WTéJSI
mmm
WmÉè$m §2250
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA
IN ALUMINIJA „BORIS KIDRIU Ä?l3
*>	KNJIŽNI0^
ŠTEV. 12
DECEMBER 1971
LETNIK IX
^★•^•©★•★♦•©★•©★•©★•★•©♦•©^★•©★•©^©★•♦^©★•★♦•©★•©★•©★•★•©♦•Oa
Vsem članom kolektiva in njihovim svojcem želijo srečno ° in uspehov polno novo leto 1972
SAMOUPRAVNI ORGANI VODSTVO PODJETJA DRUŽBENO POLITIČNE ORGANIZACIJE UREDNIŠKI ODBOR „ALUMINIJA“
-K
©
*
©
-K
0
©
❖
*
©
-*
0
»‘©★•♦«•©★•★♦•©★•©★•©★•★•©♦•©^©★•^•©★•★♦•©★•©★•©★•★•©♦•oa**©©©«©*
Tudi letos bo proslava ob zaključku leta.
V petek, 31. decembra 1971 bodo lahko ob 12. uri zaključili z delom vsi člani delovne skupnosti, ki niso neobhodno potrebni na delovnih mestih.
Ob 12,30 bo v centralnem sanitarnem poslopju proslava, kjer bo govoril generalni direktor našega podjetja.
Pozivamo vse člane delovne skupnosti, naj pridejo na proslavo v čimvečjem številu in naj ne odhajajo iz podjetja pred zaključkom proslave.
ODBOR ZA DRUŽBENI STANDARD
Z zasedanja delavskega sveta:
Sodatni OD, posojila, čajarke...
•	4. izredno zasedanje delavskega sveta je bilo 16. no-
•	vembra 1971. To zasedanje je bilo sklicano zaradi tega,
•	da bi delavski svet razpravljal o tričetrtletnem obra-
9	čunu.
Milan Lomgtiino je najprej delavskemu svetu poročal o stanju proizvodnje za prvih devet mesecev v primerjavi s preteklim letom im, programom, nadalje o cenah naših proizvodov, podal je bilanco za tričetrtletje, 'seznanil delavski svet s proizvodnjo v avgustu in septembru ter s prodajo, zalogami in povprečnimi osebnimi dohodki za čas od januarja do septembra 1971.
Delavski svet je na tej seji obširno razpravljal o problematiki podjetja, glede na to, ker sta odbor za finančno poslovanje in delitev dohodka in odbor za proizvodnjo in poslovno politiko predlagala delavskemu svetu, naj po razpravi o periodičnem obračunu odobri vsem članom delovne skupnosti za čas od 1. januarja do 31. oktobra 1971 obračun in izplačilo dodatnega osebnega dohodka kot akontacije na. o-sebni dohodek za leto 1971 v višini polovice enomesečnega osebnega dohodka — Člani delavskega sveta so menili, da bi glede na prikazane finančne pokazatelje bilo umestno obračunati enomesečni osebrii dohodek vsem zaposlenim, po temeljiti obrazložitvi predloga odborov, to je podal generalni direktor, in po obširni razpravi o določbah samoupravnega sporazuma pa je delavski svet sklenil naslednje:
— Delavski svet je sklenil, da je treba opraviti obračun osebnih dohodkov vsem zaposlenim članom delovne skupnosti za čas od 1. januarja do 31. oktobra. 1971 tako, da bodo obračunani dodatni osebni dohodki kot akontacija na osebne dohodke za leto 1971. In sicer:
a)	takoj je treba obračunati, izplačati, pa 19. novembra 1971 — 92 ur, procentualno korigiranih z odstotkom dejansko izvršenih ur v prvih 10 mesecih letošnjega leta. Pod dejansko izvršenimi u-rami je razumeti naslednje: dejansko izvršene ure ' pri delu in vse plačane ure na-domestil, razen ur bolniškega staleža. Neto vrednost točke znaša 1,48 din.
b)	Po enakih pogojih je treba obračunati dodatni osebni dohodek in ga izplačati do konca leta 1971 še za 92 ur — vsem članom delovne skupnosti, če .bodo do takrat znani predpisi —• metodologija obračunavanja osebnih dohodkov po samoupravnem sporazumu in če
ne bo potrebno po tem dodatnem obračunu osebnih dohodkov plačati uo daini prispevek zaradi več izplačanega osebnega ao-nouira, kot ga dovoljuje samoupravni sporazum. To izplačilo je, potrebno opraviti brez predhodne razprave in sklepanja na seji delavskega sveta.
V primeru, da bi bilo potrebno plačati dodatni prispevek za obračun osebnega- dohodka iz točke b) tega sklepa, bo o tem obračunu osebnih dohodkov delavski svet še ponovno razpravljal.
Iz tega sklepa delavskega sveta torej sledi, da bo po enakih pogojih, kot je bil obračunan osebni dohodek za 92 ur, še obračunanih .32 ur vsem članom delovne skupnosti,- če do konca leta ne bo znana metodologija obračunavanj a |b-sehnih dohodkov po samoupravnem sporazumu — ob koncu leta, če bo metodologija znana in ne ho treba plačati davka — takoj ali ob koncu leta; če pa bi po metodologiji bilo treba plačati .davek, bo moral delavski svet o obračunu za nadaljnjih 92 ur ponovno razpravljati.
Pri tem je še delavski svet sklenil, da je darovalcema ^kože Francu Kiseljaku ih Ivanu Mundi treba obračunati dodatni osebni dohodek za tisti čas, ko sta bila v staležu bolanih zaradi tega, ker sta darovala kožo za ponesrečenega Stana Irgla — enako, kakor če bi bila na delu.
—	SPOMINSKA DARILA
Delavski svet je odobril 45.100 din za nakup spominskih daril - članom delovne skupnosti, ki so že 10 let v podjetju. V letošnjem letu je bilo razdeljenih 51 moških in 7 ženskih ur.
—	RAZDELITEV SREDSTEV ZA OBNOVO NAJNUJNEJŠIH STANOVANJSKIH PROSTOROV
Po predlogu posebne komisije je delavski svet razdelil sredstva za posojila za1 obnovo najnujnejših stanovanjskih prostorov socialno šibkim čla,-nom delovne skupnosti v zne-
sku 200.000 din. Delavski svet je razdelil ta sredstva po naslednjih pogojih:||l§iodplačilni rok posojila je 20 let, posojilo je brezobrestno, posojilo morajo začeti vračati po preteku dveh let od sklenitve pogodbe, s Kreditno banko Ptuj je treba skleniti pogodbo o realizaciji tega sklepa.
Posojila so bila dodeljena; Ivanu Gajštu iz Elektro vzdrževanja 10.000 din, Jožetu Vaj-sbaherju iz Strojnega vzdrževanja 10.000 din, Janezu Majcnu iz Elektro vzdrževanja
20.000	din, Albinu Bombeku iz Strojnega vzdrževanja 30.000 din, Ivanu Širecu iz Prometa 32.500 din, Martinu Korošcu iz Elektrolize 32.500 din, Alojzu Kumru iz Gradbenega vzdrževanja 32.500 din in Ivanu Voglarju iz Gradbenega vzdrževanja 32.500 din.
Za posojilo so zaprosili še naslednji člani delovne, skupnosti, katerim pa delavski Svet posojila ,ni odobril: Franc Ceh iz Gradbenega vzdrževanja, Ivan Kukovec iz Livarne, Friderik Kmetec iz Elektrolize, Ivan. Cafuta iz Tehnično-na-bavne službe, Janez Šprah iz Elektro vzdrževanja, Janez Pufcšič iz Livarne, Franc Mlinarič iz Livarne, Mirko Petrovič iz Laboratorija. (Nadaljevanje na zadnji str.)
Pri vrtanju
14. redna seja delavskega sveta je bila.3. decembra 1971. Osrednja točka te seje delavskega sveta je bila imenovanje vođilnih delavcev — individualnih izvršilnih organov.
Jože Menoni pri struženju
Odbor za kadre in izobraževanje je po razpisu delovnih mest vodilnih delavcev razpravljal o vlogah, katere so podali kandidati za ta delovna mesta. Odbor je predlagal delavskemu svetu, da si najprej predpiše poslovnik, po katerem K imenoval vodilne delavce. —■ Osnutek poslovnika je delavskemu svetu pripravil odbor.
Delavski svet je najprej obširno razpravi j al o poslovniku, predvsem zaradi tega, ker je menil, da bi v primeru, če ne bi bil imenovan tisti kandidat na vodilno delovno mesto, katerega je predlagal odbor, imel delavski svet pravico da izbere kandidate izmed prijavljenih — po lastni presoji. V osnutku poslovnika je bilo namreč določeno, da mora delavski svet dobita drugi predlog tudi od odbora za kadre in izobraže-. vanje.. Končno je delavski svet sprejel poslovnik s spremembami, 'katere so predlagali člani delavskega sveta.
V nadaljevanju je delavski svet razpravljal o kandidatih zà vodilna delovna mesta in o predlogu odbora za kadre in izobraževanje, torej o tem, katere kandidate naj delavski svet, imenuje na posamezna vodilna delovna- mesta.
Na delov, mesto vodje finančnega sektorja je imenoval Milana Longhino, ekonomista, na delovno mesto vodje sektorja za organizacijo in načrtovanje, pa Janeza Arten jaka, diplomiranega -ekonomista.
Ker ostali kandidati' niso bili imenovani, je generalni direktor zaprosil delavski svet, da prekine razpravo o tej točki, ker bi bilo potrebno vso zadevo ponovno proučiti.
Delavski svet se je s predlogom generalnega- direktorja strinjal in sklenil preložiti razpravo o imenovanju delavcev na vodilna delovna mesta: pomočnika generalnega direktor-
ja za tehnične službe, vodje sektorja za razvoj in investicije, vodje sektorja za proizvodnjo, vodje komercialnega. sektorja, vodje kadrovsko-so-ci-alnega sektorja in vod-j-e sektorja samostojnih služb.
