glasilo delovnega kolektiva združenega podjetja iskra j.... Družbena samozaščita Ko po letu dni ocenjujemo izhodišča 13. seje predsedstva CK ZK Jugoslavije o nalogah in uresničevanju družbene samozaščite, lahko danes ugotavljamo, da družbena samozaščita že postaja sestavina našega celotnega samoupravnega sistema in razvoja družbenopolitičnega delovanja, kar je naš neposredni cilj v podružbljanju varnosti. Tako smo skoraj v celoti presegli razprave, ki so ostajale na ravni načelnega pojmovanja sistema in vloge družbene samozaščite v sistemu samoupravljanja in razrednega pomena po-družbljanja varnosti. Dalje smo s politično aktivnostjo prenesli vsa vsebinska in organizacijska vprašanja uresničevanja družbene samozaščite v neposredna samoupravna okolja, pri čemer pomeni zakon o družbeni samozaščiti, varnosti in notranjih zadevah, jasno normativno opredelitev glede temeljnih vsebinskih in organizacijskih načel družbene samozaščite. V občinah in mnogih krajevnih skupnostih ter tozdih so že ustanovili skupna telesa za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito, kar omogoča nedeljivo odgovornost nosilcev družbenopolitičnih, samoupravnih in oblastnih funkcij za stanje in ukrepe na področju obrambnih priprav in varnostnih razmer, dalje večjo usklajenost delovanja v obrambi in zaščiti naše družbene skupnosti kot celote in njenih posameznih delov in končno, odvisnost samozaščitnega ravnanja in varnostnega ukrepanja od volje in odločitev samoupravnih organov oziroma delavcev v tozdih in krajanov v KS. V občinah, KS in OZD seje okrepila odgovornost družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov za stanje na področju varnostnih razmer. Večja je tudi njihova skrb za akcije in ukrepe, katerih namen je izgrajevanje stabilnih varnostnih razmer. V KS in tozdih sedaj že ustanavljajo narodno zaščito, ki pomeni poseben prispevek k podružbljanju in učinkovitosti naše varnosti. Pomembno je ugotoviti, da so formiranje narodne zaščite ljudje dobro sprejeli, da so pripravljeni v njej sodelovati in da so posamezne enote že imele priložnost uspešno izkazati se. Celotna družbenopolitična aktivnost je prispevala k večji konkretizaciji samozaščitnih nalog in ukrepov v mnogih okoljih, kjer so doslej še vedno čakali, da bodo zgolj državni in strokovni organi ter službe urejali in odpravljali njihove varnostne probleme, skrbeli za spoštovanje samoupravnih pravic, za varnost ljudi, za nedotakljivost družbenega in zasebnega premoženja idr. In končno, samozaščitna aktivnost na vseh ravneh je prispevala k večji stabilnosti var-nostnopolitičnih razmer in k zmanjševanju družbeno škodljivih pojavov v naši republiki, kar ugotavlja v svojem poročilu tudi predsedstvo SRS. Vse to velja v pretežni meri tudi za Iskro, kjer bodo morali funkcijo družbene samozaščite še bolj neposredno prevzeti samoupravni organi ter njihovi odbori za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito. D. Ž. Iskra na Elektro '77 v Moskvi V moskovskem parku Sokolniki so v četrtek, 23. t. m. zaprli eno največ-jih mednarodnih razstav elektrotehnike na svetu, razstavo ,,Elektro 77“, ki so jo svečano odprli 9. junija. Prva tovrstna razstava Elektro 72 je bila pred petimi leti in v teh petih letih je elektrotehniška industrija tako v svetu kot v sami deželi gostiteljici, So\jetski zvezi, nedvomno napravila ogromen razvoj naprej. Poleg tega pa je bil moskovski junij 1977 zelo pomemben tudi za elektrotehnike vseh dežel: hkrati z mednarodnim pregledom svetovnih dosežkov elektrotehnike je v Moskvi začel z delom tudi velikanski zbor znanstvenikov — svetovni elektrotehniški kongres pod geslom ,,Sedanjost in prihodnost elektroteh-nike“. Prav tako pa je bila v tem mesecu, tudi v Moskvi, plenarna seja mednarodne elektrotehniške komisije, na kateri so se zbrali specialisti, da bi preučili vprašanja standardizacije elektrotehniške opreme. Že bežen sprehod po razstavi, ki se je •udeležilo kar 23 držav z več kot tisoč razstavljalci, prepriča obiskovalca, da je bilo v Moskvi zares moč videti prav vse, kar je bilo doslej novega na elektrotehniškem področju pa naj gre pri tem tako za fundamentalne raziskave kot aplikacijo le-teh. Med razstavljalci najdemo v glavnem naj-razvitejše dežele sveta, tako so bile poleg gostiteljice tu v lastnih paviljonih ali pa skupaj z drugimi, še Avstrija, Belgija, Bolgarija, Anglija, Madžarska, vzhodna Nemčija, Indija, Španija, Italija, Nizozemska, Norveška, Poljska, Romunija, Združene države Amerike, Finska, Francija, zahodna Nemčija, Čehoslovaška, Švica, Švedska, Japonska in seveda tudi Jugoslavija. Jugoslavija je to pot razstavljala kar v dveh paviljonih, v paviljonih št. 20 in 21, v katerih je našlo svoje mesto kar 18 jugoslovanskih proizvajalcev s področja elektrotehnike, med njimi seveda tudi naša Iskra, ki je to pot razstavljala v družbi Gorenja—Sever iz Subotice, Dalekovoda iz Zagreba, Združene jugoslovanske kablovske industrije iz Beograda, TEP iz Zagreba. IMP iz Ljubljane, Industrije elek-troporcelana iz Ara ndj e lovca, Croatie iz Zagreba, Minela iz Beograda, Rade Končarja iz Zagreba, TT—TEŽ iz Za- greba, TSN iz Maribora, Cera iz Čačka, Ivana Šikiča iz Zagreba, Elek-tromontaže iz Ohrida, Elektroosijeka iz Osijeka, Elkoma iz Maribora in Energoinvesta iz Sarajeva. Poleg čisto razstavnega in seveda tudi komercialnega značaja razstave Elektro 77 so na njej potekala tudi znanstvena predavanja strokovnjakov iz dežel—razstavljalk, kar je vsekakor dajalo moskovski razstavi še posebne razsežnosti in možnosti obiskovalcem, da se seznanjajo z najnovejšimi dosežki in problemi sodobne elektrotehnike. V četrtek, 16. junija, je bil na razstavi jugoslovanski dan, ki sta se ga udeležila tudi predsednik zvezne gospodarske zbornice Ilija Vakič in naš veleposlanik v ZSSR Jože Smole. Ob tej priložnosti je bila tudi vrsta znanstvenih predavanj, med njimi sta predavala tudi dva Iskraša in sicer je ing. Jože Unk govoril o predlogu načrta dispečerskega in avtomatskega telefonskega omrežja za sovjetsko elektrogospodarstvo, medtem ko je ing. Miro Valant govoril na temo 3 12 F — E 12-kanalni visokonapetostni sistem za telefonske zveze po daljnovodih. Vsekakor je bila Elektro 77 druga tovrstna in velika demonstracija napredne svetovne elektrotehnike v Moskvi. Skupno s kongresom, na katerem so obravnavali probleme elektrotehnike na temelju zadnjih dosežkov fundametalnih in aplikativnih ved, je vsekakor sama razstava po služila kot zgled uresničevanja temeljnih smeri tehniško-znanstvenega napredka v elektrotehniški industriji različnih dežel. Elektro 77, uglašena na isto geslo kot kongres, to je na sedanjost in prihodnost elektrotehnike, je bila torej usmerjena na prikazovanje načelno popolnoma nove tehnike. Tako smo lahko na njej videli med drugim kriogeni turbogenerator, termojedrsko napravo „Tokamak“, visokoproizva-jalne avtomatizirane komplekse, močne elektropeči na plazmo in ne navsezadnje tudi Iskrino kvazikompju-tersko elektronsko avtomatsko telefonsko centralo Iskre-Metaconta 10 C, ki jo Iskra prav zdaj postavlja v Moskvi in predstavlja nedvomno trenutno zadnjo besedo znanosti in tehnike na tem področju v svetovnem merilu. Dušan Željeznov Panorama Nove Gorice. Le še dobrih sedem dni nas loči do 2. julija, do naše proslave dneva Iskre, dneva borca, ki bo tokrat, kot že veste, v Novi Gorici. V prejšnjih številkah našega glasila smo že obširno poročali o tem in onem v zvezi s proslavo, vendar ne bo odveč, da napišemo tudi danes še nekaj o pripravah, oz. o tem, kako bo na tem našem tradicionalnem srečanju. Po vaših prijavah sklepamo, da nas bo vseh skupaj preko deset tisoč. Veseli smo sprejeli to vest, saj bi vas radi sprejeli še več, vendar vemo, da ima marsikdo druge načrte, svoje opravke. N ič ne de, boste pa vi povedali vašim sodelavcem, kako ste se počutili v najmlajšem slovenskem mestu, kako bo uspela proslava. Prireditveni prostor je v samem centru Nove Gorice. Ob široki ulici, ki ji pravimo Novogoričani magistrala, je skupščina občine Nova Gorica, tik zraven nje, poslopje novogoriške podružnice Ljubljanske banke, poleg nje pa hotel Argonavti, viden že od daleč zaradi svoje nenavadne konstrukcije in rumene strehe. Zakaj vam to naštevamo? Zato, ker se za temi stavbami odpre pogled na velik zelen prostor, zasajen s topoli in bori in prav Ju bo naša proslava, prav tu se bomo srečali. Ta prostor je, že „izproban" in je že pokazal vse svoje dobre lastnosti, zato smo prepričani, da se boste v njem tudi vi dobro počutili. Samo nekaj besed o vašem prihodu v Novo Gorico, o parkiranju. Tisti, ki ste se odločili za vožnjo z vlakom, boste morali pešačiti 10 minut do prireditvenega prostora. Ostali udeleženci proslave, ki boste prišli z avtobusi, boste izstopili na samem prireditvenem prostoru, avtobusi pa bodo odpeljali na parkirišče oddaljeno le 5 do 10 minut. Parkirišča so že določena, kje so, pa boste izvedeli ob prihodu v Novo Gorico, ob izstopu iz avtobusa. Tudi za osebne avtomobile smo poskrbeli in sicer v neposredni bližini prireditvenega prostora, točneje po novogoriških ulicah. Za ta dan so nam obljubili prijazni Novogoričani, da bodo umaknili svoje jeklene konjičke in prepustili prostor vam. Se to, da ne pozabimo. Dva kilometra pred Novo Gorico, pred gostilno Št er k boste opazili veliko napisno tablo, ki bo usmerjala voznike osebnih avtomobilov desno skozi Kromberk, avtobuse pa levo skozi Rožno dolino. To smo morali urediti zaradi gneče osebnih avtomobilov, ki čakajo v Rožni dolini na meji za odhod v Italijo. Pred skupščino občine boste dobili vrečko z litrom belega ali črnega vipavskega vina, lepo skodelico za golaž, pribor in kruh. Z golažem se boste okrepčali tik ob prireditvenem prostoru, kjer bo tudi voda, da boste lahko