Inserat! »e sprejemajo in velj& tristopna vrsta:
8 kr., če se tiska lkrat, 12 n n o n	"
15 „ n n n 3 M Pri večkratnem tiskanji se «ena primerno zmanjša.
Rokopisi
s» ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
Naročnino prejema opravnistv.) administraci ja i in ekspedicija na Starem trgu h. st. 16
SLOVENEC
Političen list za slavonski aarol.
f'o po<ti prejemen velja:
Za celo leto . . 10 gl. kr. /.a pol leta . . f, .. - „ zu eerrt leiH . . 2 ,, <> t ,,
V administraciji velja: Za celo leto . . M g|. [tr /,a pol letH . . 1 >m «a 1 etrr leta . . 2 „ (i« &	V Ljubljani na dom Ap^itjiiu*,' .»
velja 60 kr. več na leto V'
V Vredništvo i- nu Sl.olnohÜwtä ■ '. Iiis. St. 28*.
Izhaja potrikrat na teden in sicer v torek, četrtek in soboto.
Interpelacijo naših poslancev in roi-nisterski „odgovori".
Kaj je interpelacija?
Interpelacija v splošnem pomenu besede bi bila vsako vprašanje, v parlainentaričnem življenjenji pa ima ta beseda poseben, dobro določen pomen ; je namreč vprašanje naravnost do najvišega oblastva, do vlade ali do posameznih njenih udov. Ker pa noben poslanec v javni seji ne bo prašal niti vladnega načelnika, niti kakega ministra po navadnih rečeh, je razvidno, da ima vsaka interpelacija dobro vtrjeno podlago, da je toraj važna reč; interpelacija ali vprašanje do vlade se stavi vselej resnobno in pričakuje se resnoben, temeljit odgovor, naj že bo vgoden ali ne. Kar tako tje v en dan se toraj interpelacije ne stavijo, toraj se tudi ne bi smelo površno in zanikerno odgovarjati na-nje. Že spoštovanje do poslancev, ktere je poslalo zaupanje tisočerih državljanov v zbor, zahteva, da se jim na vprašanja tako odgovarja, kakor se časti vrednim ljudem odgovarjati spodobi.
Kakošni pa so bili odgovori, ki so jih te dni na Dunaji zastopniki slovanskih narodov iz ministerskih klopi dobili na svoje interpelacije? Ob kratkem smo te odgovore že podali svojim bralcem, a vendar naj tukaj zopet navedemo tudi ob kratkem zapopadek interpelacij in na-nje danih ministerskih odgovorov.
Grof Hohenwart in tovariši so prašali ministra Lasserja, so mu li znane dogodbe, ki so se godile v Dobrniču, kjer je komisar Vesteneck za vlado se tako kompromitivno obnašal? Kaj je bil odgovor na to? Minister je, ogibaje se jedra vprašanja, razkladal, koliko se je podpore razdelilo; o Vesteneckovem volilni svobodi nevarnem postopanji pa ni hotel
nič vedeti ter ga še omenil ni, marveč je naravnost trdil, da se noben uradnik ni nespodobno obnašal in če se je kaka nerednost zgodila, kriv je le nek posestnik, ki se je nepoklican vmes vtikal. — Tak odgovor iz ministerskih ust! Od ministra je vendar pričakovati, da bo reč na tanko pozvedeti v stanu in potem podal ogovor natančen in nepristransk, ne pa zavit v obliko, v kakoršni se odpravljajo sitneži, s kterimi se nam dolgo pečati se vredno ne zdi, kterim bi radi enkrat za vselej usta zamašili, da nas ne nadlegujejo z rečmi, pri kterih „spred in zad nič ni," ki niso vredne, da bi se besedovalo o njih.
Istrski poslanec Vitezie in tovariši so pri istem ministru enako naleteli s svojo interpelacijo. Tožili so namreč, da se v Istriji pri uraduijah zametava hrvaško-srbski jezik in navedli v dokaz resnice dve resnični dogodbi. Kaj je minister na to odgovoril? Tajiti teh dveh dogodeb naravnost tudi on ni mogel, a skušal jima je vzeti s tem vso veljavo, da je rekel, da ste le dve. Čudno! Po tiaših mislih je dovolj že eden dokaz nepostavnosti, da se obdolženi dene v preiskavo in kaznuje. Potem pa — koliko takih dogodeb je treba, da se sme kdo pritožiti in da je pritožba opravičena? Če bi bil minister Lasser interpelan-tom vsaj povedal, koliko takih prestopkov zoper 10 splošne državne postave mora biti, da je pritožba ali interpelacija toliko podkovana, da bi se ministru zljubilo vpeljati kako preiskavo! Mi smo prepričani, da bi poslance, Vitezie ne bil v zadregi, ko bi bil zahteval minister več dokazov o prestopkih 19. v Istriji. Zato je tudi stavil predlog, naj bi se temu odgovoru pripela v prihodnji seji debata; gotovo je hotel navesti in dokazati še več enakih dogodt b, ker ministru dve ne zadostite.
S tem bi ga bil utegnil pripraviti v nemajhno zadrego vsaj pred nepristranskim občinstvom; toda Lasser ima prijatelje v zboru iu ti so ga rešili zadrege s tem, da so predlog Vitezi-čev in desnega središča podrli. Resnice tudi oni ne slišijo radi. — Odgovor ministrov pa, reči moremo, nas je britko zadel. Tedaj če se pri dveh uradnijah nepostavnosti gode, če se le dvema strankama krivica dela, pač ni treba zarad tega bobna interpelacije, da budi ministra iz popoldanskega dremanja! Še le, kedar se bo po vsi deželi in vsim enako godilo, kakor omenjenima dvema strankama, naj Vitezie in tovariši zopet pozvond pri ministru, morda bo šel potem gledat, kaj je.