O imenovanju delavcev na ta vodilna delovna mesta bo razpravljal na -nadaljevalni seji, ki bo v, roku 14. dni. Ge- -nera-lni direktor podj-etj-a bo do nadaljevalne seje pripravil predlog kandidatov za ta vodilna delovna- mesta, oziroma predlog, da bi naj posamezna vodilna delovna mesta ponovno razpisali, če 'bo" menil, da nobeden od kandidatov ni primeren. za imenovanje na tisto, delovno... mesto, (kamor se je prijavil, ampak bi bilo umestne j e prerazporediti kadre,
— Odobritev sredstev za rekonstrukcijo kalcinacije II
V našem podjetju smo začeli končno, rekonstrukcijo kalcinacije H z'uvedbo drobilca in sejalca 'glinice po pneumat-skem transportu glinice v skladišča glinice. — Kupci naše glinice vse bolj zahtevajo žgano glinico. S tem pa pastopa-jo težav-e pri prodajiin tudi nezadovoljstvo pri naših elek-trolizerjiih, ker. so v bolj žgani glinici tudi grude, katere pa ■ -kvalitetna glinica ne sme imeti. — Z vsemi ureditvami ob tej rekonstrukciji bomo odpravili grudasto glini-co, odstranjevali bomo iz rglinice vsie nečistoče; in zmanjšali stroške popravil na transportnih polžih in elevatori ih, saj se stroški teh popravil iz leta- v leto večajo, ker so te transportne naprave dotrajale,in so že.iztrošene zato, ker so bile preobremenjene. Kapaciteto na. kalcinacijskih pečeh smo namreč povečali od prvotnih 90 ton na sedanjih 160-ton ria dan. Razsip glinice je z obstoječimi ■transportnimi napravami velik. Vzdrževanje je zaradi pra-
hu otežkočeno. Gb novih napravah in filtrih bo-do delovni . pogoji v tem obj-ektu znosnejši,. torej 'sle bodo z rekonstrukcijo izboljšali tudi delovni pogoji.
Upoštevaje to in še vse tehnične prednosti, je delavski svet odobril za- rekonstrukcijo kalcinacije II — 3.710.000 din; ta znesek bomo črpali iz poslovnega sklada.
—	Inventura drobnega orodja in inventarja
Inventurni oddelek podjetja je opravil inventuro drobnega inventarja v uporabi,' avto gum v. uporabi, embalaže v uporabi, goriv in maziv, pisarniškega - materiala-, drobnega o-r-odj-a na zalogi in avto gum na zalogi. Pri tem je ugotovil inventurne razlike, zahteval od vodij delovnih enot poročila in na; osnovi teh predlagal delavskemu svetu, kako n-aj bi ràz-, knjižili viške -in manjke. — Delavski svet je inventuro potrdil in sklenil, da je treba vse , viške . in manjke razknjižiti tako, kot -to predlaga inventurni oddelek.
—	Šestmesečno poročilo službe varstva pri delu
Služba varstva pri -delu je pripravila obširno šestmesečno poročilo. O tem poročilu je najprej razpravljal odbor za varstvo pri delu.
Iz poročila je razvidno, da so nezgode pri' delu zadnja leta v zelo blagem upadanju, saj beležimo -v prvem polletju 1969 58 nezgod pri 1940 povprečno zaposlenih, leta- 1970 52 nezgod pri 1910 povprečno zaposlenih, a letos 51 nezgod pri 1891 povprečno zaposlenih. Opažamo, -d-a je še vedno vzrok za nezgode v dokajšnji meri — osebni faktor. Vodje vseh organizacijskih enot bi zaradi tega Inorali poostriti varnostne ukrepe.
(Nadaljevanje na 3. strani)
Organizacija in delovanje elektronsko-računskega centra v TGA
Sodobni računalnik ne imenujemo zaradi lepšega tudi e-lektronski računalnik, saj vsebuje tudi do sto tisoč elementov, večinoma elektronskih (tranzistorji, polprevodniške diode, kondenzatorji, upori) in man j mehanskih in elektromehanskih (rele, feritni obročki). -Z določeno vezavo teh elementov tvorimo računalniške elemente, kot so register, sešte-valnik, itd. Računalniške elemente pa delimo glede na funkcionalnost, karakter izhodnih signalov.« hitrosti delovanja, moč, itd. Smiselno je za en tip računalnika uporabljati samo en tip elektronskih elementov, n.pr. polprevodni-ških.
Katere so bistvene kvalitete elektronskega računalnika?
Te so: hitrost računanja (do milijon operacij v sekundi), zanesljivost oz. točnost in hiter dostop do množice shranjenih podatkov in informacij. Te tri odlike so bile zadostna garancija, da je računalnik v pičlih dvajsetih letih prodrl na vsa področja in zlasti pri rutinskih delih — razbremenil človeka. Jasno pa mora biti vsakomur, da računalnik ne zna narediti niti najmanjšega koraka sam, brez navodil, ki jih sestavlja človek ih jih po programu posreduje računalniku, če bi računalnik lahko prištevali med živa bitja, bi si zagotovo pridobil naslov najbolj nesamostojnega, vendar V isti mah tudi najbolj delavnega, ubogljivega. in discipliniranega. Takšni so torej »elektronski možgani«, kot jih nekateri tako radi. imenujejo.
če se želimo natančneje seznaniti z zgradbo in delovanjem elektronskega računalnika, bo najprimernejša razdelitev že prej omenjenih računalniških elementov glede na njihovo funkcijo. Krmilna enota, aritmetična ali logična enota in centralni pomnilnik so najpomembnejše enote centralnega dela računalnika (sl. 1). V njem se opravljajo numerične in nenumerične operacije, shranjujejo podatki in rezultati; skrbi za pravilen vrstni red izvrševanja operacij in u-sklajuje operacije perifernega dela. Vhodne enote, izhodne e-note in zunanje pomnilne enote sestavljajo periferni del računalnika, s katerimi beremo podatke, pišemo rezultate in shranjujemo podatke in rezultate.
CENTRALNI DEL RAČUNALNIKA
Centralni pomnilnik (IBM 1131) shranjuje podatke in programske instrukcije v binarni obliki, to se pravi, da ima vsak element informacije ali bit lahko le dve vrednosti in sicer 0 ali 1. Te vrednosti izrazimo s polarizacijo feritnega jedrca v eni ali drugi smeri. Vsakemu bitu pripada torej po eno jedrce, ki je tako elementarni del centralnega pomnilnika in osnovni nosilec informacije. Zaradi feritnih jeder v pomnilniku se ta imenuje tudi feritni pomnilnik. Iz feritnih jedrc so sestavljene pomnilne celice centralnega pomnilnika, v katerih shranjujemo informacije. V vsako celico pomnilnika našega računalnika lahko shranimo eno 16-bitno informacijo ali besedo. Vsaka celica ima svojo adreso s pomočjo katere lahko beremo vrednost celice ali zapisujemo v celico, ne da bi s tem motili sosednje celice. Najnižja adresa pomnilne celice je nič, najvišja pa določa velikost računalnika. Pomnilniki velikih raču-
nalnikov imajo tudi več milijonov pomnilnih celic. Zmogljivost (velikost) računalnika se navadno izraža S številom K-jev (1K = 1024 pomnilnih celic ali besed), katere zmore centralni pomnilnik. Naš računalnik (IBM 1130) ima 16 K, torej je najvišja adresa v centralnem pomnilniku adresa 16384. S tem podatkom se u-vršča v spodnji razred srednje velikih računalnikov.
V pomnilniku se lahko shranijo podatki ali instrukcije.
Podatki so lahko numerični ali nenumerični.
Nenumerični podatki so se-
stavljeni iz alfanumeričnih in posebnih znakov. Alfa znaki so črke od A do Z, numerični znaki so cifre od 0 do 9, posebni znaki pa so n.pr. + — ,. / = ( ) itd.
Numerični podatki predstavljajo števila z dovoljenim znakom za predznak, decimalno piko in oznako potenčnega faktorja. Računalnik lahko sprejme dve vrsti števil: tako-imenovana REAL števila, katera v vsakdanjem življenju označujemo z decimalno vejico, oziroma cela števila, ki so enaka ali večja od 21S in INTEGER števila; to so cela števila velikosti do 215—1. Tip REjALl števil ni identičen s pojmom realnih števil, kot ga poznamo iz matematike.
Za predstavitev vseh naštetih vrst podatkov pa rabimo različno število pomnilnih celic ali še natančneje —■ bitov.
ARITMETIČNA. ENOTA
V tej enoti se opravljajo osnovne aritmetične operacije (seštevanje, odštevanje, množenje in deljenje) ter logične in primerjalne operacije. Na našem računalniku se lahko izvršujejo samo aritmetične operacije.
Osnovna aritmetična operacija je seštevanje in so ostale tri le inačice seštevanja. Glede na že prej omenjena realna in celoštevilčna števila, se
tudi operacije med temi števili razlikujejo.
Aritmetična enota v bistvu sestoji iz dveh delov: aritmetičnih registrov, v katerih se shranjujejo operandi pred izvršitvijo operacije in operacijskega vezja, ki je sestavljeno iz številnih elektronskih poti, po katerih teče operacija, in dejansko skrbi za izvrševanje operacij.
KRMILNA ENOTA
To je v pravem pomenu dirigent, ki vodi operacije računalnika. Ob pravem času pokliče ustrezno instrukcijo iz
programa, vsebina oz. pomen instrukcije narekuje aktiviranje določenih računalniških e-Iementov ali enot, ki morajo, v skladu z zahtevo, instrukcijo izvršiti. Za izvršitev vsake aritmetične operacije sta potrebna dva podatka: kakšna o-peracija naj se izvrši in nad
(Nadaljevanje z 2. strani)
Z analizo nezgod po krajih, na katerih je prišlo do njih, je ugotovljeno, da prednjačijo hala B, hala A in livarna.
