PoeamezDa Številka RM 0,15 КдГдшапкгпБо^е Uprava Klagenfurt, Poetfacb 115 / Uredništvo v Kiagenfurtu / Naročnina (se plača napre]) meseCao г dostavo na dom (ш 1,— (vključno km u,2u za donadaicfc) / Odjavo naroCbo tega Usta za prihodnji mesec sprejme uprava samo pismeno In le do 25. tekočega meseca / Oglasi RM 0,08 za milimeter stolpec itev. 2. Krainburg, 6. Januarja 1943. Leto 3. Ponosna bilanca pomorske iojne \ lelu 1942. |e bilo uničenih 1283 trgovskih ladii s siiupno 8,940.000 brl in pošliodovanih 450 ladii Oberkommando der Wehrmacht je dne januarja objavilo: Na ozemlju ob Tereku, v Stalin-S r a d u in v velikem donskem loku je utrpel sovražnik, k* je nadaljeval svoje brezuspešne napade, zopet visoke zgube in Zgubil 33 oklopnjakov. V srednjem frontnem odseku so nemške čete v nasprotnem napadu vrgle sovražnika Iz več krajev in položajev ter odvračajoč 8ovr&^» nasprotne sunke uničile 13 oklopnjakov. Južno pd Ilmenskega jezera je sovražnik, uporabljajoč mnogo oklopnjakov, obnovil svoje napade, ki smo jih vse odbili; pri tem smo uničili osem oklopnjakov. V času od 21. do 31. decembra smo na vzhodni fronti po odredih vojske uničili, uplenili ali z zadetki onesposobili za premikanje 742 sovjetskih oklopnjakov. VLibijiinTunezijije obojestransko živahno delovanje udarnih čet. V Tu-neziji 8o brza nemška bojna letala in lovski letalci na letališču B6ne razdejali na tleh Sest sovražnih letal. Nadaljnja letala in dve trgovski ladji severno od Bona so bile poškodovane. Strmoglavci so zadeli v polno sovražnikove kolodvorske naprave in prevozne kolone. NemSlca: podmornica je v noči na 1. ja nuar v Sredozemlju severno od Cipra z dvema corpednima zadetkoma potopila nekega r u š 11 C a razreda »Jervis«. Britanska letala so včeraj zvečer odvrgla zažigalne bombe nad zahodnonemškim ozemljem. Prebivalstvo je imelo zgube. Sestrelili smo neko večmotorno sovražno letalo. Vrhu tega so Britanci zgubili še eno drugo letalo nad Rokavskim prelivom. Na angleški vzhodni obali so nemška bojna letala podnevi bombardirala važne pristaniške naprave. Kakor je bilo objavljeno v posebnem poročilu, so nemške nadmorske bojne sile v večmesečnih bojih na vseh morjih potopile 81 sovražnih trgovskih ladij s skupno 187 tisoč brt. Ti uspehi doslej Se niso bili objavljeni. Z bojnimi čini vojne mornarice smo v mesecu decembru 1943. 1. potopili 78 ladij s 447.800 brt, od teh 72 s 431.000 brt po podmornicah. Vštevši včeraj javljene uspehe naših nadmorniških bojnih sil znašajo v mesecu decembru javljeni uspehi potopitve od strani nemške vojne mornarice 109 trgovskih ladij s 634.800 brt. Vojna mornarica je poškodovala deset ladij in oddelki zračnega orožja so poškodovali nadaljnjih 18 ladij. Vojnih ladij so podmorske in nadmorske bo;no sile v decembru potopile eno križarko, devet nišilcev, eno korveto, dve podmornici in eno varovalno vozilo, zračno orožje pa enega rušilca in en spremni čoln. v letu 1942. je nemška oborožena sila potopila iz britansko-amerikaiiskega trgovskega brodovja; po edinicah vojne mornarice 1283 trgovskih ladij s 7,955.000 brt, od teh po podmornicah 1208 ladij s 7,586.500 brt. Oddelki zračnega orožja so potopili 167 ladij z 985.>000 brt. S tem sta vojna mornarica In zračno orožje skupno v preteklem letn potopili 8,940.000 brt. Vrhu tega je poškodovala vojna mornarica 149 ladij, zračno orožje pa 301 ladjo. Smatrati je, da je en del teh ladij popolnoma izpadel. Bpphi udarnih čel na Шт\и visoke sovjetske zgube ob Donu - Nad 1400 sovjetskih bandltov uničenih Oberkommando der Wehrmacht je dne 4. januarja objavilo: Na raznih mestih fronte na ozemlju ob Donu in v staling;rajskem prr-storii so Sovjeti pri nadaljevanju avo^h napadov utrpeli visoke zgube. V nekem pristanišču Črnega morja na kavkaškem obrežju smo z bombnimi zadetki poškodovali neko trgovsko ladjo srednje velikosti. У srednjem odseku fronte so lastne udarne čete izvršile uspešna podvzetja. Sovražnikovih sunkov smo se ubranili. V ozadju neke armade smo obkolili sovjetske tolpe in uničili nad 1400 banditov, razde-JS'li 63 taborov in. večje število stanišč, uplenili številna orožja in obsežne zaloge municije ter drugega blaga za oskrbo. Jugovzhodno od Ilmenskega jezera še trajajo žilavi krajevni boji. Pred Fischerjevim polotokom so brza (fonosna biianea F. H. Vodeči možje'naših soviainikov so že dovolj pogosto morali priznati, da je pod' orniška nevarnost največja z/a-sti za Anglijo. Churchill je mislil pred enim letom, da je opravil z nemškim' podmorniškimi bojnimi silami, in je pO" r.jsno oznanil, da se od strani nemških podmornic ni bati več nobene nevarnosti. Vzrok za zmanjšano delovanje nemških podmornic je FUhrer sam navedel, kazaje v svojem govoru na to, da smatral za pravilneje, izveibati najprej veliko število posadk, da bi imel ljudi, za katere so nemške ladjedelnice že skovale orožja. Uspeh vidimo danes: Zgoh Podmornice so od malo da ne 9 milUO' "ov brt leta 1942. same potopile 7Уг lijonov brt, to je več kot dvojno od /a"' sk:ga leta, ko ao potopile nemške podmornice зу^ milijona brt. Med potopljenimi edinicarni se nahajajo ladje vseh velikosti, sovrafnJt, ki mu nedostaje ladijskega рго.9(ог, jg moral za tovore uporabljati celo nafdragocenejše potniške ladje, in ne majhno število izmed teh nilfoli ni doseglo namembnega pristanišča. Nasprotna mornarica posadkam nemških podmornic, nemškem nadmorniškim silam in nemškemu zračnemu orožja te zmage ni napravila lahke. Angleži in nterikanci so napeli vse sile, da izpo-'^^Inijo obrambo, postavijo nove edinice v- službo in čim najbolj zavarujejo konvoje. In vendmt je moral te dni podad-mir al Craig-Waller zapisati v »Daily Te-Jegraphu«: »Vse naše metode za bojevanje proti pod. lornicam niso mogle niti ganiti vodstva nasprotniških podmornic niti preprečiti težkih ladijskih zgub in ^g^b dragocenega blaga, ki so ga pre-važale.