Še na krajše, nego ti „sitneži", bil je odpravljen <lr. Vošnjak s tovariši vred, ki so prašali, kako je to, da je bil nek župnik na Štajarskem zarad tega kaznovan, ker je jel v cerkvene knjige v slovenskem jeziku vpisavati. Minister je na to odgovoril, da dozdaj se še ni pokazala potreba, da bi se v cerkvene knjige slovenski vpisavalo. Tedaj zato, ker se da še brez slovenskega jezika shajati, je bil župnik kaznovan! Kakšen se nam tak odgovor iz ministerskih ust zdi, tega si ne upamo zapisati, ker imamo liberalno državno policijo, kteri se zde porotniki za nas odveč.
Moravski poslanec Weber je prašal ministra Stremayra, zakaj je ukazal po Morav-skih šolah konfiscirati zemljevide, na kterih so bile tiste dežele, ki po češkem zgodovinskem pravu spadajo pod kraljevino češko. Stremayr je odgovoril, da je s temi zemljevidi ravno tako ravnal, kakor s prusaškimi (t. j. takimi, na kterih so že deli Avstrije prišteti pruskemu ali nemškemu cesarstvu) in laškimi (na kterih je južni kos Avstrije vtelesen Laški). Tako! Tedaj so v Stremayrovih očeh tisti, ki
H a na n i,
ali
poslednje dni v Jeruzalemu.
(Spisal E. Guenot — poslovenil F.Jaroslav.)
(Dalje.)
„Potrpi prijatelj, da vse povem. Herod Agripa je zopet v Jeruzalemu. Nenadna smrt Kaligulina bila je starešine tako osupnila, da so dali vprašati lloroda Agripo, ljubljenca cesarjevega, kaj naj počno v tej zmešnjavi. Herod je ravno delal skrivaj priprave za pogreb svojega cesarskega zavetnika, ko mu je došlo to vprašanje. Hitel je k starešinam ter prigovarjal toliko časa, da so potrdili Klavdija, slaboumnega strica Kaligulinega, kterega so bili tudi praetoriani izvolili in proglasili za cesarja. Klavdij mora hvaležen biti svojemu dobrotniku, ki mu je prigovoril in pridobil vojnike in starešine, in zbog tega je že podelil mu kraljevsko čast, ktero hoče Herod dobro porabiti, kajti je mož za to."
,,Ti si nasprotnik Herodu?"
,,Se ve da sem, in mnogi drugi, ktere, 011 črti".
„Kaj? Vsaj Judov ne bo preganjal?"
„Judov ne, ali —;" tu je omolknil. „Ilanani, ali ti morem zaupati? Ali hočeš molčati?" resno vpraša Eleazar.
„Cemu prašaš", odgovori Esenec. „Jaz nečem škodovati tebi, največemu svojemu dobrotniku, ki si mi rešil življenje. Rajše umrjem, nego da zlo obrnem to, kar mi hočeš zaupati?"
Eleazar vidi, da je skoraj žalil Esenca z nepremišljenim vprašanjem. Po nekoliko trenutkih de: „Herod črti ono, ki verujejo v Kristusa Križanega. Govori se pa, da 011 in Farizejci hočejo skupno preganjati verne Galilejce."
„Ali si Galilejec?" tiho vpraša Ilanani svest si, da je tako.
„Sem, hvala Bogu; jaz in moji smo učenci Jezusa Kristusa! Vele nam Galilejci, da nas smeše, ali nam je to ime častno ime."
„No, uganil sem, kar sem bil slutil", dostavi Ilanani. „Naravnost ti zatrdim, da ne
morem grajati niti tvojega življenja, niti tvojih naukov. Jaz poznam mnoge Esence, kteri so tudi našli resnico v Kristusovem nauku. Ali je tudi Nahamani Galilejec?"
„Tudi je".
„In kako se hočeš čuvati Heroda?"
„Pobegnil bodem, drugo ne kaže".
„In čemu odlagaš? Zakaj pa nisi že pobegnil?"
„Zato, ker tebe ne morem zapustiti", odgovori Eleazar. „Sedaj sem vendar iztaknil varno hišo, kjer ti bodo stregli, kakor pri nas."
„Ne ne, jaz vas nečem zapustiti", prosi Ilanani.
„Moraš nas, ni drugače."
„Ali ostaneš v Jeruzalemu?"
„Da, pred mestnimi vrati".
„Ali neposvečeni smejo tje?"
„O pač, smejo. Ali pomisli, dragi prijatelj, da ondi ni za-te, manjka ugodne postrežbe."
„Hiti in prigotovi, kar je potreba, jaz grem z vami," prosi Ilanani.
Eleazar hoče na novo ugovarjati, ali ta
se potezajo za samostojno češko kraljestvo pod avstri sko krono, enaki oniui izdajalcem, ki hočejo odtrgati od Avstrije nemške dežele in jih vtelesiti Pruski, ter onim, ki pripravljajo Lahom pot do južnih delov Avstrije? Neradi verjamemo, da bi bil Stremavr to, kar je s tem izrekel, tudi natanko premislil, kajti dobil bi opraviti z Ogri, ktere bi morale njegove besede žaliti; saj so tudi Ogri poganjali se in dosegli to, za kar se Cehi poganjajo, namreč samostojnost. Kako more in mora tak odgovor žaliti Avstriji tako vdani narod češki, tega gospod minister v naglici najbrže premislil ni; mi pravimo: v naglici, ker je jasno, da se na odgovor, ki ga je dal na „sitno" in le „nagajivo" vprašanje Weberjevo, ni posebno pripravljal. Pa res! On že ve, zakaj tako dela; da bi pa na vsako muho, ki pride kakemu opozicijskemu poslancu v glavo, dajal odgovor od svojega početja, za to pač — nima časa.