Iz pregleda nezgod po kvalifikacijah, je razvidno, da močno izstopajo poikvalficira-ni delavci. Od skupnega števila 65 nezgod je bilo 47 takih, ko so se ponesrečili pol-kvalificir-ani delavci.
V prvem poletju 1971. leta je bilo 5 težjih nezgod, katere je bilo potrebno prijaviti Republiški inšpekciji dela. .Med temi je bila ena takšna, da je ponesrečenec podlegel v mariborski bolnišnici zaradi opeklin z lugom.
Delavski svet se je 'seznanil s poročilom službe varstva pri delu. -^- Pri tem je pa razpravljal tudi o delovnih pogojih v livarni. Naročil je po-
kaierimi operandi. Tudi vsako instrukcijo sestavljata operacijski del (definicija operacije) in adresirni del (definicija operandov).
PERIFERNI DEL RAČUNALNIKA
V centralnem pomnilniku shranjujemo podatke, katere potrebujemo za praktično uporabo računalnika, kakor tudi rezultate posameznih operacij. Podatke večinoma dobimo od zunaj, zato potrebujemo u-strezne vhodne enote, ki podatke preberejo, prevedejo v računalniški jezik in posredu-
jejo pomnilniku. Prav tako želimo zopet dobljene rezultate prezentirati v človeku razumljivi obliki, kar opravijo izhodno enote.
Pomembnejše vhodno-izhod-ne enote računalnika so: čitalnik in luknjalnik kartic, čitalnik in luknjalnik papirnega
močniku generalnega direktorja za tehnične službe, da naj na naslednji seji delavskega sveta poroča o tem, kakšne ukrepe bomo uresničili za rešitev problema odsesavanja plinov iz livarne in v kakšnem času bomo ta problem odstranili:
— Razno
V skupščino Splošne vodne skupnosti »Drava—Mura« Maribor jie delavski svet imenoval Janeza Kostanjevca namesto Janka Babnika, dipl. iur., ki je odšel iz podjetja.
Devet samskih sob v Kidričevem št.- 13 je delavski svet izločil iz stanovanjskega fonda podjetja in sklenil, da naj s temi sobami razpolaga vodja sektorja samostojnih služb in vodi evđdnićo o njihovi zasedenosti.
traku, vrstični tiskalnik, optični čitalnik znakov, risalnik krivulj, digitalne televizijske naprave, digitalno grafične televizijske naprave, teleprinter, komandni pult.
Zunanje pomnilne enote so skladišča za podatke, rezultate ali kompletne programe in je prenos informacij možeh v obeh smereh; torej nastopajo kot vhodne ali izhodne enote. Informacija je na njih zapisana v človeka nedostopni obliki in uporabna šele,
če jo zopet interpretira računalnik.
Pomembnejši zunanji pomnilniki so: magnetni disk, magnetni trak, magnetna kartica in magnetni boben.
(Se bo nadaljevalo)
—BG—
delavcev
Delavski svet je poslušal tudi poročila v zvezi z vprašanji članov delavskega sveta.
Delavski svet je sklenil, da je letos potrebno organizirati proslavo ob zaključku leta ; te, naj bi se udeležili vsi člani delovne skupnosti,' ki niso nieob-hodno potrebni na delovnih mestih. Zaradi tega bomo lahko 31. decembra 1971' prenehali z delom oib 12. uri.
Tištim članom delovne skupnosti, ki v letu 1971 ne bodo mogli izkoristiti rednega letnega dopusta zaradi bolezni in zaradi itega ne bodo dobili dodatka za dopust, bo ta dodatek izplačala osnovna organi-, zacija sondikata; tej bo podjetje nakazalo potrebna sredstva za ta namen — v obliki namenske dotacije.
K.—n.
Centralna enota računalnika
Imenovanje vodilnih
(Nadaljevanje iz prejšnje številke)
1.	Organizacija sprejemanja in
uvajanja delavca v delo:
Prvi vtis, katerega dobi človek o neki novi situaciji, prav gotovo mi nespremenljiv. Znano ipa je itudi, da lahko prvi vtis ostane človeku v spominu zelo dolgo in lahko 'tudi vpliva na njegovo obnašanje in odnos do.fcake stvari.. Lahko se, na primer, zgodi, da se delavec ob svojem prvem stiku s podjetjem, po naključju sreča z dvema ali tremi uslužbenci, ki 'so v razgovoru z njim površni ali neprijazni. Prvi vtis o ljudeh v določenem podjetju je lahko torej neugoden. Prav lahko se zgodi, da človek, ki je dobil slab vtis o dveh ali treh ljudeh iz pođjetjia, to svoje mnenje posploši na vso podjetje. Šele dolgotrajne kasnejše izkušnje — če je bil prvi vtis res naključje — lahko spremenijo teko začetno negativno stališče.
Nekateri ljudje pa so tudi brez začetnih negativnih izkušenj zelo nezaupljivi in občutljivi do novega okolja.- Kadar take ljudi (v podjetjih, kjer sprejem res ni skrbno pripravljen) enostavno »vržemo« V novo sredino, predstavlja to za njih pretres, ki dolgo traja. Ponavadi so taki ljudje v začetku, na svojih delovnih mestih, zelo tihi in zaprti sami vase. Na nek način so prestrašeni zaradi nove situacije, v kateri so se znašli.
Moderna podjetja dobro poznajo našteta dejstva zato na novo sprejete delavce kar najbolje seznanijo s podjetjem in razmerami v 'njem. Pri tem je psiholog domala nujno potreben, seveda ne tako, da bi ves sprejem sam izvedel, ampak ga lahko organizira, nadzira im evehrtuelno vodi sklepni razgovor s sprejetimi delavci.
2.	Izbiranje kadrov:
Izbiranje kadrov je, kot vemo, ena od najvažnejših nalog psihologa v podjetju — na Zahodu. Pri nas je stanje za zdaj še znatno drugačno. Pri nas je relativno malo nezaposlenih, zato ponudba ne presega povpraševanja. Psihologov v podjetjih je še zelo malo, imajo jih le v najnaprednejših tovarnah, Ikjer 'so že izkoristili možnosti za povečanje produktivnosti, kot so: modernizacija naprav, boljša organizacija dela itd.
Prej ali slej pa bodo tudi naša podjetja prisiljena, da zaposlijo psihologe pri izbiranju kadrov. Kajti sčasoma se bomo najbrž le morali pričeti zavedati, kako pomembno je, če je večina delovnih mest v podjetju ustrezno zasedena.
5.	Raziskave s področja medsebojnih odnosov:
Nekaj časa smo imeli ljudje o medsebojnih odnosih zelo poenostavljeno mnenje, ki pa v zadnjem času doživlja krepko revizijo. Nekateri so bili prepričani, da je mogoče dati za delo z ljudmi enako eno-
raben za vse. ljudi in v vseh situacijah. No, nekatere osnovne značilnosti dobrih vodij, ki imajo velike možnosti, da bodo odnosi v njihovih' skupinah dobri, pa le obstajajo. Resne znanstvene raziskave so pokazale, da bi morali vodje: biti dovolj vsestransko razgledani
3.	Trening:
Pravzaprav sam trening ni delo psihologa, lahko pa pri tem veliko pomaga, to pa predvsem pri:
a)	izbiri ljudi, katerim je trening potreben;
b)	iskanju bistvenih elementov delovnega procesa;
c)	izdelavi psiholoških principov treninga;
d)	izbiri trenerja;
e)	preverjanju uspešnosti treninga.
Za duševno počutje udeležencev treninga je predvsem pomembna izdelava psiholoških principov treninga in izbira trenerja. Öe je trening slabo organiziran, je slab tudi uspeh, to pa povzroči, da postanejo udeleženci, zaradi slabega napredovanja, nezadovoljni in nezainteresirani. Izbor 'trenerja je s tem tesno povezan. Kljub predpisanemu programu je način podajanja snovi želo osebna stvar vsakega vaditelja. Vsak izmed nas jejkdaj na svoji koži že občutil, kako se razlikuje učitelj od učitelja.
Navada, kateri smo često-' krat priče, dia pri izboru vaditeljev izključno upoštevamo strokovno znanje, ni dobra. Ni namreč samo po sebi umevno, da kdo, ki zelo dobro pozna svoj posel, to znanje tudi dobro posreduje drugim. Pravzaprav se mora vsak strokovnjak šele naučiti metod, ki so potrebne za poklic trenerja.
Pred livarno
S tem lahko psiholog zelo zmanjša mnoge nepotrebne napete situacije, ki domala nujno nastajajo pri vsakem oce-
Elektrovarilec
Eden od pogosto citiranih problemov v sklopu odnosov med ljudmi v industriji je tudi vprašanje, kakšne lastnosti mora imeti poslovodja, če hoče delati uspešno. Na tem področju obstaja najmanj sto avtorjev z različnimi seznami, na katerih so napisane lastnosti dobrega vodje. Vsi ti seznami pa kažejo eno: da naj-
Delovna sredstva so naša last in mi upravljamo z njimi.
No, na žalost se vseh teh dejstev še vse premalo zavedamo ali pa jih včasih niti nočemo videti. Zato ibodo tudi pri nas imeli psihologi še dosti dela na področju medsebojnih odnosov, kot ga že imajo njihovi kolegi v - kapitalističnih podjetjih.
vanje uveljavljamo takrat, ko nimamo objektivnejših kriterijev za določanje uspešnosti pri delu.