« In mornariški dopisnik »Daily •'eralda«, ki obravnava zadnje uspehe "emških podmornic, meni, da mora An-glija pričakovati še srditejših akcij od strani nemških podmornic in se pripraviti na porast zgub. In končno je izjavil kanadski ministrski predsednik Macken-^ieKing v svoji novoletni poslanici; »Vse naše bojne sile bodo uporabljene leta 1943., in moramo biti pripravljeni, da bomo utrpeli težke zgube. Naloga, ki nab čaka, je veliko tezavnejša in bo, kakor vse kaže, veliko dalj trajala, kot si to predstavlja rtfarsikateri izmed nas.« Navzlic močni sovražni obrambi in kljub težavnim zimskim vremenskim prilikam se napram lanskemu letu stopnjuje uspeh od meseca do meseca. Zgolj v novembru je številka potopitev četver-10 presegalr ono v lanskem letu. T e '^evarno s ti i n g I e z i nikoli ne bodi mogli odpraviti! Temu nasproti so toliko kot ničeve njihove možnosti; da bi motili preskrbo nemškega naroda in nemške oborožene sile. Trdna pot po suhem nam omogoča zasigurati preskrbo čet z novimi pošiljkami, in nam narobe dovoljuje, spravljati vedno bolj naražča/ftife kmetijske pridelke Vzhoda У Nemčijo. Kdo bo tukaj zgubil, o tem ne dvomi nihče več. Na tem dejstvu ne morejo niti malo spremeniti mušičji piki, ki nam jih skušajo prizadejati in sicer daleč stran od glavnega bojišča. letala potopila eno trgovsko ladjo s 5000 brt, neko drugo pa težko poškodovala. V južni Tuneziji so nemško italijanske čete vrgle francoske sile proti za-padu na/aj. Zračno orožje je z močnim učinkom napadalo sovražnikov prevozni promet na železnicah in cestah. V nekem sovražnem letalskem oporišču so nastali požari po bombnih zadetkih. Spremljajoči lovci so sestrelili pet sovražnih letal. Neka nemška podmornica je severovzhodno od Orana potopila iz močno zavarovanega konvoja nek parnik s 5000 brt. • Po podnevnem napadu odreda britanskih letal na zahodno francosko obrežje smo brez lastnih zgub sestrelili 16 večmotornih letal. V poznih večernih urah so britanska letala izvršila motilni napad na zapadno nemško ozemlje. Prebivalstvo je imelo zgube. Dve letali smo zbili na tla. Po uspešnih podnevnih napadih brzih nemških bojnih letal na angleško južno obrežje so nemška bojna letala, napadajoč v več valih, bombardirala pristaniško mesto Hull, v katerem so nastali obsežni požari. mm C Vr Državna delovna služba pomaga Na pomorskem prekladališču na Vzhodu nakladajo hlode za neko poročevalsko edi-nico. ■ ' (PK.-Aufn.; Kriegb. Behrens, RAD. M.) Nemško-turški kreditni dogovor Berlin, 5. januarja. Kakor je bilo objavljeno že v juniju p. 1., sta se nemška in turška vlada dogovorili, da bo dala Nemčija Turčiji v uporabo kredit 100 milijonov Reichsmark za nakup vojnega orodja. Ker so se med tem ustanovili način za izvajanje kredita in vrsta ter količina orožij, k. se naj dobavijo v okviru tega kredita, sta dne 31. decembra 1942. leta v Berlinu poslanik Clodius za Nemčijo in ministerialni ravnatelj v turškem zunanjem ministrstvu Faik Hozar končnoveljavno podpisala kreditno pogodbo. Proioini parnih na drolino razlrqan K novim uspehom podmornic - ZoiJet mnogo vojnega materiala potopljenega Berlin, 5. januarja. K v posebnem poročilu z dne 30. decembra objavljenim novim uspehom nemških podmornic, še objavlja Oberkommando der Wehrmacht: Ostanki pri Afriki v noči na 29. decembra 1942 napadenega in skoro popolnoma razbitega angleškega konvoja so bili še nadalje cilj naših podmornic, ki so tekom 30. decembra pri slabem vremenu in razburkanem morju potopile štiri nadaljnje ladje z 21.000 brt. S tem je bilo iz za Afriko določenega konvoja tekom 24 ur potopljenih 19 ladij s 106.000 brt. V boju zoper manjše konvoje in posamezne ladje v vseh delih severnega in južnega Atlantika, kot tudi v Indijskem oceanu pri Madagaskarju je postala cela vrsta nadaljnjih predvsem z vojnim in siceršnjim novim materialom naloženih prevoznih ladij žrtev podmorničnih torpedov. Tako se je potopil neposredno pred Laurence Marques po torpednem zadetku angleški parnik »Empire Gull* s 6408 brt. Na poti med Barthurstom in Freetownom sta bili potopljeni obe % Glasgowu pz, Livergoolu vpisani prevozni ladji >Oakbank« (4154 brt) in »Observer« (5881 brt.). Obe ladji sta bili natrpani z vojnim materialom. Nek čoln je s torpedi zadel pri napadu na iz Freetowna na Trinidad ploveči, samo iz nekaj hitrih ladij obstoječi konvoj, dve ladji, ki sta se tekom nekaj minut potopili. S preko 10.000 tonami muni-cije naloženi painik za nove pošiljke tipa »Baron Belhaven« je bil takoj po torpedi-ranju z velikansko detonacijo dobesedno razbit na drobne kose. Ladja je plula iz Severne Amerike k rtiču in je bila