalno prosvetno društvo v Smartneni pri Litiji priredi v nedeljo 24. aprila ob 3. uri popoldne opereto »Mlada Breda« e pevskim koncertom.
k Semenski krompir iz prvovrstnih krajev v kranjskem okraju se dobi tudi v večji množini. Organizacije oziroma posestniki sami naj se obrnejo nn točnejša pojasnila radi dobave na okrajnega kmetijskega referenta v Kranju.
k Izletniki k Sv. Katarini bodo gotovo z veseljem pozdravili vest, da v nedeljo dne ■1. maja iznova otvori preurejeno gostilno domačin Anton Dobnikar, 5 minut pod cerkvijo na >Vrabčih<' ob poti na Grmado. Po-6trezal bo tudi z brezalkoholnimi pijačami.
k Sarajevska drama bo gostovala v začetku maja s tremi dramami v Zagrebu. Zagreb bo obiskal z igralci tudi sarajevski ravnatelj Branislav Nučič.
k Važen izum Sarajevčana. Nek mehanik v Sarajevu je izumil svojevrstno turbino na veter. Prvi poskusi so se baje dobro obnesli.
k Nesreča na železniški progi pri Osijeku. Na postaji Adolfovna pri Osijeku je povozil vlak Ano Pervan iz Osijeka in njeno tri mesece slaro dete, ki ga je nosila v narečju. Dete je bilo mrtvo, ženi pa je vlak odtrgal obe nogi.
k Nogavico najceneje v trgovini Dobeic, Pred škofijo 15.
Cjublfana
0 Poveljnik topniškega polka v Ljubljani,
gospod polkovnik Milislav Antonije-vić ie prestavljen v Kragujevac, kjer prevzame poveljstvo šumadijske topniške brigade. Na novo mesto odide začetkom prihodnjega iedna. G. polkovnik Antonijcvič, ki je poročen s Slovenko, hčerko pok. veleindustrijalca Vinka Majdiča iz Kranja, jc bil eden najbolj pri-
ljubljenih in čislanih častnikov v Ljubljani, ki ga le nerada vidi poslavljati se iz svoje srede, kjer je s svojo široko izobrazbo, finim nastopom in umevanjem naših razmer pridobil zase vse simpatije. Kolikor nam je žal, da izgubi naša družba tako odličnega oficirja, mu želimo na novem mestu kot poveljniku brigade, da bi ga spremljala sreča v korist naše domovine in njene slavne armade.
O Dr. S. uugy v Ljubljani. Dr. Kugy, ki je odkril lepoto naših planin tudi zunanjemu svetu, se jc ravnokar vrnil iz uspešne predavateljske turneje iz Nemčije. Imel je v treh mcsecih nad trideset predavanj, povsod je delal za nas in za naše planine veliko propagando, ki je term pomembnejša, ker jo je izvršil inozemec. Dr. S. Kugy, Nemec, ima za našo ožjo domovino toliko zaslug, da je naša dolžnost, da posetimo polnoštevilno poadelj-kovo predavanje v Unionu ln s tem izkažemo temu možu priznanje in hvaležnost, ki mu gre. Ne samo planinci in propagatorji tujskega prometa, temveč vsa naša javnost mora dokazati, da zna ceniti moža, ki je, tako s svojo knjigo »Aus dem Leben eines Bergstcigers«, kakor tudi z omenjenimi predavanji odkril svetu vso lepoto naših planin.
O Umetnostno zgodovinsko društvo priredi v slučaju ugodnega vremena svoj prvi letošnji izlet v nedeljo, 24. t. m. v Žirovnico, Vrbo, Rodine in Lesce. Udeležniki se zbero ob 6.20 na glavnem kolodvoru v Ljubljani, vozni cilj Žirovnica. Povratek zvečer.
© Narodni muzej ob od prihodnje nedelje (24. aprila) dalje odprt za splošen, brezplačen obisk vsako nedeljo od 10 do 12 dopoldne. — Razen novo razstavljenih pridobitev umetnostne in arheološke stroke iz zadnje dobe bodo v vitrinah hodnika v pritličju (proti mineraloški dvorani) za letos razstavljeni fotografski posnetki stare in predpotresne Ljubljane. Pa-leografska razstava, ki nazorno predočuje razvoj naše pisave, bo obstojala tudi le šc do prihodnje jeseni. Do srede maja t. 1. si bo na dvorišču muzeja mogoče ogledati tudi živega planinskega orla, ki se bo potem prepariral za muzejsko osteološko zbirko.
0 Kontrola jajc na trgu. Včeraj je napravilo tržno nadzorstvo nepričakovano kontrolo jajc in to največ zato, ker sedaj kokoši že kokajo in se prodajajo hote ali tudi nehote večkrat takozvani »podložki«. Kontrola se vrši z rdečo električno žarnico. In res je do-tični mestni tržni uradnik zalotil več starih jajc, ki so pokazala v rdeči luči žc prve obrise pišk. Jajca so bila seveda zaplenjena in se uničijo.
Maribor
□	Cerkven koncert Sattnerjevega zbora v Mariboru. Pri izvajanju velike Beethovnove C-dur maše sodelujejo solisti, ki so člani Sattnerjevega zbora. Sopranistinja gospa Bajuko-va, alt gdčna Vedralova. Obe solistki sta Mariborčanom že poznani iz zadnjih koncertov pevskega društva »Drava«, ko je ob priliki 75 letnice skladatelja p. Hugolina Sattnerja izvajalo eno njegovih največjih in najlepših del, to je 01 ki«. Obe sta zelo častno in pohvalno rešili svojo nalogo. Tenor poje g. inž. Pokorn, bas g. Prunk. Orgelsko spremljevanje oskrbi g. konservatorijski profesor Jos. Vedral, orkestralno spremljevanje pa tukajšnja vojaška godba, ki je šla g. svetniku ob tej priliki prav radevoljo na roko, za kar ji gre prav topla zahvala. Po pripravah in osebah sodeč, se nam pripravlja velik umetniški užitek, ki naj tudi pošteno zaključi letošnjo koncertno sezijo. P. n. občinstvo se vljudno naproša, da pridno seže po vstopnicah, katerih cene so zelo nizke; kajti da se le povrnejo prevozni in prehranjevalni streški zbora. Kjerkoli je zbor dosedaj nastopal, povsod se mu je hvaležno občinstvo oddolžilo s častno udeležbo, povsod so bili prostori razprodani do zadnjega kotička. Upamo, da tudi Maribor ne bo zaostajal za drugimi manjšimi kraji, ter bo vedel ceniti svojega ljubega gosta v svoji sredi s tem, da poseti koncert. Omenimo naj tudi, da bi se koncert vršil v začetku meseca maja, toda takrat ni radi šmarni enih pobožnosti na razpolago nobena cerkev. Vstopnice se dobe tudi na dan koncerta pred glavnim vhodom bazilike Matere Milosti.
□	Dva koncerta v Mariboru. V soboto, dne 23. aprila nastopi v Gôtzovi dvorani znani dunajski humoristični >Danubius-kvartet<\ Radi zasedanja oblastne skupščine, ki so vrši v ka-z.inski dvorani, je bil preložen koncert mladega vi- linskega virtuoza Wolfi Schneiderhahn-VVilli Klasen ua začetek msja.
□	Šahovski turnir v mariborskem klubu. Po prvih petih kolih je rezultat sledeč: Lukeč iu Favaj po 3 in pol, Goleč, Fischer, Cazafura in Sessler po 2 in pol. Igra 12 igralcev, nekateri od teh pa niso odigrali vseh pet partij. Ker se je z.a kvalifikacijski turnir .javilo že okrog sedem igralcev, naj se vsi člani (tudi novo vstopivši) javijo danes 2. aprila zvečer ob 8 v kavarni Central.
□	Dva vrtnarska tečaja priredj podružnica Sadjarskega in vrtnarskega društva za Maribor in okolico in sicer v ponedeljek, dne 25. aprila: tečaj o vzgoji in oskrbovanju zele-niadi; v torek 26. aprila: tečaj o oskrbovanju cvetlic. Teoretičen pouk se vrši vsak <lan od 9 do 12 na srednji vinarski in sadjarski šoli, praktičen pouk pa od 14 do 17 na vrtu g. H. Sleinbrennerja, Koroška cesta.
□	Prosta stanovanja. Stanovanjsko razsodišče razpisuje sledeča prosta stanovanja: 1. Slovenska ulica 22, dvorišče: 2 sobi, kuhinja in pritikline od stranke Rudolf Vodiška. — 2. Tržaška cesta 39, I: 2 sobi, kuliinja in pritikline od stranke dr. Anton Pinterja. — 3. Mag-dalenska ulica 12, I: soba, kuhinja in pritikline od stranke Vilka Bodleja. — 4. Studenci, Jurčičeva ulica 19, podstrešje: soba, kuhinja in pritikline od stranke Jakoba Sitterja. — 5. Pobrežje, Tržaška cesta 7: 3 sobe, kuhinja in pritikline, stanovanje, v katerem je doeedaj bila orožniška postaja. — Za gori navedena prosta stanovanja je treba vložiti prošnje do četrtka 21. aprila dopoldne.
□	Mariborsko podporno društvo za odpuščene kaznjence ima svoj letošnji redni občni zbor z običajnim dnevnim redom v soboto 23. aprila ob pol 6 popoldne v konferenčni sobi moške kazni'niee v Mariboru. Vabijo se k udeležbi člani in prijatelji tega dobrodelnega društva.
□	Razpis mariborskega gledališkega I abonmana. Ker je odziv doslej jako pičel, a hoče uprava storiti vse, kar je v njeni moči, da ohrani Mariboru opero, se podaljša priglas-ni rok do 25. aprila. Ta abonma je neodvisen od dramskega, ki az.piše v jeseni. Velja za 15 poljubnih opernih predstav in stane: lože po 2400, 2100, 1500 Din, parterni sedeži po 450, 400 in 350 Din, balkonski po 450, 400 250 in 200 Din,, galerijski po 200, 150, 115 Din. Uradniki imajo znaten popust od teh cen; abonma pa se lahko plačuje v obrokih.
□	Sirom Slovenije že itak dobro znana in slovita Prva dalmatinska klet Maribor, Mesarska ulica 5, jo danes prejela veliko poši-l atev garantirano pristnih, močnih in v splošnem najboljših vin, kar se v Dalmaciji prideluje, črna in bela z otoka Visa (Lisea). Več v današnjem oglasu.
Celje
Okrajni odbor Slovenske ljudske stranke za celjsko-vranski okraj se vrši v nedeljo, dne 24. aprila, ob 11. uri dopoldne v I. nadstropju hotela »Beli vol«. Poleg članov ožjega odbora se morata okrajnega zbora udeležiti še tudi po dva zastopnika vsake krajevne organizacije. Ako katera krajevna organizacija ne bi pravočasno prejela vabila, naj vseeno pošlje dva zastopnika.
0 Narodni poslanec dr. Jakob Hodžar se je vrnil iz Belgrada in ostane ta teden v Celju. V nedeljo 24. aprila ob 8. uri zjutraj bo govoril na shodu somišljenikov SLS, ki se vrši v vrtni dvorani hotela >Beli vol« in ki je namenjen predvsem okoličanom. Sodelovanje SLS zadnja dva meseca v vladi in sedanja zanimiva politična situacija v državi bo gotovo dovoljni razlog za čim številnejšo udeležbo iz cele celjske okolice.
Nova pisarna v hiši Ljudske posojilnice v Celju je že prve dni predmet živahnega zanimanja naših somišljenikov, ki v obilnem številu obiskujejo tajništvo Slovenske ljudske stranke in »Slovenčevo« podružnico. Knjižnica prosvetnega društva se za enkrat še ni presolila v nove prostore in bo prihodnjo nedeljo poslovala še v starih prostorih pri >Belem volu«. Preseli pa se prihodnji teden. Vse one, ki obiskujejo novo pisarno v Cankarjevi ulici, opozarjamo, da posluje za enkrat v njej samo vodja te pisarne, ki mora večkrat po poslu izven pisarne. Ako bi tedaj bila včasih pisarna ziaprta. je treba samo malo počakati, dokler se vodja ne vrne. Sicer bo pa čas povratka označen tudi na vratih.
& Prevzem poslov v celjski mestni hran'1-nici po novoimenovanem gerentu. Včeraj je pro-jel g. mag. phar. Andrija Posavec odlok, s kate-
se postavlja za gerenta mestne hranilnice v Celju. Novoimenovani gerent bo prevzel posle danes ob pol 4 popoldne. Enako so prejeli tozadevni odlok tudi gg., ki so imenovani v gerentski sosvet, t. j. odvetnik dr Alojz Goričan, veletrgo-vec Rudolf Strmecki, notar Ivan Burgcr, tajnik upravnega sodišča Ivan Gračnik, upravitelj jetniš-mce IvanMožina, kipar in slikar Miloš Hohnjec, primarij o'r. Franc Steinfelser, trgovec V. Strupi in pekovski mojster Franc Koren.
0 Nesreča v vojašnici. Po mestu se je raznesla vest, da sta bila predvčerajšnem dva vojaka po neprevidnosti nekega častnika o priliki popoldanskega pouka nevarno ranjena. Informirali smo sc na pristojnem mestu in zvedeli, da sc je v resnici zgodila nesreča, vendar ni nikakega povoda za alarmantne govorice. Oba prizadeta vojaka se nahajata v bolnici, vendar je njih stanje zadovoljivo. Nikakor ni misliti na kako neprevidnost s strani poučujočega častnika, temveč ie stvar le nesrečen slučaj, ki je v vojaški službi vedno mogoč. Podrobnosti bo ugotovila preiskava.
0 O kuharskem tečaju za dekleta smo žc pisali. Priredi ga celjski orliški krožek v mcsccih avgustu in septembru 1927. Opozarjamo danes prav posebno na to, da se jc za ta tečaj treba priglasiti žc sedaj in da se prijave sprejemajo samo šc do vključno sobote 23. t. m. med 1. in 2. uro popoldne v krožkovih prostorih v L nadstropju hotela »Beli vol«.
0 Splošne tekme celjskega orlovskega okrožja sc vrše v nedeljo dne 24. aprila v Celju v prostorih telovadnice meščanske šole. Pričetek točno ob osmi uri zjutraj.
0 Utopljenca novorojenčka so opazili v sredo popoldne šolarji v Savinji v Pcčovniku pri »Dveh golobih««. Dete jc po sodbi orožništva moralo biti v vodi žc en dan. Obdukcija bo pokazala, čc gre z.a čin brezvestne matere. Na vratu otop-Ijenika sc namreč nahajajo znaki, ki kažejo, da je bilo dote najprej nasilno zadavljeno. O nečloveški storilk' doslej šc ni znano ničesar, a orož-ništvo je pridno na cdlu.
0 Koncert. Celjsko pevsko društvo priredi svoj redni koncert v soboto, dne 7. maja v prostorih Celjskega doma. Koncert bo vodil društveni pevovodja g. Ciril Pregelj.
Pr Rudarska šole v Celju jc prejela od gl.iv-nega ravnateljstva državnih rudnikov 20.000 Din kot enkratno podporo.
0 Savinjska podružnica SPD priredi v nedeljo dne 1. maja pri Celjski koči veliko planin-
sko veselico, Vstopnine ne bo. Preskrbljeno je za čim pestrejšo zabavo. Podružnica vabi svoje člane in prijatelje narave k obilni udeležbi.