Dosti težavnejše je ocenjevanje v industriji, kot n. pr. v šolstvu, .zaradi tega, ker ocenjevalci niso posebej izučeni ža to vrsto opravil. Ocena mora biti, v demokratičnem industrijskem sistemu, seveda
4. Ocenjevanje zaposlenih:
Ocenjevanje zaposlenih je eden od najidelikatnejših poslov v industrijskih odnosih. Ce ocenjevanje ni zelo dobro organizirano, lahko naredi več škode 'kot koristi- Škoda nastane na enem od najvažnejših področij —- v medsebojnih odnosih. Znano je, da ccenje-
a)	pripravi zaposlene na ocenjevanje,. to se pravi, da lahko v zvezi s tem organizira ustrezna predavanja in razgovore, s pomočjo katerih prizadeti pravočasno spoznajo, kakšen namen ima ocenjevanje in kako bo izvajano;
b)	izbere sistem ocenjevanja, ki je za določen namen najustreznejši;
c)	trenira ooenjevalce tehniko ocenjevanja in jih pravočasno opozori na vse skrite nevarnosti te metode;
d)	ima možnost vztrajati, naj ne ocenjuje samo en ocenjevalec, ampak naj to delo opravi več ljudi, ker je dokazano, da je povprečna ocena več ocenjevalcev dosti bolj objektivna kot ocena posameznika. ’
Iz livarne
javna, znana tistemu, katerega ocenjujemo. To pa lahko pomeni zamero in različne druge negativne reakcije. V tej zelo zapleteni in občutljivi problematiki ocenjevanja lahko psiholog:
stavne recepte, ikot je to mogoče storiti za delo s stroji. Na srečo' pa človek le. ni tako enostavno bitje, da.bi'ga bilo mogoče obravnavati na enak način kot stroje.
S treningom se na tem'področju ne da veliko doseči. Kadar se kaj naučimo, ponavadi to znanje razumsko izkoristimo, ko nam je to potrebno. Odnosi med ljudmi pa se pokvarijo v nenormalnih situacijah; kadar pa smo v afektu, imamo malo koristi od 1 stvari, katere smo se razumsko naučili.
Industrijski psiholog mora odigrati zelo pomembno vlogo pri- reševanju obširne in zapletene problematike medsebojnih odnosov. Tudi on mora biti, kot zdravnik in socialni delavec, nosilec iskrene in osnovne skrbi za človeka —- delavca. Te svoje skrbi za človeka in boljše medsebojne odnose pa ne sme oznanjati kot pridigar in frazeolog, ampak mora sam prvi, z zgledom, pokazati, kakšni morajo biti odnosi med ljudmi.
in usposobljeni za sprejemanje in izvajanje različnih nalog; dajati svojim sodelavcem dovolj isvobodè -in jim ne jemati avtoritete; zanimati se za probleme delavcev vsaj toliko, kot za probleme proizvodnje; imeti dovolj sposobnosti za ustvarjanje skupinskega duha med svojimi podrejenimi.
Dopisujte v ALUMINIJ
Pri nas bi moralo biti pravzaprav dosti manj problemov na področju medsebojnih odnosov, kot jih je v kapitalističnih podjetjih. V. naših podjetjih ne bi smelo prihajati do nasprotij uprava — proizvodnja. Po ideji, katero zasledujemo v naši družbi, amo namreč vsi' delavci. Ne delamo za nekoga tretjega, ampak za sebe.
Pri struženja
njevanju.
■brž ni recepta, 'ki bi bil upo-
(Konec prihodnjič)
W IIO^H ^LJ¥Cirill
Malo poklicev obstaja v naši tovarni^ o katerih vedo ljudje v proizvodnih obratih tako malo, kot prav o delu konstruktorja v razvojnem oddelku.
Konstruktorjevo delo je zaprto in ločeno od proizvodnih obratov. Kontakt s proizvodnimi enotami vzdržujejo v večji meri delavci iz razvojnega oddelka.
-Zato je namen članka razčistiti pomen in .dejavnost konstruktorskega poklica, o njegovi vlogi v naši tovarni §JiZ namenom, da bodo ljudje v proizvodnji pravilno doumeli in ovrednotili konsitrùktorjevo delo, istočasno pa tudi prikazali potrebo in vrednost primerne: izobrazbe na delovnih mestih v konstrukcijskem oddelku.
Kaj je pravzaprav; konstrui-:ranje? Na to vprašanje dobimo večkrat odgovore, da je to gradnja, iznajditeljstvo, razvijanje, oblikovanje itd. Izraz »konstruiranje« mnogokrat pojmujemo samo kot ustvarjanje novih produktov — po novih idejiaih in poteh, s svobodnim in neodvisnim snovanjem. Vendar je ta pojem v toliko zgrešen, ker danes uveljavljamo pri konstruiranju nešteto normiranih elementov, ki so poenoteni in predpisani z JUS-■om, z DIN, GOS, ISA, drugimi diogovori in predpisi.
Ti predpisi pa niso nič dru-„gega, kot z državnimi predpisi 'uzakonjene pridobljene izkušnje;
. Na vprašanje, kaj dela konstruktor, bi odgovoril še najbolj smiselno, da prispeva v odgovarjajoči izvedbi gospodarne irr tehnične rešitve problemov. Pod tehnično rešitev razumemo prispevek v obliki neke zahteve za primerno pripravo ali pripomoček. Konstruktor najde odgovarjajočo rešitev preudarno, z izračuni in s pomočjo izvršenih poskusov. Problem je torej'-rešljiva naloga. Ločimo pa tehnološke 'in funkcijske probleme, npr.:
—	elektrolitski proces v elek-tro pečeh
—	kovanje železa v komplicirane oblike
-— drobljenje raznih .materialov itd.
Običajno se sestoji tehnološki proces iz mnogih delov, ki tvorijo, .sestavljeni v enoto, -celoten tehnološki proces. Vsak posamezni- del pa je potem problem zase. Lahko je to sa-‘mS enostaven proces, ki nima posebnega pomena, npr.:
—	prenosnik za redukcijo vrtljajev ali
—	ventil.za zapiranje pretoka
Lahko je tudi postopek, ki
‘ima neko ustaljeno stanje, kot je večina statičnih problemov. Mnogokrat pai natančnejša razmejitev med procesom in delovanjem ni mogoča. Kako -potem , rešujemo, probleme in 'kdaj jih imamo za rešene? Rešen je problem takrat, če je donesen dokaz, da so od kon-' -struktor j a predložene podlage uresničljive s tehničnimi napravami, 'kd jamčijo -za zahtevano funkcijo. Gospodarna pa 'je rešitev takrat, če je naprava pri nakupu in obratovanju cenena, enostavna za upravljanje in vzdrževanje, učinkovita in uspešno delujoča čimdaljše obdobje.
Da razčistimo pojme, ki so -zgoraj uporabljeni:'
Pod izrazom tehnična rešitev je treba razumeti, da profo-Tem rešujemo s pomočjo ■ fizikalnih zakonov ali1 uporabo naravnih sil. Tehnika je spretnost, pri obvladovanju določenega znanja o naravnih dobrinah, fizikalnih in kemičnih postopkih ter tudi njihovem ko--Tistnem izkoriščanju. Pod odgovarjajočo izvedbo pa razu--memo zadovoljiv estetski iz-jgled, nanašajoč se na obliko,
barvo, ustroj in razpored vidnih elementov konstrukcije. Naj ho dovolj o pojmih.
Konstruktor običajno pridobi svoje znanje v tehničnih Srednjih, višjih ali visokih šolah. Vendar mora delati nekaj:., časa y določeni stroki, da si pridobi še potrebno strokovno usposobljenost; to si pridobi tem hitreje, čim višjo izobrazbo ima. Dober konstruktor mora imeti široko znanje in razgibano fantazijo. Ozki specialisti navadno ne zadovoljujejo-kot konstruktorji, ker. so preveč enostranski. Toda z . razvojem tehnologije so »vse-znaici« vedno redkejši, ker se obseg tehničnih znanj; iz dneva M dan širi^fc z neslutenim tempom. Zato v podjetjih, kjer šo zahteve za konstruktorskim kadrom vse večje, formirajo konstruktorje tudi iz tehničnih risarjev, ki pa morajo biti izredno, nadarjeni. Ti si morajo z obsežnim praktičnim delom, a zaradi manjkajoče šolske i-zobrazibe, s postopnim izobraževanjem pridobiti potrebne veščine. Vendar je z vse večjim prilivom, absolventov raznih šol ta profil konstruktorja vse redkejši.
In kakšno, je delo konstruktorja v našem podjetju. Konstrukcijski oddelek .je vključen v razvojni oddelek naše tovarne. Zato je delo in -naloga konstruktorja:
-— sodelovanje z raziskovalci razvoja pri- uresničevanju novih tehnoloških procesov, t.j., od razvojnega delavca prevzeto zamisel mora obdelati s primerno obrazložitvijo
—	smiselno obdelati zamišljeni program pri uvajanju
• novih izboljšav po vseh pravilih klasične stroje-, gradnje,, t.j., primemo oblikuje zamisel ili jo’ konstrukcijsko obdela
—	ob dela tehnološko-tehnična vprašanja, računsko, statično in risarsko
—	spremlja na novo konstruirane naprave, jih dopolnjuje- in izboljšuje ■
—	pri današnjem nenehnem razvoju tehnike -spremlja razvoj sodobne opreme v aluminijski industriji
—	spremlja poročila, posveto-' vanja, dokumentacij o o no-
, novi proizvodnji, itd.
Kako pa pristopa konstruktor k svojemu delu?