Šlezijski poslanec Cienciala je interpeliral, kako je to, da vkljub veljavnosti Ji. 19 za vso avstrijsko državo se slovanski jezik v nobeni uradniji na Šlezijskem ne pripozna in ne pripušča. Kak odgovor mu je bil na to gotovo opravičeno pritožbo iz ministerskih ust? Minister Lasser je odgovoril, da je Šlezija čisto nemška dežela, da slovanskega jezika tam ni in kar ni nemški, je le slovansko in poljsko narečje brez vse literature, ki se še ne piše ne. Minister Lasser je pač moč, ki zamore soditi o vrednosti in izobraženosti kacega jezika, zlasti slovanskega! Tedaj Slovani po Šleziji s svojim jezikom po uraduijah nimajo s svojim jezikom nobene pravice in je tudi ne bodo imeli, dokler bo vladal ta sistem, kar pa menda ne bo dolgo.
Tako se godi z interpelacijami naših poslancev ! Prepričani smo, da bo Hohenwart ua svojo interpelacijo glede kupčijsko-zborničnih volitev na Kranjskem dobil odgovor, kterega za-popadek bo: „Vse se je godilo v najlepšem redu, tisti, ki so se pritožili, so sitneži ali pa po drugih rogoviležih podkurjeni." Tak bo odgovor, če se bo ministru Banhansu sploh poljubilo na to „sekiranje" kaj odgovoriti.
Da se ministrom take interpelacije komaj odgovora vredne zde, to je videti tudi iz tega, ker jih navadno kar po več skup rešujejo, kakor. n. pr. tožbe pri malenkostnih obravnavah (Bagatellverfahren). En sam minister odgovori v eni seji in v nekterih minutah na tri, štiri interpelacije. Zato so pa taki odgovori tudi,
kakor nemec pravi, „Dutzendwaare", le zato nekaj pomenljivi, ker se jih toliko na enkrat daje. Pri vsem tem nas tolaži le misel, da interpelanti sauii že naprej ne pričakujejo pravega odgovora od tega ministerstva, marveč stavijo interpelacije le iz tega namena, da svet —■ ne ministerstvo — zve, kako se tu pa tam godi pod tem ministerstvom. To je pri sedanjih razmerah edini namen interpelacij, kterega te tudi dosežejo, naj bo že odgovor tak ali tak, ali pa — nobenega. Da bi take pritožbe in interpelacije v drugem obziru kaj pomagale, tega pričakovati od s e d a n j e g a ministerstva bi bilo zastonj; tudi bi nam ne bilo nikakor ljubo, da bi imelo to ministerstvo ušesa za naše pritožbe ter da bi uslišalo naše prošnje; če bi kaj tacega storilo, bi se vtegnil sedanji sistem ljudem prikupiti, kar bi pa nobenemu pravemu domoljubu ne bilo po volji.
Tedaj le tako dalje! Le tako odgovarjajte na naše interpelacije in pritožbe, potem smo si svesti, da vas v Avstriji razen že po vsem ob veljavo prišle liberaluške svojati kmalo živa duša ne bo marala, da boste v kratkem odgospodarili in da bodo, ko boste slednjič pobrali kopita, vsi narodi za vami z ajdov.xo kadili. Tako je prav, tako ste nam všeč !
Politični pregled.
V Ljubljani, 22. februarija.
Avstrijske dežele.
I>tni»j*l4» in vnanje občinstvo vso pozornost obrača na pravdo O f e n h e i m o v o, ktera se ima danes končati. V petek je sod-nijskemu predsedniku baronu Wittmanu prišlo slabo, ko je ravno hotel posneti poglavitne reči te piavde; padel je znak ter so ga morali uesti iz sobe.
Gosposka zbornica državnega zbora obravnava vladiu predlog, da bi se pripoznale diete tudi od gosposke zbornice voljenim dele-gacijskim poslancem, kedar bode treba popo-tovati v Budapešto. Predlog bode bržkone sprejet, našim plemenitašem pa ta postava ne bo na čast pred vnanjimi državami. — Zbornica poslaucev je zavrgla postavo o varstvu manjšin v javnih zborih. Tudi Razlagov predlog, da naj se tudi slovanski govori sprejino v zapisnik, ni obveljal. To bi bil že prej lahko vedel.
Cesar so se včeraj podali v Budapešto, kjer bodo kmalo imenovali novega minister-
skega predsednika. Bitto se neki brani to čast zopet prevzeti.
Ili'vuä!i.| proračun za t. 1. so cesar potrdili.
Vnanje države.
RN'iiMlii listi zopet poročajo, da bode Bismark stopil iz državne službe ter že vga-nujejo, kdo bode njegov naslednik. Eni pravijo, da se državni kancler hoče odpovedati, ker je bil že davno odločil, da s 60. letom gre v pokoj, eni pa trdijo, da mu je zdravnik to ukazal, ker bi sicer komaj še kakih 5 let za-mogel delovati. Pa na ta način hočejo le prikriti prave vztoke Bismarkovega izstopa.
Deželni zbor je postavo o oskrbovanji cerkvenega premoženja zročil posebni komisiji, da-si so katoličani krepko ugovarjali.
Cesar Viljem je nekoliko bolehen.
„Germania" od 19. t. m. je bila zarad papeževe okrožnice do pruskih škofov konfis-cirana, zoper vrednika pa se je pričela sod-nijska preiskava, češ, da je z objavljenjem omenjene okrožnice šuntal k nepokorščini proti državnim postavam. Nam je dotična številka „Germanije" srečno došla ter smo čez vse krepko in določno okrožnico poslovenili, pa jo zarad pomanjkanja prostora objavimo še le v prihodnji številki.
llavnrKki višji oficirji od novega papeževega nuncija povabljeni niso prišli poklonit se mu. To je odgovor, piše „N. fr. Pr.", na pastirski list monakovskega nadškofa, ki je v njem omenjal tudi kralja. Bodočnost bode učila, kdo je bolj prav imel, ali škof ali pa višji oficirji.