skodelico oprali. Ob 10. uri bo uradni pričetek proslave, ki bo trajal približno eno uro, nato pa se bomo lahko zavrteli ob glasbi dveh priznanih ansamblov; lahko si boste ogledali Novo Gorico in njeno slikovito okolico, skratka, popoldanski program si bomo „določili" sami. Mnogi Iskraši še niste bili v Novi Gorici, zato smo organizatorji letošnje proslave poskrbeli, da bi iz našega mladega mesta odnesli čim lepše vtise. Po dosedanjih pripravah sodeč nam bo po vsej verjetnosti to tudi uspeb, seveda pa prepuščamo „zadnjo besedo" vam, udeležencem letošnje proslave. Veseli bomo, če nam boste povedali svoje vtise, svoja za-pažanja. Torej, čez teden dni, v soboto, 2. julija, ob 10. uri nasvidenje v Novi Gorici. Kolektiv novogoriške Iskre, prebivalci Nove Gorice in okolice vas nestrpno pričakujemo. Marko Rakušček V I Ugodni prodajni rezultati plod konjunkture in prizadevnosti (ICldVCGV ISKRA COMMERCE, TOZD DOMAČI TRG Po izredno uspešnem poslovanju v letošnjih prvih treh mesecih je temeljna organizacija Domači trg v Iskri Commerce nadvse ugodno končala tudi poslovanje v prvih petih mesecih. Nikakor pa niso zadovoljni z ostankom dohodka, ki je precej manjši kot so načrtovali. O teh uspehih in problemih smo se pogovagali s pomočnikom direktorja TOZD Domači trg Francetom Borkom. tatih pa v Domačem trgu nikakor ne morejo biti zadovoljni z ostankom dohodka ob pregledu poslovanja po (Nadaljevanje na 2. strani) Pisali smo že o uspešni realizaciji v temeljni organizaciji Domači trg. Kljub temu pa ne bo odveč, če še enkrat objavimo nekaj številk iz trimesečnega poslovanja. Od skupnega letnega plana te temeljne organizacije, ki znaša milijardo 946 milijonov dinarjev, so v prvem četrtletju realizirali 481 milijonov dinarjev, kar je 25 odstotkov letnega plana, v primerjavi z enakim obdobjem lani, pa je bila realizacija višja kar za 40 odstotkov. V okviru temeljne organizacije je v prvem četrtletju najbolje poslovala Domača nabava z 28 odstotki, trgovska mreža in servis pa sta dosegla 22 oz. 23 odstotno plansko realizacijo. Zanimiv je tudi podatek,, da je maloprodaja poslovala kar za 45 odstotkov bolje kot v enakem obdobju lani. V zvezi s tem je France Borko poudaril, da je omenjeno povečanje še toliko vzpodbudnejše, če vemo, da so ga dosegli s skoraj istim številom zaposlenih in z istimi prodajnimi zmogljivostmi. In pri vseh teh vzpodbudnih rezul- Iskra v Indiji Kot smo laltko prebrali v dnevnem časopisju, je bila pred dnevi na obisku v Indiji delegacija jugoslovanskih gospodarstvenikov. Udeležila se je enajstega zasedanja medvladnega komiteja za ekonomsko sodelovanje med Jugoslavijo in Indijo. Vodil jo je podpredsednik Zveznega izvršnega sveta Anton Vratuša, med drugimi pa je bil v njej tudi predstavnik Iskre — svetovalec v temeljni organizaciji Zunanji trg v Iskri Commerce Dojčin Jelič. Zasedanje je bil prvi stik uradnih ekonomskih strokovnjakov obeh neuvrščenih držav po vladnih spremembah v New Delhiju. Za Iskro najbolj zanimiva ugotovitev je ta. da obstaja v Indiji velik interes za razširitev sodelovanja z Jugo- ★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★★ * * * * * * * * * * * * 4 4 4 -kPROGRAM PROSLAVE DNEVA BORCA IN DNEVA ISKRE 7^ — od 8. do 10. prihod udeležencev proslave na prireditveni T* prostor — na prihodu igra godba na pihala — ob 10. uri pričetek proslave z državno himno — pozdravni nagovor predstavnika Avtoelektrike — pozdravni govor predstavnika skupščine občine Nova Go-| rica — pozdravni govor predstavnika SOZD Iskra — pozdravni govor predstavnika ZB SOZD Iskra — slavnostni govor Andreja Verbiča, predsednika Gospodarske zbornice Slovenije — podelitev nagrade in priznanj Iskre — pozdravno pismo tov. Titu — kulturni program z nastopom moškega zbora ..Srečko Kosovel" iz Ajdovščine, moškega zbora „Ciril Šilic" iz Vrt oj- )t- be, moškega zbora Elektromehanske iz Kranja 4 — zabavni program s plesom 4 — taborni ogenj 4 slavijo na področju elektronike, tako glede nakupa sodobnih sistemov in naprav, kot za razširitev kooperacijskega sodelovanja med proizvajalci elektronskih elementov, naprav in sistemov. Ob tem velja zapisati, da ima Indija dokaj razvito lastno elektronsko industrijo. Po grobih ocenah zaposluje od 70.000 do 80.000 delavcev, njen lanskoletni bruto produkt pa je znašal približno 500 milijonov dolarjev. Med pogovori, ki jih je imel Dojčin Jelič z indijskimi predstavniki so le-ti izrazili željo po tesnejšem sodelovanju z Iskro. Lahko se pohvalimo, da je Iskra v Indiji najbolj znana od vseh jugoslovanskih podjetij — po eni strani zaradi dosedanjega uspešnega sodelovanja s firmo Azian Electronics Limited iz Bombaya, po drugi pa zaradi informacij, ki jih imajo indijski predstavniki o Iskrini dejavnosti, dosežkih, itd. Vsekakor velja ta ugled še zadržati ali še bolje — okrepiti. Indija se prav zdaj pripravlja na posodobitev lastnega telekomunikacijskega omrežja. Prav v ta namen je dobila tudi posojila od mednarodne banke za obnovo in razvoj v višini 80 milijonov dolarjev. To posojilo bo porabila v prvi vrsti za modernizacijo komunikacijskih naprav, telefonskih in telegrafskih medkrajevnih central v večjih mestih ter za posodobitev lastne proizvodnje na področju telekomunikacij. V kratkem bodo razpisali tudi že licitacijo za nakup elektronskih telefonskih central. Te centrale odgovarjajo našemu tipu Metaconta 10-C. Zanimajo se za nakup desetih central različnih velikosti in namenov v vred- (Nadaljevanje na 3. strani) ZK IN PREOSNOVA IZOBRAŽEVANJA Naloge komunistov Zveza komunistov Slovenije bo tudi v prihodnje dajala reformnim procesom v vzgoji in izobraževanju kar največji poudarek, tako v svoji idejnopolitični kot konkretni akcijski usmeritvi. V ospredju angažiranosti vseh komunistov v združenem delu bodo vsebinske spremembe programov vzgojnoizobraževalne dejavnosti, poglabljanje samoupravnih odnosov v njej ter napori za tesnejšo povezanost izobraževalne dejavnosti v enoten sistem združenega dela. Za uresničitev teh reformnih nalog je potrebno stalno idejno, organizacijsko ter kadrovsko krepiti osnovne organizacije zveze komunistov v temeljnih organizacijah združenega dela v vzgoji in izobraževanju ter v gospodarstvu ter drugih družbenih dejavnostih. V okoljih, kjer še ni osnovnih organizacij zveze komunistov naj začnejo z idejnopohtičnim delom za spreminjanje odnosov ter preseganje obstoječega stanja. V vrstah zveze komunistov je nujno potrebno tudi povečati število delavcev s področja vzgoje in izobraževanja ter dijakov in študentov pedagoških šol. Organizacijsko, kadrovsko in idejnopolitično pa je treba utrditi tudi osnovne organizacije zveze komunistov v prosvetno-pedagoški službi ter v strokovnih organizacijah. Da bi tudi v samoupravnih interesnih skupnostih uspešno vplivali na odnose v vzgoji in izobraževanju, se morajo komunisti v njih organizirati v aktive ter preko njih zagotoviti stalno idejnopolitično akcijo in redno spremljanje odnosov in uveljavljanje funkcij samoupravnih interesnih skupnosti. Kot oblika delovanja zveze komunistov se morajo tudi bolj kot doslej uveljaviti aktivi prosvetnih delavcev v občinah ter postati mesto usklajevanja staUšč in enotnega pristopa k vsem pomembnejšim vprašanjem s področja vzgoje in izobraževanja. Komunisti v vzgoji in izobraževanju morajo povečati svojo odgovornost za uspešno delovanje in krepitev ostalih družbenopolitičnih organizacij v lastnem okolju, še posebej zveze socialistične mladine, ki mora oblikovati idejnopolitično napredno usmerjene in družbeno angažirane učence in študente. Stalno preverjanje rezultatov reforme šolstva mora postati delovna metoda komunistov v združenem delu, ki bo zagotavljala kontinuitete uresničevanja interesov delavskega razreda na področju vzgoje in izobraževanja ter nadaljnjo idejnopolitično aktivnost ter krepitev' vloge zveze komunistov. Uresničitev teh sklepov terja postopno prehajanje iz sedanjega sistema v novi sistem, narekuje pa tudi hitrejše uvajanje posameznih novih prvin tega sistema in opuščanje starih povsod in takoj, kjer so za to že ustrezni pogoji. Na podlagi teh sklepov in stališč morajo komunisti v temeljnih organizacijah združenega dela in drugih organizacijah združenega dela ter v samoupravnih interesnih skupnostih, v strokovnih organizacijah in upravnih organih, v gospodarski zbornici ter v komisiji izvršnega sveta skupščine SR Slovenije za reformo vzgoje in izobraževanja nadaljevati s pričetim delom, s pripravo učnih programov ter ostalih pogojev in hitreje uresničevati kongresne zasnove reforme vzgoje in izobraževanja. Do naslednjih kongresov je treba izdelati kadrovsko-izobraževalne načrte, čimbolj uveljaviti osnove za nove družbenoekonomske odnose na podlagi zakona o združenem delu, oblikovati nove izobraževalne programe ter izdelati sistem usmerjanja dijakov in študentov v študij na osnovi predhodne prakse ter družbenih kadrovskih potreb ter v razne oblike permanentnega izobraževanja delavcev v združenem delu. Komunisti v republiških, za vzgojo in izobraževanje pristojnih organih, skupaj z ostalimi odgovornimi dejavniki za vzgojo in izobraževanje kadrov so dolžni na osnovi teh sklepov in stališč dopolniti in zaokrožiti te usmeritve v notranje vsklajen ter dovolj konkretno razčlenjen celovit sistem usmerjenega izobraževanja v SR Sloveniji, sposoben, da se bo kot celota in v posameznih svojih delih prilagajal potrebam in zahtevam družbenega razvoja. Organizacije zveze komunistov Slovenije naj o teh sklepih zastavijo široko razpravo ter se ustvarjalno vključuje v nadaljnje spreminjanje vsebine in odnosov na področju vzgoje in izobraževanja. n - Ugodni prodajni rezultati plod konjunkture in prizadevnosti delavcev (Nadaljevanje s 1. strani) prvih treh mesecih. Ostalo jim je