Že omenjena šolska izobrazba običajno ne zadošča za u-spešno delo, zato si mora dober konstruktor pridobiti še pogonske in poklicne izkušnje; seveda, te hitreje pridobi, če ima višjo izobrazbo. Kljub temu ;pa se mnogokrat zgodi, da mora' manjkajoče strokovno znanje dopolniti še z metodiko. Kot ’ vsak ponavljajoči se potek,' tako se je možno tudi konstruktorske naloge lotiti metodično. Delogu- nalogo analiziramo, razdelimo v periode, sistematično uredimo in sestavimo primerno shemo. Možno je še to razdeliti v delovne programe Ig- po .pravilih za izdelavo rešitev jn ocen, ki so skupne splošnemu konstruktorskemu delu. Po kronološkem redu pregledno razporejena, so sestavljena iz naslednjih delnih nalog:
•a) dojeti jedro naloge
—	razjasnitev naloge z opisom konstrukcijske zahteve
. — funkcioniranje delovne naprave in smisel
—	podatki o uporabnosti
—	dovoljeni maksimalni stroš-' ki — cene
ir—'ocenitev potrebnih količin, .približna ocenitev roka iz-
delave	'
bi zbiranje podatkov o 'delovni napravi
—	trdnost naprave -
—1 sigurnost pogona
E§|'sposobnost delovanja
—	obsega uporabnosti ' pogonsko zahteve
—	estetski izgled
—	velikost in teža
—	upravlj anj e
—	termini ža izdelavo'
—	iskanje uporabe pravilnih .. materialov
izmere
gf5§! tolerance, pril egi in površinska .obdelava
c)	preskrbeti vse možne informacije-in zahteve naročnika — raziskovalca o principih delovanja in zadostiti' tem zahtevam:
—	čimmanj ši stroški
—	minimalni prostor
—	minimalna teža
—	najboljša uporabnost
—	po konstrukcijskih predpisih tudi primerni tehnični nivo
—	gospodarnost in
—	primemo industrijsko oblikovanje	'	fe
d)	prikazati in izdelati idejne risbe možnih rešitev -
—. študija primerjalnih skic
—: izdelava osnutka
(Nadaljevanje na 7. strani)
Jože Voglar v priročnem skladišču DE Promet
Izkušnje v drugih delovnih organizacijah
Prejšnji mesec je obiskalo Železarno Ravne na Koroškem večje število predstavnikov našega sindikata, ki so bili tako iz predsedstva TZS kot tudi iz osnovnih organizacij sindikata v delovnih enotah.
Kot je znano, je tudi Železarna Ravne na- Koroškem ena od podpisnic samoupravnega sporazuma v naši grupaciji, pa je zato bil namen tega obiska: posvetovanje o nekaterih aktualnih problemih v zvezi s samoupravnim sporazumom. Verjetno bó kdo kaj več poročal našim članom kolektiva o pogovorih, katere smo imela s predstavniki sindikata omenjene železarne, vendar se želim vsaj delno ustaviti pri nekaterih področjih, ki so bila . obravnavana ria tem'skupnem posvetovanju. Ne. bo tudlipod-več, če bo kateri od udeležencev tega posveta poročal morda celo obširneje in bolj konkretno.
Kar v začetku moram povedali, da so nas predstavniki sindikalne organizacije ih vodstva Železarne Ravne sprejeli nadvse prisrčno in gostoljubno. Najprej so nam pokazali nekatere svoje proizvodne obrate, da bi nas vsaj delno seznanili s težkim delom naših železarjev. Zal je ta dan bila tudi .pri njih prosta sobota in niso delali v vseh obratih, ampak le v nekaterih, zato nismo mogli videti vsega, kar bi nas zanimalo; toda videli smo več kot dovolj in se prepričali, ob kakšnih pogojih delajo naši železarji.
Po daljšem ogledu železarne so nas gostitelji popeljali v Kotlje- pod Uršljo goro sl^v rojstno vasico našega zelo znanega pisatelja in rodoljuba, borca za svobodo koroških Slovencev — PREŽIHOVEGA VQRANCA-LOVRA KUHARJA.
V hotelu »Rimski vrelec« so se začeli pogovoril, ki so trajali prav gotovo približno štiri dobre ure. To pa že menda- tudi pove dovolj o tem, da je bilo na obeh straneh obelodanjenih precej izkušenj. Poleg mnogih podobnih problemov, s kateri-
mi se borijo tako oni kot mi, pa je bilo z njihove strani nakazanih tudi nekaj zanimivih podatkov, ki.so vzbudili našo pozornost in bomo prav. gotovo o nekaterih razpravljali tudi pri nas ■—■ prav tako, kot bodo tudi oni o nekaterih naših izkušnjah.
Predvsem zanimivo je to, da pri njih zelo težijo za tem, da bi delavec dobil plačo za tisto, kar dela, in ne po tem, kar mu je nekoč priznala družba. Njihovi osebni dohodki nihajo iz meseaa v mesec, v minulem mesecu pa je znašalo povprečje okrog 164.500 din. Vendar jim nikoli ne izplačajo celotnega osebnega dohodka za pretekli mesec, ampak vedno ostane nekaj v rezervi ža kritične čase. Toda ob koncu leta pa delavci le dobijo vse.
Posebno hvale vredno pa je to, da sd na vse načine prizadevajo, kako bi končno uredili delitev osebnega dohodka za tiste starejše delavce — bo-lane ali invalide —, ki ne morejo več dati toliko od sebe, kot so lahko .nekoč — ali '■—L kot to zmorejo njihovi mlajši vrstniki. Zdravstveno rekreacijo imajo urejeno tako, da prispeva polovico sredstev sindikalna podružnica železarne, drugo-polovico pa da občinski sindikalni svet. Pri tem pa seveda pazijo na to, da zdravijo res najbolj potrebne člane delovne skupnosti.'
Na oddihu so imeli okrog 600 članov. To jim pa povzroča prav takšne skrbi, kot je to pri nas.
Zelo zanimivo je tudi to, da v železarni dela kar. 600 žensk, kar je za železarstvo res izjemno, da pa vse njihove probleme rešujejo zelo zadovolji-, vo. Posebno značilno je tudi, kako v tej delovni organizaciji rešujejo stanovanjske probleme svojih delavcev, ki se
še vedno pretežno vozijo, oziroma, jih vozijo — iz precej oddaljenih krajev, tudi do 50 kilometrov daleč od« tovarne. Posebnost je namreč v tem, da železarna zgradi stanovanje do tretje faze sama, dokonča pa jo potem tisti1, kateremu je to stanovanje dodeljeno.' Tako ■ imajo zgrajenih že 93 hiš ih pravijo, da j.e za tak način gradnje izredno veliko zanimanje. Sicer pa, kako tudi ne!
. In: ali ne bi morda o takem načinu gradenj razmišljali tudi pri nas?
Seveda pa to še ni vse; stanovanja gradijo tudi drugače in imajo zgrajeno proti Prevaljam že oelo malo mestece.
Povsem razumljivo je, da jih zelo tare breme ' prevoza delavcev, katere morajo voziti na delo in z dela, saj bi za tisti denar lahko zgradili še mnogo več .stano,van j. Seveda- pa tistim, ki gradijo v lastni režiji, dodeljujejo tudi posojila v višini do'5 milijonov S dinarjev.
Zelo dobro so rešili tudi problem družbene prehrane. Te namreč nimajo v lastni režiji, ampak so jo zaupali trgovskemu podjetju MERX, vendar pa imajo pogodbo, zato redno — vsak dan, kontrolirajo kakovost obroka in vloženih sredstev.
Obrok ki ima okoli 1000 kalorij, stane 4 dinarje. Polovico zneska prispeva podjetje, polovico pa koristnik malice Sam. Za taste, ki sì nè želijo toplih malic, vozi podjetje MERX v podjetje suho hrano in brezalkoholne pijače po cenah, kot so zunaj — v njihovih delikatesah. To je res idealno in bi, o podobnem bilo dobro sčasoma razmisliti tudi pri nas. Sicer pa bomo še videli, kako ise bo pri naš sploh vse to šele obneslo.
(Nadaljevanja na zadnji str.)
Konec neaktivnosti!
ZAHTEVA SEKRETARIATA OOS:
Kot vam je znano, je sekretariat OOS zahteval sklic izvršnih odborov sindikata v delovnih enotah. Glavna tema teh sestankov bi naj bila: neaktivnost elanov sindikata pri njihovem delu v delovnih enotah.
Sestanki so bili terminsko določeni in moramo priznati, da je bila- udeležba na sestankih z vabljenim članom sekretariata kar zadovoljiva.
Sestanki so pokazali* da bomo morali, zraven sprotnega dela, še sistematično prenašati naloge iz izvršilnih odborov na članstvo v delovnih enotah, če bomo hoteli upravičiti zaupanje celotne delovne skupnosti. Vsekakor je premalo, če so s problemi in delom seznanjeni samo predsedniki izvršnih odborov.
Absolutno bomo še morali prenesti delo med člane, predvsem v večjem olhsegu, čeprav bodo tudi večji problemi v zvezi s pripravo materialov za seje predsedstva, kjer so direktno angažirani tudi predsedniki IO OOS v delovnih enotah. Opaziti je pripravljenost za delo le takrat, ko nastopi višja sila ali direktiva vodstva sindikata, kar pa ni ravno najbolj pohvalno, čeprav vemo, da je stanje -v o-staldh družbeno-političnih organizacijah v TGA še slabše. Tu bomo morali zavzeti določeno stališče, zahtevati, da s takšno neaktivnostjo nehamo. Zakaj bi samo mi morali de-
lati, ostali pa bi počivali in se skrivali za našim delom — seveda pod skupnim imenovalcem: družbeno-politične organizacije.
Končno nam je dolžnost, da nadaljujemo naše delo, ki še ne kaže pravih rezultatov, čeprav je uspešnejše kot-v pretekli mandatni dobi. Zato je potrebna nadaljnja 'maksimalna aktivnost vseh članov sekretariata in predsedstva, da bi opravičili zaupanje delovne skupnosti.