0 V celjskem mestnem parku so olepševalna dela v polnem teku. Sedaj se dela na obsajenju poti ob brvi proti vodometu. Kakor čujemo, bodo obsadili pot s pestrimi vrtnicami. Komur je bilo svoj čas žal za starimi kostanji, ki so jih ob tej poti podrli, bo moral sedaj priznati, da je bila odstranitev teh kostanjev v interesu razgleda, ki se bo poslej nudil posetnikom parka, prihajajočim z brvi, in ki obeta biti v resnici lep. V obče tarnanje za podrtimi drevesi v našem parku ni ute-meljeno. Saj je vendar za senco preskrbljeno naravnost razkošno. Ob tej priliki bi opozorili odgovorne činitelje na vprašanje otroškega igrišča. Dosedanji prostor, namenjen deci, jc zasenčen po košatih kostanjih in zato kolikor toliko vlažen. Ravno deci je potrebno nuditi obilo solnca. Ker čujemo, da se namerava dosedanje »otroško igrišče« razširiti preko stare ceste, je prav na mestu, da se misli na ustvaritev zares otroškega igrišča, ki bi melo dovolj sence in solnca ter mivke in
drugega, v čemer se more deca počutiti dobro. _
Še vedno ni enotnega mišljenja glede vozne ceste. Mislimo, da je pri celi stvari iz tujsko-prometnih, estetskih in arhitektonskih razlogov treba zagovarjati prenos sedanje ceste pod hrib. Vendar bi opozorili na sledeče: Svet pod hribom od tenis prostora proti kapucinskemu mostu leži zelo nizko in tvori pravcato močvirje. Gradnja ceste na tem svetu bi zahtevala izredno močnega temelja in visoke podlage. V nasprotnem slučaju bi bilo ob deževnem vremenu prevažanje po tej cesti nemogoče. Nova cesta bi tvorila ob prehodu ob Savinji oster ovinek. Ker služi cesta ponajveč za prevoz dolgega lesa, bi ovinek znatno oviral osebni promet. Nova cesta bi peljala na tem koncu skozi prijetni smrekov gaj, ki bi ga bilo v drugem slučaju mogoče preurediti v poleti prijeten senčni prostor. Po vsem tem se nam zdi umestna misel, da je najboljše, če ta spodnji konec stare ceste ostane, kakor je, in se združi z novo cesto preko travnika od ogla tenis prostora do javnega stranišča. Gradnja tega zveznega dela bi bila '-"'ružena z neprimernimi manjšimi stroški kot pa realizacija prvotne zamisli. Posestniki iz Lisec bodo tega projekta brez dvoma neprimerno bolj veseli, ker se jim ne bo treba bati, da obtičijo v močvirju. Dosedanja cesta je v tem delu močna in dovolj visoka. — Treba bo dalje misliti na primerno kanalizacijo parka, predvsem spodnjega dela. Tam stoječa voda in močvirna tla so poleti kotišča nadležnih mušic in je park v tem delu vse drugo kot šetališče, — Ob izvedbi projekta nove ceste bi bilo misliti tudi na olepšanje vhoda v park s strani kapucinskega mosta. Primerni nasadi bi mogli vhod vse drugače nakazati, kot pa jc to sedaj. — Uverjeni smo, da bo Olepševalno društvo našlo tak način rešitve vseh teh vprašanj, ki bo mestu v resnici v kras.
Kamnito
Smrtna kosa. V Bistrici pri Kamniku je za praznike umrl od kapi zadet bivši župan, trgovec in gostilničar Franc Bodlaj. Smrt ga je gohitela v družbi v gostilni in je bil mrtev takoj.
Zadnja občinska seja ni imela posebnega dnevnega reda. Zanimiva je bila samo odobritev bilance Mestne hranilnicc, ki je izkazala 256.000 Din čistega dobička; od tega pa jc vzela za kritje izgube na obrestih pri Slavenski banki naloženega milijonskega denarja 150.0C0 Din.
Občinske volitve so pred durmi % zato so začele že politične stranke svoje predpriprave-. V tej volivni dobi bodo tudi naši demokrâti morali pričeti dajali meščanom odgovor za svoje gospodarstvo. Mirno lahko rečemo, da zlepa ne bodo več gospodarili v Kamniku tako kot dozdaj, ko so v svoji prešernosti odbili vsako sodelovanje z opozicijo v občinskem svetu in upravnem odboru Mestne hranilnice. Kam jc pripeljalo vse to, vidijo zdaj sami, vidijo pa tudi občani, ki bodo pri volitvah temeljito pomedli z dosedanjimi naprednimi gospodarji občine.
Jez je vzela zadnja večja voda na Bistrici pred prazniki, ki niti še ni bil obnovljen povsem. Jez je last smodnišnicc, ki najbrž ni imela doslej sredstev, da bi bila pravočasno gradnjo dovršila. Zdaj pa je šel dobršen del novega jezu po vodi
VrQnïJ&a.
Močilnik pri izviru Ljubljanice bo letos dne
I.	maja slovesno otvorjen. Pod kipom sv. Antona bo godba na pihala imela koncert. V utici pa bo tudi letos točilnica. Želeti ie le, da bi železniška uprava s tem dnem uvedla zopet nedeljski večerni vlak z Vrhnike v Ljubljano, da bo na ta način ustreženo številnim ljubiteljem našega pri-četka Krasa in izvirov Ljubljanice.
Kočevje
Osebna vesi. Na kranjsko gimnazijo je bil premeščen g. prof. dr. 11 c. Na tukajšnji gimnaziji je poučeval francoščino, slovenščino in matematiko.
Poroke. Na velikonočni ponedeljek smo imeli v farni cerkvi dve poroki. Prvi par: Dominik Knavs iz Banjeloke se je poročil z Marijo Jonke iz Kočevja, — Anton Fink iz Riegla pa z Jožefo Tomitz iz Željn. — Na Dunaju pa sta sc poročila Franc Kraus in gdč. Erna Bartelme iz Kočevja. Čestitamo!
V Klinji vasi je umrla M. Widtreich, stara 30 let. Bila je članica Marijine družbe, pridna io pobožna. N. p. v m.l
Samoumor. Kakor smo žc včeraj poročali, jc izginil orožniški narednik Andrej Blažič. Po dolgem brezuspešnem iskanju so prosili občinski vodovodni odsek, da bi spustili R.nžo, ker je bilo skoraj gotovo, da je mož skočil v vodo. Vso noč se je voda odtekala in v sredo zjutraj so se zopet orožniki odpravili, da Rinžo znova preiščejo. In ne brez uspeha. V mestnem kopališču so našli truplo pokojnega Blažič ain ga prenesli v mrtvašnico mestnega pokopališča. Truplo je bilo oblečeno samo v spodnjo obleko. Kakor smo žc omenili, je bil pokojni narednik Blažič vesten in delaveu v službi. Ob zadnji reviziji tukajšnje orožn ške postaje pa sc je inšpektor podpolkovnik nepovoljno izrazil o njem. in od takrat je bil mož ves čas potrt in zamišljen. Bil je tudi telesno bolan. Tovariši so ga poslali tudi k zdravniku, ki mu je prepovedal vsako razburjenje. Toda ni sc mogel potolažiti in jc v duševni zmedenosti, kolikor je mogoča sklepati po vseh okolnostih, poiskal sam smrt. Žalujoči rodbini naše sožaljcl
IrJhovlfe
ф Kino Društveni dom. Kot otvoritvena
predstava se bo igral v kinu Društvenega doma »Mali lord« in to v soboto ob 7 zvečer ter v nedeljo ob 3, 5 in ? zvečer. Cene prostorom so sledeče: galerija 7 Din, v dvorani I. prostor 6 Din,
II.	prostor 5 Din in III. prostor 4 Din.
Smrtna kosa. V Prapretnem jc umrl posestnik in Gostilničar Franc Božič v visoki sta-
čim je jesni v prvenstvenem srečanju zmagala Ilirija z 2 : 1.
Tekmo L moštev bo vodil predvidoma zunanji sodnik iz Zagreba ali Belgrada. LNP bo seveda pravočasno ukrenil tudi vse potrebno, da zagotovi reden potek nedeljskih tekem.
WILBUR WRIGHT.
Te dni je praznoval Wilbur Wright šeetde-setletnlco svojega rojstva. To je oni Wright, ki je skupaj z že umrlim bratom Orvillom zgradil prvi aeroplan, s ka'erim so bili mogoč' neoporečni poleti. Leta 1003. je prišlo iz Ameriko poročilo, da se je obema bratoma posrečil prvi polet r. aero-planom, ki ga je gnal motor. Le*o nato se jima jo posrečila z 800 metri prva krivulja, tn 20. sep'em. bra Istega leta sta napravila tudi popoln krog. Nato sta svoje uspehe zmeraj boli izpopolnjevala. V Evropi jima v začetku niso verjeli : Nemci so ju namesto ^fliegende BrOder« imenovali »lilpenile Brilder« Kmalu eo se pa prepričali o resničnosti porofil Lota 1906. je prišel Wilbur v Evropo in jo letal v Franciji in Italiji, kjer je ustanovil tudi letalne šolo Njegov brat Orville ie pa šel na Nemško in je 'am letal. Wilbur jo ostal avia'iki zvrst do današnjih dni ln dela še zmeraj na spopolnje-niu motornega letala, čeprav na gradbj aeropla-nov ni več aktivno udeležen. — Kakšen je napredek od tedaj do danes! Par sto metrov so letali pred 20 leti in par minut so osinli v zraku. Pred par dnevi sta pa Amerikanca Acosta in Chamberlain krožila nad Newyorkoin 51 ur in 11 minut, neore'rgonia, in sta napravila pri tem pot okoli 6000 km. Torej več kot dva dni neprestano v zraku, pot pa daljša kakor od Ljubljane do severnega tečaja. In ves ta napredek v dvajset letih I
WIMBLEDON.
Letos bo v Wimbledonu zelo živahno, bolj živahno kol lani. čeprav Suznne ne bo tam. Saj so je bili lani že vsi si'i, njeni histerični napadi so se prepogosto ponavljnli.. Names(o nje pa pride Will-scva Helena, ki lani po veliki bitk; z Lenglenovo v Wimbledonu ni nastopila. Letos je spet v najboljši formi. Iz Amerike bo odpo'ovala 14. maja in ho imela v Evropi še štiri tedne počitka, preden se bo bitka pričela.
S Tildenom in Hunterlem bodo to pot Zedi. njene države prav posebno močno zastopane. Kakor smo ze poročali, je Avstralec Patterson že na potu v Evropo, kamor potujeta tudi dve zastopnici
Južne Afrike. Allvarezova bo tudi zraven, voldko Francozinj prav tako, nato pa izborna francoska garda Borolra, Cochet in Brugnon in najbrž tudi Lacoste. Dalje holandska in nemšk.t elita, potoni Kehrling, Washer. Koieluh, Alonzo itd. itd. Škoda, da ne pride v poštev Karel Koželuh, prvah profe-sionalov. Kajti v Wimbledonu nastopijo samo »čisti« amateri, à la Tilden! Po uspehih Koželuhovih v lanskem letu je on boljši kot Tilden. Tildenov program v Evropi, ki ga bo izvajat skupaj s Ilun-terjem, Je tale: 7. in 8 mnjn Berlin, 10. in 11 Am-s'ordam, 13. in 15. Bruselj 19. in 21. SI Cloiul (Pariz), 21. prvenstva Francije, 10. do 12. junija in 16. do 18. junija boji med Irci in Angleži. Zaključek je Whnbledon. Torej bo Tilden dobro streniran.
Ljubljansko gledišče
DRAMA. Začetek ob 20 uri zvečer. Petek, 22. aprila: LUMPACI.l VAGABUND. Red C. Sobota, 23. aprila: TI IN JAZ. Red D.
OPERA. Začetek ob pol 20. uri zvečer. Petek, 22, aprila: Zaprto. ! Sobota. 23. aprila: T AJDA. Red E. : Nedelja, 24. aprila ob 15. uri pop.: MADAME BUTTERFLY. Izven. Nedelja. 24. aprila: ob pol 20. url zvečer: ORLOV, opereta, - Izven.
Mariborsko gledišče
Petek, 22. aprila ob 15. uri: ZA NARODOV BLAGOR. Dijaška predstava pri znižanih cenah. Sobota, 23 aprila ob 20 uri: LEPA HELENA. Ab. C. Kuponi. Zadnjikrrt. Gostovanje ge. Poli-čeve.
Nedelja, 24. aprila ob 15. uri: UCITELJICA. Kuponi. Zadnjikrat. Znižane cene. Nedelja, 24. aprila ob 20. uri: LOGARJEVA KRI-STA. Kuponi.
Gostovanje ge. Poličevo r Mariboru. V soboto dne 23. aprila gostuje ljubljanska operna pevka ga. Šlefka Poličeva zadnjikrat v opereti »Lepa Helena«. OjKizarjamo na to gostovanje priljubljene umetnice s pripombo, da bo to zadnja predstava vesele Offenbachove opereto.
Zanimivosti
rosti 87. let. Rajni je oče po celem okraju znanih družin gg. Božičev, gospe Logarjeve in Kmetove, Bil je, kakor cela njegova družina strogo naS pristaš, ln si ga do zadnjega videl ob nedeljo prihajati iz oddaljenega Praprotnega k sv, mali. Pogreb bo danes ob 9. uri v Dragi. Sveti mu večna luči
ф Nova pekarna. Trg Trbovlje dobi i 1. majem novo In prvo pekarno, katero je dal napraviti podjetni g OreSnik. Doslej nI bilo v bližini cerkve nobene pekarne in so kruh donaiali od vodenskih pekov.
iJl Osebna vest Rudniški ravnatelj g. inž. Julius Pauer je šel za en mesec na dopust.
Poročil se je g. Ivan Ceglar, železniški uradnik na Zidanem mostu, z gospico Vero Iskra, učiteljico v Hrastniku. Bilo srečno!
Slovenska Ur a fina
Hotlza. Nova cerkvica je pred Veliko nočjo dobila nov oltar In zvon. Kakor oltar tako tudi zvon sta že blagoslovljena. Blagoslovitev je Izvršil mil. g. Franc Časi, kanonik v Mariboru. — Novi oltar je izdelal kipar Sojč v Mariboru. Kakor vsi drugi oltarji, ki jih je izdelal za prekmurske cerkve, je tudi ta zelo lep.
Splaleni konji. Na velikonočno nedeljo zvečer je stal Jožef Raščan iz Turnišča z vozom na beltinskem kolodvoru. Ko je privozil na postajo večerni vlak, so se konji vsled hrupa in ostrega žvižga splašili in začeli divjati. Gospodar, ki je stal pred njimi, jih ni mogel zadržati. Nekaj časa so ga vlekli s seboj, ko pa so se spustili v divji tek in je videl, da jih ne bo mogel ustaviti, je izpustil vajeti in skočil na stran. Zalet je bil tako silen, da je vrgel Raščana v obcestni jarek, kjer je za nekaj časa obležal. Konji so zdivjali napre) po cesti. Ujeli so jih šele v sosedni vasi. Večje nesreče ni bilo, le vajeti so se strgale in z voza je popadalo, kar je bilo na njem.