sredi Atlantika torpedirana. »Montreal City« s 3066 brt in tankar »Empire Bronze« z 8142 brt, ki sta bili najbrže ostanek nekega razbitega konvoja, sta postali po večernem zasledovanju v severnem Atlantiku kljub najrazburkanejšemu morju in gostemu metežu snega in toče, ki sta včasih za več ur ovirala razgled, v kratkih presledkih plen podmornice. V ekvatorialnem vodovju Atlantika, tik pred obalo angleške Guyane, je zadela usoda parnik z 12.000 brt, ne da bi podmornica mogla ugotoviti ime ladje. stran 2. — štev. 2. KARAWANKEN BOTE Sreda, в. Даип»гк 194*« Fiihrer požira ob потет leta ]Vemški narod FDhrerhanptquartler, 1. januarja 1948. FUhrer se je obrnil na nemški narod s sledečim novoletnim pozivom: Nemški narod, naclonalsoclallstl, naclonal-soclalistinje, strankini tovariši! VCetrtli me sili usoda, da se obrnem na nemški narod z novoletnim pozivom med vojno. V teh štirih letih je pa tudi nemškemu narodu postalo Jasno, da gre v tem boju, ki nam je bil kakor že večkrat v zgodovini, vsiljen po lakonmlh starih sovražnikih, res za biti ali ne biti. Kadar eo v prejšnjih stoletjih dlnaatičnl spori napolnili svet a svojim vojnim truščem, takrat eo bili rezultati za zmagovalce In premagance glede svojih posledic vendarle zelo akromni. Vendar je po stoletnem propadanju prve Nemške države naš narod zaradi svoje notranje razcepljenosti In iz te izvirajoče nemoči zgubil svoj spoštovanje vzbujajoč položaj v Evropi in za dolgo dobo postal le kulturno gnojilo drugega sveta. Nešteti milijoni Nemcev so bili prisiljeni, zapu-etitl domovino, da najdejo svoj vsakdanji kruh. Kavno ti so nezavestno pomagali zgraditi tisto celino, ki sedaj poskuša Iti z vojsko nad Evropo. Narod pa, ki se je moral v svoji politični zapuščenostl in pod pritiskom materialne stiske vedno bolj umakniti v državo misli in postal naposled nacija pesnikov In mislecev, je bil drugemu svetu ravnotako prijetna prikazen kot romantičnih razvalin po)na, državno raztrgana In ^materialno berafika Italija. Sovraštvo proti močni Nemčiji Odkar pa je pruska država nehala biti le meč tujih sU in pod vodstvom razsvetljenih duhov raz svojega pravega poslanstva namer-jala, da zedlnl nemški narod, so uživalci starega stanja začeli preganjati novo državo s svojim sovraštvom In v vedno krajših presledkih Iti nad njo z vojsko. Čimbolj so jim bili potrebni argumenti za tako početje, tembolj so znaU biti lažnivi. Nekoč se je bojevala fevdalna Francija s Nemško državo pod vodstvom habsburških vladarjev, meščanska Francija se je vojskovala z Nemčijo, ki Jo Je vodilo Preugfn, Francija Iz leta 1939. Je zopet napovedala vojno Relchu In tokrat ne več cesarski, ampak naclonalsocialističnl drŽavi. Anglija se je bojevala najprej s parlamentar-no-konstltucionalno monarhijo, danes ščuva proti nemški ljudski državi. Amerika se je pridružila vojni v letu 1917. proti takratni Neia-Cijl Wilhelma П. Novo vojno je provocirala proti Nemčiji socialistične obnove. Rusija Je prej zapletla v vojno monarhistično Evropo, eedaj je pa proti Evropi In socialistični Nemčiji pripravila svojo svetovno vojno pod firmo bolJSevišklh držav s pomočjo kapitalističnih držav. Cisto vseeno pa je, iz kakšnih nagibov so začeli s tenil vojnami, notranji vzrok je bil vedno enak: Sovraštvo proU moAd nemški državi kot zaščitni državi Srednje Evrope, odklonitev življenjskih zahtev nemškega in italijanskega naroda in ne nazadnje splošen kapitalističen interes na vojni vobCe. Kajti vel njihovi državniki so hkrati Imetniki akcij oboroževalne industrije v svojih državah. Iz krvi po njih najetih žolnirjev ali njihovih lastnih vojakov jim rastejo dividend*. Kaj je potem naravnejše kot to, da Je kot glavni dobitelj pri vseh sporih tudi največji organizator vojne predvsem ona sila, ki je daleč od vsake človeške etike in ki vidi le v zlatu svoj življenjsld smoter: mednarodno židovstvo je že od nekdaj mojster v nasnovanju razdvajanja ljudi In narodov. Nacionalsoclalkem — nacionalna ideja naroda V svetovni vojni 1914-18 se Je tej mednarodni koaliciji kupisevalcev in za njimi stoječih Židov posrečilo, s svojimi frazami omamiti nemški narod in ga napraviti slepega napram grozeči nevarnosti. Ko Je potem, v notranjosti oslabljen po revoluciji, položil orožje, so preprosti ljudje, zanašajoč se na obljube teh brez-značajnih sovražnikov, mislili, da smejo pričakovati mir pravičnosti, sprave in sporazuma. Ime amerikanskega predsednika je odtle za vse čase združeno z na to sledečo največjo goljufijo svetovne zgodovine, ker Je Wilson s svojimi 14 točkami dosegel, da Je na bojišču nepremagani nemški narod razkrojil v nj%o-vem duševnem zadržanju, da ga je potem uničil. Ce sem jaz sam kot vojak svetovne vojne dobil iz takratnega doživetja na fronti temelje naukov svojega poznejšega naclonalsocla-llstlčnega pojmovanja. Je danes besneči drugI svetovni boj kot zgodovinski potek edinstvene Izmere le potrdilo tega idejnega sveta. Nemški narod se v tem boju od svoje nacional-socialistične narodne ideje zaradi tega ne le ne oddalji, ampak baš nasprotno od meseca do meseca bolj na njo prisega. Od starega družabnega reda, ki se je preživel, odpada žlindra za žlindro. Ne more biti nobenega dvoma o tem, da bo po koncu tega boja obstojala na-cionalsociallstlčna