O šgiaiMMkciii kralju Alfonsu XII. zdaj še liberalni listi, ki so ga nedavno preslavljali, poročajo, da je v hudi zadregi. Ko je moral po bitvi pri San Cristobalu bežati, hoteli so ga neki skriti med dve žimnici, da bi ga varno spravili z bojišča. Pa zdelo se mu je pametneje zasesti konja in pobegniti. Njegov adjutant je pri tej priliki padel s konja ter si poškodoval roko, kar je kralja tako pretreslo, da so mu morali puščati. S kraljem je bežal tudi vojni minister Jovellar, kterega je kralj prišedši v Larrago vedno izpraševal, če je že v zavetju? Kar listom se pa jako dobro godi. Generala Loma so vrgli nazaj proti San Sebastianu, Morionesa pa so vPam peloni zajeli, kjer mu bode kmalo zmanjkalo živeža. Nedavno se je bila razuesla novica, da papež so Don Karlosu pisali, da naj orožje dene iz rok ter konec stori vojski, a iz za-
hip prešine ga misel, da bi se Esenec dal spreobrniti pri ubogih in prekritih učencih Križanega, zato de: „Naj pa bo, kakor ti je drago".
„Lepa hvala!" zajecljabolnik, ter ves vesel stisne roko„svojemu gostitelju.
VIII.
Ribnik Betezda.
Takoj, ko je počel Herod Agripa v Jeruzalemu mlado cerkev preganjati, iskali so njeni privrženci zavetja po podzemeljskih prostoriščih ob ribniku Betezdi.
Ribnik ta stoji severo-zapadno od mesta pri kalvarskej gori v tesnem jarku, ki sega prav do mestnih vrat. Ali to ni oni ovčji ribnik, ki leži više na sever od tempeljna pri tako zvanih ovčjih vratih, in o kterem bi se laglje reklo, da je orijašk, obzidan vodnjak, a ne ribnik. Ribnik Betezda pa ni obzidan, in jarek, v kterem leži, loči goro Sionsko od južne strani tempeljnove, ter se zgublja v dolino Jozafatovo. Ribnik je okrogel, kakor jajce
Ob času, ko se je vršila naša povest, oklepalo je ribnik petero stebrišč na peterih terasah (odstavkih). Pri tleh teh hodišč, kteri so segali do gorskega roba, bile so oblokane celice, iz kterih so držali skriti podzemeljski prodori do večih prostorišč pod goro. Po notranjih robeh terasinih z licem proti ribniku izsekana so bila mala rupasta, kamenita ležišča za bolnike, iz kterih so mogli videti v kotel, ali voda plivka ali ne. Dno ribniku bilo je posuto z belim bliščečim peskom in napajali so ga trije viri. Ribnik s stavbami zavzemal je jako obširen prostor; najprvo moralo se je nekolikokrat stopiti od tal, in potem se je šlo polagoma navzdol v kotel. Zuuanje stebrovje bilo je nalik nasipu s trojnimi vrati, obrobljeno s terasami, ktere je presekavalo pet v kotel vodečih steza. Severna stran bila je obraščena z visokim grmovjem, visečim prav v vodo. S te ras se je vžival prekrasen razgled: videla se je n. pr. krasna jugozapadna stran tempeljna, obraščena z visokim grmovjem; skozi to gr-|movje bil je napeljan iz tempeljna v ribnik
podzemeljski odtok, po kterem se je odcejala kri klavne živine, in sploh vsa nesnaga iz tempeljna. Z druge strani gledalo je oko goro Sionsko, ki ponosno dviga svoje tri glave, osobito iztočno glavo, ovenčano z gradom Davidovim ; pa jugozapadno stran Presvetišča. S te višave držale so steze v mesto in ni bilo treba skozi vrata hoditi; Zveličar je jako rad in pogosto hodil po teh stezah, kakor vele pobožne pravljice. Na zapad od te rti stala je hiša, v kterej je Gospod s svojimi aposteljni poslednjikrat večerjal. Ta gorski predel bil je divij, nikjer ni bilo sledu, da ga obdeluje človeška roka; tu in tam stalo je porušeuo zi-dovje, robidje in grmičje, ali pa stari zanemarjeni vrtovi, ktere je večno marljiva priroda zopet sprejela v svojo last. Judje so se ogibali tega predmestja največ zato, ker so se bili kristijanjc todi naselili koj po Kristusovem vstajenju. Že nekaj let bil je ribnik do cela zanemarjen, voda je izgubila zdravilno moč, in -stebrišče se je bolj in bolj rušilo; kristijanje i bo ga zopet nekoliko potrebili. (Dalje prih.)
nesljivega vira se poroča, da vse to je zgolj domišljija in laž.
falnrihalrii je nedavno trdil, da se v politiko nič več noče vtikati, a pri nekem shodu je delavcem prigovarjal, da se mora sleherni izmed njih s politiko pečati. Vlada je zarad tega rogoviljenja v veliki skrbi.
Izvirni dopisi.
I« loške okolice. 15. februarija. Naša decemberska ustava je rodila novodobni liberalizem in ta rodi ustavovernost. Bodi liberalen v modernem pomenu, in kmalo se boš spremenil v popolnega ustavoverca. Ta izrek je tako resničen, da se mi ne more očitati predrznost, ako ga imenujem aksiom. Britka skušnja poslednjih let nam daje ta nauk. Omenim le dr. Razlaga. Dokler je bil pravec njegovega mišljenja in delovanja častitljivo, za nas edino rešilno geslo: vse za vero, dom in cesarja, bil je on zvest, delaven sin matere Slovenije; ko je pa to geslo zamenil zadrugo, naprednjaško, od Nemcev izposojeno, zlezel je že skoraj od temena do podplatov v kožo usta-voversko.