le 241 milijonov dinarjev, kar je samo 14 odstotkov od vsote, ki so jo načrtovali za letos. In kje so vzroki? Nikakor ne v materialnih stroških, niti v osebnih dohodkih, niti v pogodbenih in zakonskih obveznostih, pač pa je glavni vzrok v plačani realizaciji ali bolje rečeno v neplačani realizaciji, so pa seveda še drugi problemi, med nje pa naj uvrstimo predvsem problem plačevanja znotraj Iskre. Naš sogovornik je glede ostanka dohodka poudaril, da bo le-ta v polletnem obračunu gotovo uspešnejši, če bo delavcem te temeljne organizacije v Iskri Commerce uspelo urediti pota plačevanja med kupci in Iskro Commerce, kot tudi med Iskrinimi proizvodnimi delovnimi organizacijami in Iskro Commerce. Seveda bi lahko še naštevali mnoge številke iz poslovanja Domačega trga v prvem četrtletju, vsekakor pa je bil osnovni namen našega obiska pri tovarišu Borku ta, da nam postreže že s poslovnimi podatki za obdobje januar—maj. Realizacija celotne temeljne organizacije je znašala v petih mesecih 830 milijonov dinarjev, kar je za približno 16 odstotkov več, kot so ISKRA Štev. 27 - 25. junij 1977 predvidevali v načrtu (722 milijonov). Od tega so dosegli največje povečanje v maloprodaji —.20 odstotkov, v domači nabavi 14 odstotkov in veleprodajnih skladiščih 10 odstotkov. Maloprodaja je dosegla 40 odstotkov letnega plana, veleprodajna skladišča 37 odstotkov, domača nabava 48 odstotkov, temeljna organizacija pa skupno 38 odstotkov letnega plana. Na uspešnost poslovanja v prvih petih mesecih še bolj opozorijo primerjalni podatki z enakim obdobjem lani. V maloprodaji so poslovali za 68 odstotkov bolje, v veleprodajnih skladiščih za 70 odstotkov, v domači nabavi za 60 odstotkov, temeljna organizacija kot takšna pa je poslovala za 69 odstotkov bolje, kot v lanskih prvih petih mesecih. „Če pa pogledamo, pod kakšnimi pogoji smo dosegli to realizacijo," je v komentarju o poslovnih uspehih dejal pomočnik direktorja France Borko, „moramo ugotoviti, da smo izkoristili konjunkturo, ki se je pojavila na tržišču. Primerjalni rezultati z enakim obdobjem lani, po hudih prodajnih težavah, ki smo jih imeli v lanskem aprilu in maju, so razumljivi, prav zato pa ne smemo biti z njimi 'preveč zadovoljni. Prepričan sem, da bi lahko dosegli še mnogo več in nas zato te visoke številke nikakor ne smejo uspavati." Lado Drobež I Pomembni srečanji znanstvenikov Strokovni prispevki Iskrašev na ETAN in V. jugoslovanskem posvetovanju o mikroelektroniki v Banja Luki V začetku junija je potekala v Banja Luki že 21. jugoslovanska konferenca ETAN - Jugoslovanskega komiteja za elektroniko, telekomunikacije, avtomatizacijo in nuklearno tehniko. Na omenjeni konferenci je s svojimi znanstvenimi prispevki sodelovala tudi vrsta uglednih strokovnjakov z omenjenih področij iz SR Slovenije. Tako so se panelne diskusije udeležili tudi naslednji Iskraši: Dj. Zrilič, T. Pestotnik, M. Jagodič iz Inštituta za prenosno tehniko z referatom „Časovno multipleksiranje govornih kanalov v sistemih prenosa 2,048 Mbit/s, ki bazirajo na uporabi individualnih kodeksov", S. Ribarič in L. Kos iz TOZD PCT, Inudstrija za avtomatiko, z referatom „TI-30“ novi teleinformacijski sistem", B. Štimec, M. Matošič, D. Jagodič, iz TOZD IPT s prispevkom „Nekateri načini realizacije digitalnega komunikacijskega sistema s posebnim poudarkom na uporabi mikroprocesorja", L Klemenčič iz TOZD Elektrooptika, Elek-tromehanika z referatom ,.Tehnologija izdelave steklene nizi za optični telekomunikacijski sistem", J. Lindav, A. Švajger iz iste TOZD s prispevkom London je prav gotovo prava poslastica za vsakogar, ki rad spoznava tuje dežele in velemesta, toda, če prideš v to skoraj desetmilijonsko mravljišče le na kratek službeni skok, boš od premnogih londonskih zanimivosti odnesel malo, še posebej, če prideš tako, kot se je zgodilo meni, zaradi megle, z zamudo, ko ti že pri odhodu z letališča založijo kovček in če te v sami prestolnici ob Temzi začne boleti že prej oboleli zob tako močno, da si ga moraš dati celo izdreti. Naj bo že tako ali drugače, a pri vsej visoki razviti britanski medicini mi je bil značilen odgovor angleškega zobozdravnika, češ da osmice ne zdravijo, ker je to zaradi korenin preveč zapleteno, medtem ko sem v Ljubljani dobila zagotovilo, češ: to pri nas ni vprašanje, seveda pa se je treba malo bolj potruditi. Iz tega sem upravičeno sklepala tudi to, o čemer so me sicer poučile ugotovitve naših strokovnjakov s področja elektronike in telekomunikacij, da smo namreč v tehnično finančni kooperaciji Iskre z angleškimi partnerji nujno enakopravni. Toda naj to prepustim merodajnim, sama se pa kljub vsemu vsaj omejeno in delno vsaj v domišljiji in po prejšnjih spominih podam po vrvečem Londonu, za katerega nekateri pravijo, da je najbolj mešano, svetovljansko središče, drugi pa, da je v njem nič koliko pravcatih vasi, podeželskih četrti, kjer se še vedno da živeti kot v provinci. Bežen sprehod po Kensingtonu me je o tem prepričal. Vsakovrstni umetniki, zlasti pisatelji, mnogi brezposelni izgubljenci, postopači vseh barv kože, predvsem mnogi iz dežel britanskega imperija, polnijo uličice in tesne lokale, pričakujoč vendar le nekaj. Kdor namreč v to velemesto pride, nekaj pričakuje: vsaj najbolj skromnega zaslužka za preživljanje, blesteče slave, še bolj vabljivih naložb kapitala, vsaj navidezne demokracije, zabave, zgodovinskih odkritij .. . Sicer pa se je res v Londonu nagnetlo toliko ljudi, da postaja življenje, vsaj v konicah prometa, v njem skoraj neznosno. Po drugi strani pa se večina teh v Londonu zaposlenih ljudi popoldan oziroma zvečer vrača domov v predmestje in sosednja satelitska mesta, tako da London živi v protislovju: hkrati je preobljude.n in hkrati odmira. Mimogrede sem slišala nekaj pojasnil v zvezi s tem problemom, ki je nedavno privedel celo do demonstracij. Strokovno se z vprašanjem ukvarja posebna skupina v Britanskem kraljevskem inštitutu, ki šteje 20.000 arhitektov in ki naj bi izdelala dokončne načrte za rešitev Londona do leta 1981. Med drugim predlagajo, da bi v večini dosedanjih poslovnih stavb v središču mesta dogradili še stanovanja, da bi povsem prepovedali krajevni promet v centru in da bi uredili nova stanovanjska naselja pod zemljo, oziroma točno pod avtomobilskimi cestami. Zelo me je mikalo, da bi šla pogledat kako predstavo v osrednji britanski Operi, gledališču Covent ,,Laserska zrcala", J. Petkovšek iz iste TOZD je prispeval referat z naslovom ,.Lastnosti hologramov v LiNb03, S. Trošt, (ravno tako Elektrooptika) s prispevkom ,.Laserska Dopplerjeva anemometrija", M. Kosec iz Inštituta Jožefa Stefana v Ljubljani, M. Dvor-šek iz DO IEZE ter D. Kolar s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani pa ..Odpornost keramičnih substratov na termične šoke". Zanimiv je bil tudi prispevek sodelavcev M. Hrovata z Inštituta Jožefa Stefana, Z. Stadlerja iz DO IEZE ter D. Kolarja Sodobna inustrijska podjetja, bodisi z obsežno proizvodnjo, bodisi z zelo razvejano dejavnostjo — ali oboje hkrati, si danes že ne moremo več zamisliti brez računalniške obdelave podatkov. Računalnik je tod že imperativ sodobnega in urejenega poslovanja. In vedno večje organizacij, ki opuščajo klasičen sistem obdelave podatkov za pisalnimi mizami. Vendar prehod na \računalniško obdelavo podatkov pri vseh delovnih Garden, pa so bile žal za oni dan, ko sem bila tam, vstopnice že davno poprej razprodane. Sem bila pa zato priča drugemu, manj gledališkemu dogajanju v tej četrti: dosedanji osrednji londonski živilski, zlasti zelenjavni trg, so že skoraj povsem preselili drugam, bolj izven mesta. Stara trdnjava Tower s čokatim obzidjem, starinskimi topovi in slikovito uniformirano gardo se seveda ne namerava preseliti nikamor, saj je ne samo zgodovinski spomenik, ampak tudi med za turiste. Ker smo tam blizu stanovali, sem imela priložnost pobliže spoznati to trdnjavo, ki jo je kot steber svoje oblasti postavil že v 11. stoletju Viljem Osvajalec. Visoki dvonadstropni avtobusi so komaj še tekmovali s podzemeljsko železnico, ki je hitro razvažala reko ljudi. Je pa londonska podzemeljska železnica kljub učinkovitosti manj prijazna, kot, recimo, pariški Metro. V londonskem železniškem podzemlju je vse bolj stisnjeno, sami vagoni so nekam cevasto vzbočeni, postaje in orientacije so nekam hladne in tuje. Toda ni bil to edini vtis o nekakšnem hladu, ki sem ga čutila v Londonu. Res je mogočna, arhitekturno razgibana, stolpičasta palača Parlamenta. Dostojanstvena je West-minsterska opatija z grobnicami kraljev in velikih mož^ Na Trafalgar-skem trgu so se pod Nelsonovim stebrom z levi v podnožju zbirali s trobljami zborovalci k mitingu. V dvoranah nacionalne galerije in galerije Tate so kljub samoti mikali gosposki portreti mojstra Gainsbo-rougha, pa Turnerjeve romantične krajine z ladjami in Moorove poenostavljene sodobne plastike. Pravcati semenj, zlasti v trgovinah pred novoletnimi prazniki, je potekal vzdolž Regent Streeta vse tja do res nekaj cirkuško zaokroženega in reklamno razstavljenega Piccadillyja. Angleži ti včasih zapustijo vtis, da so urejeni, organizirani, strpni, skromni; včasih se ti pa zazdijo tudi povsem drugačni, skoraj nekam pokrneli, pritlikavi. Swift ni brez razloga nekoč svojega Gulliverja poslal na potovanje med pedenjčke in velikane. Po Londonu danes tudi pogosto naletiš na besede, ki dajo slutiti, da se bojijo kake nove irske bombe. Toda spet je res, da je celo znameniti irski pisatelj James Jojce priznal, da so pri vseh kritičnih pripombah glede zati-ralstva — Angleži vendar veliki, medtem ko so domači Irci včasih neznosni. A nisem mislila na obračunavanje med Angleži in Irci ona dva dni v Londonu. Kljub mnogim sivinam je bilo marsikaj zanimivega in bleščečega; mogočni