država kot neomajen In ne-razrušljlv blok v Evropi. Židovstvo bo uničeno Nihče naj se pa nadalje tudi ne moti v tem, da s« bo ta država bojevala жа akslstenco našega naroda t drugačno energijo, kot J« to bil nekoč slučaj v start Nemčiji, Ce sem dns 1. septembra 1939. leta pred nemškim državnim zborom izjavil, da današnje države, čisto vae«Do, kaj #e pilde, oe bodo mogU slomlti аШ Ca« niti lila orožja, ve vsak Nemec 2e »edaj, da nI mogoče dvomiti o resničnosti te prerokbe. In Ce sem nadalje zagotavljal, da bo od tisočletij najtežja zabloda žldovBtva upanje mednarodnega žldovstva, da bi moglo z novo evetovno vojno unlCltl nemški narod aU drug« evropske narode, da v nobenem primeru ne bo uničilo nemSkega naroda, ampak iztrebilo sebe, tudi o tem danes nI nobenega dvoma veC. Takrat ne bo zopet prekleta rasa nekaznovano gnala milijone ljudi na bojlSCe in jih žrtvovala, da bi lahko mednarodno židovstvo delalo svoje kupCije all lahko Iztreslo svoje »ovraStvo Iz starega testamenta Da pa je ta rasa glavna povzročiteljica te vojne, dokazuje najbolj dejstvo, da so se v boju proti evropskim narodnim državam združila na videz najekstremnejSa nasprotja. Zveza med nadkapltallstlCnimi državami Za^>ada ali celo Amerike z lažnivo socialistično navidezno vlado boljševizma se more misliti le Iz razloga, ker je v obeh primerih vodstvo v rokah mednarodnega žldovstva, čeprav temu na videz nasprotujejo na zunaj vidne osebnosti. Toda Rooseveltov židovski trust možganov, ameriški židovski tisk, židovski radio teh držav, židovske organizacije stranke In tako dalje, vse to ni nič drugega kot ravno tako židovsko vodeče ogrodje Sovjetske unije. Kako hitro se pa v teh državah le najmanj zbude resnično narodni Interesi, že nastopijo tudi takoj najostrejša dejanja In predvsem glede ciljev te vojne samih. To gre potem tako daleč,- da mora kot zadnja pomočnica priskočiti umetnost po britanski Intelligence Service tako visoko razvitega političnega umora tam, kje.r ni več moči najti drugih potov za premostitev obstoječih diferenc. Nemško stališče stališče naclonalsocialistlčne države je v tem velikanskem boju svetovne zgodovine sedaj določeno raz dveh vidikov. Prvi je: Ml nismo ne Franciji ne Angliji ali celo Ameriki ničesar storili, ml od teh držav nismo ničesar zahtevali, kar bi bilo moglo dati povod s a to vojno. Da, cel6 vsak mirovni predlog v tej vojni so mednarodni zločinci oeomo zavrnili In ga razlagali le kot nemško slabost. Tako eo nam, kakor pred 2в. leti, ne le formalno napovedali vojno, ampak vsilili boj. DrugI; Mi smo, ko se vojni nismo več mogli Izogniti, trdno odločeni, da jo vodimo z vsem fanatizmom, kakršnega smo zmožni ml naclonalsoclallstl. Pred vsem ga hočemo voditi do končnoveljavne in jasne odločitve, tako da bo prihranjena nam In našim potomcem v bodočnosti ponovitev te katastrofe. Oe W bil nemški narod v letu 1914., namesto silo FUhrerhauptquartler, 1. januarja 1943. FUhrer je ob novem letu izdal na vojake nemške oborožene sile sledeče dnevno povelje: VOJAKI! Ko sem vam poslal zadnji novoletni poziv, je bila našo fronto na vzhodu zadela zima, ki je bila podobna prlrodnl katastrofi. Kaj ste morali doživeti takrat vi, vojaki vzhodne fronte, veste sami. V skrblpolnlh pre-čutih nočeh so bile moje misli pri vas. Da nam je u^lo, preprečiti namenjeni nam napoleonski zlom, se imamo zahvaliti ravno tako vaši hrabrosti, kakor vašemu vojaškemu znanju, vaši zvestobi In vaši vztrajnosti. VI, moji borci na vzhodni fronti, ste v tej zimi rešili Nemčijo In vrhu tega vso Evropo, in z vami oni vojaki naših zaveznikov, ki eo se bojevali tesno ob vaši strani. Vtem pa, ko ste vi v onem neskončnem boju proti silam pri-rode In proti lokavoetl sovražnika žilavo In zagrizeno držali evropsko fronto na Vzhodu, so se v domovini vršile že vse priprave za to, da 8e povzame boj spomladi. Ogromne uspehe ste Imeli v letu 1942. Zavojevall ste Krim In ga očistili, odstranili nevarne nasprotnikove vdore na več mestih fronte. V treh bitkah za Charkov je bilo odstranjeno ogrožanje našega južnega krila In nasprotnik je bil porazno pobit. Nova ofenziva najbolj velikanske Izmere mu je vzela zadnje oetanke Ukrajine In njegove pre-mogovne revirje ob Doneču. V tem ogromnem prostoru, ki eega do Volge, se bojujete eedaj tesno zvezani g četami zavezniških držav. Dasl je In Se bo ta boj teiak v podrobnostih ta daei le mogoče Cesto nagiba tehtnica uepe-ha k našemu nasprotniku, zaključila pa ga bo na koncu, to sami veste, nemška zmaga. Skovali smo nova orožja Kajti še več kot prej. Je v tem letu nemška domovina nakovala novih orožij. Kar se je pripravljalo v večletnem delu, začne sedaj dotekati v ognomnem ritmu, da dobite vi, moji vojaki, ne le boljše orožje, ampak tudi še več orožja In munlclje. Kot borci ste vi Itak močnejši od vsakega vaših sovražnikov. Vendar vem — ne le kot vai vrhovni poveljnik, ampak tudi kot sam bivši vojak —, s koliko bridkosti, trpljenja, strahu pred smrtjo In junaštva so združene tudi najslavnejše zmage. Kajti koncem koncev odloča le človek kot borec In ■ tem vojak, apor orožja. V rokah strahopetca je tudi najboljše orožje brez vrednosti. Vtem ko ste vi, moji vojaki na vzhodni fronti, nosili najtežje krvno breme In z vami vsi