Od nas jè odvisno, kako bomo kreirali naše bodoče delo, da ne bo ostalo samo na naših ramenih in da ne bomo več poslušali nekonstruktivno kritiko; pomoč pri tem so lahko predvsem vse oblike obveščanja, sistematično delo pri izmenjavi stališč in njihovem posredovanju samoupravnim organom in družbeno-politič-nim skupnostim.
SEKRETARIAT
"Obnovljena kuhinja obrata družbene prehrane
Dobra obveščenost - Imperativ samoupravljanja
BITI DEJANSKI UPRAVLJALEC, POMENI BITI AKTIVEN
Odločanje o dogajanjih v delovni organizaciji predpostavlja poznavanje teh dogajanj in niza drugih pojavov, ki vplivajo na usodo konkretnih odločitev. Od tod tudi ugotovitev, da jie obveščenost nujen
Z u
»Všeč nam je bilo in srečni smo bili, da ste se nas ob tovarniškem prazniku — 21. novembru — zopet spomnili,« so dejali naši upokojenci ob zaključku srečanja v počastitev tovarniškega praznika.
Res lahko rečemo, da je to že tradicija, da se vsako leto, ob tem prazniku, spomnimo tudi naših upokojencev.
Srečanje je organiziral sindikat v prostorih restavracije, kjer smo jih tudi 'pogostili.
Po pozdravnem nagovoru' predsednika sindikata Viktor-
ju smo se okrog 15. ure poslovili od naših starih sodelavcev, pa jim. zaželeli srečno in nasvidenje prihodnje leto.
Nekaj dni pred tem sò šli v pokoj naši »najmlajši« upokojenci. 6. novembra smo jih poklicali na krajši poslovilni pogovor, kjer smo jim izročili.
ja Markoviča je naše upokojence pozdravil tudi' generalni direktor Milan . Krajnik, dipl. oec.
Po teh .uvodnih formalnostih se je razvila prosta in odkrita debata o samem podjetju, kot tudi o življenju naših upokojencev.
Moramo priznati, da se naši upokojenci še vedno zelo zanimajo za podjetje, saj se zavedajo, da so del njega tudi oni. V takem prijetnem vzduš-
pogoj "za samoupravljanje ali, z drugimi besedami, da neob-veščeui delavci ne morejo biti dejiamsikiii upravlljiaiai. ODezali-enacijo delavca, humanizacijo dela in osvoboditev dela — vse te velike smotre socialističnega razvoja je mogoče uresničiti edino pod pogojem, da bodo delavci vedeli, kaj se okrog njih dogaja in imeli na tej osnovi možnost za delovanje in spreminjanje razmer s. ciljem* (da bi prilegla jak okolje svojim razmeram..
Posebej kaže omeniti obveščenost kot sredstvo kontrole in povečanja odgovornosti, pri delu. Menim* da vedno širši krog . ljudi osvaja spoznanje, med drugim tudi na osnovi dope- ■ danje, prakso, da samoupravljanje v obliki, ko vsi o vsem odločajo, nikakor ne bo rnogo-
Srečanje upokojencev
spominska darila. To so bili
tovariši iz naših obratov:
Glinica: Jakob Gojkošek, Stanko Čemenšefc, Milan Lamut.
Promet: Stanko Svenšek, Franc Krivec, Ferdo Bepej, Lud-vid Repec.
Aluminij:	Martin Sagadin,
Franc Ciglar.
Vzdrževanje: Rudolf Kokol, Franc Muhič, Mirko Koser in Franc Bauman.
Sekretariat OOS
če. To pomeni, da bomo še. dolgo vezani, na medsebojno zaupanje, na dajanje samoupravnih pravic manjšim skupinam. To je pravzaprav tudi sedaj, ko delavci v podjetju prepuščajo niz" svojih samoupravnih pravic — samoupravnim, organom. S tem pa je načelno dana možnost za oddaljevanje izvoljenih volivcev, zà zlorabljanje pooblastil itd. Kontrola dela takih organov in posameznikov je mogoča samo .’ob
javnosti njihovega dela, ko volivci zelo poznajo njihovo dejavnost. Nekateri praktični primeri kažejo, da že samo poimenovanje .posameznika, ki je zadolžen za izvedbo določenega stelepia, pomembno poveča'odgovornost.
SEDANJE STANJE NI ZADOVOLJIVO
Čeprav je res, da nimamo nekih 'standardov, kaj vse bi. moral, delavec v. naši delovni organizaciji' vedeti, vendarle razpolagamo z nizom empiričnih podatkov, ki nas povsem nedvoumno poučujejo, oziro-ma, prepričujejo o tem da je današnja stopnja obveščenosti delavcev tako katastrofalno nizka, da tudi zaradi tega razloga bolj popolno samoupravljanje ni mogoče.
Navajam nekaj podatkov iz. dokumentacije oenträ za raziskavo javnega mnenja "pri slovenskih sindikatih in iz drugih raziskav.'
—	V štirih slovenskih podjet- ■ jih 19% članov delavskih svetov in 40% zaposlenih ne ve, kdo pri njih odloča' o letnem planu.
—	V teh podjetjih 27% članov delavskih svetov in 48% vseh zaposlenih ne ve, kdo pri njih odloča o cenah izdelkov.
—	Kar 24% članov delavskih svetov in 45% vseh zaposlenih ne ve, kdo pri njih odloča o sprejemu novih
.delavcev. .
—i Četrtina članov delavskih svetov im - 48% vsejh zaposlenih, ne ve, kdo pri njih' odloča o tem, kdo bo kandidirali za izvolitev v samoupravne organe.
—	Kar 36% slovenskih delavcev industrije ih rudarstva iizjiaviljla, da niso prebrali, pravilnika o delovnih razmerjih (med delavci z manj kot štirimi razredi osnovne šole pa je takih celo 52% !)
—	Komaj 28% članov delavskih svetov industrijskih podjetij je pravilno odgovorilo na vprašanje, kaj so anuitete.
Še bi lahko našteval podobne podatke, veridair bodi dovolj! Analize stavk kažejo, nia primer, da je nezadostna obveščenost delavcev praviloma in ne izjemoma eden od vzrokov tega pojava. To je hkrati tudi eden od dokazov, kako resne posledice lahko ima neinformiranost delavcev za dogajanje v delovni organizaciji
SO DELAVCI RES NEZAINTERESIRANI?
Kadar se pogovarjamo- š predstavniki delovnih organizacij —- žtasti tistimi, ki so odgovorni za .informiranje, o tem, kaj delavci vedo, ali bolje, ka j ne vedo o /svoji delovni organizaciji, se srečujemo z dvema pomislekoma. Prvi je*, affi morajo delavci res vse vedeti.,. drugi pa .je, da jim sièer mudijo obilo možnosti za informiranje, vendar ,še delavci- za informacije me zanimajo.
Odgovor ha prvi' .pomislek je brez dvoma odvisen od tega, kakšno družbeno vlogo pričakujemo od prbiizvaij-acev. Znano je, da je mogoče ljudi,'ki ne vedo ničesar, mnogo laže voditi in usmerjati affi prepričevati, kot ljudi, ki so o stvareh poučeni.
Samo za uspešno opravljanje dela je potrebno bistveno manj informacij, kot 'hkrati' tudi za uspešno upravljanje im gospodarjenje z rezultati1 dela. Ce je naš družbeni cilj — osvobojen proizvajalec, je povsem jasno, da je to lahko lè zelo informiran delavec. Seveda pa pri tem vemo, da samo to še ni dovolj!
Odgovor na drugi pomislek je bolj konkreten. .
Dejstvo je, da se nekateri delavci' res ne zanimajo za' rde drugega* feoit za deló in plačo. Toda takih je med neinformiranimi manj. Večina delavcev panima možnosti, da bi ae seznanila is pomembnimi .informacijami ali' pa je do. njih brezvoljna in ravnodušna*
Obveščanje delavcev namreč . ne more biti .siamo sebi namen.; smoter Obveščanja, mora biti — -usposabljanje delavcev za njihove temeljne . aktivnosti." Ce pa- delavci veliko vedo, a nimajo možnosti za ukrepanje, in če se delavci s čem ne strinjajo, potem so sprva nezadovoljni. Ce pai je tako stanje podaljšano', to nuijno , vodi v njihovo brezvoljnost ih ravnodušnost. Včasih pa tudi ni zaželeno, ida -bi delavci veliko vedeli, kajti kdor preveč ve, je lahko »nevaren«.
Ce smo torej ugotovili da je ustrezna obveščenost delavcev nujien pogoj za njihovo aktivnost, potem velja poudariti-, da šele bolj redna in stalna- uporaba informacij poveča zanimanje ,za. inf ormativnost in informacije.
Izvleček iž knjige DUŠANA REBOLJA: »Kako informirati samoupravljalce«
21. november - naš tovarniški
Tokrat:
praznik
Odgovornost —
za vse!
V zadnjem času vedno bolj pogosto slišimo o mnogih težavah in problemih v delovnih organizacijah, v raznih društvih, organizacijah, krajevnih skupnostih in tako dalje.
Vsepovsod je v ospredju odgovornost/ zato naj bi tudi tale sestavek bil namenjen predvsem vprašanju odgovornosti, čeprav smo o tem že nemalokrat pisali. Toda to je prav tisto, kar pri nas vse premalo poznamo in česar preveč ne upoštevamo. Ni potrebno poudarjati, v kakšnem položaju smo, ker to vsi prav dobro viaimo, če le malce bolj pogledamo okrog sebe. Zal pa sé kaj rado zgodi, da nas mnogi naši pereči problemi ne zanimajo, ker pač, na vso srečo,^ ni bila plačilna vrečka dosedaj nič tanjša. In to je prav tisto, o čemer je potrebno veliko več razmišljati še prej, ko bo prepozno; in ko ne bomo mogli nikjer več iskati grešnega kozla, kot temu pravimo. 'Ne skrivajmo se za svojo senco in poglejmo malce okrog sebe — toda ne samo poglejmo, ampak tudi ukrepajmo, dokler je še čas!