To resnico nam potrjuje — si licet parva componere magnis — tudi nek učitelj v Loki. Mož se je poliberalil in sprotno tudi pousta-voveril. Svest sem si, da si s tem dopisom ne bom nakopal ohole srditosti učitelja, ki ga imam v mislih. Tudi se menda ,.Slovencu" ni bati, da bi ga zadela taka osoda, kakor zadnjega z mojim dopisom. Še preden je došel po pošti v Loko, raznesen je bil po mestu zadržaj znanega dopisa, po telegrafu neke meščanke, ki je tisti list prej brala v Ljubljani. To vam je bil vriš in šum po Loki. V čitalnici danes še ni bilo videti tiste številke. Zapopa-dek dopisa pa je že vsakemu Ločanu znan, bero ga kar na glas zbranim skupinam radovednežev po krčmah in — prikimujejo. Za ta dopis mi bode brž ko ne še hvaležen mož, ki ga vzamem pod pero. Vesel bo, da se o njegovi malenkosti sploh govori v javnosti. Je namreč precej slavohlepen, čuti pa, da nima sreče veseliti se posebnega slovesa ne po svojih dušnih zmožnostih, ne po svoji v malo letih nabrani učenosti, ne po svoji pedagogični spretnosti. Iz učiteljskih, pa njemu ne bližnjih krogov, zajemljem to sodbo. Zdaj sicer mogočno sedi na stolu vrhovne učiteljske oblasti, osvit-Ijen s častjo, svoji stopinji primerno. Toda ni še vselej zlato, kar se sveti. Nek veljaven gospod, ki je ud loškega okrajnega šolskega sveta, javil je pri neki priliki zavoljo tega opravičeno nevoljo. Mislim, da je še tega prepričanja. Ne verjamem toraj, da bi ga ta dopis spravil pri krajnem šol kem svetu v večo milost; pa, če ga tudi, ne zavidam mu je.
Gotovo si pa sme g. učitelj iz tega dopisa obetati neubežljiv dobiček od višje strani, zlasti v Ljubljani. Prec v začetku je pristopil kot ud v nemčursko učiteljsko društvo „Lebrer-verein" v Ljubljani, ter tudi drugim učiteljem prigovarjal, naj pristopijo. Organ tega društva, „Laib. Schulzeitung", nemčursko-liberalnega duha, ceni kot edinozveličaven evangelij ne le sam za-se, ampak si tudi prizadeva pridobiti mu naročnikov. Če kdo ne more plačevati naročnine, preskrbi mu ga zastonj. Tojefaktum.
Novih, slaboznanih šolskih postav se drži, kakor klošec kože; pa ne iz lastnega prepričanja, ampak ker je to moderno in ustavoverno. Po njegovi sodbi je najpotrebniša lastnost učiteljeva — ustavovernost. „Der Lehrer muss verfassungstreu sein", tako se je bahasto, za-povedovalno ustil pri neki priliki. Učitelj naj
pleše, kakor mu žvižgajo nemškutarske šolske, oblasti; če ne, naj učiteljstvo popusti, ali da govorim z njegovimi besedami, „er soll ausspannen".
Ta mož silno hrepeni, zbog svoje vsestranske, sploh znane omejenosti, nositi med svetom zvonec. Ker se pa pri nas do take časti najlože pripleza po lestvici nemčurskega liberalno nadihnjenega ustavoverstva, poprijel se je tudi on tega pripomočka. Liberalni duh, si misli, zaleže za brihtnost in duhovitost v glavi, in zvestoba do ustave daje dosti veljavno poroštvo za zvesto spolnovanje stanovskih dolžnosti. Tega modernega principa se mož drži.
Pač žalostno, da se takim odpadnikom zročuje slovenska mladina v poduk i 11 odgojo! Naj bi pač ta dopis g. učitelja dotičnim oblastim tako priporočil, da bi mu pomagale na bogatejšo službo kje gori na gornjem Koroškem ali na gornjem Štajarskem. To bi 11111 tem bolj privoščil, ker vedno zdihuje po višji plači.
Zdaj pa še kratko besedo z g. Jurčekom. Gospodine, kaj vam je pa mar dopis, kteremu hočete ugovarjati s svojim „poslanim" v „SI. Narodu"? Je li tudi vas zadelo, ali so zadeti vas poslali kostanj pobirat iz žrjavice? Vas do sedaj nismo šteli med čitalniške nihiliste, zato smo vas volili v odbor. Če se pa sami silite v njih vrsto (kar pa nerad verjamem), svetujem vam prijateljsko, da ste lepo mirili in tihi; sicer utegne kritično želo tudi vas zbosti tako, da se ne boste mogli ganiti. Ne želim, da bi to skusili. Kaže se, da je vašim dušnim očem marsikaj skrito, kar je nam jasno. Varujte se, če hočete ohraniti pošten, rodoljuben značaj, da ne boste popolnoma oslepeli in prepozno spregledali, kam meri početje dotič-nih čitalniških kazinarjev. — Dozdevate se mi še precej vneti za narodno stvar; edino iz tega razloga vam prizanesem ter nočein jemati vašega „poslanega" v kritičen pretres. Kdor zna le tako daleč misliti, kakor seže nos, spozna, da vaš odgovor toliko, da se ozre na moj dopis, in da je po svoji notranji sestavi prava nesmisel. Da ne spada „ad rem", spo znalo je dobro tudi vredništvo „SI. Naroda", ki ga je potisnilo v predal „poslanega". Ni mi lastno, pisati kaj brez podlage, vsaj subjektivno resnične; dotični dopis pa sloni tudi na ob jektivni resnici. Zoprno mi je, po vašem zgledu „domače reči raztresati po svetu"; resna volja me je pa, po svoji moči trebiti in končavati nemčurski in laži-liberalni plevel, ki žuga pre-rasti žlalino polje ljubega mi slovenskega naroda.