v službo poslani možje in žene organizacij, ki vam pomagajo In ki so sami tako često prisiljeni tUdI zagrabiti za puško In strojnico, je tudi na vseh drugih frontah nemški vojak v najvlSjl meri izpolnil svojo dolžnost. €e pridejo^ bodo poraženi Od severne norveške do španske meje čakajo nemške divizije na napad naših sovražnikov. AU bodo prlSU in kje bodo prišli, to lahko samo domnevamo. Da pa bodo, kdaj in kakor koli bodo prišli, poraženi, to vemo. V pičlih urah je Dieppe pokazal Angležem, da Ima sovražnikovo izkrcanje na kontinentu samo njegovo bliskovito uničenje za posledico. Take Izkušnje bodo Imeli tudi na vsakem drugem mestu. Medtem ko se naši vojaki z onimi naših zaveznikov — zlasti tudi v Severni Afriki — junaško bojujejo, so Izdajalski francoski generali In admirali prelomili premirje In, kršeč slovesne obveze In častne besede, cel6 proti svojemu lastnemu državnemu poglavarju, poskušali Izročiti našim sovražnikom francosko kolonialno državo, ki smo jo bill kot zmagalcl pustili Franciji. Nato je bil v nekaj dneh v sporazumu z voljo Duceja zaseden ostanek Francije, južno francosko sredozemsko obrežje je bilo pripravljeno za skupno obrambo, francoska armada In mornarica je bila razorožena, Tunis In Blzerto smo vzeli v svojo posest. S tem smo sedaj dobili ono pozicijo, ki je za bojevanje v Severni Afriki važnega, da odločilnega pomena. 8 tem pa da vi, vojaki moji, tako daleč od Nemčije postavljate fronte ali držite fronte, ščitite skupno z našimi zavezniki ne le Evropo, ampak tudi svojo lastno domovino, nemški Relch. Zahvala oddellcom vojske Kaj stori naSa mornarica v tem boju, Je v zgodovini edinstveno. Podmornice In nadmorske bojne sile so napram sovražni vojni In trgovski plovbi dosegle uspehe uničenja, ki se niti približno ne daj o izravnati po novih gradbah. Zračno orožje pa stori, kakor ste sami videli, doživeli In zasledovali v neštetih poletih v tej vojni, z vsemi svojimi odredi č!m največ. Vi pa, vojaki vojske in Waff en ki ste meni osebno podrejeni, ostanete sleji kot prej hrbtenica vse te ogromne borbe. Vaša hrabrost, vaša sveetoba, vaša vpetost жа vaše dolžnosti In vaša vztrajnost mo temelji končnovcljavne zmage. Posebno grenadirji in lovci polkov v pehotnih la oklogrnjašklh divizijah vojake Ш Staodaiw ten dur Waffen Ц so znnglU ne le aajteljJ zgube, ampak opravili tudi največje storitve,. Ce ob prlčetku novega leta trdno eklenemo; dasepodnobenlmlpogojlneumak-nemo pred našimi sovražniki, ampak, da se bojujemo z njimi tako dgigo, dokler ne bo končnoveljavna zmaga naša, storimo to predvsem epomlnjajoč se naših ljubih tovarišev, ki so edini doslej dali svoje življenje za to zmago. Storimo pa to tudi v pogledu na nemški narod ,na njegovo sedanjost In njegovo bodočnost. Kaj nameravajo nasprotniki z našim narodom, so že oznanili v številnih časopisih In javnih govorih. Kaj bi pa storil z nami, ako zmaga, naS sovražnik na vzhodu, to veste vi sami Kaj ste se pa vi odloČili storiti temu nasproti, to bodo ti nasprotniki še sami spoznali. Zahvala domovini Spominjajoč se naših mrtvih na frontah, se spomnimo pa tudi hrabrosti domovine. Ona nI nevredna syojlh vojakov. Vsi nasprotnikovi poskusi, njegovi brezbožni napadi na žene In otroke, stara kulturna mesta ali mirne stanovanjske hiše, niso razkrojili nemškega naroda, ampak ga nasprotno spravili do onega sovraštva, ki je potrebno, da se dokonča tak boj z upanjem na uspeh. Kajti tudi če so nas pognali v to vojno, vendar — zlasti nasproti našim zahodnim nasprotnikom — nismo poznali pojma sovraštva. Mi nismo od njih nikoli ničesar zahtevali, kar bi jih moglo raniti ali razžalltl, ničesar zahtevali, kar je bilo njihovega, naša edina želja je bila, da bi živeli ž njimi v prijateljstvu. Naši vojaki so se, ko ste nam bili Ai^llja In Francija napovedali vojno, junaško bojevali In vendar tudi takrat še nI bilo sovraštva v nemškem narodu. Razvaline naših starih stolnih cerkev, številni mrtvi In ranjene žene In otroci, ter načrtni napadi na naše la-zarete Itd. so šele povzročili premembo miselnosti pri nemškem narodu. Gospod Roosevelt In gospod Churchill sla Nemčijo sedaj šele naučila sovražiti. Boj na življenje in smrt Tako deia nemški narod dan«! na kmetih In v mestu s prikrito Jezo z edinim sklepom, da se vojna to- na s. etruLI da Je verjel lažnivim hln&VBlctm WUwnqvlm fraxftm, nadaljeval boj z železno odlotno#W% bi le bilo že takrat zrušilo aovraSno okolj#, Nikdar ne bomo kapitulirali Ko se to nI zgodilo, je prišla nad naš narod neznanska goapodarska beda, milijoni Nemcev BO bill odtrgani od domovine. In koncem koncev je to tudi povzročilo današnjo vojno. Kajti znano nam je, da eo blU ravno v Angliji In r. Parizu 1929. leta mišljenja, da bo пешШ. na« rod morda že v kratkem čaeu kot nekdaj sam od sebe položil orožje. Nemški narod In ostali svet pa morata vedeti, da ae je kaj takega moglo zgoditi le enkrat v nemški zgodovini. Ce torej angleški In amerlkanakl Udje oznanjajo, da, nameravajo zavezniki nemškemu narodu vzeti otroke, zaklatl milijone mladih mod, Relch raz« drobiti In ga za vse Caae napraviti za objekt Izžemanja brez moči proti njihovi kapitalistični ali boljševiški okolici, nam tega niti nI treba pojasnjevati, kajti to že vemo tako ali tako. Le