in raznoliki so bili mostovi na Temzi, toda misli in želje so vendarle uhajale drugam. So kraji in mostovi, ki si jih zidamo sami. s Fakultete za naravoslovje in tehnologijo z naslovom ,,Dielektriki za debeloplastne kondenzatorje na osnovi kristaliziranih stekel". Hkrati je v Banji Luki potekalo V. jugoslovansko posvetovanje o mikroelektroniki. Tudi tega so se udeležili Iskrini strokovnjaki. Prispevah so nekatera pomembna dela. Obe posvetovanji sta dali lep pregled dosežkov jugoslovanske znanosti na omenjenih področjih. organizacijah ni preprost in brez težav. Pri tem niso mišljeni vehki stroški za nakup elektronskega računalnika in ustrezna preučitev potrebnih kadrov. Če je dejavnost delovne organi- i zacije osredotočena na enem mestu dodatnih problemov skoraj ni. Povsem i drugače pa je, če zajema dejavnost i ] številne dislocirane obrate, tozde in druge pomembne vire informacij 1 potrebnih za obdelavo' podatkov, ] potem je pravzaprav poglaviten problem učinkovita povezava med raču- t nalnikom in terminaH. Ta pa zahteva urejene in stalne zveze, ki se jih ne da preložiti na javne komutacijske povezave, kot je telefonsko omrežje. V tem primeru je treba zgraditi celotno lastno telekomunikacijsko povezavo z visokofrekvenčnimi kabelskimi ali radio-relejskimi napravami, ki so porok za nemoteno, kakovostno in trajno povezavo. „Elektrosrbija“ iz Kraljeva je takšno dislocirano podjetje. Ukvarja se s proizvodnjo in distribucijo električne energije, zraven tega pa še projektira in izdeluje nekatere naprave jakega in šibkega toka. Sestavlja jo 20 TOZD, ki so raztreseni na področju skoraj tako velikem kot je Slovenija. Podjetje oskrbuje z električnim to- s kom približno 600 tisoč porabnikov, ? ki porabijo letno 2.300 milijonov kilovatnih ur. „Elektrosrbija je napeljala^ 33 tisoč km električnega omrežja, v katerem je 3 tisoč transformatorskih postaj. Zaposluje 2 tisoč delavcev, ki so npr. lani ustvarili 1,3 milijarde dinarjev dohodka. \ Podjetje vsako leto vloži približno pol milijarde investicij. Letos se je odločilo za nakup elektronskega računalnika. Z njim nameravajo mnogo prihraniti in predvsem doseči opti- 1 mizacijo proizvodnje in distribucije električne energije. Elektronski računalnik bo zbiral podatke od terminalov npr. kakšna je obremenitev na posameznih odsekih električnega omrežja, morebitne izpade električne energije itd. Vse podatke bo računalnik posredoval v dispečerski center, kjer bodo sproti usklajevali celoten sistem mreže prek daljinskega krmiljenja. Mimo tega bo računalnik obdeloval stroške, prodajo, skladiščenje itd. „Elektrodistribucija“ se je zato obrnila na „Iskro“, ki ima že izkušnje s projektiranjem, izdelavo, montažo in servisnim vzdrževanjem naprav oz. kabelskih ali radio- relejnih poti. „Iskra“ je sprejela obveznost, da bo v naslednjih 17 mesecih izdelala in montirala celoten sistem zvez, ki bo povezoval terminalne postaje Valjevo, Vrnjačko Banjo, Kruševac, Raško, Svetozarevo, Topolo, Trstenik, Čačak in Smederevsko Palanko s Kraljevem. Mimo tega bo postavila tudi vmesne repetitorje na Goču, Rudniku, črnem vrhu in Kopaoniku. Pogodba, ki so jo podpisali minuli teden, zajema investicije v skupni vrednosti 13 milijonov dinarjev. Gre za aparature brezžičnih zvez : 120 kanalne sisteme na področju 7 megaherzov in 60/24 kanalne sisteme na področju 400 megaherzov. To pa je le prva stopnja razvoja, v drugi stopnji bo „Iskra vključila v mrežo tudi celotne mrežno regulacijske naprave. . Za področje Srbije, Vojvodine m Kosova pripravlja „Iskra“ investicijski elaborat za celotno opremljenost centrov. Okvirna vrednost projekta niha med 600 in 1000 milijoni dinarjev, od česar bo zajel sistem zvez 200 milijonov dinarjev. Marjan Kralj Dan, dva v Londonu VBR Elektrodistribucija uvaja računalniško obdelavo podatkov Dohodkovni odnosi so življenjska nujnost ISKRA v Indiji Člani jugoslovanske delegacije v pogovoru s predstavnikom indijskega elektro-gospodarstva. Prvi z leve je Dojčin Jelič; ocenil prizadevanja jugoslovanskih organizacij elektrokovinske industrije za prodor na indijsko tržišče, po drugi strani pa je predstavnikoma te gospodarske veje iz Iskre in Elektronske industrije omogočil tudi številna srečanja z indijskimi funkcionarji, kot na primer tudi z indijskim ministrom za komunikacije Georgčsom Fernande-zom. (Nadaljevanje s 1. strani) nosti od 35 do 40 milijonov dolarjev. Iskra se bo licitacije skoraj gotovo udeležila in če bo dobila ta velik Posel, bo to eno izmed številnih priznanj naše uspešnosti na področju telekomunikacij. Poleg tega pa imamo Precejšnje možnosti tudi za sodelo-vanje z dvema največjima indijskima tovarnama telekomunikacij. Z njima ni lahko dosegli dolgoročnejše sodelovanje, zlasti v skupnem razvoju, deljivi proizvodnih programov, v specializaciji, skupnem nastopu na tretjih tržiščih in podobno. Vodja jugoslovanske delegacije Anton Vratuša je izredno ugodno V zvezi z obiskom v New Deliriju je Dojčin Jelič poudaril, da Iskra ne sme niti podcenjevati oziroma zanemarjati ' niti precenjevati indijskega tržišča, saj je Indija država, ki se izredno hitro razvija. Če želimo prodreti na to tržišče, se moramo dobro organizirati. Eden od pogojev za tak prodor pa je tudi naša stalna prisotnost v tej deželi. Lado Drobež sne tek iz končne montaže kontaktorja KO v TOZD Stikala, katerih so pred dnevi izdelali že milijon. O tem debvnem uspehu smo pisali v prejšnji številki, s‘ike pa žal zaradi pomanjkanja prostora nismo mogli objaviti V TOZD Radijski Sprejemniki Sežana smo se pogovarjali s predsednikom delavskega sveta tov. Mo žeto m, sekretarko ZK Marjeto Lango in podpredsednikom konference sindikata Andrejem Fiškijem o prilagajanju TOZD Zakonu o združenem delu in o njihovem mnenju ob tezah za novi način združevanja v Iskro. Marjan Može pravi, da imajo za prilagajanje Zakona o združenem delu vse pogoje in že teče široka akcija, da bi zakon tudi uspešno zaživel. Posebna komisija je sprejela „paket ukrepov" za uresničevanje zakona in notranjo stabilizacijo. Tako so sprejeli sklep, naj bi vsi zaposleni prejemali OD v sorazmeiju\ doseženimi uspehi v poslovanju in realizacije programa. Priporočili so obenem, naj bi tak način nagrajevanja prešla vsg branža IŠP, ker bi se tako uveljavilo načelo nagrajevanja po delu tudi za režijske delavce. Za vsako ceno bodo skušali tudi znižati boleznine. Tudi na drugih področjih so že pristopili h konkretnim ukrepom za znižanje stroškov. Veliko težavo pa imajo s stroški ZP in DO. Celotna Iskra je planirane stroške, predvidene v srednjeročnem planu, prekoračila zelo visoko in bi letos morali v radijskih sprejemnikih' prispevati 170 milijonov starih dinarjev več, kakor je bilo predvideno. Tovarišica Langova pa je ob tem menila, da se stroški včasih tudi nepredvklo-ma povečajo, vendar naj bi forumi, ki pošiljajo račune počakali na predhodno odobritev TOZD, kar bi se skladalo s samoupravnimi pravicami in omogočalo realno planiranje. Andrej Foški pa je omenil, da tako postavljanje pred tako dejstvo nikakor ni v skladu s pametnim poslovanjem. To zelo diši po „budžetskem“ načinu gospodarjenja, ko si lahko uprava zaračuna svoje stroške, brez obzira na njen efekt. V nadaljnjem pogovoru so se sogovorniki strinjali z nujnostjo dohodkovnih odnosov, saj je nevzdržno dejstvo, da eden mnogo seje, drugi pa obilno žanje. Dohodkovni odnos naj bi urejal dohodek po vloženem delu tudi za organizacije združenega dela in to za proizvajalce v Široki potrošnji, Iskri in izven nje. Tako naj bi bili vključeni v delež dohodka po vloženem delu vsi od proizvajalca elementov do trgovca in servisa. Predsednik delavskega sveta meni tudi, naj bi bil OD v strokovnih službah v mejah rasti osebnih dohodkov po TOZD, kar bi zagotovilo življenjsko vezanost vseh zaposlenih na poslovni uspeh. Ob vprašanju, kako v celoti porabiti usluge služb delovne organizacije je sekretarka ZK menila, da bi skupne službe morale dati predvsem poudarek ažurni izpeljavi, da bi tako TOZD skladno z Zakonom o zavarovanju plačil ostaU pozitivni in ne bi tako pri-liajalo zgolj zaradi prepoznih nakazil do negativne bilance. Langova je tudi pohvalila delo Področja za kakovost, ker zlasti novi direktor Hafner večino stvari rešuje osebno po tovarnah in tako zares nudi strokovno pomoč pri operativnih nalogah v proizvodnji. Andrej Foški pa je poudaril, da bi se morala služba za raziskavo trga mnogo bolj angažirati, da ne bi v proizvodnji vladala „situacijska morala" . Tako pa se dogaja, da TOZD večkrat niti za dva meseca ne vedo kaj bo na tržišču moč spraviti v denar in kaj ne. Trgovina pa naj bi prevzela tudi del rizika. da ne bi le-ta v celoti ležal na ramenih proizvajalca. Tako se ne bi dogajalo, da prodaja in trgovci „pokasirajo“ svoj dogovorjeni procent, tveganje in slučajni neuspeh pa ostaja tovarnam. Tudi tu naj bi vladal dohodkovni odnos, prodajalci naj bi dobili nagrado sorazmerno z vloženim trudom in komercialnim uspehom. Seveda pa bodo ob uvajanju takih odnosov še vedno vladale težave, saj uzakonjamo stanje, ki šele prihaja. Ob pogovoru se je pokazalo, da družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in samoupravljalci resno sodelujejo in razmišljajo ob tezah za novi Samoupravni sporazum o združevanju. In prav je tako, več glav več ve in šele mnenje vseh — vsklajeno in skristalizirano bo rodilo združitev po željah nas vseh. KF Nedavno je tri dni kuhar Gabrijel Vižin iz podjetja Nama prikazoval v pritličju te ljubljanske veleblagovnice uporabnost Iskrinih malih gospodinjskih aparatov. Gledalci so pozorno sledili nazornemu prikazovanju uporabnosti in funkcionalnosti gospodinjskih strojčkov, saj je kuhar dal okoli stoječim tudi pokušati svoje izdelke. Demonstracijo je organizirala Iskra. Poslušal