Murska Sobota. Žc dolgo ni bilo za kako stvar toliko zanimanja, kakor ga vzbuja zadnje dni loterija »Martinišča«. Do žrebanja je le Se par dni ni čim bolj se bliža odločilni dan, tem večje je razburjenje. Stvar jc popolnoma razumljiva, ker je to prva loterija v Slovenski krajini in ker so dobitki lepi in jih je mnogo.
Prodafa Na belo nedeljo se bo vršila na marofu pri Krajni razprodaja notranje oprave. Prodajalo se bo pohištvo, obleka, posteljnina itd.
"Dopisi
Polfčane. V nedeljo, dne 24. aprila priredi društvo »Zvon« v Poljčanah narodno igro »Marjetica«, pri kateri sodeluje orkester »Zarje« iz Maribora. Kdor se hoče pošteno nasmejati, naj pride in naj ne zamudi prilike. Na veselo svidenje!
Ponova vas pri Grosupljem. V bližini Ponove vasi je griček s priiazno cerkvico sv. Nikolaja, odkoder se nudi krasen razgled. Od tam je približno 10 minut oddaljena podzemeljska jama »Ledenica«. V obližju to jame sta bili najdeni v letu 1926. še dve novi podzemeljski jami, kateri sta bogato okrašeni z naravnimi krasnimi kapniki. Zlasti slikovita je tako ■ zvana »Županova jama«, ki je podobna krasni dvorani. Dne 15. maja t. 1. priredi društvo za ureditev podzemeljskih jam slavnostno otvoritev, združeno z veselico na Taboru. Vabljeni ste vsi od daleč in blizu, da si ogledate krasoto naših podzemeljskih jam. Ne zamudite ugodne prilike!
Žabnica. Tukajšnja živinorejska zadruga je priredila dne 19. aprila pregled plemenskih bikov In krav v svrho ureditve rodovnika. Komisija, ki je bila sestavljena iz gg. vet. Goljarja, okr. kmet. ref. Hladnika in tajnika živin, zadr. Predoslje Zupana, je odbrala od 31 prignanih krav 18 sposobnih in 3 bike za vpis v rodovnik. Načelstvo je razdelilo ob tej priliki tudi 1000 Din nagrade najboljšim živinorejcem. Načelstvo je v teku enega leta obstoja zadruge z dobrim in vestnim gospodarstvom privedla zadrugo do tega, da razpolaga s 3 lastnimi in prav lepimi biki, kar je vsega priznanja vredno. — Živinorejske zadruge posnemajte!
Prosvetno društvo v Ljutomeru ponovi na belo nedeljo šaloigro v 5 dejanjih »Ne v loterijo«. Prijazno vabljeni!
Pokrivanje cerkvenih streh z eternitom.
V »Slovencu« št. 84 sem dne 14. t. m. pojasnil pomanjkljivo stanje naše cerkvene eternitne strehe, ki jo že šestnajst let popravljam, pa brezuspešno. Tudi sem naprosil strokovnjake, naj rz-reko svojo sodbo, ali naj pri neizogibni letošnii popravi obdržimo eternit ab naj ga zamenjamo z drugim materialom. Kljub dnevni pažnji n:sn->o mogli preprečiti namakanja ostrešja in poškodb na cerkvenem stropu Delniška družba »Split«, oddelek »Salonit«, me je med tem opozorila, da eternit, odnosno salonit, azbestni Skrilf, pač odgo-
Mark Twain:
Pravljica iz Devete dežele.
i.
Pred več ko tisoč leti je vladal ta okraj knez; prav majhna kneževina je bila to, rekli bi, da je bila tista dežela tako rekoč pomanjšana izdaja dežele. V tej deželi ni bilo ne-voščljivosti in ncvoščljivcev, tudi ni bilo prepirov ne uporov. Prebivavci so bili miroljubni in pošteni. Deželica je bila mirna in vsa nedeljska. Ni bilo hudobije ne zavisti; tudi častihlepja in ne mržnje. In tudi nobenih nezgod ni bilo.
Umrl je stari knez in na prestolu mu je sledil njegov mali sinček Hubert. Vsak dan so ga imeli ljudje rajši. Mali knezič je bil tako dober tako čist, tako plemenit! Sčasoma so ga prebivavci prav strastno ljubili, so ga tako-rekoč molili. Ko se je bil knezič rodil, so brali zvezdoznanci v zvezdah:
»Ko bo imel Hubert štirinajst let, bo nekaj posebnega doživel. Tista žival, katere glas mu bo najljubši, mu bo rešila življenje. Dokler bodo knez in njegovo ljudstvo častili to žival radi te dobrote, dotlej ne bo izumrl rod in dotlej ne bo v tej deželi ne vojne ne kuge ne lakote. Vendar je treba paziti, da si ne izbere napačne živali.«
Dokler ni ime! knr* trinajst let, so govorili vsi: zvezdoznanci, državniki, poslanci in ljudstvo — le eno: Kako je razumeti zadnji stavek? Iz drugih stavkov ie razbrati, da se
varja kvalitativno svojemu namenu, to pa le tedaj, ako je streha s tem materialom strokovnjaiko pokrita.
Drage volje pripoznam mnoge prednosti eter-nita oziroma salonita pred drugim materialom — saj mi ga stavbni svetnik, arhitekt ing. Weber z Dunaja, ki je preizkuial ta naš strešni eternit nekaj let na Dunaju pri vseh mogočih okoliščinah ln razmerah, odločno odsvetuje odstraniti. Tudi sem se sam osebno prepričal tekom svojega šestnajstletnega opazovanja cerkvene strehe v Žireh, da le naš eternit res izboren material. Imel sem svoje tehtne razloge, da sem pri vsaki popravi in prekrivanju strehe ostal pri eternitu, dasi so mi hoteli v Žireh, deželi čudovitih možnosti, pokvarili veselje do eternita s prestreljevanjem in pre-luknjavanjem ter pobijanjem eternitnih ploSč. Toda šestnajstletno preizkuSevanje in iskanje rešitve te uganke, kako se naf eternit pravilno rabi, medtem, ko se vsled moče kvari ostrešje, namaka obok, oškoduje notranjščina cerkve in mi tako vidno razpada nova, lepa, dragoceno opremljena cerkev, to veselje mojega truda in mojih bridkih ur v Žireh, mi je zagrenilo moje c<:lo. Trdim pa, da se šablonsko pokrivanje z eternitom ne obnese, marveč je treba upoštevati pri tem kritju marsikaj, kar more zadeti le preizkušen strokovnjak. Ni vseeno pri eternitu, je-li streha več ali manj strma, kaki so žlebovi, kolika je površina strehe, kake so krajevne vremenske razmere (množina snega in čas, ko leži nakopičen in pri-mrznjen sneg zlasti po žlebovih in v obllžiu sne-gobrana), je-li stavba ua samem, kposta vljena močnim vetrovom ali zavarovana med sosednimi hišami ali drevjem — to in drugo je odloč lne važnosti, kako se naj eternitne plošče pribijajo, ali na vseh štirih konceh, ah z večjim ali krajšim napustom, ali tesno ena na drugo, ali in S kolikim vmesnim praznim presledkom. Kako bo končno stvar iztekla pri nas, bom še poročal za one, ki jih rešitev eternitnega vprašanja zanima.
Ž iri, 20. aprila 1927.
Josip Logar, župnik.
Požari.
V	Gh-ahovcm pri Cerknici je v torek okoli 4. ure popoldne pričel goreti kozolec-dvojak posestnika in fotografa Jožeta èega, hiš št. 46, po domačo pri Lukovih. Kozolee-dvojak in zraven stoječi skedenj je pogorel do tal. Na kozolcu je imel spravljeno vso krmo. Ogenj se je pričel prijemati na treh drugih krajih, a so hitro pogasili, ker je prišlo veliko ljudi, ker je bil ravno ta dan sejm v Grahovem. Na lice inesta je prišla požarna bramba z brizgalno iz Grahovega, Zerovnice in Cirknice. Hvala Bogu, da ni bilo ognja v nedeljo ali pondeljek, ko je razsajala silna burja, pogorela bi bila vsa vas. Kdo je zažgal, bo pokazala preiskava.
V	noči na 20. t m. je v Krašnji posestnici Mariji Brodar ogenj uničil konjski in goveji hlev ter vse gospodarsko orodje. Škoda je velika. Upravičen je sum, da jo požar zanetila zločinska roka.
Sporî
SK Ilirija, nogometna sekcija. Danes od 16.30 dalje trening za I. skupino, jutri, v soboto za II. skupino. Polnoštcvilno! _ Načelnik.
ILIRIJA : PRIMORJE Nadaljevanje nogometnega prvenstva 24. t. m.
Na športnem prostoru SK Ilirije se odigrata v nedeljo prvenstveni tekmi med Ilirijo in Pri-morjem. Ob 14.30 nastopita rezervni moštvi obeh klubov, za njima ob 16. uri pa obe I. moštvi. Isti dan ob 10. uri predpoldne se vrši dalje še prvenstvena tekma med Svobodo in Slavijo.
Primorje in Ilirija veljata od nekdaj za naj-ostrejša tekmeca na športnem polju. Zlasti nogometna tekmovanja med njima spremlja ne samo športna, tudi širša javnost s posebnim zanimanjem. V nedeljo je pričakovati med njima ostre, povsem otvorjene borbe za točke. Ilirija kot Primorje se pripravljata na to dvojno srečanje z vso Intenzivnostjo. 0 Veliki noči sta oba odigrala težke mednarodne tekme, oba sta izročila vodstvo treninga posebnemu trenerju, Ilirija avstrijskemu internacijonalcu Wani, Primorje Gradčanu We-ningu.
Presoditi šanse enega in drugega za nedeljsko dvojno srečanje je jako težko. Pripisovati vnaprej boljše izglede Ilirije pa bi sigurno ne bilo utemeljeno. Pr,morje je znalo doslej še vselej pa-ralizirati prednosti Ilirije z elanom in požrtvovalnostjo Poleg tega razpolagata obe garnituri Primorja neoporečno z znatnim reelnim znanjem in sta dobro strenirani. Lani je Primorju cclo dvakrat uspelo ILrijo nadvladati s 4 : 3 in 1 : 0, do-
bo žival sama pojavila, ko bo prišel njen čas. Zadnji stavek pa pove nekako tako, knkor da bi moral knez sam določiti, kateri glas kake živali mu bo najljubši. In če bo modro izbral, mu bo dotična žival rešila življenje, njegov rod in ljudsvo. A če si bo izbral napačno žival --na to je treba paziti!
Koncem vsakega leta je bilo v tem oziru toliko različnih mnenj, kakor začetkom leta. Vendar jc določil zbor pametnih, da bi bilo najbolje, če bi že vnaprej določil knez tisto žival. Čim prej — tem bolje! Zatorej so sestavili in oznanili, da naj privedejo vsi ljudje, ki imajo kako žival, ki zna peti, listo žival prvi dan novega leta v veliko dvorano knežje palače. Tako se jc zgodilo. Ko jc bilo vse pripravljeno, je vstopil knez s spremstvom in v galaoblcki. Knez ie sedel na zlati prestol in je bil pripravljen poslušati. Nenadoma pa je dejal: »Te stvarce pojejo vse naenkrat. Preveč je vpitja in vrišča. V takem vrvežu se ne morem odločiti za nobeno žival. Dajte, pustite, da poslušam vsako posebej!« Tako se je tudi zgodilo. Pevec za pevčkom se je laskal posluhu mladega kneza in drug drugega so hoteli prekositi. Dragoceni čas jc mineval. Ker je bilo toliko čarobnih pevcev, se je bilo knezu prav težko odločiti za enega samega in posebno šc zato, ker je vedel, koliko zavisi od pravilne izbire. Zatorej je kolebal sem in tja in se ni upal zanesti na svoj posluh. Ves je bil vznemirjen in obraz mu je bil napet. Ministri, ki so neprestano zrli vanj, so to tudi zapazili. Sami sebi so dejali: »Boji se, treznega preudarka ni več zmožen, zmotil se bo: nic-
Ne besedi, marveč dejani.
Te dni si je dal francoski tisk mnogo opraviti z nekim duhovnikom Belhléenn imenovanim. To je energičen mož in še bolj vnet dušni pastir, ki se je naveličul večnega brezuspešnega pisarjenja proti pohujšljivim slikam, ilustracijam in letakom. Pred par dnevi se je mirno ustavil pred reklamno desko in pričel z odločno potezo trgati proč pohujšlji-ve lepake. Zatožili so ga in pred par dnevi se je vršila razprava. Ljudstva se je nabralo zelo mnogo, ker je tudi v Parizu še vedno mnogo ljudi, ki tako pohujšljivo razstavljanje človeške nagote obsojajo. Ker je bila množica obtožencu naklonjena, je tudi sodnik nastopal zelo milo. Obtoženec je izvajal: »Pozvan sem semkaj radi škode, ki sem jo prizadejal tuji lastnini. Materialni čin priznam, a trdim, da je dobremu državljanu včasih dolžnost da kaj takega napravi. Na primer: na ulici vidim neznanca, ki daje otroku smrtnega strupa; jaz ga vzamem in vničim. S tem sem napravil škodo tuji lastnini in vendar sem si s tem zaslužil pohvalo javnih oblasti. Tudi lepaki, ki sem jih strgal, so bili strup in to še nevarnejši, ker zastrupljajo duše, vstvar-jene po božji podobi, ki jih je sam Bog odkupil in jih določil on sam za večno blaženost. Ti zastrupljajo duše, občno zdravje, vrelec življenja, narod in deželo. V.eni, da se e gnusom obračajo od te ostudne močvare, te krvave mlake, kamor se pogrezajo ljudje in stvari, mnogi izmed onih, katerim je poverjena usoda naše dežele. Kadar je treba branili naše duše, naš narod, našo deželo, menim, da ima vsak državljan pravico in dolžnost, da stori, kar javna oblast zanemarja. Storil sem to dolžnost in se poslužil svoje pravice. Vljudno prosim sodišče, da to prizna in da dela v
I gov rod, njegovo ljudstvo pa bo trpelo radi tega.«
Čez uro je knez pomolčal, potem je rekel: »Prinesite mi še enkrat repalčico!«
Repalčica je drobila svojo pesemeo in že je hotel dali knez znamenje z žczlom, da se je odločil, pa je vendar še pomislil in dejal: »Da se ne prenaglim! Kosa mi dajet še enkrat in naj zapojeta z repalčico!«
Prinesli so kosa in oba ptička sta krasno zapela. Knez je okleval — ni vedel, kaj in kako bi. Tedaj, je bilo videti, da se je že odločil, da se že vidoma pomirja. Ze so se vzra-dostila srca ministrov, že so jim močneje utripale žile, žc se je dvignila roka z žezlom,
da bi--Tedaj je prišlo nekaj grdega. Pred
vrati se je oglasilo: »I—al I—a! I—al«
Vsi so osupnili in se prav debelo spogledali in so bili jezni, da so to storili.