tega očitno drugi pvet ne ve, da nacional-sociallatična Nemčija ni več pripravna za tak eksperiment, da ne bo niti premagana, niti ne namerava kdaj kapitulirati, ampak da je nasprotno odločena, navdana po duhu največjih časov naše zgodovine, dokončati ta boj le z jasno z m a g o. Najslgumejši porok za to miselnost In za moč volje, ki je v to potrebna, pa je nacionalaociallstlčna stranka s svojimi organizacijami in nad-vsem narod, ki ga je ona vzgojila. Pravico, verovati v to zmago, nam daje tako naša lastna moč, pogum naših čet, zvcetoba In delo naše domovine, kakor tudi dele naših zavezniških hrabrih narodov v Evropi in Aziji. Delež domovine na zmagi Ako je na eni strani v pret^em letu u^l* nem&ki oboroženi #111 in % yifwij gvezanliu dru** glm državam iztleniu fronte boljševizma, ki 80 posebno ogrožale Evropo, še dalje ven, j e na drugi strani nemška domovina v mestih in na kmetih x motml In ženami pod najtežjim) pogoji ravno tako storila nekaj edinstvenega. Nemški in zavezniški vojaki kakor tudi naše nemško gospodarstvo pa niso le opom-no razširili življenjskega prostora bojujc^ie se Evrope, ampak ga tudi v veliki izmeri odkrili zase. Pred vsem po delu nemških kmetov In nemških kmetic nam je bilo mogoče, zagotoviti našo prehrano. Milijoni, ki delajo v na#l industriji, niso le oskrbovali naših armad s potrebnim materialom, ampak ustvarili tudi pogoje za v veliko večji meri namerfcvanl zagon našega oboroževanja. Kaj namerava tukaj delati Amerika, nam je zadosti pogosto sporočilo s puhlicami bogato blebetanje пјеперт glavnega vojnega hujskača. Kaj pa lahko ▼ resnici stori In kaj je v resnici storila, nam nI neznano. Kaj pa bosta na koncu opra-vili Nemčija In Evropa, tudi našim nasprotnikom v bodočem letu ne bo ostalo prikrito. Pogled nazaj na tO leto velikih uspehov In mogočnih bojev nalaga nemški domovini dolžnost, da ве v prvi vrsti opomni svojih vojakov. Kjer koli sto'je, so vložili nove častne liste v knjigo nemške zgodovine. Kakšne slavne bitke so bili, oznanjajo posebna poročila oborožene sile, kaj pa pretrp* In prenašajo, tega domovina na more presoditi. In k tej fronti bojevnikov spada tudi fronta onih mož in žen, ki so kot pomagači in pomočnice na delu v njej in za njo. Tudi od njih so se zlasti na Vzhodu često zahtevale storitve, ki se ne dajo predstaviti, in opravili so jih. Toda s tem, da prevzamejo nase vse te skrbi, pomanjkanja in nadloge, obvarujejo Relch pred nesrečo, ki bi bila tisočkrat večja. Čuvajo in varujejo jo pred grozotami vojne, ki se jih more domovina celd v najtežjih bombnih napa- • dih le malo zavedati. Frlčetek novega leta nam nalaga dolžnast, da se v Imenu nemškega naroda zahvalim domovini In fronU za vse Junaštvo In opravljeno delo. KaJU sam sem tudi le eden Izmed mnogih, Id so člani tega naroda. Kar mene dvigne Iz nmožlce mojih rojakov, Je le čaet, da smem biti njih voditelj. V oetaJem Je P* oJl" hovo trpljenje moje, ravno tako kot boeta moj ponos In moje veselje nekoč ponos la veselje oelega naroda. Posameznik mora in bo, kakor vedno, preminul, toda narod mora oetaU. Da mu bomo v bodočem leta posvetih vso evojo moč, to noj bo 1. januarja 19^. naša obljnba. Le takrat si smemo npa*^ kakor zmeraj prositi našega Boga, da nam, kot doslej, ne W odrekel svoje pomoči Zima Je lahko hoda. воЈве kot v preteklem letu nas ne mere Po njej pa pride zopet ura, ko hočemo ebrati vae sUe In nastopiti, da koristimo svobodi in # tem bodočnosti In Mvljenju našega naroda. Enkrat se bo potem v tem boju zrušila ena sila kot prva. Ve""®, da to ne bo Nemčija, Nemški narod bo tokrat ostal kot zadnji na boJiSčn. ТДко bo potem prišel končno dolgi mir, lq si g* želimo za veUkD Izgradnjo našega narodnega občestva In s tem kot dostojno zahvalo našim mrtvim Junakom. FQhrerhai^tqaartlar, L januarja 19iS. Adelf Hitler. Verlig und Ururk; N8..Uao*»rl«» und Druckvrvl KUriituii GuiD". KlaKeufurt. — Vvilair^eiter: Sreda, 6. {annarin 194S. KABAWANKEN BOTE stran 3. — Štev. 2. Brezuspešni naskok naVelikijeLnki Potopitev britanskega nišilca in 22.000 brt. Pristanišče Casablanca bombardirano Oberkommando der Wehrmacht je dne 31. decembra objavilo: Na ozemlju ob Tereku in ob Donu Sfflo se v hudih bojih ubranili sovražnih napadov. Sovjeti so utrpeli visoke krvave zgube in zopet zgubili številne oklopnjake. Nemški nasprotni napad se je zopet razširil, in več krajev je bilo v naskoku zavzetih. Odredi zračnega orožja so učinkovito posegali v ogorčene boje na tleh. Pri tem je bilo 29. in 30. decembra na jugu vzhodne fronte z bombnimi polnimi zadetki uničenih vsega skupaj 51 oklopnih bojnih vozov. Prevozni odredi zračnega orožja so oskrbovali naprej porinjene skupine sil. Pri dosedanjih bojih na fronti ob Donu se je posebno odlikovala oklopnjaška stot-nija pehotne divizije »GrolJdeutschland«. Na srednjem odseku fronte so lastne udarne čete uničile številne sovražnikove bunkarje. Proti naprej porinjenemu oporišču Veliki je Luki so se sovjetske napadne kolone zaganjale od vseh strani. Ob nezlomljivem zadržanju posadke pa so se zrušili vsi napadi ob težkih sovražnikovih zgubah. Jugovzhodno od 11 m e n s k e g a jezera je nasprotnik ponovil svoje brezuspešne napade s slabejšimi silami kot v prejšnjih dnevih. Na fronti ob Volhovu