sem razgovor gledalcev in ti so toplo pozdravili to Iskrino pobudo. Gotovo tak prikaz pove daleč več, kot suhoparno navodilo v prospektu Kuharja Gabrijela sem povprašal, kaj osebno meni o porabnosti Iskrinih gospodinjskih aparatov. Zlasti mi je pohvalil najnovejša izdelka — mesoreznico Z 051 in lepo oblikovana ter zelo uporabna mešalnik — sokovnik V 6 in sokovnik CE 11. Pravi, da sta v svojem razredu najuporabnejša artikla na tem področju pri nas J Željeznov: (3) Tako je torej o tem pomembnem dogodku zapisal kronist -Glasa Gorenjske". Zavoljo dokumentarnosti in celovitosti tega ^pgodka moramo navesti še pisanje „Ljubljanskega dnevnika", je Titovemu obisku v Iskri posvetil tudi precejšen poudarek 'n odlično mesto na prvi strani. Tako je ,,Ljubljanski dnevnik" Mnesel v torek, 12. aprila 1955 na prvi strani daljši članek, Stisnjen v kurzivi s trikolonskim naslovom ,,Obisk predsednika rePublike v Iskri". Pri tem je objavil kar tri fotografije, vse na prvi strani, in sicer kot glavno fotOvest kako se predsednik Tito Odpisuje v spominsko knjigo Iskre ter dva posnetka, prvega z °biska v tovarni, drugega pa množico Iskrašev, ko so pospemili Predsednika ob odhodku. Kolega iz Ljubljanskega dnevnika pa 16 tokole videl in zabeležil Titov obisk v kranjski Iskri: -Kranj, 11. apr. — Že zarana je vladala danes v kolektivu vsej Paši javnosti znane tovarne precizme mehanike Iskra v Kranju Ppkajšnja nervoza. Vodstvo tovarne se je zbralo v direktorjevi Pisarni. Telefoni so brneli, bi lahko dejali. Toda v pisarni direk-?0ria Hrasta je pravzaprav majhna centralica in telefoni ne brni-to’ kajti docela umirjeni glasovi ter zvočni signali ne povzročajo Pačečih glasov, ki smo jih običajno vajeni. Tudi v ostalih topniških prostorih in delavnicah so se sem ter tja prikazovale Pr' oknih radovedne glavice delavcev in delavk. Ko so sporočili v direktorjevo pisarno, da se je predsednik r'to odpeljal z Brda na obisk v njihovo tovarno, se je pisarna v trenutku izpraznila. Direktor in ostali so hiteli s tretjega nad-stropja upravne zgradbe proti vhodu tovarne. Toda delavci so ^tali na delovnih mestih za svojimi stroji in pričakovali viso-kaga gosta, ki si je na njihovo željo zdaj prvič ogledal tovarno. Znano je, da je tovarna Iskra ena najpomembnejših in naj-0ljših tovarn v naši državi po svoji notranji organiziranosti. Vse .0 skupaj s pridobljenimi strojnega parka kot tudi po strokovni Posebnosti. Vse to skupaj s pridobljenimi tradicijami postavlja Qvarno Iskra med najuspešnejše tovrstne tovarne in ji prinaša Padi njenih kvalitetnih artiklov sloves ne samo v naši ožji do-°vini in celotni Jugoslaviji, temveč tudi v inozemstvu, kjer si toni izdelki, posebno še priznani kinoprojektorji, dobro utirajo ■ * na tržiščih in so ne samo v zaostalejših, temveč tudi v nctostrijsko naprednih državah skoro vseh kontinentov sveta. ■ Zato delovni kolektiv ni bil v zadregi, ko je pričakoval najviš-ze9a predstavnika našega ljudstva in naših narodov, saj se ponaša Vrsto odličnih proizvodov, ki so, čeprav komplicirani in zahte-1° precizno izdelavo, dosegli zavidljivo kvaliteto. Q, Ko si je predsednik republike ogledal vse glavne industrijske rate ter se v skoro enournem obhodu zadržal v dvoranici, kjer preizkušajo kinoprojektorje, je dejal, misleč pri tem na uspehe, ki jih je Iskra dosegla tudi v inozemstvu: ,,Dobro ste se afirmirali!" Te besede so bile največje priznanje celotnemu delovnemu kolektivu, ki ima res vzorno urejen proizvodni proces in tudi moderne stroje. Vendar je direktor tovarne Silvo Hrast omenil maršalu, da stroji, o katerih na splošno menijo, da so najmodernejši, počasi zastarevajo. Predsednik republike je potrdil te besede, obračajoč se k predsedniku Ljudske skupščine Slovenije Mihi Marinku: „Dosti jim še manjka!" Seveda so to morda manjše podrobnosti z obiska predsednika republike v kranjski tovarni, toda ti detajli kažejo, kako je tovariš Tito v zelo kratkem času ocenil, čeprav za naše razmere moderno tovarno in z mislijo v prihodnost opazil njene pomanjkljivosti. Slednič to dokazuje, da čas v eri vsestranske mehanizacije in tehničnega napredka izredno hitro beži in zahteva vsak dan večjo in boljšo opremo tovarne. Predsednik republike se je skupaj s predsednikom republiške ljudske skupščine Mihom Marinkom ogledal skoro vse glavne obrate. Vodstvo tovarne ga je na koncu, kot je že omenjeno, v oddelku za kinomontažo prijetno presenetilo: poklonilo mu je mali kinoprojektor, za kar se je predsednik republike naj lepše zahvalil. Kolektiv tovarne se mu je na ta način zahvalil za njegovo neumorno delo, njegovo skrb, ki jo posveča vsemu našemu delovnemu ljudstvu in še posebej delavskemu razredu, iz katerega je tudi sam izšel. Ob koncu obiska so se delavci kot čebele vsuli iz svojih obratov ter se poslovili od dragega predsednika, proseč ga, naj jim ob slovesu kaj pove. Predsednik republike ni pomišljal in je Tovariš Tito med ogledom Iskre L 1955 ... 7Š' rfi fr’ ***• 44/ jB? f 3/C - V? % _ vi-lsfl. List iz knjige spominov s podpisom tov. Tita. naslovil na delavce in delavke, ki so se strnili ob njem kot širok, trden venec, vzpodbudne besede, v katerih je izrazil marljivemu delovnemu kolektivu priznanje in pohvalo za njegovo delo. Ir" Takšna je torej časnikarska dokumentacija izpred dvaindvajsetih let, ko je predsednik Tito prvič prišel med delavce Iskre. In zdaj, po dvaindvajsetih letih smo ponovno obiskali nekatere udeležence tega slavja in za Iskro pomembnega dogodka. In priznati moram, da so se radevolje odzvali naši prošnji in obudili spomine na tisti 11. april 1955. leta, ki je postal v nekem smislu skoraj zgodovinski datum za Iskro. Miha Marinko, v tistem času predsednik ljudske skupščine LR Slovenije in prvi Titov spremljevalec ob njegovem obisku v Iskri, me je brez nadaljnjega sprejel. (Nadaljevanje prihodnjič) dn (j 1° F J &TV) ^o-***. i' ut " — . TOZD KERAMIČNI KONDENZATORJI, ŽUŽEMBERK Naloge izpolnjujejo resno V TOZD KEKO uresničujejo sana-cijski program — Pri razvojnih nalogah upoštevana usmeritev v svetu Ko je v poslovanju TOZD Keramični kondenzatorji (KEKO) v Žužemberku v 1. 1976 pošteno zaškripalo, je bilo storjeno vse, da bi bili ugotovljeni in odpravljeni vzroki takšnega stanja. Strokovna komisija, imenovana od generalnega direktorja ZP Iskra, je ugotovila tudi zmotno prepričanje v TOZD KEKO,da nimajo niti perspektivnega proizvodnega programa niti razvojnih pogojev ter nalog zanj. Iz spiska sanacijskih ukrepov, predvidenih s strani omenjene komisije, pa je razvidno, da je bodočnost keramičnega kondenzatorja daljša od nekaterih drugih klasičnih komponent. Integrirane tehnologije (tako debeloslojne kot tankoslojne) namreč niso v celoti nadomestile kondenzatorjev, pač pa v večji meri upravne in klasične polvodniške komponente. Nadalje analiza trga nakazuje, da ima starejša kolutasta izvedba keramičnih kondenzatorjev vsaj še 10 let nezmanjšano življenjsko dobo. Čeprav se proizvodni program v prihodnjih letih bistveno ne bo menjal, zahteva svetovni razvoj prilagajanje klasičnega kondenzatorja, njegovo miniaturizacijo — kar pomeni hkrati manjšo porabo materiala, boljšo zanesljivost, večjo kakovost ter druge lastnosti. Sanacijski program predvideva tudi uvedbo večslojnega keramičnega kondenzatorja ter temeljite spremembe v tehnološkem procesu. V TOZD so namreč raznovrstne keramične kondenzatorje iz svojega programa še do nedavna izdelovali z bistveno manjšimi učinki kot jih drugod po svetu. Kaj je bilo temu vzrok, zasledimo v tem in pa v programu ukrepov za zagotovitev uspešnega poslovanja v TOZD. Slednjega so sprejeli delavski svet, DPO, poslovodni organi ter samoupravljala v TOZD. Tehnična produktivnost je bila prenizka in izmet previsok, V TOZD so bili premalo usmerjeni v sodobne razvojne, proizvodne, tehnološke in organizacijske rešitve, nujne za nemoteno poslovanje in napredek tovrstne prozvodnje. In še : neurejena dokumentacijska organizacija in nedisciplina izvajanja. Logična posledica vsega tega pa so bili slabi poslovni dosežki in nizki osebni dohodki zaposlenih. Tako je kot eden prvih ukrepov za izboljšanje stanja sledil bistven dvig produktivnosti pri upoštevanju obstoječih strojnih, prostorskih in fizičnih zmogljivosti. Preverjeni in v določeni meri so popravljeni tehnološki postopki, iz tehnoloških podatkov so ugotovljene zmogljivosti proizvodnje za posamezne skupine kondenzatorjev, glede na to so primerno organizirane proizvodne linije in notranji transport. Izmet se zmanjšuje na meje, določene za posamezne tehnološke postopke, pretočni časi morajo biti skrajšani vsaj za 30 %. Vsak preddelavec in mojster je odgovoren za uresničitev delovnega naloga od sprejetja do oddaje v skladišče. V celotni dejavnosti TOZD se stroški bistveno znižujejo, ukinjene so nadure za vse vodilne in režijske delavce. Pri tem morajo biti naloge v celoti izvršene. Osebni dohodki se obračunavajo po opravljenem delu. Sestanki samoupravnih organov in DPO so izven delovnega časa. Organiziranih je 5 zaključnih proizvodnih enot: VF keramika v Ljubljani, v Žužemberku pa montaža ploščatih in cevastih kondenzatorjev, maloserijska proizvodnja ter montaža EMI (elektromehanskih izdelkov). Seveda je za tak obsežen program ukrepov (navedli smo le najbolj bistvene) potrebna podpora vsega kolektiva TOZD. Da bi bilo to uresničljivo, pa je potrebna visoka stopnja razumevanja — tako strokovnega kot medsebojno človeškega. AVTOMATIZACIJA, POVEČANJE, NOVI IZDELKI Povrnimo se sedaj v izhodiščno točko tega prispevka - perspektivnost proizvodnega programa. Ta obsega poleg načrtovanja avtomatizacije in večjih proizvodnih zmogljivosti tudi uvedbo treh novih izdelkov: - tanke ploščice („single-layer“), namenjene predvsem vgradnji v izdelke iz programa zabavne elektronike — varištoija (napetostno odvisnega upora, univerzalnega elementa. To je cenena dvojna „zener“ dioda, namenjena za zaščito tako mehanskih kot polprevodniških stikal pred raznimi prenapetostnimi konicami) — večplastnega kondenzatorja („multi—layer“), namenjenega "uporabi v profesionalni tehniki in široki potrošnji, trenutno dokaj dragega elementa, ki pa je še v čisto razvojni fazi naloge. Ploščica in varistor sta v fazi uvajanja v proizvodnjo, kar bo zahtevalo dodatno proizvodno opremo. Ta je že opredeljena v tehnološkem delu sanacijskega programa. V proizvodnjo jo bodo uvajali deloma letos, večino pa v 1. 