Koj nato je vstopila najlepša, najljubkejša kmetiška punčka, kar si jih človek sploh more misliti. Imela je nekako devet let in ko je pri-stopicala v dvorano, se je prav otroško radovedno ozrla naokrog. Pa ko je zagledala čc-stito družbo in jezne obraze, se je zdrznila, povesila glavico in si pokrila obraz s predpasnikom. Nihče jc ni pozdravil, nihče se je ni usmilil. Mahoma se je boječe ozrla skozi solze in dejala: »Moj ljubi gospod knez, ne bodi hud, saj nisem imela slabega namenal Nimam ne očeta ne matere, imam pa eno kožico in enega j oslička. To je vse, kar imam. Kožica mi daje sladkega mleka, in čc začne moj dobri osliček rigati, mi je, kakor bi poslušala najlepšo godbo. In ko mi ie novedal norček tfosDoda kne-
interesu vseh. Jaz bom pa delal enako do tedaj, dokler se ne uporabijo zakoni zoper za-strupljevanje dežele, ali pa bom v službi svoje dolžnosti podlegel.«
Ljudstvo je bilo presenečeno, obtoženec pa obsojen na 11 frankov globe.
Zgled tega duhovnika je močno vplival. Nek konjeniški častnik, oče devetih otrok, јз pozval pred sodišče nekega izdajatelja takih obscenih publikacij, ker mu jih je poslal na dom in bi se mogli tako otroci nad tem pohujševati. Kdor ve, kakšna je pariška reklama, ta tudi ve, kako zelo je potrebno tukaj odločnega nastopa in temeljitega preobrata.
Buckinsham palača.
Tako se imenuje angleški kraljevi dvor v Londonu. Tekom tekočega meseca izgleda v tem gradu kot da bi bila vstaja ali revolucija v zmanjšani obliki. Pa ni treba misliti, dn preti angleški kraljevi dvojici kaka nevarnost, ne, kajti dvor se je za la mesec preselil v Windsor. V Buckingham Palace pa se vrši pomladansko čiščenje. Dvajset električnih vacuum sesalk je neprestano na delu in Mrs. Bill, vrhovna oskrbnica, ima polne roke posla z odkazovanjem najrazličnejših opravil. Lo izkušene ženske moči, kakih 40 po številu, so najeli. A tudi te uporabijo le bolj za dela po hodnikih, kuhinjah, stopnicah itd., v kraljevih solanah pa je zaposleno le domače uslužben-stvo dvora.
Tu se nahaja tisoče in tisoče kosov dragocenega porcelana, ki ga. je treba temeljito očistiti in treba je silne pazljivosti, da se ničesar ne razbije. Snažilke, katere imajo to opravilo, so imele poprej poseben tečaj, kako ravnati s tako posudo. Tečaj je končal s praktičnim poukom, namreč, da so osnažile lon-
za, da bo najpristnejši pevec izmed vseh živali rešil krono in narod, in me pozval, naj priženem oslička, sem ...«
Ves dvor se je zagrohotal, in otroče jc glasno zajokalo in steklo iz dvorane, ne da bi dokončalo svojih besed. Prvi minister je izdal zasebno povelje, da naj izženejo njo in njenega sivčka in ji zabičajo, da naj se nikoli več ne prikaže s svojo živalco.
Potem sta pela ptička dalje. Pela sta na vso moč lepo, vendar se žezlo ni dvignilo. Vsi so že obupali. Potekla je druga ura, tretja — še ni bilo odločitve. Dan se je nagibal in ljudstvo, ki je čakalo pred palačo, je bilo žc v skrbeh in se je žalostilo Mračilo se je, tema je rastla. Komaj da so mogli kneza in dvorjani videti drug drugega. Nihče ni govoril, nihče ai zapovedal prižgati luči. Velika preizkušnja se je ponesrečila. Slehernemu je bilo hudo v srcu, zato ni maral nihče, da bi bil viden.
Slednjič — vendar — čuj! Prekrasno petje se je oglasilo s sosednega vrta — petjo slavčka!
»Zivio!« je vzkliknil knez, »dajte, da za-kako smo se odločili in da se nismo zmotili! Rešeni smo, rešen knez, rešen rod in narodi Odslej bodi slavček v vsej deželi češčen! Sporočite ljudstvu, da bo vsak obsojen na smrt, kdor bi užalil ali mučil slavčka. — Kralj jc govoril!«
To malo kraljestvo je bilo kar pijano od veselja. Vso noč so se lesketale luči v gradu in vsem mestu, prebivavstvo je plesalo, pilo, pelo in zvonienja zvonov ni bilo ne konca me kraja.
ceno posodo, ki je bila podobna porcelanasti Ln sicer lako dolgo časa, dokler ni bilo nobenega ubitega komada več. Tudi razna popravila se izvrše ob času pomladanskega čiščenja. Tucate preprog se zavrže ter nadomesti z novimi in cela armada sl.karjev, tapetnikov, be-lilcev i:d. pride s posodami in čopiči ter potrebščinami. Šivilje urejajo zastore, slikarji čistijo slike, urarji urejajo vse ure na dvoru itd. Nel;oliko pojma dobimo o bogastvu, ki je nakopičeno v tej palači, ko zvemo, da je samo platnenega perila v vrednosti za 7000 funtov, to je 2,000.000 Din, ki je naloženo v dolgih omarah dveh sob in katero je tudi treba preložiti in prezračiti, torej dela dovolj.
Angleška kraljica se za čiščenje zelo zanima ter pride parkrat tekom meseca aprila pogledat, kako delo napreduje.
Visoke plače ženskega osebja.
Roke, ki so bile svojčas vajene samo zibati in vršiti ra na domača opravila, te roke danes vladajo v finančnem in trgovskem svetu. Vsaj na Angleškem je tako. Danes je v londonski trgovski zbornici zap slenih 110 ženskih moči, ki imajo plače cd 2000 do 10.000 funtov na leto, to je od 550.000 do 2,750.000 Din. V prejšnjih letih so imele take dohodke le kake filmske ali gledališke »zvezde«, ne pa pisarniške moči Sploh se je ženska moč znala vriniti v vse panoge, trgovskega poslovanja in je mnogo oddelkov, katerih predstojnik je ženska. V zavarovalnicah na Angleškem imajo ženske glavno besedo. Pri največji življenjski zavarovalnici je glavna oseba Mrs. Edith Beesley. Povzpela se je do tega važnega mesta v nenavadno kratkem času, kajti leta 1913 je vstopila v službo in po 14 letih dosegla najvišje mesto. Mrs. Harper je pričela kar jero kot navadna uradnica, d?ne3 pa je generalna ravnateljica največje zavarovalnice proti nezgodam. Viscoun.inja Rhonda je ravnateljica kakih trideset družb. Restavracije, avtomobilske tovarne itd. itd., povsodi je že ženska kot voditeljica podjetja in kakor kažejo uspehi, ne v škodo, ampaik v veliko korist.
Avtomatično fotografiranje.
Poročali smo že, da so v Newyorku na ulicah zgradili celice za avtomatično fotografiranje. Mladi Rus Anatol Jožefov je šel korak dalje in je na Broadwayju postavil fotografski atelje, v katerem se lahko avtomatično slikamo za 1 dolar v osmih različnih pozah. Za to Jozefovo iznajdbo vlada veliko zanimanje. Med prvimi odjemalci sta bila tudi guverner državice Newyork Smith in senator Wagner. Finančniki se zelo zanimajo za to iznajdbo mladega Rusa. Znani Henry Morgenthau, ki načeluje veliki finančni skupini, se je ponudil, da odkupi patent za to iznajdbo. On namerava namreč v vseh večjih mestih, tako v Ameriki kakor v Evropi zgraditi take avtomate, ki bi avtomatično proizvajali slike. 8 slik bi stalo 1 angleški šiling. Kakor poročajo časopisi, je Jožefov svojo iznajdbo prodal za 20.000 funtov šterlingov.
hrana Kitajcev.
Kitajec je v glavnem vegetarijanec, ker budizem ne dovolji je vernikom jesti meeo. Meso jedo kot dodatek v rižu, ki je glavna hrana. Kitajci pripravljajo riž povsem drugače kot Evropejci. Po kitajskem načinu pripravljeni riž je mnogo okusnejši. Na severnem Kitajskem jedo mesto riža kaulian, ki je neka vrsta prosa. Mnogo jedo tudi fižola in graha. Vsa jedila pripravljajo večinoma na olju. Domače živali koljejo raje šele takrat, kadar so zelo stare. Tako koljejo svinje, razno govejo živino, konje, bivole, ovce, osle in tudi kamele. Najpriljubijenejša kitajska jed so jajca, in sic. takoimenovana stoletna jajca. Shranjujejo jih v glini in plevah od riža, tako da ne more do njih prodreti zrak. Rumenjak najpreje poze-
leni, po več mesecih pa počrni. Ptičje meso jedo posušeno. Kot delikatese jedo žabe, gosenice od sviloprejk, katere pripravljajo v sladki omaki. Revni Kitajci jedo pse, mačke, ščurke in miši. Rodovi, ki prebivajo ob rekah, se pečajo mnogo z ribolovom. Ribe. so jim najvažnejša prehrana. Kitajci pojedo tudi plavuti. Znano je tudi, da je posebnost kitajske kuhinje ptičje gnezdo, katerega pripravijo na svoj kitajski način. Uživajo pa samo taka gnezda, katera so napravljena iz snovi, ki se na zraku strde. Kitajci ljubijo tudi sadje in sadne kompote, katerim dodajejo korenje in jih ki-sajo z jesihom. Zanimivo je, da Kitajci ne uživajo masla, sira in mleka. To hrano uživajo le v Mongoliji, kjer dodajajo kuhanemu mleku žganje. Kitajska narodna pijača je čaj, katerega pijejo brez sladkorja. Mongolci mešajo čaj s sesekljanim mesom, maslom, kislo smetano, moko in soljo. Ta čudovita mešanica je najpriljubljenejša jed Mongolcev. Vina stari Kitajci ne poznajo. Pač pa izdelujejo žganje iz riža, katerega imenujejo sam-šu. ki je zelo opojljiv. Moderni Kitajci pa pijejo vino in likerje.
Pipa iz koruznega storža.
Indijanci Severne Amerike so znali kaditi tobak v kamenitih, kovinastih ali pa ilovnatih pipah. Dasi jim je bila koruza že davno znana, vendar niso prišli na misel iz ko-rur.nih štoržev izdelovati pipe, to pa radi tega, ker š'.orži niso bili dovolj debeli. V začetku 70 let prejšnega stoletja je prišel v kraje ob reki Miss.uri neki holandski brusilec nožev, po imenu Henry Tibbe, in ker se je v onih časih tam že dobila debelejša koruza, je iz-rezal iz štorža glavo pipe in vtaknil vanjo primeren ustnik. Tako je prvi kadil iz koruzne pipe. Leta 1874 je Tibbe razstav,] te pipe na sejmu v Franklinovi deželi ter jih patentiral. Kmalu je postala Franklinova dežela središče izdelovanja koru nih pip. Danes jih izdelajo do 30 milijonov na leto in sicer kakih 250 vrat. Štorž mora imeti vsaj 1 in tričetrt oole debeline in biti zelo trd, sicer ni za rabo. Take štorže dosežejo s tem, da jih pustijo posebno dolgo rasti, najmanj 120 dni. Zemlja mora biti močna in ravno ob reki Missouri je za to mjbolj primerna. Koruzo skrbno preberejo, sejejo in ko zraste, zopet največja zrna izloči o ter drugo leto zopet sade, iz česar šele zraste prava koruza, iz katere štoržov nato delajo pipe. Toda dolg je še proces, preden je pipa i delana, kajti nič manj kot 25 delavcev jo ima v roki, preden je gotova. Raniikt predsednik Združenih držav Harding je kadil največjo korirno pipo, kar jih je bilo kdaj izdelanih. Merila je dve coli in pol v premeru.
Zdravilne jedi.
Neverjetno se sliši, da bi vsak krompir stal en funt (275 Din), a je vendar že bilo tako. Ko so prvi iskalci zlata v arktičnih pokrajinah brskali za bogastvom, jim je že prvo zimo zmanjkalo živil in takrat je bil v resnici vsak posamezen krompir kupljen za en funt. Toda ne samo ono prvo zimo, pač pa skoraj vsako naslednjo zimo pride do pomanjkanja živil, predvsem krompirja in tako se še danes plačajo take vsote za ta živež. Da je ravno krompir tako drag v onih neoblju-denih pokrajinah, je to prvič, ker je tako daleč do človeških bivališč, drugič pa, ker je krompir živež, ki varuje pred skorbulom. Sicer ni v teh pokrajinah drugega na dnevnem redu kot pa konzerve samo konzerve in suh špeh. To pa s časoma povzroča bolezen in treba je dragega zlata, da se to bolezen odvrne s pomočjo krompirja.
Na Kanarskih otokih je glavna hrana tako zvani gofeo, to je mešanica rži, pšenice in koruze. Da je taka hrana izborna je dokaz, ker je ondotno prebivalstvo nenavadno krepko in zdravo.
Najboljše sredstvo proti sušici je mast.
Otroci, čeprav je jetika v rodbini, navadno ozdravijo, ako prenesejo mastne jedi- Surovo maslo jo tudi izborno sredstvo proti tuberkulozi. Angleži uporabljajo kot sredstvo proti tuberkulozi tudi češenj.
Čebula je že dolgo časa domači zdravnik vegetaričnega sveta in dokazano je, da se ljudje, ki mnogo čebule uživajo, redkokdaj prehladijo in revmatizem jim je neznan. Oni, ki mara za zèleno, bo gotovo prost protina in revme, posebno oni, kateri vsak dan použije kos surove zèlena
Koliko stanejo Angleže zločini.
V tekočem proračunskem letu morajo angleški dav! oplačevalci za vzdrževanje javnega reda plačati nič manj kot 12,887.337 funtov, to je nad tri in pol mili arde dinarjev. In sicer je vsota za 224.875 funtov (6,180.000 Din) večja kot pa lani. Vzdrževanje poliicje stane m leto nad 7 milijonov funtov (2 milijardi dinarjev). Stroški za kaznilnice so se tudi po-višili za 26.000 funtov. Nekoliko pojma dobimo. koliko stane vzdrževanje kadilnic, ako izvemo, da je treba samo za material in orodje. ki ga rabi o pri izdelovanju raznih predmetov v kaznilnicah, šteti 276.000 funtov na leto. Celo' upni stroški za kaznilnice znašajo čez en milijon funtov ali 275 milijonov dinarjev. 8000 funtov je določenih v letošnjem proračunu samo za sodnijske ločitve zakonov.
Kobilice.
>Človek ni pes, da ne bi mogel vsega jesti,« veli ruski pregovor, dasi ljubljanski Rusi ne morejo do danes razumeti, kako gredo Slovencem v slast žabji kraki. Ta užitek, kakor tudi polževa solata, je popolnoma ne-umljiva za severnoevropske narode. Med vojno so priporočali avstrijski prehranjevalni j uradi prežgano juho iz hroščev, ki je baje jako i-datna. Nisem je jedel. Naši ljudje niso bili nič zadovoljni, ko so dob.li v teh hudih časih hrošJeve glave in nožice v kavini ci-koiiji.Pomilovali smo tudi sv. Janeza, ki je moral esti kobilice v puščavi. Vendar zatrjuje amerikanski potovalec George Haardt, da to ni preslaba jed, če je le znal puščavnik kuhati. Rod Ni Gogo ob jezeru Čad v Afriki peîe iz kobilic pogače. Ta »kruhek« je teknil tudi amerikanskim potovalcem, morali so sa-I mo vedno dodati soli, katero malokdaj rabijo zamorske kuharicce zaradi njene draginje.