Domače novice.
V Ljubljani, 23. februarija.
(Vitez Vestenech) seje podal na Dunaj, a ne da bil po ministerstvu poklican k odgovoru zarad zadnjih vo litev, ampak ker lioce postati c. k. okrajni glavar.
(Poštno oskrbništvo) je naš dopis o otoški pošti na Gorenjskem neki hudo spekel. Slavno opravništvo bi prav storilo, da bi objavilo izid preiskovalne komisije. S tem bi jako ustreglo občinstvu, ktero je le vedelo, da zavitek do tičnega pisma je bil z nožem poškodovan, ne pa kje in kako se je to zgodilo. Dokler pa tega ne ve, se mu nekaka nezaupnost ne sme šteti v greh, zlasti ker je bilo že v drugič v „Novicah" brati o nepravilnem ravnanju šentjurskega poštarja na Gorenjskem, ne pa tudi, da bi se bila reč preiskovala. Kar se pa tiče pisem, ki niso bila o pravem času od tod odposlana, ker vradnik slovenščine nezmožen ni vedel za dotične kraje, je to nov dokaz, kako
silno je potrebno tukajšnjim poštnim vradni-kom znanje slovenskega jezika.
(Stremajerjevi groŠi na ponudbo). Mestni župan je ravnokar ljubljanskim dušnim pastirjem razposlal pismo, v kterem jim naznanja, da naj vsled miuisterskega ukaza od 28. dec. 1874 in razpisa deželne vlade od 12. t. m. prošnje za Štremajerjeve groše vsaj do 15. maja t. 1. pri njem oddajo in da jih bode 011 dalje poslal. Ker se pri zadnjih razdelitvah vlada nič ni brigala za škotijstvo, ji skoro da ordinari-jat ni hotel več biti za strežnika ter razposlati njenega oklica, sicer bi ne umeli, zakaj ga razpošiljajo politični vradi.
(Tudi ljubljanski cesarski kanoniki) morajo vsled novih verskih postav verskemu zakladu povrniti dohodke izpraznjenega kanoni-kata, ktere so prej med seboj delili. To znaša za vsakega čez 200 gld., in korarije bodo kmalo slabejše, kakor so navadne duhovnije po deželi. Slišimo, da se bodo korarji zoper to od deželnega načelnika pred dvema dnevoma došlo določbo pritožili pri ministerstvu, pa bodo boje težko kaj opravili. Ali ni to res čudno, da vlada na eni strani pripoznava pičle dohodke in ponuja državno podporo, na eni pa jih še bolj krči in striže?
(Deželni šolski svet) je v kratkem zgubil dva uda, namreč dr. Costo pa kanonika Za-vašnika Enega voli deželni odbor, enega pa mil. knezoškof. Deželni odbor je po nasvetu dr. Bleiweisa volitev odložil do takrat, ko bode deželni zbor izvolil novega odbornika namesto dr. Coste.
(Za umrlega škofu tržaškega), prevzviše-nega g. Jerneja Legata, bode jutri 24. t. m. ob osmih v stolni cerkvi g. stolni prošt Poga-čar imel veliko črno sv. mašo.
(„Narod") je opominjal one gospode, ki so se sostavili kot „kupčijska in obrtnijska kranjska zbornica", češ, da so voljeni, — naj vendar premislijo, kako so se volitve godile, in če imajo kaj poštenosti v sebi, sami odstopijo, ako ministerstvo volitev ovreči noče. Enake misli smo mi. Kdor je tako „voljen", s pomočjo vseh bričev, pri čegar volitvi so se godile take goljufije, sleparije in nepostavnosti, ktere se dajo vse dokazati, ima pač malo ali nič časti in poštenja v sebi, ako ne odstopi prostovoljno. Zato pričakujemo tudi mi, da se bodo „izvoljeni" sami odpovedali, če hočejo, da jih bomo še spoštovali. Če pa tega ne store, naj od nas ne zahtevajo, da bi jih čislali kot poštenjake in možake.
Razne reči.
—	Ptujska narodna čitalnica bode napravila v postnem času dve veči zabavi. Prvo v nedeljo 28. febr. a) igra na glasoviru. b) igra na citrah, c) deklamacije, d) petje (kvartet), e) tombola. Drugo: v nedeljo 11. marca, a) Glediščina igra: ,,Brati ne zna", b) igra na citrah c) petje d) tombola. Vnanji udje se stem prijazno vabijo k obilni udeležbi. Začetek ob 8. uri zvečer.	Odbor.
—	Goriška čitalnica je imela 21. februarja besedo s sledečim programem: i Overtura po slovanskih napevih, vglasbil E. Titel; 2. Kita, dramatičen prizor, zložil Boris Miran; 3. Na moru, zbor, vglasbil Dav. Jenko; 4. Molitev, samospev, vglasbil Mariani; 5. Gra ničar, deklamacija, poslovenil Cegnar; 6. Daljni, zbor, vglasbil Fr. Šubert; 7. V spanji, ša-loigra v enem dejanji, spisal Jul. Rosen, poslovenil J. Nolli; 8. Slavček, mešani zbor vglasbil Ant. Hribar.
—	Kmetovalcem. Najboljše sorte zgodnjega krompirja se dobivajo pri gosp. Pavlu Skale-tu v Ljubljani na Poljanah.