Vsi vemo, kaj je odgovornost, žal pa še vedno ni uresničujoča ža vse, kajti nekdo odgovarja že za majhne spodrsljaje, medtem ko drugi mirno plove naprej — tudi' za mnogo huiše prekrške!
Čeprav so naši člani kolektiva o tej nesrečni odgovornosti slišali že toliko, da je domala smešno o tem še pisati, pa bi vseeno rad poudaril nekaj, kar sicer ni konkretno povezano z našo notranjo odgovornostjo. Pa vendar daje sliko, kakršne so danes vajeni že vsi. Spomnimo se malo na nedavne železniške nesreče, ki so se drstile ena ža drugo in v katerih so bile smrtne žrtve. Ko je prišlo do odgovornosti, so domala v vseh primerih najprej bili vpriprti kretničarji 'in drugi nižji uslužbenci, nikoli dosedaj pa še ni bilo zastavljeno vprašanje odgovornosti — od vrha navzdol.
. In zakaj je sploh prišlo do takih tragedij? .
Toda to je bilo le v ilustracijo, ki, kot sem omenil, nima zveze z našim delom, daje pa misliti, saj nakazuje tisto negativno stran, o kateri tolikokrat radi ggvorimo, kadar imamo v mislih odgovornost.
Kot sem že omenil, vsi dobro vemo, v | kako kritičnem stanju smo, vendar pa je še vedno opaziti malodušen odnos do vsega, kar se dogaja okrog nas. Ali so nas dosedanji rezultati zares toliko uspavali, da se ne zdramimo niti ob tako kritičnih problemih, kot so prav sedaj —• okrog nas? Ali nas nič :ne moti, če se kup denarja v naši blagajni vedno bolj manjša, da ga dajemo precej več vstran, kot pa « ga prihaja nazaj notri?
Še in še bi lahko našteval *take in po-pojave, ki pa so vsem članom naše delovne skupnosti toliko znani, da res nobeden ne more mimo teh dogodkov.
Ocenimo malce razprave na sejah de-lavkega sveta; enkrat slišimo vprašanje, od kod taka poraba boksita, zakaj tako povečan normativ njegove porabe, drugi zopet vprašuje, kje je 500 ton mazuta in tako naprej.
Da, prav tu se je treba vprašati, kje je> naša skupna odgovornost, kajti če vsi ti podatki držijo in če je vse zares tako, potem ni odgovoren samo eden, ampak jih je v tem verižnem členu več; te pa bi bilo potrebno najti in končno le ugotoviti prave vzroke za tako delo in končno tudi napraviti konec takemu početju, ki vodi vse drugam — kot pa v umno in trezno gospoaarjenje. Še vse preveč je v navadi to, da kaj radi hitro pokličemo na odgovornost tistega najnižjega proizvajalca — čeprav ne trdim, da tega ni potrebno, če je storjen prekršek in ugotovljen malomaren odnos do dela. Toda vse to je treba napraviti že od vrha navzdol, kajti v tem primeru bo tudi zaupanje neposrednih proizvajalcev do svojih predpostavljenih drugačno, saj,bodo videli, da je odgovornost za vse, ne glede na položaj, katerega nekdo ima, ali na mesto, kjer dela. če delavec prelije 100 I luga, ga mora plačati in za svoje malomarno delo odgovarjati, če pa kdo drugi, ki zavzema odgovornejše mesto, napravi večjo napako, pa to raziskujejo na vse načine; kar seveda naši delavci zelo dobro vidijo.
Naše samoupravne akte smo zelo dobro pripravili in jih tudi sprejeli, vendar pa se jih žal še vedno ne pridržujemo v zadostni meri. Razlike so še vedno občutne in zato je prav, da bi naj-? prej napravili red v tej smeri in končno prišli do tega, da bo vsak povsem za svoje delo odgovarjal, ne glede na to, kdo je in kje dela.
V naši proizvodnji bi lahko dosegli še mnogo ugodnejše rezultate, če bi se vsi zavedali svoje odgovornosti in če bi sleherni član delovne skupnosti dal od sebe vse, kar je v njegovi moči, da bi čimbolj dosledno izvajali vse naloge, ki vodijo k čimugodnejšemu uspehu celotnega podjetja.
Brez dvoma se bomo morali vsi skupaj prej predramiti, preden bo že vse prepozno, kajti, če bo prišlo do tega, da bo naša plačilna vrečka tanjša za nekaj tisočakov, ne bomo smeli nikogar kriviti, češ kriv je zato, ampak najprej tehtno razmisliti, kaj smo sami prispevali k temu, da se to ne bi" zgodilo. Tega zares, v današnjih pogojih, nihče ne želi. Ni pa seveda rečeno, da do tega ne more priti", če bo vse ostalo pri starem.
Nam je prav dobro znano, da lahko sleherni proizvajalec še vedno prispeva mnogo k večjemu uspehu svojega podjetja, če bo vložil vse svoje sile v to, da bodo naši proizvodni stroški čim-nižji in bo. proizvodnja čimvečja, kajti edino v tem je treba iskati naš nadaljnji uspeh in zanesljivi obstoj.
Ne' smemo mimo tega, da bodo naslednje leto že pričele s poskusnim obratovanjem nekatere tovarne glinice in aluminija in da se nam prav zato naslednja leta obeta huda in ostra konkurenca, na katero moramo biti temeljito pripravljeni. Ne smemo več tako lagodno, kot ao-sedaj,' gledati na vse to, kajti vsako tako mišljenje bi bilo bumerang; ta pa lahko prizadene edinole nas same. Naj si nihče izmed nas ne dela utvar, da nove tovarne ne bodo sposobne delati glinice in aluminija tako kot mi, čeprav morda v začetku še ne bo steklo vse tako, kot pričakujejo.
Vsea to in še mnogo drugega nas mora voditi h konkretni skupni odgovornosti; ta mora biti zares za vse, kajti skrajni čas je, da spoznamo naše napake in jih čimprej odpravimo. Tako si zastavimo skupne cilje, da bo naša prihodnost zares bolj zanesljiva in naši dohodki večji. To j>a lahko dosežemo le s skupno akcijo in odgovornostjo vsakega!
M. F.
v naši tovarni
(Nadaljevanje s 5. strani)
e)	začeti sestavljati proračune in dimenzionirati — izdelati tehnične Ooene in PII gospodarne ocene 1) odločitev za ižbiTO rešitve
g)	oblikovati izbrane rešitve — od projekta do delavniških risb.
Ob talki razdelitvi konstruktorskega dela je to potem popolnoma jasno opredeljeno in uspešno zaključeno ustvarjalno delo. S tem sistemom je jasno naznačeno, kako pravilno sestaviti problem in si utreti pot, po kateri se konstruktor prebija k novemu produktu.
POVZETEK
Konstruktor gradi most — od ideje do izvedbe. Znati mo-, ra realizirati vsako idejo, ki mu je predložena. Biti mora gibčen in prilagodljiv novim tehnologijam, ki so predložene po raziskovalcih, kakor tudi proizvajalcih. Z novimi postopki se mora sprotno seznanjati, da jih lahko uspešno uveljavlja pri svojem delu.
Če obravnava določeno nalogo teanngrupe, mora imeti, o delu svoje mnenje im se odločati pravilno in hitro. Pri tem mora biti primeren sobesednik in dovolj. odločen, da prevzame odgovornost. S primemo strokovno razgledanostjo mora ■znati uporabiti znanje, pri tem pa s premišljenim, postopkom odstraniti pomanjkljivosti in probleme.
Umevno je, da se mora konstruktor šele priučiti delovnim metodam, ker mu šola tega ne nudi v zadostni meri. Posebno v manjših konstrukcijskih oddelkih, kjer je delo konstruktorja izredno pestro, kot je to tudi v naši tovarni, mora'težiti k metodičnemu delu. Ko se priuči sistematičnemu delu, je usposobljen za reševanje najrazličnejših nalog, katere zahtevajo izredno številna in različna proizvodna sredstva, kot tudi mnogovrstna tehnologija v industriji aluminija.
A.T.
Nova tovarna avtomobilov na Poljskem
Poljaki' bodo 'gradili še eno .tovarno avtomobilov. Fiat namerava s poljsko vlado skleniti sporazum o gradnji druge tovarne avtomobilov na Poljskem, iki bo zgrajena. s stroški 340 milijonov dolarjev. Predvidena letna proizvodnja bo
250.000	manjših osebnih vozil.
v sliki
Nastop mešanega pevskega zbora
Folklorno skupino iz Cirkovec so gledalci nagradili z burnim aplavzom
Proslava je bila tokrat zelo dobro obiskana
■ÜP
llltlllll

S
Športna tekmovanja
V POČASTITEV TOVARNIŠKEGA PRAZNIKA
V počastitev tovarniškega praznika — 21. novembra — je sindikat pripravil za člane našega kolektiva tekmovanje v šahu, kegljanju, streljanju, namiznem tenisu in mini-golfu — za prehodni pokal.
Skupno se je tekmovanja udeležilo 77 članov kolektiva. Presenetljivo največja udelčžba je bila v kegljanju, kjer je nastopilo kar 49 tekmovalcev, v šahu 10, streljanju, namiznem tenisu in mini-golfu pa po 6 tekmovalcev. Strelcem je nekoliko nagajalo slabo vreme, medtem ko so igralci mini-golfa tekmovali že 13. novembra.