Iz vzhodnega zaklada modrosti.
Trije turški pregovori:
—	Če je kolovoz kriv, da se ti je kolo potrlo, ne zmanjka ljudi, ki ti dopovedujejo, kje je pot boljša.
—	Nikar ne zavidaj krasote turbana, katerega pranje še ni plačano.
—	So besede, ki nalikujejo slanim slaščicam.
In še arabska modrost:
—	Stenj, ki plava v olju, a ki gleda iz njega, ga vsrkava, da sveti. Če se pa ves potopi vanj, ugasne.
Hebrejska misel:
—	Dve suhi poleni zažgeta eno mokro.
In kitajska:
—	Majhni zvonovi zvonijo pogosteje, nego veliki.
—	Ne pritrjuj desk svojega čolna s klejem.
—	»Počakam, da mi kaj preostane, pa pomorem siromakom.« — »Ah, nesrečnik, ne pomores jim nikoli...«
Pa je še dejal Meidani, ki je umrl pred osmimi stoletji:
—	Dobra volja je darilo, ki je poklanjaš svojim bratom.
* * *
-f Prva vseukrajinska umetniška razstava se je te dni otvorila v Harkovu. Na njej je veliko umetnikov razstavilo svoja dela.
Od tega dneva je bil slavček svet ptič. V sleherni hiši je pel slavček. Pesniki so ga opevali, slikarji slikali; kip slavčka je krasil vsako hišo, vsaka vrata, vsako obzidje. Slavč-ka so poklicali v knežji svet in o nobeni važni državni zadevi niso sklenili, preden niso vprašali slavčkovega petja; ministri pa so razložili, kaj je hotel reči slavček s tem in s tem petjem.
2.
Mladi knez je hodil kai rad na lov. Spomladi se je odpravil nekoč s sokoli, psi in svojimi plemiči. Polagoma je bila družba bolj in bolj daleč od njega. Dospel je v goščo in zajel. Jezdaril je sem in tja, zdaj je upal na izhod, zdaj spet je bil ves obupan. Znočilo se je že, a Se zmeraj je taval po samotni, zapuščeni krajini. Tedaj pa se je približala ne-egodal Zagnal se je s konjem v goščo, in ker je bilo temno, telebnil v brezno. Ko sta bila jezdec in konj na tleh, si je konj zlomil hrbtišče, jezdec pa nogo. Ubogi mali knez je ležal na tleh in strašno ga je vse bolelo in vsaka ura se mu je zazdela po mesece dolga. Z uhljem se je naslonil na zemljo in prisluškoval, jc prihaja pomoč. A ni bilo ne glasu ne zvoka rogov ne pasjega laježa. Zatorej je obupal in dejal: »Pd naj pride kar smrt, ker že sploh mora priti!« Ko je vstajal, je zazvenelo mi'o slavčkovo petje v noč. »Rešen sem!« je vzkliknil knez. »Rešen! To je sveti ptič in prerokba se bo uresničila. Sami bogovi so me obvarovali, da se nisem bil tedaj zmotili«
Ni vedel, kaj bi od veselja počel, kako se
zahvalil slavčku. Vsak trenutek je mislil, da sliši prihajati ljudi — a zmeraj se je zmotili pomoči ni bilo od nikoder. Lenobno so minevale ure, nihče ni prišel, dasi je sveti slavček pel in pel. Že je hotel knez prek'eti svojo izbiro, pa se je vendar še premagal. Proti jutru je slavček utihnil. Z jutrom je prišla žeja in lakota, rešitev pa ni prišla. Danilo se Je in danilo. Slednjič je knez preklel s'avčka. Tedaj je zapel kos. Knez si je dejal: »To — to je bil pravi ptiči Zmotil sem se bil. Zdaj naj pride rešitev!«
Pa je le ni bilo. Knez je omedlel in obležal tako več ur. Ko se je spet zavedel, je zapela repalčica. Knez je brez zanimanja poslušal njeno petje. Nobene vere ni ime! več. »Ah, ti ptiči,« je dejal, »ti mi ne morejo pomagati! Izgubljeni smo — izgubljeni jaz, moja hiša in ves moj narod!« — Obrnil se je na drugo stran, da bi umrl. Od lakote, žeje in bolečin je tako oslabel, da je že videl smrt. Tudi želel si je žc smrli, da mu ne bi bilo treba več trpeti. Spet je ležal nezavesten in nepremično več ur. Tedaj se je začel polagoma zavedati. Napočilo je jutro tretjega dne. Ah, kako so njegove ugršajoče oči žejno pile krasote sveta! Iz vsega srca je zakrprnel po življenju, iz duše se mu je izvila goreča molitev, iskreno je molil, da bi smel samo šc enkrat biti doma in videti svojec! Tedaj je zaslišal, kako se je v dalji nekaj oglasilo. Ah, kako prekrasno, kako čudovito lepo je bilo slišati: »I—al... I—a!,.. I—al...«
»Da. da, to je najprijetnejši glas, to ic
najljubeznivejši glas, to je tisočkrat lepši ghs ko petje slavčka ali kosa ali repalčice! Ta glas mi ne prinaša samo upanja, ampak tudi gotovo pomoč. Zdaj sem rešen! Sveti pevec se je sam izbral, kakor je bilo prerokovano. Prerokba je uresničena in rešeno moje življenje, moja hiša in moj narodi Odslej bodi osel svet!«
Posvečeni glasovi so se bližali bolj in bolj, so se oglašali krepkeje in krepkeje. In trpečemu knezu so se dozdevali lepši in lepši! slednjič je pristopical mali osliček, ki si je iskal zelišč, in glasno rigal. Ko je zagledal mrtvega konja, ga je radovedno ovohaval. Knez se mu je pričel dobrikati. Osliček je pokleknil, kakor je bil vajen vpričo svoje go-spodinjice. Z veliko težavo in nepopisnimi bolečinami je zlezel mladi knez na osla in se čvrsto oprijel njegovih dolgih uhljev. Odiček je rigal in stopical in odnesel kralja pred ko-čico male kmetiške punčke. Punčka ga je položila na posteljo, mu dala kozjega mleka in odhitela na pot, da sporoči kraljevim poslan« cem, ki so ga iskali, kje je njih knez.
Knez je ozdravel. Najprej je izdal proglas, s katerim je ukazal, da je osel svet. Potem je določil osla, ki mu je rešil življenje, za svojega prvega ministra. Potem je zauka-zal; da morajo uničiti vse kipe in sohe in slike slavčka in postaviti namesto niih kipe in slike osla. In slednjič je naznanil, da postane mala kmetica kneginja, fim izpolni petnajsto leto.
In tako se je zgodilo.
Najbolj znana imena so: Meler, Taran, Sed-ljar, Vojčuk, Kasian iz Kijeva, Zuk iz Odeee, Konaševič iz Leningrada ter Babij in Hluš-Čenko iz Pariza.
-f Najbolj zaposlena oseba na svetu. Brez dvoma je to Mr. Edward Bealty, prezident kanadske pacifiške železnice. Ko je Beatty vstopil v službo k tej železniški družbi, je znašala njegova plača 2 Ln pol funta na teden. Koliko ima plače danes, nihče ne ve. Pač pa se ve, da ima nadzorstvo nad 20.000 miljami železnic, nad celo vrsto hotelov, ki so last družbe, nad 83 parniki, 115.000 miljami brzojavnih napeljav, nad 100.000 uslužbenci, razstresenih po vsem svetu, nad milijoni akri zemlje, ekspres-no družbo, premogokopi, parnimi in vodnimi žagami, žitnimi skladišči in ima poleg tega še okoli sto drugih poslov. Težko, če iana Beatty kaj prostega časa zase.
-j- čičerinovi spomini, čičerinovo zdravje na Rivieri se je nekoliko izboljšalo. Misli se, da bo pozneje zopet posegel v mednarodno politiko. Do konca t. 1. bo vsekakor zaposlen i'tključno s svojimi obsežnimi spomini, ki bodo natisnjen1 pred 1. januarjem 1928.
-f Ljon ngrad brez sinagoge. »Krasnaja Gazeta« poroča, da so zaprle oblasti ljenin-grajsko sinagogo. Poslopje je bilo takoj izročene stanovanjski zadrugi, da se prepreči obnovitev bogoslužena.
+ Brzopisec. Neki Jones je premagal vse tekmece pri natečaju za pisanje stroja, ki eo ga priredili v New Hampshirju v Ameriki. Spisal je v teku ene ure 41 tisoč črk! S tem je prehitel najboljše parlamentske stenografe, ki naredijo kvečjemu 150 črk na minuto.
-f- Amerikanska letala. Namestnik drž. ta nika za vojno Davison je izjavil 9. t. m. zastopnikom tiska, da bodo imele Zedinjene države koncem t. 1. 2000 bojnih letal s 1.650 častniki in 15.000 možmi.
-f- Maščevanje posebne vrste. Antoin To-misier, sin večkratnega newyorskega milijonarja Tomisierja, se je nekaj spri 6 svojim očetom. Da bi se maščeval, se je odrekel vsem njegovim podporam in začel delati kot navaden delavec. Dobil je delo v pr.stanišču, kjer pomaga razkladati ladje. Časnikarjem, ki so ga obiskali in seveda tudi od vseh strani fotografirali, je izjavil, da je zelo zadovoljen e svojim delom. Če druzega ne, postal je inte-resanten in v Ameriki se zna pripetiti, da ga iz tega položaja zna odrešiti kaka bogata Američanka. Če pa ne, se bo pa, mislimo, kmalu poravnal s svojim očetom, ker videl bo, da je delavski kruh precej grenak.
-f- Najdbe v Egiptu. Egipčanska vlada je poverila Cecila Firtha, da preiskuje okolico Bakkara. Po dvomesečnem mučnem delu je odkril novo grobnico iz dobe faraonoV. Firth je takoj spočetka mislil, da je našel grobnico Imhotepa, ki je bil arhitekt kralja Zosera. Po dal šem preisl^vanju pa se je prepričal, da je odkril grobnico kralja Zosera. Na stenah je namreč več portretov kralja Zosera v raznih pozicijah. V hodniku k grobnici je našel 12 vrčev iz alabastra. Znanstveni krogi smatrajo to Firthovo odkritje za največje in najpopolnejše, kar jih je iz dobe faraonov.
- -f Živila iz oblakov. Zadnja novost iz aeronavtike je ta, da aeroplan prinaša živila astronomom v observatoriju na Mont Blancu. To se zgedi na ta način, da aeroplan leti v primerni višini v bližini observatorija ter na pripra.nem mestu spusti padalni dežnik, na ka'erem so pritrjena živila, na zemljo. Ko dežnik počasi pade na sneg, ga pobero in so tako preskrbljeni z vsem potrebn.m. Kako naporna in nevarna je nošnja težkih tovorov v tako višino! Sedaj pa gre to na tako lahek način. Tudi turistovske koče oskrbujejo tem potom,
-I- Koliko vrst znamk je na svetu? Po
poročilu lista »Echo de la Timbrologie« je 53.727 različnih vrst znamk na svetu in sicer: 41.850 navadnih pisemskih znamk, 3962 uradnih znamk, osrtale so paketne, časopisne, telefonske, brzojavne in druge vrste znamke.
-f- Najboljši riž se imenuje Karolinec, ki ima dol?a steklenobela zrna. Vsak dober riž mora biti bel in brez slehernega vonja.
-f- Kako preiskusimo surovo maslo. Ako sumimo, da je surovo maslo ponarejeno, se lahko na kaj enostaven način prepričamo o pristnosti. Košček surovega masla namažemo na bel papir. Papir zvijemo in ga zažgemo. Če je surovo maslo čisto, začutimo prijeten vonj, če pa so bile zraven pomešane druge masti, pa diši po zažganem loju.
ŠMARNICE 1927.
Za mesec majnik priporočamo sledeče starejše Šmarnice:
Marija vzor krščanskega iivljcnia. Šmarnice 1927.
Spisal dr. Fr. Krulje. 22 Din. Marija v senci naših dui. Šmarnice 1927. Spisal
Stanko Slanič. 24 Din. Znamenje na nebu. Šmarnice 1922. Spisal dr. Jos.
Jerše. 30 D'il. Marij* v prcrlpod-»! ah in podebah. Šmarnice 1904.
Spisal J. Vole. 30 Din. Smirnice arskega župnika. Razlaga lavretanskih li anij z životopisom bL župnika Vianeja. 1912. 20 Din. Cvetlice posvofenc naši l.iubj gnsprj presv. Srca
Jezusovega. 1875. 12 D;n. Marija in sv. maša. Šmamicc 1919. Spisal Val Bernik. 20 Din.
Lavri tanske šmarulcc. 1918. Spisal dr. Jos. Jerše. 30 Din.
Na rt. Goro. šmarnice 1924. Spisal dr. M. Brumat. 30 Din.
Govori za majnik in stanovske druï.bo. Vzgojne misli, govoril v majniku 1920 F. S. Finžirnr. •M Din.
Клго^ајо se v Jugoslovanski knjigarni т Llub.
linni.
Gospodarstvo
Pr. OombaBt
Zastoj v vinski trgovini in pospeševanje žganjepitja.
Da se vinska veletrgovina in vinski promet no nahajata ravno na rožnatih potih, se more prepričati vsakdo, ki pride z vinskimi veletržei in z vinogradniki količkaj v stik. Iz tega položaja najti izhod, je v danih razmerah težko, ker trgovske konjunkture se vedno raje slabšajo nego boljšajo. Sicer se posamezni faktorji in posamezne korpo-racije trudijo ublažiti sedanje trgovsko in osobito vinogradniško stanje, toda izhod je težak, ker ravno v najmerodajnejfiih in odločilnih krogih ne najdejo pravega umevanja in potrebne zaslombe.
Ker vladajo več ali manj enake vinogradniške in vinsko veletrgovske razmere kot pri nas tudi v drugih državah, podaja glede teh jasno sliko nek švicarski dopisnik v »Schweizerische Wein-seitung« z naslednjo razpravo:
»Imamo pri na» vinsko krizo? Da, in sicer svetovno, ter je danes od te krize najbolj prizadeta vinska veletrgovina. Vinogradništvo je že večkrat doživelo svoje krize iz različnih vzrokov, najčešče pa radi vinske nad produkcije. V takih slučajih so eene jako padle in kot povzročiteljice takega padca eo vedno dolžili veletrgovino, čeprav krivično, kajti nizke nakupovalne cene niso nikakor v korist vinski veletrgovini, ker mora ta radi konkurence s strani vinogradništva tudi sama pod ceno trgovati.
Veletrgovina deluje sebi v korist le v normalnih razmerah in v normalnih vinskih letinah. Obojestranski trgovini pa navadno mnogo Škodujejo neutemeljene govorice o falzifikaciji in pančanju vin ter zahtevo po carinovarstvu, ker take govorice spodjedajo javno vero v pristnost blaga.