—	Dober kup. Med vojsko leta 1796 stopil je francosk matroz v prodajalnico urarja ter mu pokazal malo zlato uro, proseč, naj jo popravi. A urar spoznavši, da ura ni posebne vrednosti, odsvetoval mu je rekoč: „Popravljanje bi morda veljalo več, kakor ste dali za uro." „Ne stori nič," pravi matroz; „rad bi dal dvakrat toliko, kakor sem dal za njo; imam jo prav rad!" „I koliko ste pa dali za njo?" „Koliko? I nu, dobro klofuto s pestjo."
—	Neradovedna ženska. Ob času kositve prišel je angleški kralj Jurij 111. blizo Weimontha na sprehod. Na polji našel je samo eno žensko pri delu. „Zakaj ste tako sami tukaj?" popraša kralj. „Vsi drugi so šli v mesto kralja gledat." „Kaj pa imajo od svoje radovednosti? Zaslužek za ves dan si prikrajšajo. Jaz ne morem toliko zgubiti, moram rediti petero otrok." „Vi ste dobra mati," reče ginjen kralj, ter ji stisne denar v roko, „povejte vašim sosedom povrnivšim se, da je bil kralj tukaj, da je vas videl.1,
—	Dvojen pokop. Na čuden način pokopujejo prebivalci Luckaotokov svoje mrliče. Pokopujejo jih namreč dvakrat, vprvič za tri leta, po kterem času poberejo ostale kosti iz trüge, jih očistijo in z dragocenimi dišavami
pomažejo, v vrč zlože in v drugič pokopljejo. Zelo tako delajo tudi prebivalci Nove Zelandije, imenovani Makri. A tu leži mrlič vprvič le 18 mescev pokopan, potem se njegove kosti osnažijo in tako dolgo drgnejo, da se lepo svetijo.
— Bilijon. Ko bi hotel človek bilijon šteti, rabil bi, če bi štel do 60 vsako minuto, 31709 let 288 dni; v srebru bi tehtalo bilijon goldinarjev 312 milijonov centov; to težavo bi moralo vleči 31 miljonov konj, ako bi vlekel vsak 10 centov.
L'mrl i so:
19. febr. Anton Rožan, inšt. revež, 80 I„ umirajoč prinesen v bolnišnico. Jože Gorjup, inšt. revež, 70 1., za možg. mrtvoudom. — Lo-renc Selim, polgruutarja otrok, ti in., za škrlatom.
'20. febr. Marijeta Dolence, delavca žena, 74 1., za oslabljenjem. — Frančiška Hübscher, krojača otrok, 4 1„ za kašljcm. — Marija Anžič, 1 „ ure — in Konrad Anžič, i'0 ni., dvojčeka sobnega malarja, za slabostjo po prezgodnjem porodu. — France Selan, polgruntarja otrok, 3 1., za škrlatom.
21. febr. Avrelija Oehlhofer, učitelja žena, 28 1., za pljučno sušico.
Eksekutivne dražbe.
25. febr. 3. Andr Nct-ovo iz Kokriee (19820 gl.) v Kranju. — 3. Mih. Jeršin-ovo iz Zavrtač (1750 gl.) v Zatični. — 3. Jan. Zakrajšck-ovo iz Planine (14(50 gl.), — 3. Jak. Kahorieevo iz Matoz (500 gl.), — 2. Fr. Erjavc-evo iz Zallnern
(215 gl.), vse v Kočevji, — 2. Tone Zupančič-evo iz Kozlevc (1350 gl.) v Zatičini. — 2. Jan. ltra-tovž-evo iz Dobravo (1239 gl.) v Ipavi. — 2. J. Udovč-cvo iz Fužin (3950 gl.) v Mokronogu. — 1. Jož. Oemo-tovo iz Litije (2400 gl.) v Litiji.
—	1. Janez lllcbee-evo iz Zalokc (1320 gl.) v Mokronogu.
20. febr. 3. Sim. Drinovc-evo iz Steržcvegu (220 gl.) v Kranju. — 3. Marije Izatičevn iz Kočevja (310 gl.), — 2 Tono Mozer-jevo iz 1'inS (885 gl.), — 2. Marj. Kotler-jeve iz Mačkove vasi (610 gl.), vse v Kočevji. — 2. Fr, Čepek-ovo iz nove Sušico (2800 gl.), — 2. Jan. Ostank ovo iz Sterinen (2000 gl.), obe v Postojni. — 2. Jan. Sveiger-jevo iz Črnomlja (1090 gl.), — 1. Mst. Magaj-evo iz Črnomlja (1620 gl.), v Črnomlju.
—	1. Jak. Oberster-jevo iz Vizcjc (330 gl.), — 1. Mili. Skufca-vo iz Vizejc (1145 gl.), obe v Žit-ženbcrku — 1. Jan. Zajc-cvo iz Šigniarice (4192 gl ) v Ribnici. — 1. Gasp. Prosenc-evo iz Kresnic (920 gl.), — 2. Ane Praprotnik-ove iz Občine, obe v Litiji.
IVlc^rHtSč»^ <9.'Iiariif
19. febrruarju. Papirna renta 70 95. — Srebrna renta 75 85. — 18601etno državno posojilo 112 —.— l-iaiikine akcije 962 — Kreditne akcije 221 75. - Londor. 111.40 - Srebro 1115.70. - Ces kr. cekini 5.2«. — 20Napoleon* 90'/,.
Karol Tišina
(16-2) (poprej Janez Jenko),
krojač na šenpeterskem predmestji št. 101, se p. n. občinstvu vljuduo priporoča v izdelovanje možkih oblek vsake vrste, po najnižji ceni.
Podpisani si šteje v čast slavnemu občinstvu naznaniti, da je napravil v Ljubljani zalogo
prelepih z oljnatimi barvami
tiskanih podob
cerkvenega in svetnega pomena.