1978 in preostali del v 1. 1979. V kratkem bo v sanacijski načrt vnešeno še dodatno določilo o nabavi opreme za uvajanje večplastnega kondenzatorja v proizvodnjo, za kar bodo seveda potrebna dodatna finančna sredstva. Razvojni oddelek TOZD KEKO v Žužemberku se intenzivno ukvarja tudi s kvalitativnimi izboljšavami obstoječih izdelkov. Pri tem tesno sodeluje tako z Inštitutom Jožefa Stefana, Inštitutom Borisa Kidriča kot tudi z Inštitutom za elektroniko in vakuum-sko tehniko v Ljubljani. Še nekaj podatkov o dolgoročnih nalogah iz razvojnega programa TOZD: to so piezokeramični izdelki in podsklopi, v katerih so keramični kondenzatorji. Pri določnejši opredelitvi posameznih izdelkov iz tega proizvodnega programa bodo bistven kazalec strokovne tržne analize. V obratu VF keramike v Stegnah v Ljubljani pa so opredelili naslednje možnosti svojega razvoja: V sanacijskem programu je bilo predvideno, da bo glede na potrebe že v 1. 1977 nujna poglobljena analiza o smotrnosti ustanovitve nove TOZD za projektiranje in proizvodnjo visoko-frekvenčne keramike za vse izdelke, ki smo jih že omenili. Če bo vse potekalo po načrtih, naj bi bila čista razvojna faza pri tej nalogi zaključena do konca 1. 78, nakar bi se morala pričeti redna proizvodnja. Vendar pa sta za ta namen potrebni še proizvodna površina in oprema. V tej zvezi je treba omeniti, da se razvojni oddelek VF keramike bavi pretežno z nalogami, povezanimi z lastnostmi proizvodnih keramičnih materialov, oddelek v Žužemberku pa z razvojem in aplikacijo kondenzatorja. Odkar obstoji proizvodnja keramičnih kondenzatorjev, velja to tudi za lastne razvojne dejavnosti v zvezi s temi izdelki — od samega začetka v 1. 1954 naprej. Omenjeni razvoj sledi svetovnim dosežkom in vlaga vanj TOZD 3—3,5 % bruto produkta na VF keramiki. (V ZDA znaša ta odstotek kar 10 % od bruto produkta na keramiki). Glede na tesno in tovariško sodelovanje predvsem z razvojnimi laboratoriji oddelka, za keramiko na Inštitutu Jožefa Stefana ne zveni pretirano optimistično, če poudarimo, da to prinaša tudi v bodočnosti najpotrebnejši element v razvoju omenjene dejavnosti. Po eni strani omogoča, da smo časovno zelo blizu dosežkom svetovnih proizvajalcev in po drugi možnosti njihove razmeroma hitre uvedbe v proizvodnjo. POTREBEN BO TUDI USTREZNEJŠI TRŽNI PRISTOP V tem okviru pa moramo posebej poudariti naslednje vidike: elementi so vedno tisti prvi proizvod, s katerim se Iskra pojavi na razvitejših tujih tržiščih ter potem na doseženih uspehih dograjuje svojo izvozno ekspanzijo. In to je marsikdaj bolj težaven posel, kot smo pripravljeni priznati. Ne bi se smelo na primer dogajati, da bi po tako opravljeni nalogi elementov na tujem trgu drugim proizvodnim programom posvečali večjo pozornost. Prav elementom jo je namreč treba v kasnejših obdobjih — ko tečejo vzporedno drugi posli — posvetiti še posebej. Ne da se jih prodajati na vedno isti način. Potrebni so premišljeni, pravi pristopi ter sveže ideje pri obdelavi trga. Vse to naj bi privedlo do komercialnega uspeha proizvajalca kot tudi do ekonomike nastopa. Ali se pa tega tudi dovolj zavedamo? Praksa potrjuje, da premalo. Na sestanku predstavnikov zunanjega trga IC, delavcev komercialnega področja DO IEZE ter proizvodnih TOZD v Šentjerneju 26. maja letos.so bili sprejeti zaključki, ki ustrezno opredeljujejo tudi to področje. Med drugim je bilo poudarjeno, da morajo biti poleg navedenega glavne, trajne naloge izvoznikov še: maksimalizacija cen in ugodni plačilni pogoji, izvozniki sami pa organski podaljšek proizvodnje izven matične domovine. Čisti trgov-sko-posredniški odnos je treba (še posebno v okviru Zakona o združenem delu in iz tega izhajajo čili tez za združevanje v SOZD Iskra) izboljšati v smislu učinkovite organske povezave ter doseči ustrezne dohodkovne odnose. Le tako bodo tudi TOZD, vključno, s KEKO, videle v takih povezavah svoj neposredni ekonomski interes. Seveda je treba urediti tudi izvozno stimulacijo v okviru SOZD — zgolj izvozna stimulacija je premajhna. Odgovorni dejavniki v DO IEZE menijo, da je potrošnja elementov, zlasti keramičnih kondenzatorjev, v Iskri absolutno premajhna, zato je to stanje potrebno izboljšati. V celotnem srednjeročnem načrtu razvoja TOZD je glede na obstoječi sanacijski program predvideno v celoti 300-odstotno povečanje fizičnega obsega proizvodnje. V 1. 1977 bodo realizirali za 40 % večjo fizično proizvodnjo kot lani, za 1. 78 pa je predviden isti odstotek fizične rasti proizvodnje. V 1. 1979 naj bi narasla za 28 % glede na 1. 1978, v 1. 80 naj bi znesel ta porast 20 %. V I. 1978 naj bi znašal izvoz TOZD že 70 % celotne vrednosti proizvodnje, zato so ta vprašanja že sedaj izjemnega pomena. Glede na obstoječi proizvodni program velja poudariti, da bo do 1. 1980 predstavljal 75 % obsega, planiranega za 1. 1978. Že do 1. 1980 pa bo ta znašal 75 % fizičnega obsega proizvodnje. Vrednostno povečanje prodaje je za srednjeročno obdobje predvideno za 2,5-krat glede na 1. 76. Poudariti pa velja, da se bo že vtem obdobju asor-timan bistveno menjal. Pri tem bo praktično celotno povečanje izhajalo iz uvedbe novih proizvodnih programov. V proizvodnji tanke ploščice bo za petkrat povečan obseg vrednosti prodaje na domači trg in v izvoz glede na planske cene iz leta 1976. Predvideni izvoz naj bi bil v celoti prodan na konvertibilno področje. Trenutno je 90 % proizvodnje ploščic namenjene industriji zabavne elektronike. Glede na pričakovanja v zvezi z gibanji na tujih trgih se bosta tako prodaja kot izvoz lahko preusmerila v industrijsko elektroniko. V tem primem pa se bo treba preusmeriti na velike proizvajalce industrijske elektronike, ki bodo lahko absorbirali tudi večje, rentabilne masovne količine. Do leta 1980 bo 20% celotne fizične proizvodnje in za to obdobje planirane prodaje predstavljal varistor. Izvoz tega elementa do leta 1980 je predviden na 20 % obsega prodaje. Ves je predviden na Zahod, možnosti uvrstitve pa so (ob prisotnosti vseh za to potrebnih elementov) tudi na tržišče SEV. POGOJI ZA BOUŠI IZVOZ Prva informacija o poglabljanju recesije na zahodnem trgu se je pojavila šele na omenjenem letošnjem srečanju v Šentjerneju. Vendar pa smo v tem primeru lahko dokaj optimistični, saj bo omilil nastali položaj prodor barvne televizije na jugoslovanski trg. Ker na zunanjem trgu beležimo po 2 in pol-letna nihanja, zunanjetrgovinska mreža Iskre obvladuje premajhen krog kupcev za predvidene zahteve proizvodnje. Glede na drugačen položaj na tujih trgih je treba zato spremeniti tudi način prodaje, predvsem na tržišče SEV. Pri tem je stališče proizvodnje naslednje: v kooperacijske posle naj ne bi bila več vključena zgolj posamezna TOZD, pač pa bi moral biti dogovor širši in večstranski ter omogočati elastične povezave. Tržišče SEV-a elemente rabi — še posebej zato, ker imajo vse kvalitete, kakršne želi tudi zahtevni zahodni trg. Prodaja elementov na tuja tržišča bi morala biti osnovana na dolgoročnejših obojestranskih aranžmajih med Iskro in tujimi partnerji. To bi proizvodnji zagotavljalo stabilnejšo prisotnost na tujih trgih,, saj goli prodajni nastop v današnjih tržnih pogojih ni čvrst. Pomeni namreč, podvreči se trenutnim konjunkturnim gibanjem. Pri kooperacijah pa so ti riziki bistveno manjši. Torej gre za širšo koordinacijo med ponudbo in povpraševanjem, ki ju je seveda potrebno dobro poznati. PREDRAGA ŽIVLJENJSKA ŠOLA Problemi, ki smo jih opisali, pa Leto 1977 je jubilejno leto pomembnih datumov v naši novejši zgodovini, v obdobju, ki pomeni za delavski razred Jugoslavije revolucionaren vzpon in preizkušnjo njegove moči S ponosom in zanosom govorimo o 40-letnici vodstva KPJ tov. TITA, njegovi 85-letnici rojstva in 40 let KPS. V počastitev za nas tako pomembnih, a za našo zgodovino prelomnih datumov smo 16. 6. 