Da se ob času nadprodukcije obvaruje oelab-ljenje živahne vinske trgovine, so posamezne vlade izdale v svojih državah posebne odredbe, toda tudi s temi odredbami nI bilo mnogo pomagano, ker večina ukrepov je bila neizvedljiva ali celo v kvar vinogradništvu. Bolje popravlja in zjednači to narava sama s tem, da prav dobri letini sledi koj ena ali več slabih letin, in tako nastane naenkrat veliko pomanjkanje vsakovrstnega vina, kar zopet povzroča novo vinsko krizo, kot doživljamo to ravno zadnja 3 leta. Oba ekstrema ^nadprodukcija« in »podprodukcija« povzročata iste nadloge, namreč težavno in slabo kupčijo, in sicer škodi nadprodukcija vinogradništvu, podprodukcija pa veletrgovini.
V	dobrih letinah kupuiejo gostilničarji direktno od produeentov, ogibajoč se veletrgovine, kon-sument porabi vsled nizke cene mnogo več kot drugače, dočim so v slabih letinah direktni nakupi bolj pičli in redki ter vsled visokih cen konsum znatno manjši. Veletrgovina pa ne more riskirati velikih nakupov po visokih cenah iz strahu pred eventualno sledečo, dobro letino ter padca cen.
V	slabih letinah špekulirajo pa tndi vinogradniki sami, računajoč na dvig cen, čeprav večkrat tudi v svojo škodo. Dosledno se potem dvigajo cene tudi v gostilnah, konsument pa hoče imeti za svoj denar dobro in ceno blago, ker on ne uvidi in nikakor ne upošteva neprijetnega pro-ducentovega in veletrškega stanja. On vidi le draginjo in potem usmeri tudi svoje potrebščine, dj-j, .Vladne odredbe, ki so se izdale v času nadprodukcije, nasprotujejo potem razvoju veletrgovine 'v času podprodukcije in tako se onemogoča zdrava'trgovina. Ustvariti nekaj, s čimer bi bilo vsem faktorjem ugodeno, je težko. Zato je vse odvisno od narave in po njej se treba ravnati. — Neoporečno pa izvira vsak zastoj v vinskem prometu od strani vinogradništva.«
Tako razmotriva današnji vinski položaj in vinski promet pisec gornjega članka, ki najbrže ni vinogradnik, marveč le veletržec. Vendar mu moramo priznati, da ima v marsičem prav, ter da sodi današnji vinski položaj objektivno. Faktično nastajajo vinske »krize« osobito po prevratu, naj bodo pa letine prav slabe ali prav dobre. Vso krivdo pa se ne sme natovoriti vinogradniku, ki skuša in mora skušati, da spravi svoj s težavo in velikimi stroški spravljeni pridelek čim mogoče ugodno v promet, da si ohrani svojo eksistenco, marveč je Iskati glavnega krivca v slabem državnem gospodarskem sistemu, ki naravnost ubija ves trgovski ln prometni procvit. Če ne delujeta normalno industrija in obrtništvo, če nima delavstvo in obrtništvo pravega zaslužka ter uredništvo stanju in ïaeu primernih dohodkov, zastaja vsakršen večji konsum, ker se blago avtomatično podražuje in s tem vse sloje vsestransko tlači.
Drugi in morda še glavnejši vzrok vinskih kriz posebno v naši državi tiči pač v naraščajočem konsumu žganih pijač. Skoraj neverjetno in žalostno je dejstvo, da se v naši driavi pridela in
odpravi letno v TI špiritnih tvornieah let (500.000 hektolitrov. 96 odet. alkohola ali Špirita. Razredčen na 40 odst. z vodo, dd to okroglo 1,500.000 hI običajnega ioanja (geruSa). Približno enako množino, namreč okrog 500.000 hI, se pridela še drugega raznovrstnega sadnega in grozdnega žganja od 40 do 50 odet. jakoetl tako, da znaša vsakoletni pridelek 40—50 odst. iganjskih pijat v naši driavi do 2,000.000 hI, torej povprečno dve tretjini vinskega pridelka. — In to industrijo ščiti država kar mogoče, ker ji to mnogo donaša, kajti od vsakega vagona Špirita znaša državna trošarina 170.000 Din. V Sloveniji sami se porabi letno čez 15.000 hI, 96 odet. alkohola ali špirita, od tega največ v ne-vinorodnili krajih. Zal, da prihaja v tem oziru Gorenjska, ki je bila svoj čas poleg Ljubljane glavni konsument dolenjskih in bizeljskih vin, kot ena največjih konsumen'k žganih pijač, v poštev. Gorenjska konsumira samo 00 odst. alkohola ali špirita, letno čez 5000 hI. Koliko pa še domačega sadnega žganja, ni znano.
Končno bi bilo omeniti še, da škodi današnji vinski trgovini v nemajhnem obsegu tudi nesolid-nost posameznih odjemalcev. Točno plačevanje prejetega blaga postaja čim dalje pravcata redkost. Večina jemlje le na dolg, veletržec mora kreditirati na več mesecev in slednjič te kredite še tož-benim potom izterjavati, kar povzroča nepotrebno podraženje blaga in propadanje reelne trgovine. Dokler bodo trajale take neredne razmere, redna trgovina ne more doseči pravega razmaha in kriza gre svojo pot. Kako dolgo še, pa bomo videli. — Resnično (e, da se moramo zanašati le na naravo, na ublaženje nastalih abnormalnih gospodarskih razmer.
* * *
Dovoljenje гл плкпр deri«. Kakor poročajo iz Belgrade, je finančni minister odobril, da smejo izdajati delegati ministra financ (tudi v Ljubljani) ter finančni direktorji in šefi okrožnih finančnih uprav legitimacije in pooblaščenja za nakup tujih plač.ilnih sredstev: 1. za vzdrževanje dijakov, ki se šolajo aH izpopolnjujejo svoje znanje v inozemstvu do 4000 Din mesečno; 2. zp vzdrževanje bolnikov v Inozemskih sanatoriiih, klinikah ali toplejših primorskih mestih do tiOOO Din mesečno; 3 za potrebe posameznih pomnikov, ki bi jim radi daljšega bivan'a ali konzultirania tujih .zdravnikov in podobno bila vsota tujih plačilnih sredstev, katere morejo na podlagi vidiranih potnih lis'ov kupiH do 10.000 Din za eno potovanje, premaibna. — Legitimacije in T*>oblaščenja se bodo izdajala na podlagi redno kolekovane prošnje, kateri se mora priložiti za dijake vpisnica šole za dotično teto, za bolnike zdravniško spričevalo. — Upravičenost tega nakupa po pooblaščenjih za ostale potrebe ocenjujejo šefi omenjenih uradov
Izpremcmhc v trgovskem registra. Vpisale so ee nastopne tvrdke: Franc Purkart, družba z o. z. v Bevškem pri Sv. Urhu (21.000 Din); trgovina z mešanim blagom. Banka Hauntmann in Ko., družba z o. z. (40.000 Din) v Ljubljani, trgovina s srečkami : Mirna, gozdna produkcijska družba z o. z. v Ljubljani (25.000 Din); E. Peric in Ko. družba z o. z., trgovina z lesom, dež. pridelki ln ind. produkti (60.000 Din); Export, komanditna družba za mednarodne transporte z jamstvom g. Sabine Kuša na Rakeku. Izbrisali sta se tvrdki: Sloga, družba 7, o. z. na Homcu v Hkv. (končana likvidacija) ; Žitni zavod. d. d., podružnica v Ljubljani (opus'iitev).
Urarce za opeko potrjene. Minister trgovine in industrije je, kakor nam javljajo iz Be'grada, potrdil uzance za trgovanje z opekarskimi izdelki na tukajšnji borzi, katere je Izdelala Zbornica za trgovino, obrt in industrijo.
Iïvoï vina iz Banatn. Zadnje dni se je začel izdatnejši zivoz vina iz Banata. Izvoženih je bilo 20 vagonov v Nemčijo, 20 v Avstrijo. 5 v češkoslovaško, m*nj;e količine pa tudi v druge države. V Vršcu se mudi mnogo inozemskih zastopnikov. Banaško vino konvenira v Avstriji in Češkoslovaški kliub visoki carini 5—6 Din na liter.
Konferenca preds'ojnikov kmet postaj. Koncem marca t 1. ee je v kmetijskem ministrstvu vršila konferenca predstojnikov kmet. postaj, kjer So bile sklenjene sledeče resolucjie: 1. Taksa za analize je eno'na. Zadruge in revnejši kmetovalci 50% popusta. 2. Enotna metoda analize v oglednih in kontrolnih postajah. 3. Dobre strani pravilnika o uvozu umetnih gnojil (usipeh ministra g. dr. Ku-lovca!) radi odstranitve zlorab. 4. Načrt pravilnika o kontroli rastlin in produktov pri uvozu. 6. Tz-premembe v pravilniku o uvozu in prometu semen.
Novo mednarodne industrijsko zveze. Pred nedavnim je bil zaključen principrielni sporazum med najvažnejšimi producenti ferosiliciia, sedaj ee pa pogajajo za ustanovitev mednarodnega fero-
krom-sindikata, ker sedanje cen« dosegajo komaj polovico predvojnih.
Občni ibor. Kreditno društvo Kranjeke hranilnice 28. aprila ob 15 v veliki dvorani ne pa kakor pomotoma poročano Kranjske hranilnice.
Koncentracija r češki papirni industriji. Tri velike papirne tvornice: Prager Neusiedier, Pra-ger ElbemUhl in Gellert & Ko. so ustanovile skupno družbo z a z. za prodajo svojih proizvodov.
Nemške finance. V preteklem računskem lotu, ki se je zaključilo s 1. aprilom, 90 znašali državni dohodki 172 milijonov mark (proračun 6685), od prebitka se prenese 200 milijonov na novi račun.
Italijanska zunanja trgovina V prvem četrtletju t I. je znašal uvoz v Italijo 6081 milj. lir, izvoz pa 2936. Bilanca izkazuje torej pasivnost 2155 milijonov lir napram 2600 milijonom v odgovarjajoči dobi lani.
Novi ruski earinski tarif je stopil pred nedavnim v veljavo. Carine prost je m^d drugim tudi izvoz superfosfata in poljedelskega orodja, v kolikor se ne proizvaja v Rusiji. Znižana je carina za železno pločevino.
Združene papirnice Vevče, Goričane in Med-vodo, d. d. v Ljubljani so imele dne 21. aprila t. 1. svoj redni občni zbor, na katerem se je odobril računski zaključek za minulo poslovno leto in pritrdilo predlogu upravnega sveta na 11% dividende. Kuponi družbinih delnic št. 7 se bodo torej vnovčili počenši s 1. majem 1027 z 11 Din pri Liubljonskl kreditni banki v Ljubljani in njenih podružnicah, pri hrvatski podružnici Wiener Banlrvereina v Zagrebu in pri Prvi hrvatski šte-dionlci v Zagrebu. — Na občnem zboru se ie tudi sklenilo povišati potom valorizacije v smislu zakona z dne 7. avgusta 1926 dmžbino delniško glavnico za 5 milijonov Din, za katere se namerava izdati po doseženi odobritvi ministrstva trgovine in industrije 50.000 komadov novih delnic, ki se bodo brezplačno razdelile med doeednnje delničarje, tako dn bi odpadla na Stili staro delnice po ena brezplačna nova.
Korsza
Dne 21. aprila 1927.
DENAR.
Zagreb. Berlin 13.505—13 535 (13.50—13.52), Paliia 288.82—200.82 (286.33—288 33), London 276.20- 277 (276.20-277). Newvork 56.75- 56 95 (56 75—56.95), Pariz 222 50—224.50 (222.25— 224.25). Praga 16,4.^0—169.10 (168 30-160 10). Dunaj 8.005—8.035 (8.005—8.03), Curih 10.91—16.07).
Curih. BelgTad 0.13 den (0.13) Budimpešta 00.62 den. (00.60), Berlin 123.23 (123.21), Italiia 26.75 den. (26.325 bi.), London 25.255 (25.255 bi ), Newyork 519.240 (519875), Pariz 20.365 (20.3675 bi.), Praga 15.40 (15.395), Dunaj 73.05 (73.05 den.), Bukarešt 3.275 (3.20), Sofija 3.77 M. (3 76), Madrid 91.50 den. (91.80 bi.), Varšava 58.10 (58), Amsterdam 208.05.
Dunsj. Devize: Belgrad 12.46—50, KodanJ 180.50—100 10, London 34 4S-58, Milan 86.43—53, Newyork 700.10—710.40, Pariz 27 81—91. Varšava 79.35—85. Valute: dolarji 706.75, lira 36.40, češkoslovaška krona 20.9075.
Prajra. Devize: Li ra 172 55, Zagreb 59.25, Pariz 132, London 163.45, Newyork 33.61.
VREDNOSTNI PAPIRJI.
Ljubljana. 7% invest. posoj. 86.50—87, vojna odškodnina 337.50—338.50, zastavni listi 20—22, kom. zadolžnice 20—22, Celjska 195—197, Ljubi kredi'na 150 den., Merkantilna 99—100, Praštediona 850 den., K ml. zavod 160—170, Trbovlje 480 bi., Vevče 135 den., Stavbna 55—60, Šešir 104 den.
Zagreb. 7% invest posoj 86—86.50, vojna odškodnina 338.50—339, april 338.50, maj 340— 341, Hrv. esk. 104.50, Hipobanks 59 50—60, Praštediona 850, Ljublj. kreditna 1150 den., Sečerana 480—495, Slavonija 22—23, Trbovlje 480-496, Vevče 140—142.
Dunaj. Podon.-savskn-jadran. 81 75, Živno 84, Alpine 47.90, Trbovlje 64.10. Mrv esk. 14 90, Ley-kam 12.60, Jugobanka 12.20, Hipobanka 7.19, Avstrijske tvornice za dušik 35, Mundus 170.
BLAGO:
Ljubljana. Tendenca za lee čvrsta, za deželne
pridelke nespremenjena. Zaključki v lesu 4 vagoni. Kurzi neizpremenjeni.
Knjige in revije
Marija v senci naših dni. Smarnice. Spisal Stanko Stanič. Gorica 1927. Cena vezani knjigi 24 Din. Pisatelj razlaga v 31. berilih najprvo sedem poglavitnih grehov ter tem naspro'no čednosti naše majniške Kraljice, zadnjih 15 dni pa pomen svetih zakramentov in milosti, kal^re so deležni častivci Marijini. Vsakemu berilu sledi kratek pomemben zgled. Naročila sprejema Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani.

Preljuba prijateljica!
Opažem vedno, kako ti otoi-I na. Seveda glavobol, razne i bolečine ln težave našega spola I nam Je podarila meti narava 1 I Znanost pa Je Unošle sredstvo I za ublaženje teh nadlog. Poskusi vendar enkrat
Aspirin«
tablete
in prepričana sem, de ml Jih ( boš pohvalila. Pazi pa na originalnost zavojev, ki jo spoznaš po modro -belo- rudeči varstveni znorn-ki.
VS
as.
Zdravstvo
ALI JE ODDELEK ZA TUBERKULOZNE V MARIBORSKI BOLNICI NEVAREN ZA OKOLICO?
Dr. Janko Dernovšek, redni član drž. ganit, sveta.
Dvorišče mariborske bolnice je nudilo Se pred kratkim časom žalostno sliko. V srce je zabolela Človeka, ki je prestopil prag bolnice in opazil na levi strani dvorišča v pritličju koščene obraze, ki so otožno zrli skozi okna zaduhlih vlažnih sob na stotine dnevnih obiskovalcev bolnice. To so pomilovanja vredni bolniki, katerih se vsakdo boji, toda bolnica jih po svojem namenu ne sme odkloniti. Dolgo dobo let je bil to oddelek za bolnike z odprto tuberkulozo v splošni bolnici.