Podobe brez graje in napake v lesenih lepo pozlačenih okvirjih se prodajajo kolikor mogoče po nizki ceni. Ima podoba kako napako, ali če je bila na potu poškodovana, se vzame nazaj brez ugovora, ter se z drugo nadomesti, da se nam le v osmih dneh to naznani.
Podobe so vsakoršne velikosti, tedaj pripravne za cerkev, za nizke in visoke sobe. Zato jih priporočamo tudi kakor prav prilične spominke, darila za godove itd. — Da si zamorejo tudi manj premožni podobe omisliti, ne tirjamo vsega plačila na enkrat, ampak smo zadovoljni z mesečno plačo v osmih obrokih.
Zaloga podob je pri gosp. Lndoviku pl. Marchetti-ju, nasproti zvezdnega drevoreda v hiši banke „Slovenije".
(67-13)
Ferdinand Rudi.
MM PiGcoli
(32-26)
IMesič-eva
c. k. izklj. privilegirana
turška gfas turška grška	grška
obrazna pomnila za ženske,
najbolj nedolžno sredstvo za žensko, posebno so priporoča za gube. pege, inn/.oljc, lirnpovo kožo in dA obrazu zelo gladko kožo in nježno barvo. Reči, is kterih je narejena, je avstrijsko-ogerski urad pregledal in za izvrstne pripomočke spoznal. Pohvalna pisma sc ne razglašajo.
Cena pomade 1 gld. 50 kr.
Vsako naročilo se točno izvrši (fitempeljni) vseh dežel se jeinljo namesto (15-4)
Ncsič-evo
c. k. izklj. privilegirano
grško milo (žajfa)	grško milo (žajfa) š
za rodovine.	za rodovine.
Vzhodno loiloliio milo za zdravje in olcpšauje,
lepo dišeče, prekosi glede dobroto in vrednosti res najboljšo milo, odpravi gotovo vse nočistosti na koži, kakor izpuslke, mn/.oljeke itd. in dii koži njež-nost in gladkost, kakoršne nobeno drugo toiletno sredstvo ne. Pohvalna pisma najviše gospode, pa tudi meščanskega stanu ie vsakomu videti dovoljeno.
Cena I kosa 30 kr., dvojnega kosa 50 kr. proti poštnemu povzetju al
IVesič-eva
c. k. izklj. privilegirana turška turška arabska arabska linklura za barvanje las in brade,
dozdaj noprckošeua v svoji bistnrsti, kor je no le popolnoma neškodljiva, ampak tudi rast las zelo pospešuje in lase koj erno, tenino-riijavo. rumen- , kasto-ru javo itd. pobarva, da je treba le takrat vnovič barvati lase, ko so že vnovič zrastli. Dokaz I izvrstnosti je ta, da imam med stalnimi p.n.naroče-valci najviše kapacitete, gospodo, doktorje, častnike itd. 1 steklenica s podukom o rabi vred 2 gl. '20 kr.1 če se znesek naprej pošlje. — Pisemske marke in koleki
denarja. — Prodajalci dobč primerne odstotke.
Napis: J. B. Bešlin, Wien, Ippenplntz 1
priporoča slav. p. n. občinstvu sledeče uže občno znane ZtlraVlliŠkC tll'OgC :
Anatherinova ustna voda in zobni prah.
ljenie moje ustne vode in mojega zobnega prahu kajti ta dva produkta služita osobito za to, da se ojat'i zobno meso, da se odpravi gobasto zobno meso, da se hrani zdravi duh i"«pe in naravna barva zob, da so zavarujejo picd kostnim jedenjom. prod zobnim kanict oin, ki je zobni gluzuri tako nevaren. Ona llaše listne vode (iO kr., škatlju zobnega pralni 40 kr.
lylf/^'lf i/ Pllino in PnlfP Najboljši dozdaj znani želodčni liker; p'spc'i cirkulacijo, IA1CIAII l/j V lllllt III V WftL. olajša prebavljivost, in poda iazli('i. im o-ganom in (lenom novo moč in novo življenje. Cena llaše 80 kr.
Nezmotljivo sredstvo proti mrzlici,
je pa izkušena istina, in vs*k bolnik, ki bo sam na sebi to zdravilo poskusil, se bode vesel prepričal, da ie najkrepkejše in r> a j g o t o v o j 5 c sredstvo zoper mrzlico med vsemi dozdaj znanimi. Hašn velja 80 kr.
Pravo norveško dorSevo jetrno olje, S
ševo olje proli revmatičnim bolečinam, protinu, pred vsem pa proti Skrofel j nom proti sušici, kroničnim izpuščajem na koži in nervoznim bolečinam. Cena originalne llaše 80 kr.
Prav i Seidlitzev prah , , tlu.Ht skatijic - goid, p0samne so kr. Pravo borovniško žganje s soljo, i fla5ft h0 kr.
Vfwl'l lilimnetPl'fiVp liliio fLancaster's Lily-Watar.) Tu voda da h rži nenadejano belost V Ulici ICUIlvdSlCI	,3 in mehkost, jo obvaruje prezgodnjih gub ttr i a-edi. da vido-
ma zginejo. Dalje se rabi, da so preženo pege in rnozoli, in se ozdravi naglo poke, ktere se naicde zaradi suše ali negladka. Z ono besedo, ta voda jo pravi zaklad za toaleto, zarad česar jo po pravici vse dame, kteriin je za lepoto mari, visoko cenijo in rabijo. Cena llaše 1 gold. Naročila zunaj Ljubljane, na zgoraj imenovane tlroge, kakor tudi na v na druga zdravila se, če mogoče, z vračajoča pošto proti poštnemu povzetju izvršujejo. Stroške za embalažo in ekspedicijo t. t. d. nagradijo gospodje komitenti.
Mar,jri mm v LjubljaDi, dniiajsKa cesta,