smo razbili krajevne napade boljševikov, deloma že, ko so jih pripravljali. Nemški lovci so dne 30. decembra na severnem odseku Vzhodne fronte proti številčno močnejšemu nasprotniku sestrelili 45 sovjetskih letal. Pri tem uspehu je bila odlično udeležena neka skupina lovcev z 32 zračnimi zmagami. Pri silnih zračnih bojih dne 29. in 30. decembra so Sovjeti zgubili skupaj 117 letal. Na fronti ob Ledenem morju smo nadaljevali z zračnimi napadi na Kanda-lakšo in dosegli nadaljnja razdejanja na kolodvorskih napravah. Strmoglavci so raz-gnali zbiranja sovjetskih čet zahodno od kolaškega zaliva. Tudi pristaniško ozemlje v Murmansku je bilo bombardirano podnevi in ponoči. V Libiji je obojestransko delovanje udarnih čet. Odredi nemških strmoglavcev in lahkih bombnih letal so zadeli v polno motorizirane kolone sovražnika. Več oklopnih izvidniških vozov in številni avtomobili so bili uničeni. V T u n e z i j i se je pojačal boj topništva. Sovražnika smo z obstreljevanjem vrgli iz nekaterih položajev. Brza nemška bojna letala so uničila na tleh šest večmotomih bombnikov na nekem sc^vraž-nem letalskem oporišču. Tudi sovražni promet novih pošiljk je bil težko zadet. Nek nemški odred za boj v daljavo je v pretekli noč nenadoma napadel pristanišče Casablanca na zahodno afriškem obrežju. Številne razstrelne in zažigalne bombe so povzročile velike požare, ki so jih opazovali še iz velike daljave pri poletu v puščavo. Na vzhodnem Sredozemlju je nemška podmornica potopila nekega britanskega rušilca, enega pomorskega vlačilca in neko ladja za prekladanje premoga. Ista podmornica je pred Bengasijem napadla iz nekega britanskega konvoja štiri velike ladje, ki jih je ščitilo šest rušilcev, in iz tega potopila tri prevozne ladje s skupno 22.000 brt. Pri podnevnih napadih sovražnih letal proti zahodno francoski obali smo zbili na tla osem sovražnih letal, med njimi sedem štirimotomih bombnikov. Brza nemška bojna letala so podnevi bombardirala naprave na angleški vzhodni obalL Bilka pri Mediediom ofoku 8500 ujetnikov In 1910 uničenih oklopnjakov pri Rshevu Oberkommando der Wehrmacht je dne 2. januarja objavilo: V vhodnem Kavkazu so močni sovražnikovi odredi pehote in oklopnjakov poskušali prodreti skozi naše vrste. Vse napade smo ob sovražnikovih zgubah odbili in odstrelili 29 oklopnjakov. Tudi na ozemlju ob Donu so se v težkih bojih izjalovili sovražnikovi napadi. Uspešni nasprotni napadi nemških čet so vrgli sovražnika nazaj, razbili neko sovražno brigado oklopnjakov in uničili pri tem 39 oklopnjakov in 14 topov. ^oia pridobitev ozemiia i Tiineziii Obramba v ozemlju ob Donu še trala - Parnlk z munlcijo USA pred Oranom uničen Oberkolnmando der Wehrmacht je dne 3. januarja objavilo: V ozemlju ob Donu trajajo težki obrambni boji. Sovražnika smo na vsej fronti odbili in je zgubil 38' oklopnjakov. Pri teh bojih se je posebno odlikovala šesta divizija oMopnjakov. Ogrske čete so odbile po močnem topniškem ognju podprti sovjetski napad. Pri podvzetem lastnem uspešnem napadu zapadno od Kaluge je bil ugonobljen nek sovražni bataljon, razdejali smo 95 bojnih postopank in bunkarjev in pripeljali ujetnike. * Z uporabo številnih oklopnjakov so Sovjeti vzhodno od Ilmenskega jezera ponovili svoje brezuspešne napade. Uničili smo 26 oklopnjakov. V Libiji so bili sovražnikovi sunki odbiti po topniškem ognju. Britanci so zgubili v zračnih bojih šest letal. Lastna napadna podvzetja vTuneziji so nam pridobila novega ozemlja. Nemška strmoglavna in bojna letala so podnevi in ponoči nadaljevala razdejanja pristaniških naprav v B6nu. V pristanu je bila potopljena npka trgovska ladja z 10.000 brt. Nadalje so bile učinkovito bombardirane železniške naprave in neko letalsko oporišče v mejnem ozemlju med Tunezijo in Algerijo. V zračnih bojih so Britanci zgubili 15 letal. Lastnih zgub ni bilo. Neka nemška podmornica je iz konvoja, ki je priplul v Oran, potopila nek 8000 br-tonski parnik z municijo. Podnevni napadi brzih nemških bojnih letal proti angleškemu obrežnemu ozemlju so se tudi včeraj z uspehom nadaljevali. Posadka oporišča Velijtije Luki je v žilavem odporu odbila neprestano ponavljajoče se sovjetske napade. V prostoru pri Rshevu smo v času od 25. novembra do 31. decembra 1942. leta pripeljali 8500 ujetnikov in uničili, uplenili ali z zadetki onesposobili za premikanje 1910 oklopnjakov, in uplenili ali uničili 582 topov. Sovražni napadi jugovzhodno od Ilmenskega jezera so se zrušili v obrambnem ognju nemških čet. Sovjeti so pri tem zgubili 12 oklopnjakov. Na fronti ob Ledenem morju so strmoglavna in rušilna letala bombardirala naprave murmanske železnice in stanovališča čet zahodno od zaliva Kandalakše. Odredi brzih nemških bojnih letal so v severni Afriki pri presenetljivih nizkih napadih uničili številne avtomobile. Spremljajoči lovci so brez lastnih zgub sestrelili tri sovražna letala. V Tuneziji se vrše uspešna krajevna bojna dejanja. Pred Вбпе so odredi nemških letalcev pogodili s težkimi bombami eno križarko in dve trgovski ladji. Tudi na pristaniških napravah v Вбпе so povzročili velike poškodbe. Spremljajoča zaščita je nad Tunezijo sestrelila Boj na žiTljenje In smrt (Nadaljevanje z 2. strani.) krat tako konča, da bo za prihodnjih etc