1977 priredili svečan sprejem desetim članom našega kolektiva v članstvo ZK. Nove člane je ob vstopu v ZK pozdravil sekretar O. K. ZK Novo mesto, tov. Slapnik. zahtevajo še nekaj: preprečiti odliv strokovnjakov iz proizvodnje v komercialo in druge dejavnosti. Predvsem razvojno-raziskovalno dejavnost je treba dovolj vrednotiti ter vsestransko pospeševati — in sicer v smislu čim-boljše in čimhitrejše uvedbe v proizvodnjo. Primer TOZD KEKO opozarja na to, da Iskra kot izrazita predstavnica velikih SOZD ne bi bila smela dopustiti, da neka njena TOZD sploh lahko zaide v tako globoko krizo. Socialna varnost zaposlenih je ogrožena: povprečni OD znašajo najmanj od vseh Iskrinih TOZD — 2.770 N din, delavca v neposredni proizvodnji pa celo 2.180 din. Za primerjavo naj povemo, da znaša naslednji najmanjši povprečni OD v DO IEZE 3.250 din. Koncepti samoupravnega združevanja pa še posebej v času izvajanja določil Zakona o združenem delu poudarjajo ravno cilje ekonomske uspešnosti TOZD. Onemogočajo take in njim p°' dobne anomalije. Za to pa je seveda predpogoj zadostna zrelost in resnost vseh vključenih dejavnikov. Rezultati pri izvajanju sanacijskega programa se že kažejo. So posledic3 večje delovne zavzetosti vsega delov' nega kolektiva TOZD. Mesečna proiz-vodnja je narasla že na 9 milijonov kondenzatorjev (lani le 5). Glede o3 podatke o poslovanju v 5 mesecu1 1977 pa je opravičeno predvidevanje-da TOZD že v polletju ne bo vec imela izgube. Šele celotna vsebinska realizacija sanacijskega programa, trenutno v obravnavi pri pristojnih org3-nih, je dala prave rezultate, ki bode nedvomno izboljšali ekonomski položaj TOZD in v njej zaposlenih. Viktorija Budkovič—Rayye$ Nekaj vprašanj trem članom delovnega kolektiva GIRMI Kaj mislite o Iskri? Ob desetletnici sodelovanja med Iskro in italijanskim Girmi-jem, smo povprašali v sproščenem pogovoru tri delavce in uslužbence na različnih področjih v Girmiju, kaj mislijo o Iskri in njenem poslovanju, o proizvodnji in kvaliteti na vseh področjih. Prosili smo jih, naj bodo tudi kritični, saj nam gre za njihovo resnično sodbo. Vsi trije so radi in kar prelepo povedali, kaj mislijo o nas. CIACCA ROSARIA, delavka v montaži: Stara sem 25 let in že 14 zaposlena v Girmiju. Že več kakor deset let vgrajujem vaše motorje v naše gospodinjske aparate. Povem vam čisto po pravici — dobri so, solidni. Seveda včasih kaj neteče, kot bi moralo. Včasih je motorček preglasen, pa imamo tudi za to zdravilo: malo ga udarim s kladivcem, pa je takoj tiho. Danes sem videla Iskro. Elegantno supermoderno poslovno stavbo. Tovarno elektromotorjev v Železnikih in še marsikaj. Presenečena sem nad tem gigantom. Mislila sem, da je Iskra majhna firma, ki dela za nas. Zdaj mislim povsem drugače. Zlasti sem se čudila modemi strojni opremi in avtomatizaciji. Navdušena sem nad Iskro in Jugoslavijo. LAMPONE LINA, uradnica. V Girmijevi špediciji sem zaposlena že 12 let. Vsakdan imam opraviti z vašimi izdelki in k vam od-premljam naše pošiljke. Urejam naročila, zberem material, delavci robo zapakirajo, jaz pa poskrbim za točen naslov. Dva do trikrat mesečno odpremljam polizdelke v Iskro in jih prejemam od vas. Nad vašo tovarno, žal sem videla le Elektromotorje, sem navdušena. Tako lep sprejem in uigra- nost delavcev. Disciplina, hitrost in temp6 dela so me presenetili. Zares vtis pridnos11' Sicer sem že drugič v Jugoslaviji, v Iskri P3 prvič. Všeč mi je vaša mentaliteta, prija211' ljudje ste in uvidevni. O lepoti krajev pa58 ne da govoriti, to je treba videti." PELLACINI GIORGIO, vodja tehn'‘v nega oddelka: „Pet let sem v Girmiju-Iskri sem bil že večkrat v različnih tpyE nah. O tehničnih kvalitetah vaših izdelk . in tehnologiji dela lahko rečem le vse naj- boljše. Iskrini izdelki so konstrukcijsko , izd*K tehnološko enakovredni zahodnim v kom, lahko jih v njihovem redu uvrstim0^ boljši razred. Ne smemo pa pozabiti, da ^ kvaliteta dela in izdelkov vse bolj zboljš0! in izpopolnjuje pri vas in pri nas. V des® letih smo naredili tako dolg korak, kot si lahko le želimo. In prognoza za napr®L Sodeč po desetletni zgodovini na vs8 področjih in novi pogodbi, ki smo jo P0^ šali mi in vi, lahko pričakujemo še h'tre^. napredek in večjo rast proizvodnje in 111 njave z naše in vaše strani.' F. Ko’ itar 1 30 let proizvodnje električnega RAZVOJ PROIZVODNJE ERO OD LETA 1947 DO 1977 Tekoči trak v montaži električnega ročnega orodja. Tako kot vsa ostala industrija, se je tudi kranjska Iskra v prvih povojnih letih trudila, da bi dala porušeni domovini izdelke, ki bi pomagali dvigniti standard celotne družbe, posebno pa zaslužek delovnim ljudem. Iskra je med drugim pričela z osnovanjem in izdelavo ročnih vrtalnih strojev, ročnih brusilnih strojev, mizarskih vrtalnikov itd. V letih od 1946 do 1948 je bilo proizvedenih 50.000 teh izdelkov. Delovno mesto pri avtomatu SPIDER strojev v montaži ERO. Vzporedno se je razvijal prvi vrtalni stroj z elektromotorjem 10 mm z oznako EVS 1. Pionirja razvoja tega stroja sta bila pokojni prof. dr. Vrati-slav Bedjanič in malo pozneje pok. dipl. ing. Boris Sikošek. Seveda pa je pri samem uvajanju v proizvodnji sodelovalo še več drugih strokovnjakov. Prvi stroji EVS 1 so prišli iz splošne montaže leta 1947. V letu 1948 je bilo proizvedeno že 2405 kosov teh izdelkov. V desetih letih (od 1948 do 1958) je bilo proizvedeno okrog 45.000 vrtalnih strojev. Leta 1949 so razvili nov vrtalni stroj s kratkostičnim elektromotorjem 32 mm. Redna proizvodnja tega izdelka se je pričela leta 1951. V petih letih so proizvedli 3100 strojev. Ti stroji so se uporabljali za različne namene, posebno še za vrtanje v kamen. Motorji teh vrtalnih strojev pa tudi za razne namizne vrtalne stroje in brusilne kozle. Oba izdelka sta v tistih letih služila raznim potrebam na tržišču in v industriji. Vzporedno s prenosom proiz-yodnje avtoelektrike, elektromotorjev in drugega asortimana v druge tovarne: Iskro — Tovarno avtoelektričnih izdelkov Nova Gorica, Mikron Prilep, Tovarna kolektorjev v Idriji itd. so v ^etih 1959 do 1960 že pripravljali razširitev asortimana električnega orodja. Zaradi skromnih orodjarskih kapacitet in premajhnega števila razvojnih kadrov je kranjska Iskra 1960. leta sklenila pogodbo o medsebojnem sodelovanju na področju električnega ročnega orodja s švicarsko firmo PER LES. V okviru tega sodelovanja s° na začetku v Kranju izdelovali za Eerles posamezne dele za orodje, iz Švice pa so uvozili elemente, s kate-rimi so v kombinaciji z elementi lastne Proizvodnje razširili proizvodni pro-9ram električnega orodja na 13 različnih električnih orodij, in sicer razne vrtalne stroje od 6 do 32 mm, žago ERZ-25, škarje ERS-25, sekalnik pločevine SP-1, polirni stroj RPS-1, brusilnik, vibracijski vrtalni stroj VVS 10/11 in električni izvijalnik IVS 08. Ta razširitev je od leta 1960 do 1966 zagotovila proizvodnjo 72.000 enot. V našem razvoju se je v teh letih razvil za te čase sodoben vrtalni stroj EVS 06/11, ki je zadostil najsodobnejšim zahtevam in prejel UL Atest in Atest CEE. S tem je bil možen izvoz za struženje rotorjev za tri vrste vrtalnih na evropsko in ameriško tržišče. Kmalu za tem je bila razvita vrsta sodobnih vrtalnih strojev EVS 13/EVS 15 in VVS 10/11, v Jetu 1966 se je pričela redna proizvodnja vrtalnega stroja EVS 06/11. S tem strojem je bil kompletiran tudi prvi COMBI RVS 06/11 z ustreznim priborom v namen ..Naredi si sam". Vrednost proizvodnje električnega in ročnega orodja v letu 1948 je znašala 700.000 dinarjev, v montaži je tedaj delalo ca. 30 delavcev. V letu 1966 je znašala vrednost proizvodnje 12,2 mio din, izmenjava s firmo Perles pa 800.000 SFr pri 56 delavcih. Iskrino električno ročno orodje s svojo kvaliteto in splošno uporabnostjo predstavlja pomemben prispevek v jugoslovanskem gospodarstvu. Uspehi ročnega orodja pri osvajanju novih električnih orodij so se nadaljevali. Izdelali smo vrsto univerzalnih električnih ročnih orodij tako za domači trg kot za izvoz. K temu je v veliki meri pripomoglo sodelovanje s firmo Perles. Z delitvijo proizvodnega programa z omenjeno firmo se je asortiman električnega ročnega orodja iz leta v leto hitreje širil. Leta 1969 smo izmenjali asortiman električnega orodja (Iskra — Perlesu) ca. 15.000 strojev in delov v vrednosti 2 mio SFr, Perles — Iskri pa 10.000 strojev in delov v isti vrednosti. Vrednost proizvodnje je znašala 26,6 mio din. Izvoz naših izdelkov se je moral vseskozi podrejati strogim tujim predpisom o varnosti in kvaliteti materialov za vgradnjo. To nam je obenem s slabo kadrovsko zasedbo, pomanjkanjem obratnih sredstev in prostorov povzročalo veliko težav pri izvrševanju proizvodnih nalog. Vsa leta smo se morali prilagajati raznim organizacijskim spremembam in izmenjavi programov in prostorov. Splošni gospodarski razvoj jugoslovanske industrije je zahteval vedno več električnih ročnih Orodij. Zato se je od leta 1969 dalje naglo večal obseg proizvodnje. Leta 1970 smo proizvedli ca. 60.000 enot električnega orodja v vrednosti 37,3 mio din. V naslednjih treh letih smo izdelali letno že 80.000 enot v vrednosti 128 mio din. Zelo uspešna je tudi kooperacija Iskre z nizozemsko firmo SKIL na področju proizvodnje hobi programa. Prva pogodba je bila sklenjena 1973. leta. Naslednje leto je Iskra vložila sredstva v strojno opremo in tako razširila program izdelkov, oziroma sestavnih delov za finalizacijo. S tem je Iskra ponudila jugoslovanskemu kupcu sodobno in kvalitetno orodje za domačo rabo po zelo primerni ceni. Povpraševanje po teh izdelkih še vedno raste, to je obenem najmočnejša spodbuda za nadaljnje izboljševanje programa. Od leta 1973 dalje Iskra beleži nove kvalitetne dosežke v programu električnega ročnega orodja. Z vrsto novih izdelkov VS 113/213 v 24 osnovnih variantah z elektronsko regulacijo in priročno obliko je bila v tem letu opuščena proizvodnja vrtalnih strojev EVS 10 in EVS 13. Leta 1974 je stekla proizvodnja licenčnih hobi vrtalnih strojev za izvoz in za razširitev programa Combi. S tem se je obseg proizvodnje po vrednosti in količini vidno večal. Z osvojenimi kvalitetnimi vibracijskimi stroji smo leta 1975 dosegli letno proizvodnjo 150.000 enot v vrednosti 281,8 mio din in 2,8 mio dolarjev izvoza. Leto 1975 je izredno pomembno za panogo električnega ročnega orodja. 