Zaman smo takrat iskali človeka, ki bi se bil upal javno nastopili za omiljenje usode teh re-vežev ali pa za varnost zdravja tistih tisočev in tisočev ljudi, ki so hodili čez dvorišče mimo tega primitivnega in nehigijenskega oddelka za tuberkulozne. Ni ga bilol šele zadnje dni, ko se novozgrajeni, moderni oddelek za tuberkulozne Izroča svojemu plemenitemu namenu, da se ležko bolni na tuberkulozi zdravijo z vsemi modernimi sredstvi, zdravi pa obvarujejo infekcije, sedaj se je pojavil nenadoma vnet zagovornik dobrobiti bli2r njega, ki javno obtožuje Protituberkuiozno ligo radi njenega plemenitega Čina ...
Protituberkulozna liga je s svojo velikodušnostjo na mah rešila nevzdržno stanje vprašanja tuberkuloznih bolnikov v splošni bolnici. Sezidala je in moderno uredila nov tuberkulozni oddelek ter ga poklonila v dar splošni bolnici. Protituberkulozna liga je zbrala v svojem okrilju idealne može, ki so niso strašili ogromnega truda ter sq neglede na neprijazno kritike, prekipevajoče sarkazma, korakali potni človekoljubja po jasno začrtani poti naprej in si postavljali spomenik za spomenikom, med katerimi je najlepši bolnici po-klonjen, moderno urejen oddelek za bolne na tuberkulozi. S tem so rešili žive ječe tiste brezupne reveže, ki so čakali svojo zadnjo uro v nehigijen-skih sobah starega oddelka za tuberkulozno tej obvarovali pred eventuelno infekcijo z jetiko veliko obiskovalcev, ki prihajajo čez dvorišče bolnice. Tudi po raznih drugih sobah bolnice so poprej
14
Sven Elvestad:
Mož, ki ie oropal mesto.
hi.
Na prvem križišču je ujel avtomobil in se odpeljal v najhujšem diru na policijo.
Pričakoval je, da bo zaradi nenavadne tatvine vse moštvo pokonci, toda vse je bilo mirno. Vprašal je, ali je načelnik v pisarni. Nihče ni vedel natanko. Toda peljali so ga tja. In res je sedel načelnik za velikim pisalnikom.
Telefoniral je, ko je Krag vstopil in pokazal na bližnji stol; Krag se je vsedel.
Cul je še zadnje besede telefonskega razgovora.
»Vse,« je rekel načelnik, »da gotovo, vse, toda ne govori o tem! Ako je šala, bomo menda že dobili nazaj, ako je pa v resnici ukradeno, pa tudi.«
Odzvonil je in stopil hitro k Asbjôrnu Kragu.
»Dobro, da ste prišli tako hitro! Kaj takega pa Se ne. Pomislite: ukradli so mi približno vse, kar je moje in kar imam k
Detektiv je začudeno pogledal.
»Povedal vam bom vso zadevo,« je nadaljeval na-čelik »Pravkar sem telefoniral svoji ženi, ki je vsa umedena in ne ve, kaj bi počela. Prosil sem jo, naj molči, kar se mi zdi važno. Zaenkrat ste samo vi in jaz tudi v oddelku, ki veva nekaj o tem. Bila bi lepa zgodba ako bi prišlo na dan, da so oropali policijskega načelnika samega, dočim je ta iskal tajinstve-nega tatu.«
»Ali mislite, da je zares spet isti?«
»Da.«
»Imale dokaze?«
»Da, neizpodbitnega. Njegovo lastno izjavo.«
»No, to bodo ljudje gledali k je mrmral Krag, dočim se je pripravljal, da bi slekel površnik.
Toda načelnik ga je zadržal.
»Ne ostaneva tu dolgo 1« je rekel. »Samo nekaj še moram odrediti. Ste prišli z avtomobilom?«
»Da, čaka.«
»Dobro, potem vam bom pripovedoval v vozu.«
Načelnik je dal stražnikom nekaj navodil, rekel, da se bovenii uri vrnil, in zapustil pisarno skupaj z Asbjôrnom Kragom.
Vozniku je rekel:
»Drevored Biigdô št. 44.«
Asbjorn Krag se je vidno začudil. »Torej k vam domov?« je vprašal ko sta sedla.
»Kjer sem prej stanoval,« je popravil načelnik.
»Ne razumem dobro. Kaj ste se preselili?«
»Ne, toda stanovanje so mi ukradli.«
Načelnik je rekel to popolnoma resno, ne da bi trenil z obrazom, in začudenje Asbjôrna Kraga je raslo.
»Ukradeno stanovanje!« je menil detektiv in se naslonil v vozu nazaj. »Čuje se kakor v romanu!«
»Saj je tudi zares skrajno pustolovna zgodba, prvi in edini slučaj tu pri nas, da bi ukradli človeku vse stanovanje. V Moskvi se je nekdaj dogodilo... No, to ne sodi sem.«
Krag je zamišljeno zmajal z glavo: »Ves dom, z ženo in otroci? ...«
»Ne,« mu je popravil načelnik, »mislim seveda samo pohištvo.« Pogledal je na uro. »V petih minutah bova tam, porabil bom čas in vam povedal, kaj sem doživel danes zvečer ob polenajstih. torej pred dvema urama. Znano vam bo bržkone, da sem stanoval poleti, kakor že prejšnja leta, zunaj na otoku Snar. Zgodaj spomladi se preselim tja in se vračam pozno jeseni v mesto. Skoro vsak večer se vozim s svojim motornim čolnom na otok in če moram iz kakršnegakoli vzroka prenočiti v mestu, spjm rajši v hotelu, ko pa v svojem stanovanju, kjer nimam posebnega gospodinjstva. Seveda pa moram tu in tam iti po kaj v svoje mestno stanovanje; in reči smem,
da sem po parkrat na teden gotovo tam. V nekaj dneh, tako smo nameravali, naj bi se vrnila družina v mesto, ker je sedaj že precej mrzlo. Zato sem hotel porabiti danes zvečer prosto uro in oditi v stanovanje, da bi pogledal, ali je vse v redu.«
Asbjorn Krag, ki je začel na pol razumevati, za kaj gre, je vprašal :
»Kdaj ste bili tam zadnjikrat?«
»Pred štirimi dnevi. V svojem pisalniku sem hotel pogledati neko zasebno pismo.«
»In takrat je bilo še vse v redu?«
»V najlepšem. Torej dobro, pridem ob polenajstih zvečer v stanovanje. Stanujem v prvem nadstropju. Od zunaj nisem opazil ničesar. Zavese so bile zagrnjene.«
»Pogledali ste torej po oknih.«
»Gotovo, pogledal sem. Saj veste, da pride včasih človeku kakšna misel, o kateri ne ve zaka j. Sicer je bilo pa vse mirno; hiša je zelo tiah. Odprl sem vežna vrata, vtaknil ključ v duri na hodnik in stopil vanj.«
Krag ga je prekinil: »In ključavnica, v redu?«
»V redu, popolnoma v redu. Na hodniku sem prižgal električno luč. Že tu me je čakalo prvo izne-nadenje. Hodnik jo bil prazen in spominjam se, da sem si rekel polglasno: Oho, tu je nekdo vlomil. Ko sem bil zadnjič tam, so bili hi dežniki in razne škat-lje, sedaj nisem videl prav ničesar. Samo na steni je sameval telefon. Pogrelo me je, toda stopil sem v bližnjo sobo. A že na pragu sem osupel obstal.«
»Kajti ničesar ni bilo v sobi?« je vprašal Krag.
»Da. Sicer pa v temi nisem dobro videl. Prižgal sem luč in se prepričal, da je nekdo sobo popolnoma izpraznil. Pomislite: nobenega pohištva več, nobene preproge na tleh, nobene podobe na stenah. Ali veste, kaj mi je prišlo najprej na um?< »Da sanjate?«
IIIEliiE
f*
t g Л r•
f '
° E. D -
P o
•4
I "
£ 5
3 Г
TI
П ° 6 4 3 o
"" a -tï*
Г r- o - e
Sua
O e o Sr o B » I
< £> M
« «S — N g
g F
P "O -n
2 x B £
та
w ai
o 2.
pr -
C «-
^ a
P" 9
75°
s C
a t-<
P C
G
*	C/l 2. W !2\ C
*	3
n Ž V t.
t	»
JL	o
f
£	S
i	s-
S	f»
° n " r» o. t*
(Л
ST
n
o o
3	w Vi »
4	o
a i
u 3
—" trt CO M
u p _
5	3
< ž ° 2
B S
a «
w ч
O p
ceh: ■ p »
I I
У S
< 4
111=111=
raztreseni ležali bolniki z odprto tuberkulozo 1er opravljali v veliko nevarnost okuženja vse bolnike, sestre in zdravnike. Je-li potem čudno, da zahteva tuberkuloza svoje žrtve tudi med zdravniki, zlasti pa med usmiljenkami? Vsi ti bolniki bodo sedaj koncentrirani na moderno urejenem novem oddelku, kjer se jim bodo nudili vsi moderni terapev-tični pripomočki, možnost infekcije pa bo neprimerno manjša, kakor kjerkoli drugod v vsakdanjem življenja. Kajti s potrebnimi sredstvi se je lahko ubraniti sovražnika tam, kjer se pozna!
Na novem oddelku za tuberkulozne se ne bodo delali z bolniki poskusi s kašljanjem v šipe in štetjem bacilov, o katerih piše g. pisec člankov v >Jutru«, ampak bolniki bodo tam zgolj za lečenje ter bodo v lastnem interesu kašljali in pljuvali v to določene priprave in napravo kakor n. pr. v Hfirgasu, na Golniku in drugod. Vse okužene stvari pa se bodo vedno razkuževale z modernimi napravami. Vsak strokovnjak mora pritrditi, da v danih razmerah v praktičnem oziru o kakem nevarnem potovanju >rojev< bacilov iz novega tuberkuloznega oddelka v prvo nadstropje in pritličje ali pa o nevarnosti okuženja bolnikov oktlice internega paviljona ne more biti govora- Med možmi, ki so bili prvi poklicani, da v slučaju take nevarnosti vložijo svoj veto proti nameravani nastanitvi novega oddelka za tuberkulozne v drugem nadstropju in!er-nega paviljona, naj imenujem le g. zdravstvenega ministra dr. Miletiča, pomočnika ministra g. dr. Ivetiča, gg. inšpektorja zdravstvenega ministrstva dr. Katičiča in dr. Vukičevlča, san. referenta dr. Jurečka in mestnega fizika san. svetnika dr. Novaka. Ti gospodje, ki imajo brez dvoma največ izkušenj v pobijanju nalezljivih bolezni, so imeli za nov oddelek za tuberkulo~ue samo laskave besede polne hvale.
Z mirno vestjo tedaj lahko rečem, da je praktično vsaka nevarnost okuženja po novem oddelku za tuberkulozne v prvem nadstropju in pritličju ter okolici internega paviljona minimalna v primeru z nevarnostjo povsod drugod v javnih lokalih, kjer bolni na pljučih kašljijo in otresajo opljuvare ter z bacili napolnjene žepne robce.
Po teoriji g. pisca člankov v »Jutru« bi bila okužba bolnikov v bolnici ravno tako mogeča z enonadstropnega paviljona za tuberkulozne, kateri je bil prvotno projektiran nekaj metrov oddaljen od sedanjega na najlepšem kraju bolničnega vrta, kjer se sprehajajo bolniki cele bolnice in kateri načrt je g. pisec svoj čas sam odobraval.
Nazori g. dr. Č. so le mrtva teorija, posneta ad hoc iz knjig, ki pa se ne krije z izkušnjami v vsakdanjem življenju. Radi tega ne begajte s takimi teorijami po nepotrebnem ljudstva! ■k * *
Pripomba uredništva: To vprašanje je zdaj končno od vseh strani razjasnjeno, zato upamo, da bo po tej zaključitvi javnost dovolj poučena, ali je bilo potrebno ali ne, kar je napravila Proti-tuberkulozna liga.
Prispevki za soomenik kralja Petra v Ljubljani.
Odbor za postavitev spomenika kralju Petru v Ljubljani je sklenil objaviti imena vseh, ki so prispevali za spomen k. Imena darovalcev bodo objavljena v istem vrstnem redu, v katerem so prihajali prispevki in sicer v skupinah po 50, dokler nc bo število dosedanjih darovalcev izčrpano. Pozneje se bodo objavljala imena redno za vsak teden. To je potrebno, da bo naša javnost informirana, kako se naprošem odzivajo na prošnje gled prostovoljnih prispevkov in kako stoji akcija za postavitev spomenika. Danes objavljamo prvo skupino darovalcev: Prometni sindikat tu 1C.0C0 Din. Županstvo, Radovljica 2.500 Din. Kranjc l., ravn. tu 1200 Din. Okr. posoj.lnica Ormož 1000 Din, Županstvo Dev. Mar. v Polju 5C0 Din, Županstvo Lambert 500 Din. Županstvo Ruše 500 Din. Županstvo Sodražica 400 Din. Županstvo Dol Lendava 250 Din. Županstvo Dob 250 Din. Županstvo Slaptinci 225 Din. Županstvo Loka pri Zidanem mostu 200 Din Županstvo Sv. Trojica, Slov. go-ricc 200 D n. Županstvo Mala Sobota 200 Din. Županstvo Žminec 200 Din, Furlan Ivan. Logatec 200 Din. Baloh Janko, tu 200 Din. Čehoslov jugo-slovenska Liga, Praha 100 Din. Posoj. St. Lenart, slov. gorice 2C0 Din. Šola Št. Gotard 100 Din. Županstvo Železniki 100 Din. Županstvo Očeslavci 100 Din. Županstvo Ščavnica 100 Din. Županstvo Dole pri Litiji 100 Din. Županstvo Dolina 100 Din. Županstvo Rajhenburg 100 Din. Županstvo Sv. Katarina 100 Din. Županstvo Vel Poljane 1C0 Din. Izdelovalnica vezenin, Bled 100 Din. I. Mestni mlin, Celje 100 Din. Benko Josip, Mala Sobota 100 Din. Železarna Muta 100 Din. Ravnikar Јомр, tu 100 Din. Žebljarska zadruga, Kropa 100 Din.
Županstvo Bukovce 75 Din. Županstvo Sv. Ana 50 Din. Lesna industrija Vintgar, Gorje 50 Din. Mlekarska zadruga Vrhnika 50 Din. Okr. posojilnica Ljutomer 50 Din. Gabrenja A., Rakek 50 Din. Osnovna šola, Ptuj 40 Din. Jug Riko, tu 30 Din. Hran. in pos. v Cerklah 30 Din. Županstvo Slivn.ca 30 Din. Hran. in pos. Velenje 25 Din Hran. in pos. Višnja gora 25 Din. Losna zadruga, Šmartno 20 Din. Petia Ivan, Kamnik 20 Din Držič Karel, Brežice 10 Din. Mr. Ph. Bahovcc Lco, tu 50 Din.
Sszpred sodišča
DROBIŽ IZ MALE SODNE DVORANE.