Predsednik TZ sindikata, tov. Viktor Markovič je dan pred praznikom na sver čani proslavi v dvorani restavracije podelil prvim trem v vsaki panogi pokale in knjižne nagrade; se vsem zahvalil za sodelovanje.
KEGLJANJE:
1.	Oto Fabjan — 105 (101) kegljev
2.	Ivan Mesarič 105 (97) kegljev
3.	Milan Toplak 104 keglje
4.	Stanko Goričan 101 kegelj
5.	Drago Žlender 100 kegljev
6.	Franc Kornik 99 kegljev
NAMIZNI TENIS:
1.	Ludvik Špehonja 5 zmag
2.	Viktor Markovič 4 zmage
3.	Ing., Debeljak 3 zmage
4.	Milan Nežmah 2 zmagi
5.	Miro Kovač 1 zmaga
6.	Anton Kokol 0
REZULTATI TEKMOVANJA SO BILI NASLEDNJI:
STRELJANJE:
1.	Stanko Pulkollt 83 krogov
2.	Franc 'Novak — 80 krogov
3.	Konrad Kramberger — 78 krogov
4.	Srečko Gojkovič — 78 krogov
5.	Franc Ceti —i 77 krogov
6.	Franc Hojnik 73 krogov
Ivan Munda in Franc Kiseljak, ki sta darovala kožo za ponesrečenca Irgla — na sprejemu pri
generalnem direktorju
Izkušnje v drugih delovnih organizacijah
Mini-golf: f
1.	Jože Matjašič — 48 točk
2.	Marjan Nikolič -- 55 točk
3.	Miro Slavkovič — 57 točk
4.	Milosavljevič — 60 točk
5.	Miro Kovač — 64 točk
6.	Ludvik Špehonja' —■ 65 točk
(Nadaljevanje s 5. strani)
Ce se spomnimo, kakšne probleme imamo pri nas z godlbo, bolje rečeno, z načinom financiranja te dejavnosti, potem’ sem kar navdušen nad njihovimi izkušnjami, in prav gotovo mi 'bodo dali 'prav tudi mnogi člani kolektiva. Tarn se vsak delavec prostovoljno izreče za to, da mu bodo od mesečne plače odtegovali po 2 ali 3 stare dinarje, kar popolno-, ma zadostuje za nemoten potek dela godbe na pihala; ta tudi zunaj dosega zelo dobre rezultate. Sicer pa'bo morda o tem kaj več poročal predsednik godbene sekcije pri našem sindiikatù, saj. je tudi bil na tem posvetovanju. Prav tako tudi predsednik industrijskega gasilskega društva. Ta se je prav tako zanimal za aktivnost tamkajšnjih gasilcev.
Prav zato se ne bi rad spuščal na njihova področja, saj jih 'bolje poznajo kot jaz in bodo zato našim članom lahko, tudi bolj: konkretno in. jasno povedali o tem.
Se posebno zanimiv podatek,
Ob mnogo prerani in boleči izgubi našega moža, očeta, sina in brata
ANTONA FILESA se najlepše zahvaljujemo delavcem Elektro vzdrževanja in ostalih vzdrževalnih obratov — za izdatno materialno pomoč. Prav tako se zahvaljujemo sindikalni organizaciji za vso materialno dn moralno por moč, igodbi, pevcem in govornikom :za poslovilne besede.
Vsem, prav vsem: prisrčna hvala !
Žena Mara s hčerko, oče Ivan, mati Ana in brat Duro
ZAHVALA
o katerem sem slišal iz ust predsednika sindikata Železarne Ravne. V Železarni imajo tudi 10 % dodatek za izmensko popoldansko delo. Prav gotovo .si jé kaj več o vsem’ zabeležil predsednik našega tovarniškega .zbora sindikata VIKTOR MARKOVIČ. Morda bo o vsem razpravljal tudi še tovarniški zbor ali predsedstvo — seveda bolj obširno in konkretno.
Našim bralcem sem želel posredovati le nekaj najznačilnejših momentov s tega posve- ‘ tovanja, o katerem pa bo še prav gotovo govora.
. Drugič pa morda še kaj o
Zasedanje
delavskega
sveta
(Nadaljevanje z 2. strani)
— SPREMEMBE ORGANIZACIJSKIH SHEM
Vaše darilo me je tako presenetilo, da čutim potrebo, ki mi narekuje, da se vam lepo zahvalim. Človeka tako . gane, ko pomisli, da ga še niso pozabili njegovi sodelavci, da bi se najraje, takoj vrnil v njihov krog.
Darila sem bil toliko bolj vesel zato, ker sem ga prejel takrat, iko sem prišel iz zdravilišča.
Še- enkrat: hvala za darilo; tega zlepa ne bom pozabil!
Martin Šimenko Nova vas 36 62281 Markovci
tem, kakšno pozornost posvečajo članom, ki so v podjetju 10, 20 in. 30 let.
M. F.
5AH:
1.	Martin Majcenovič 7 točk
2.	Juriča Škarja - 5 točk
3.	Karel Fridl||p 5 točk
4.	Bogomir Toplak —4 točke
5.	Ferdo Zupančič^— 4 točke
6.	Drago Antonič — 3,5 točke
Komisija za šport in rekreacijo pri Tovarniškem zboru sindikata obvešča vse elane kolektiva, da je vsak ponedeljek in petek od 20. do 21,45 v Osnovni šoli Kidričevo športna rekreacija v naslednjih športih: v ponedeljek košarka, v petek odbojka, orodna telovadbe. im ostalo.
SINDIKAT
Odibor za organizacijo dela in sistemizacijo je proučil potrebo po delivkah in čajankah v delovnih enotah. Na njegov predlog je delavski svet iskle-ndl, da ib o v delovni enoti Glinica odprto novo delovno mesto čajarke z zasedbo 5, v delovni enoti Aluminij v OE Eletkroliza bo odprto novo delovno mesto čaj arke — za-■ sedba 11, v DE Energetika. „Si v OE Kotlarna novo delovno mesto čajanke, zasedba 1, v DE Vzdrževanje novo delovno mesto v OE Strojno vzdrževanje — čajanka, zasedba 4, v OE Gradbeno vzdrževanje čajanka, zasedba 1, v OE El. vzdrževanje bo preimenovano delovno mesto čistilke v čajanko, v DE Promet bo zasedba na delovnem mestu delavca na odlagališču znanjšaiia od 4 na 2, odprto bo novo delovno mesto čaj arke	zasedba 2, v DE
Osrednje službe bo zasedba- ng delovnem mestu -čaj arke zmanjšana od 8 naj 1.
Delavski svet je določil tudi enotno' ocenitev delovnih mest čajank-v vseh delovnih enotah; ta 'bo znašala skupaj 441 točk in je po posameznih tabelah: IA — 110 točk, IIB — 3 točke, III. — 10 točk, IV. A — 10 točk, IV. b — 8 točk in stalne točke — 300.
Funkcionalno spadajo gornja delovna mesta pod upravnika obrata družbene prehrane. Upravnik obrata družbene prehrane je , dolžan smotrno razporediti delavke' — čaj arke po delovnih mestih.
K.-n.
Predsednik sindikata Viktor Markovič in predsednik delavskega sveta Ivan Beras sta na proslavi razdelila nagrade najboljšim v posameznih športnih disciplinah
Upokojenci
november -
spet v
Kakor vsako leto, tako smo tudi letos bili upokojenci TGA Kidričevo Ob tovarniškem '. prazniku povabljeni na srečanje v restavracijo Kidričevo.
Opazil sem, da jih mnogo, ki so bili, ko sem se srečanja — leta 1966 — prvič udeležil; ni.več iprišlo. Malo je še živih, zato je to vsakoletno srečanje tembolj ganljivo: Opazil sem tudi, da se število upokojencev veča iz leta v leto. Mnogo je mlajših, ki so bili. invalidsko upokojeni iri so, -tudi prispevali svoj delež k izgradnji naše velike tovarne. Veliko jih: je,- ki so 7. žulj avimi t rokami gradili tisto, kar imajo danes naši mlajši sovrstniki. Žulji na rokah so minili, tovarna pa je ostala, našim delovnim -Ijhdem in skupnosti — v ponos.
V imenu sindikata se je. vsem upokoj encem ..predstavil' predsednik sindikata, tov. Viktor Markovič. Zaželel nam je dobrodošlico in nam spregovoril nekaj lepih ‘besed, ki nam
bodo ostale še dolgo v spominu. Nato nam je tov. ‘Markovič predstavil -direktorja .Milana Krajnika', dipl. .oec., ki se je tudi udeležil srečanja. Pozdravljen z burnim aplavzom je tov. direktor . stopil k mikrofonu. V svojem imenu in v imenu kolektiva nas je' toplo, pozdravil.
Rekel je, da mas osebno, sicer ne . pozna,". vendar 've, da smo tudi mi upokojenci ogromno prispevali k izgradnji tovarne.
Takega ' tovariškega srečanja si upokojenci še želimo. Dru-r žabni dan nam je domala prehitro minil.-»-.
Pripomnil bi še to: že lani smo slišali, da bomo ob tovarniškem prazniku nagrajeni- z manjšim zneskom. Iž tega pa na žalost tudi letos ni bilò nič, čeprav bi se upokojenci nagrade - zelo razveselili. -
Upokojenec Ivan Prejac
IZDAJA DELAVSKI SVET TOVARNE GLINICE IN ALUMINIJA »BORIS KIDRIČ« KIDRIČEVO.
UREDNIŠKI ODBOR:
Franc Vrlič — predsednik, . člani: Stojan Korbler, dipl. inž., Franc Kolarič, Milan Nežmah, Janez SukF in odgovorni urednik tovarniškega časopisa Stane Tonejc, dipl. inž.
Tisk: ZGP »Pomurski tisk« v Murski Soboti.
Rokopisov in slik ne vračamo.

Mi

t-
JDDELEK