3. aprila 1975 smo v Ekvadorju ustanovili mešano firmo ISKRA— EMEC za proizvodnjo električnega ročnega orodja, kar pomeni nov doprinos k razširjanju Iskrinih izdelkov v svetu. POMEMBNA NALOGA RAZVOJA Za uspešnost Tovarne električnega ročnega orodja je bistvenega pomena čim hitrejša zamenjava obstoječih proizvodov z novimi, boljšimi, bolj kvalitetnimi in bolj sposobnimi električnimi ročnimi orodji. Osnovno gonilo pri tem je tehnični razvoj te naše temeljne organizacije z laboratoriji in konstrukcijo, ki zasleduje in spremlja razvoj znanosti, novih tehnologij in novih vrst gradiv ter vsklajuje želje in zahteve tržišča. Za to vrsto dela je potrebno temeljito obvladanje fizikalnih in kemijskih ved, poznavanje lastnosti in obnašanja materialov pri uporabi v električnih ročnih orodjih. Rezultati raziskav in rešitve osnovnih problemov služijo kot osnova za delo konstrukterjev, ki pri ustvarjanju novega orodja iščejo kompromis med idejami in zahtevami, med teorijo in prakso. Idejni osnutek in najboljši koncept služita za izdelavo prototipa, pri katerih konstrukterji in mehaniki sodelujejo z roko v roki. Vsak prototip je podvržen skrbnim meritvam in različnim preizkusom v laboratorijih, da bi se odpravile pomanjkljivosti in potrdila pravilnost koncepta. Rezultati nam zagotavljajo, da bomo v bodočnosti proizvajali še sposobnejša, kvalitetnejša, varnejša in močnejša električna ročna orodja, s primerno življenjsko dobo in dostopno ter konkurenčno ceno. Rezultati dela razvoja v sodelovanju z ostalimi tehničnimi službami in marketingom omogočajo izgrajevanje in dopolnjevanje programa ERO na področju obdelave kovin, lesa, na področju gradbeništva in na področju domače obrti. ERO V POGLEDU PROIZVODNJE Vsako Iskrino električno ročno orodje jedel zaključnega programa, ki nudi tehnično popolnost, varnost in širok spekter uporabe. Zato si v naših delavnicah prizadevamo usmeriti vse sile v razvoj racionalne in kakovostne proizvodnje. Stopnja avtomatizacije je pri tem dosegla v 30 letih že visok nivo. Naše stroje montiramo na sodobno urejenih tekočih trakovih. Težnja po velikih količinah in s tem tudi po visoki produktivnosti dela zahteva visoko raven kakovosti in zanesljivosti dela v celotnem procesu snovanja in izdelave električnega orodja. Rezultat takega racionalnega dela so ugodne cene izdelkov in njihova visoka konkurenčna sposobnost. Velika stopnja pozornosti velja vsem kontrolnim in preskusnim mestom v proizvodnji. Iskrina tovarna ERO stremi za vedno novimi in boljšimi metodami. V zvezi z dviganjem življenjskega standarda in povečevanjem razpoložljivega prostega časa potencialnih uporabnikov električnih orodij na eni strani in s povečevanjem vrednosti človeškega dela na drugi strani, pričakujemo, da bo rast potreb po električnem orodju hitrejša od splošne gospodarske rasti. Zahteve uporabnikov orodij bodo vedno večje, zato bo večja tudi funkcionalna in kvalitetna popolnost električnega ročnega orodja. Na današnji stopnji razvoja je med najopaznejšimi posledicami teh teženj vedno večje vključevanje elektronskih komponent v klasično elektromehansko sestavo električnih orodij. SEDANJI PROIZVODNI PROGRAM ERO 1. Orodje za domačo rabo: — kombi garniture — vrtalni stroji z elektronsko regulacijo ali brez — vibracijski vrtalni stroj — priključki Klip-Klap sistema: krožna žaga, povratna žaga, vibracijski brusilnik, brusilnik, vrtne škarje, stojalo, lesna stružnica, držalo, miza za žaganje, — pribor 2. Orodje za obrt in industrijo — industrijski vrtalni stroji, 10 in 13 mm z lopatastim ali pištolnim ročajem, z elektronsko ali mehansko regulacijo hitrosti (Nadaljevanje na 6. strani) ISKRA = Štev. 27 - 25. junij 1977 izobčenje v produkciji ERO. Šestvretenski avtomat za struženje zobnika, gredi in sklopke za rotacijske stroje v produkciji ERO. Stalna mzstava električnega ročnega orodja v prostorih vodstva TOZD ERO. Velik pomen ureditve »Predhodnega postopka« Služba za varstvo pri delu delovne organizacije je v preteklem mesecu izdelala obširnejše gradivo o izvajanju predliodnega postopka v Elektro-melianiki. Gradivo bo obdelalo še Organizacijsko področje in ga nato dalo v obravnavo vsem udeležencem v predhodnem postopku. Tako bo nastal koristen pripomoček za delo na enem od najpomembnejših ožjih področjih varstva pri delu. Predhodni postopek v dejavnosti varstva pri delu je skupek opravil, ki jih je potrebno opraviti zaradi vključevanja varstva pri delu pri projektiranju, konstruiranju in izdelovanju oziroma graditvi gradbenih objektov, tehnoloških postopkov, delovnih priprav in naprav ter sredstev in opreme za osebno varstvo pri delu in to v vseh fazah, od zasnove do realizacije oziroma rednega obratovanja. Prav tako spadajo v to področje tudi vsa opravi- la, ki so v zvezi z uvozom novih delovnih priprav in naprav, tehnične dokumentacije in osebnih varovalnih sredstev ter opreme. Doslej je bil predhodni postopek v Elektromehaniki reguliran z organizacijskim predpisom štev. 0.1.04. z dne 1. 6. 1974 z naslovom: ,,Vključevanje zahtev varstva pri delu v investicijsko in tehnološko dejavnost1'. Ker pa je v času po njegovi uveljavitvi izšel nov Zakon o varstvu pri delu in nekateri izvršilni predpisi, pa tudi organiziranost delovne organizacije je doživela nekatere spremembe, je nastala potreba po novem organizacijskem predpisu. Z njim bi bili upoštevani novi predpisi iz varstva pri delu, prav tako pa bi bilo regulirano tudi vključevanje varstvenih ukrepov in normativov v delo posameznih organizacijskih enot oziroma služb v delovni organizaciji, ki imajo večji vpliv (po- 30 let proizvodnje električnega ročnega orodja (Nadaljevanje s 5. strani) — industrijski vrtalni stroj, 16, 23 in 32 mm — vibracijski vrtalni stroji 13 in 16 mm — orodje za specialne namene: električne škarje, sekalnik pločevine, izvijalnik rezalnih navojev, nad-rezkar, kotni brusilnik, premi brusilnik in povratna žaga — kotni brusilni stroji, moči 1400 ali 2000 W, s štiri, šest ali osemtisoč vrtljajev. 3. Orodje za gradbeništvo: — električna kladiva za vibracijsko vrtanje, d letenje, dolbenje in druga instalacijska dela, 19 in 40 mm — krožna žaga do 100 mm — betonski vibratorji za nabijanje betona, ki ga sestavlja pretvornik in vibrirne igle. ERO V PRIHODNJE Preden se ozremo v prihodnost, se ustavimo pri ljudeh, ki so pomagali in pomagajo ustvarjati nove dobrine. Samoupravno dogovarjanje je postalo vsakdanja oblika, še več — postalo je potreba, dolžnost in pravica, ki jo delavci uveljavljajo neposredno ali prek sodelavcev-d elegato v. javil eden najstarejših članov tovarne ERO, ki skupaj s temeljno organizacijo praznuje 30-letni jubilej. Temeljna organizacija ERO zaposluje ob letošnjem jugi leju 431 delavcev, od tega 187 žensk. Struktura zaposlenih glede na izobrazbo je naslednja: VS in VŠ 33, SS 131, KV 85 in PK 182 delavcev. Skrb za kadre je tudi v tovarni ERO deležna posebne pozornosti. Tako je letos v Iskri Elektromehaniki 433 delavcev, ki študirajo ob delu, imamo pa tudi 522 štipendistov. Med študenti, ki se šolajo ob rednem delu, jih je 15 iz TOZD ERO, od rednih študentov je okoli 10% predvidenih za ERO. Posebno skrb posvečajo tudi stanovanjskim vprašanjem delavcev. Da bi bili pri tem čim uspešnejši, odvajajo v ta namen 7 % dohodka. Tovarni ERO je uspelo rešiti stanovanjsko stisko mnogih delavcev, zlasti socialno šibkih in mladih družin. Mnogim, ki so se odločili za lastno gradnjo, so dodelili dolgoročne kredite. Tudi za šport in kulturno dejavnost, predvsem pa za rekreacijo, je v ERO veliko razumevanja. Dobro je razvita predvsem planinska dejavnost. Vključujejo se tudi v kulturno dejavnost, saj v okviru Iskre Elektromehanike deluje več sekcij, ki jih vodijo in usmerjajo posebne komisije, ki si prizadevajo da bi vanje vključile čim več neposrednih proizvajalcev. —lllllllllllllll I milili llllllll■llllllllll ll S ^ w Vavijalni avtomat MICAFIL za navijanje rotorjev vrtalnih strojev VS 110 A 11. V tovarni ERO so izbrali 58 sodelavk in sodelavcev, ki zastopajo delovni kolektiv v raznih organih temeljne, delovne in sestavljene organizacije združenega dela in v organih širše družbene skupnosti. Pri uresničevanju samoupravljanja imajo pomembno vlogo tudi sindikat, osnovna organizacija ZK, osnovna organizacija ZSM idr. „Prek teh delegatov želimo, da bi resnično postali aktivni ustvarjalci naše sedanjosti in prihodnosti, naše delovne organizacije in tudi našega mesta. Trudimo se, da bi naše samoupravno delovanje čimbolj e povezali, in na ta način dosegli zastavljene cilje in prisotnost povsod tam, kamor sega naše delo in rezultati tega dela," je iz- ISKRA Štev. 27 - 25-junij 1977 Vse, kar smo doslej navedli kot skrb za delavca, njegovo počutje na delovnem mestu in doma, je v Iskri Elektromehaniki dobro organizirano, saj se dobro zavedamo, da je le zdrav kolektiv jamstvo za uspešno izpolnjevanje zastavljenih nalog. Te naloge so iz leta v leto večje in zahtevnejše. To je potrebno, če se tovarna hoče obdržati na domačih in tujih tržiščih, kjer ima prednost boljši, cenejši in hitrejši ponudnik. Zato so tudi v TOZD ERO naredili zahteven program bodočega razvoja. Le-ta predvideva še večje uveljavljanje elektronike, predvsem pri zmanjševanju zagonskih tokov, razširjanje programa na področju strojev za lesno predelovalno industrijo in pnevmatskega orodja ter razvijanje samostojnih strojev za domačo uporabo. V preteklih 30 letih doseženi uspehi so zanesljiv porok za uresničitev teh nalog, l > O cS O > 1. ATC 2. TEA 64.213 103,9 24.835 114,0 3. TEN 12.591 64,1 4. Elektron. 5.258 73,8 5. TEL 6.882 82,9 6. IPT 3.388 76,6 7. EO 15.783 165,9 8. Vega 9.707 84,1 9. MSO 8.036 80,4 10. Števci 37.410 106,2 11. Instrumenti 15.673 104,7 12. Mehanizmi 5.327 103,2 13. Stikala 21.656 110,5 14. ERO 36.203 105,2 15. Orodjarna 143 — 16. Merilne naprave 1.885 41,6 17. Skupna proizvodnja 260 98,0 "18. Vzdrževanje 4 19. Restavracija 20. Skupne službe 158 21. Računalniki ~ _ SKUPAJ 269.419 100,4 pade pa povzročajo razni razvojni in tehnološki problemi ter ponekod pomanjkanje delovne sile. Proizvodni plan po asortimanu je delovna organizacija dosegla s 85,3 %■ Najslabše dosega proizvodne obveznosti TOZD TEN, največje preseganje eksterne proizvodnje pa TOZD ERO. Izgledi za realizacijo proizvodnje v prihodnjem mesecu so dobri, saj je proizvodnja v glavnem pokrita z repromaterialom. Tako da bo drugi kvartal po planu prozvodnili obveznosti uspešen. A. B- £5? a ^ 1! O o -n "S 2 g. >N > 1 1 n s §. !!„ Q c > »N 1 68 D > o 13 Š a, s >