Najprej služi tam, pa gre lenoba iz hiše, hodi pa nazaj v hišo, ki jo dobro pozna, — pa ne vprašat za delo, marveč — krast. — Takega tiča so zalot.li pri nekem posestniku tam pod Šmarno goro, ravno ko je prišel iz hiše s precej velikim zavojem pod pazduho. Prijeli so ga in pogledali, kaj nosi. Ugotovili so, da se je mož vrnil v hišo, toda ne da bi prosil za službo, marveč, da jc okradel svojega bivšega gospodarja. Našli so pri njem različno obleko in perilo, mast meso in moko. — Ker je bila škoda poravnana, in je ostalo pri poskusu, je dobil mož za enkrat samo 5 dni zapora. — Od včeraj naprej se je izvršila pri sodišču jako dobrodošla izprememba, ki bo zelo razbremenila senat deželnega sod.šča. — Vsi pre-greški po srb. kaz. zak. § 104. — to jc žaLtev uradnih oseb v službi — se ne obravnavajo sedaj več pred senatom deželnega sodišča, marveč pridejo pred okrajna sodišča. — ln prve take obravnave so se vršile včeraj pred okrajnim sodiščem v Ljubljani Navedemo v kratkem par slučajev: Kakor znano je prepovedano pri nas točiti žganje od sobote zvečer pa do pondeljka do 11. ure dopoldne. Gostilničarja Zav.rška iz vrhniškega okraja, so zalotili, da je točil v nedeljo žganje. Naznanili so ga orožniki in ta, jezen, je nahrulil orožnika, češ da ie pristranski, ker drugih gostilničarjev, ki tudi točijo žganje ob nedeljah in imajo godbo brez licence, ne ovadi, njega pa. Tudi tisti večer je bilo odprtih pet gostiln, naznanjen pa je bil samo on. »Ali naj se samo nad mano izvršujejo zakoni, nad drugimi pa ne?« — Radi teh neprevidnih besedi je bil Zaviršek obsojen na 3C0 D.n globe, takso in stroške. — Nato bi se bili morali vršiti dve obravnavi proti dvema obtoženkama, ki sta očitali dvema pričama, da nista prav pričali. Obe obravnavi pa sta bili preloženi, ke- ni prišla nobena priča. Obsodil pa ie sodn.k v*ako pričo na 50 Din globe ali na 12 ur zapora, ker niso prišle. — Nato je vstopila elegantno oblečena ženska. Obtožena je bila, da se je zglasila v nekem nočevališču v Florjanski ulici pod napačnim imenom. Navedla je namreč svoje dekliško ime in je popravila za par let svojo starost. Pri obravnavi je rekla, da nikogar nič ne briga, kdo je in kam gre. Bala se je namreč bržkone svojega ločenega moža. Ker do sedaj še ni bila kaznovana, ji je dal sodnik za enkrat samo 50 Din globe ali 12 ur zapora, če ne plača.
Spominjajte se Podpornega društva slepih, Liubijana, Woifova 12!
JUGOSLOVANSKA KNJIGARNA V LJUBLJANI. Novosti:
Bamberg A. H., Muttergottespredigtcn. 274 str. ne-
vez. Din 47.—. Baagha A. S. J-, Handbuch filr die Leiter Mariani-scher Kongregationen. 424 str., vez. Din 92.50. Harrasser G., S. J., Exerzitien-Leitung. 259 str.,
vez. Din 43 —. Kindermann J., Mutter, ich lass dich nicht. 142 str.,
broš. Din 41.—. Lucas J., An der Mutter Hand. Gedanken und An-regungen zur Marienverehrung. 261 str., vez. Din 73.50.
Môrzinger J., Das BJumenreieh im Dienete der Gottesmutter. 32 MaivortrSge. 202 str., nevez. Din 32.—.
Neukirch, P. M., O. M. Cap.. Klelno (heolojiisrh-praktiseho Mariologie 136 str., nevez. Din 64. Newman Kardinal, Der Maimonat. Gebete und Be-
trachtungen. 80 str., vez. Din 19.—. Opitz P. H., S. J., Unterni Lilienbanner der Mariu-nisehen Kongrcgation. 188 str., vez. Din 14.50. Patiss P. Georg, S. J. Maricn-Prcdigtcn. 580 str.,
nevez. Din 60.50. Pesch Chr., S. J., Die selige Jungfrau Maria die Vcrmittlcrin aller Gnadon. 183 str., vez. Din 35.50.
Polz Dr. A., A ve, Maris Stella! BetracMungon fur
Monat Mai. 208 str., nevez. Din 67.—. Wickl R-, S. J., Maricnherrlichkeiten. 342 str., vez. Din 63.50.
Wiederkehr G., S. J., Hochzicle eehter Marienverehrung 238 str., vez. Din 50.50. Zeij J., S. J.. Die monatliche Geistcserneuerung.
267 str., vez. Din 45.—. Vermeersch A., S. J.. Die Muttergoîtesfestc. Ein Muttergottesbuch. Bang I., 470 str., vez. Din 73.50.
—	Der Muttergottesmonat. Ein Muttergottesbuch.
Bd. II., 272 str., vez. Din 47.50.
—	D«r MuttorRoftpstag Ein Muttergottesbuch Bd
III., 456 str., Din 73.—.
Cenjenim Cifatcllcm se priporočalo naslednic fvrdke:
IvanKrlžnar
krovec LJubljuna, Hrenova ul. 9
FRANC FU]AN
krovstvo m zaloga stri'Sii'h potrebščin
Ljubljana - Galjeviea 9.
IVAN JAVORNIK
mesu Uubllana, Domobranska t. 7 Stojnica polfg Zmajskega mostu
Blaž ianCar
pteshar lfi»!>!tana, Dren
IEOD. HOttN
kleparsko In Inltaladlsko podjetje
Ljubljana Ро1јапзка cesta štev. 8
KLOBUKE
perilo i. dr. modno blago kupite najceneje
.PRI AMERIKflNOJ' Ljubljana, stari trg 10
Zaloga telovadnih potrebšiln
Deželna lekarna pri .Mer. Pumsgai'
i Mr. oh. M. Leustek
lublian« Reslievs cesti, i
Мвгнпс. Свгпе & Komp.
dr. z o. z, pleskarska in črkoslik. tvrdka, LJUBLJANA. Igriška ul. 6
flnyeiosiau Hrasînih
manuiakturna trgovina
(ilubllsne Harlovshe c. e
K. Pečenko
trgovina vseh vrst usnja in čevljarskih potrebščin
L ubhana. Sv. Petra cesta 32
PKISTOLI & BRICh'LJ
irkoslikaria. Ljubliana
Aleksandrova c. I Ге et 90 Ustan. I90Î8
tapetutk Ljubljana Krekov tre 1
KOl/AtlČ & JflPEU
trgovino s spec kolonij. In materij, blagom UU UANfl, Kongresni trg 19
Jakob Kavčič
paro« pekarna
Ljubljana, Gradišče 5 Podruž.: Prešernova 14
Peter Žitnik
splošno kleparstvo
LJUBLJANA Poljanska cesta 31
Vremensko sporoči!©
Meteorološki 7avod v Ljubljani dne 21. aprila 1927.
Višina barometra	m
Opazovania		Baro metei	iopioie . C	riel »lepe • 1.	Vetel In Brtln« » m	Oblač nosi T— f <	Vrsta padavin		m ||	б f!
VMl							Оћ onirovaplo 1	»mmilB 7*1		
	7	767-8	6-6	87	E 2	7			19-6	-i 4-2
Ljabtjana (dvorec)	H	->67-3	9-8	74	NE 2	7				
	14	764*0	19-4	45	W 8	8				
	21	764-6	14-1	55	W 3	5				
Maribor		764-8	16-0	&5	NW 6	0			70	7
Zagreb		766-0	12-0	83	W 4	3			21	8
Belgrad	K	766-0	15-0	56	SW 2	2			19	8
Sarajevo		765-7	!0-0	69	NE 2	5			18	3
S«op:|e		769-2	10-0	63	mirno	9			18	2
Dubrovnik		767-5	15-0	42	E 1	0			_	9
»»raga	7	761-5	11-0	—	SW 4	10			2n	10
Split		7683	151)	56	mirno	1			20	12
Najvišje temperature veljajo za prejšnji dan, razven ljubljanske.
Barometer je reduciran na morsko glad ino. — Visoki zračni tlak (barometer nad 765 mm) prinaša navadno lepo, nizki (pod 755 mm) pa padavinsko vreme Barometer v mejah od 755 do 765 mm naznanja v glavnem spremenljivo vreme.
Dunajsko vremensko poročilo za 22. aprila: spremenljivo, padavine, padanje toplote _
severozapadni vetrovi, na gorah snežni viharji.
MALI OGLASI
Vsaka drobna vrel ca 1-30 >ln ali vsaka besede iO par Na|man|ftl og as 3 ail 5 I in. Oglasi na« Icvct vrstic se račune |o vl£e. Za edgovrr r ram o Na vprašanja brez znamke ne odgovarjamo I
Debele
iuskinaste otrobe
kupite najceneje pri trrdkl
A, VOLK. Liubitana
Re<ljcva cesta 24.
Volna - bombaž
ra strojno pletenje in ročna dela, dobite po 3*"- najnižjih cenah pri PRELOGU, LJUBLJANA, Stari trg 12 • Židovska 4L
SKLADIŠČNIK
želi premeniti službo. — Ponudbe upravi listu pod šifro »Poštenost« št. 3099.
Majhen lokal
primer, za špecerijo ozir. delikateso iščem v sredini mesta. - Naslov pove uprava lista pod št. 3111.
KUHARICA
samostojna moč, katera upravl|a tudi dVuga hišna dela, dobi stalno službo proti dobri plači. Samo îisrn. ponudbe na naslov, ii se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 3062.
Trg. pomočnik
dober prodajalec mešane stroke, in EN UČENEC, se sprejme. - Fr. Prijatelj, Tržišče, Dolenjsko.
Izdelov. orodja
(Werkzcugmacher)
iiče tvornica v Zagrebu za svoj oddelek kovin z nastopom takoj. Ponudbe pod št. 3102 upravi lista.
KROMPIR
zdrav, prebran — nekaj vagonov, ima še za oddati »KMETIJSKA ZADRUGA« V PTUJU.
STANOVANJE
išče ženska s triletno hčerko z souporabo kuhinje. Grem tudi kot sostanovalka k vdovi ali samski ženski; najraje v Ljubljani ali Novem mestu, tudi v okolico mesta. - Imam nekaj svoje oprave. Dobro plačam in tudi pri delu rada pomagam. - Ponudbe in pogoje upravi »Slovenca« pod: »Dobra plača«.
iliČn novo> prodam ob П!ои Dunajski ccsti -pri Ljubljani, Stožice. Kapital 50.000 Din, o talo po dogovoru pri F. JER-KO, črnuče, pošta Ježica.
Stavb. parcGle
prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3114.
NOVA HIŠA
ee poceni proda na prometni cesti - tik mesta Celje. Stanovanje takoj prosto. - M. DOLINAR, Dolgopolje - Gaberje 23, Celje.	30<i0
■шкнввш1а&вш1апв|.а
ra
E
ra CJ>
o S
'<Л
S
u
Jd
_	»H
> "o B t)
nina 'з
£ o
o
ei ^
Ea
Q
3 o
& i
n
Ж >
ra
«л c to t> O (Л
o
m
m
Eo" i i
-3 u
t»
<a* o
JC M
Ui
.■4 ГО
c
.t Q
&
«j
c
<y
O
Pisarn, inventar
plahte za vozove, tehtnice in drugo prodaja vsak dan od 3 do 5 popoldne Žitni zavod - Ljubliana, Krekov trg št. 10/1.
Prodaja voza.
Podpisana Komanda bo 5. maja predpoldne prodala licitacijskim potom 1 rabljen osebni voz. -Pogoje in zaradi ogleda voza se lahko poizve tukaj v pisarni, Bleiweiso-va cesta št. 3, I. nadstr., dnevno med urad. urami. E. Br. 4653. - Komanda S. žandarmer. puka, Ljubljana, 21. aprila 1927.
Prostovoljna
dražba
skoraj nove spalnice, jedilnice (alldcutsch), oblačilno ogledalo, pisalna miza, velike stampilatorje ter dva mlina za moko, en gramofon s 30 ploščami, rezljani sedeži, garnitura, okvirji za s'.ike ir razni drugi predmeti — se bo vršila 23., 24. b 25. aprila vsak dan ob 9. uri dopoldne
Borštnikov trg štev. 3/1. — Ljubljana.
Poj-eLi'oclJJgk za. /expoJ
Л McLk
IW/o
kravate
Modne
PofrtfLjrcme
Pfcfemtie
PaUc* ^
Dežniki' CU
C Xf
М«хГп«' tr^
po najvišjih cenah erne, iuvellr, L;ubljann Wolfova ulica štev. 1
Boljše pohištvo
kupim, popolnoma novo, spalnico, kuhinjo in ev. jedilnico po zelo ugodni ceni. - Ponudbe pod šifro »Plačam takoj« št. 310S.
Smrekove hlode
za takojšnjo dobavo, SE KUPI. - Cenj. ponudbe z navedbo cene na upravo »Slovenca« pod: »Smrekovi hlodi St. 3089«.
Pisalni stroj
dobre znamke, želim kupiti ali proti dobri odškodnini izposodili. - Naslov v upravi »Slovenca, pod: »Pisalni stroj«.
Najuspešnejše sredstvo za pokončavanje črvadi in mrčesa je pravi
»DALMATINSKI BUHAČ«
Proizvaja na debelo: V. A. BRAČA MADIRAZZA, Trogir, Dalmacija
Tvrdka ustanovljena 1837.
Jnteresanlno broJuroos uspešnem
Zdravljenju iolenih kamnov
Vđm. pošlje brezplačno lekarna pri Odrešen i ku PeagaR. Vuiahradska tii
T> i kile ahoT= / iilHliiitiTiiiiiiiiiiiiuiliiiiiiiiiiiif ,
Mreže
iz žice, iz kovanega železa za VRTNE OGRAJE, za KANALE, za OBUVALNA STRGALA vseh velikosti, razne železne konstrukcije izdeluje v svoji novo urejeni delavnici
JAKOB MALENŠEK
železo-konstrukcijska delavnica, BOH. BISTRICA.
Prvovrstno delo, Zmerne cene, To je naše geslo!
KNJISOVEZIl'O K. T. D.
Crlalnice in tvornica posM milo vLIiiSMKiiMmiiU/ll
«Bvnfttfaaaftfeca«»»
Ш dalmatinska Met
v MARIBORU, Mesarska ulica 5
toči od danes naprej ravnokar prispelo garantirano pristno črno in belo dalmatinsko VINO z otoka Visa (Lissa) 14% M-illig stepinj alkohola. Dnevno se pečejo vsakovrstne morske ribe po brezkonktirenčno nizki ceni, vsak petek se pa prodajajo sveže morske ribe; istotam dobite dalmatinsko oljčno olje in vinski kis na drobno in na debelo. Poskusite, da sle prepričani ! — Se priporočam
3os. Pcvodnik.
Z« Jugotlovansko tiskarno v Lfubljaai; Karol C*&
Izdajatelj Ar. Ft. Kulovec.
Urednik: Franc ïersedlnv.