let sovražnike Nemčije minilo veselje, da bi nas zopet napadli. In narodi, ki so svojo usodo zvezali z nemško, stoje istemu vprašanju nasproti na življenje In smrt. Bog se usmili Evrope, če bi uspela židovsko-boljževlSko-kapltallstlčna zarota! Evropa bi bila končnoveljavno zgubljena, v njej pa leži, vojaki moji, tudi vaša lastna domovina, za katero se bojujete. Leto 1943. bo morda težko, toda gotovo ne težje od onih, ki so za nami. če nam Je pa gospod Bog dal moč, da smo premagali zimo 1941/1942, bomo tudi to zimo in prihodnje leto Se prav gotovo prestali. Eno pa Je gotovo: V te m boju sedaj niso mogoči nobeni kompromisi več. Evropi in tudi ostalemu svetu Je treba stanja, v katerem ne bo mogoče židovsko-kapitalističnim hijenam obrniti (IMM€) ШТ) Ob letnem obratu so se med Fiihrerjem in! Številnimi državnimi poglavarji ter šefi inozemskih vlad, zlasti onimi zavezniških držav, brzojavno izmenjale novoletne čestitke. V knjigo obiskovalcev, ki- Je razgrnjena v FUlv rerjevi predsedniški pisarni, so za Ftlhrerja vpisali v Berlinu bivajoči vejeposlaniki svoje lastne čestitke in čestitke po njih zastopanih državnih poglavarjev .vlad In narodov. V počastitev umrlega velikega pevca, odkritega moža, nacionalsoclallsta Josefa pl. Mano-warda se Je vršila v berlinski državni operi spominska svečanost, pri kateri Je položil Reichsmarschall venec FUhrerJa. ItaliJunsld poslanik v Haagu, Ambrosettl, se Je na silvestrov dan popoldne v svojim avtomobilom smrtno ponesrečil na avtomobilski cesti Haag—Rotterdam. Dva Italijana, ki sta se ž njimi vozila, sta dobila težke poškodbe. Danski GewerkscHaftsfUhrer A. Berg, eden izmed najMameniteJSlh danskih socialdemokratov, Je prestopil л danski Nationalsoziall-stischen Arbeiterpartei. 10.000 tonski plavajoči dok v Marlvelesu, katerega so potopili ameriški vojaki, bo sedaj Japonci dvignili Francoska vlada Je z namenom, da prepreči vsako delovanje žldov po državi, izdala splošno prepoved potovanja za žlde. Generalni komisar za židovska vprašanja pa je pretekli ponedeljek napovedal v vichyjskem radiu, da bo tudi v pokrajinah, ki doslej niso bila zasedena, uvedena obvezna nošnja židovske zvezde. Angleško letalstvo je bilo tekom nedeljskega popoldneva pri svojih podvzetjlh na francoski zapadnl obali težko poraženo. Iz odreda bombnikov, katerega so spremljali in. Ščitili lovci, so po doaedanjlh poročilih Kocke-Wulf lovci v hudih zračnih bojih sestrelili 15 večmotomih letal. Arabski borci za svobodo so napadli pri Tel Avlvu židovsko kolonijo. Pri tem eo bili ubiti trije židovski policisti. Po Reuterjevem poročilu je glavni stan USA za Severno Afriko sporočil, da je bil imenovan general Juln za vrhovnega poveljnika bojnih sil. General Juln je rojen v Bdne v Alžlrju in Je tudi že pod Pčtalnom poveljeval francoskim bojnim silam v Severni Afriki. V Oranu Je prišlo med angleškimi in ameriškimi vojaki do spopada. Dva ameriška vojaka so vrgli v morje in sta utonila. Ravnatelj severnoameriške kaznilnice Sing Sing predlaga, da se spusti na svobodo 75% vseh kaznjencev v USA za vojno službo. Kot Router poroča, Je prejšnji angleški veleposlanik v Berlinu, Neville Henderson, umrl. Indijska stranka Mahasabba, ki zboruje tačas v Kaupurju, Je v petek soglasno sklenila, prisiliti Veliko Britanijo z aktivnim po-kretom, da prizna neodvisnost indijskega naroda. ee vsakih 20 do 25 let proti mirni in predvsem socialni izgradnji novega sveta, ampak v katerem bo dolg odmor za nemoten razmah. Nemčiji pa je predvsem treba osnovnih pogojev za Izgradnjo nacionalsoclailstlčnega narodnega občestva, ki ne bo več ogrožajo od zunaj. Ko bosta ta država in ostala Evropa potem hkrati v svojih prostornih mejah imela osnove za sigrumo prehrano ter razpolagala z onimi surovinami, brez katerih se človeška kultura danes ne da več misliti, takrat, vojaki moji, vaše trpljenje ne bo zaman. Takrat bodo nekoč generacije romale na grobove vaših padlih tovarišev, da se jim zahvalijo za žrtev, ki eo jo doprinesli življenju zanamcev. Ker se bojujemo za ta življenjski cilj in za svobodo naših narodov, ter ne za denar in kupčije, mislimo, da smemo gospoda Boga zopet prositi, naj nas blagoslovi tudi v bodočem letu tako kot v preteklem. Adolf Hitler. sedem sovražnih letal in imela pri tem le eno lastno zgubo. Protiletalsko topništvo je zbilo še eno nadaljnje letalo na tla. Nemška bojna letala so podnevi napadala naprave ob angleški vzhodni obali. Dne 31. decembra so nemške pomorske bojne sile pri Medvedjem otoku v severnem Ledenem morju napadle neko iz kri-žark in rušilcev obstoječo skupino britanskih vojnih ladij, ki je varovala nek konvoj. V večurnem boju so naše križarke 8 topništvom poškodovale več sovražnih kri-žark in rušilcev ter trgovske ladje. Vremenske prilike so otežkočile opazovanje uspeha. Nemški rušiiec je potopil nekega v boju poškodovanega sovražnega rušilca. Neka nemška podmornica je torpedirala štiri parnike konvoja, vendar zaradi bojnega položaja ni mogla več opazovati potopitve. Eden izmed naših rušilcev se iz bitke ni vrnil. n Mm z lopato, i a go in puško Zaščitne straže skrbe zato. ItPK.-Aufn. Kriegsb.: Lesemann, PBZ,, M.); Novi veliki uspehi nemških podmornic Po vsakem telkem strmem valu, ki udarja preko mostovia, odgrnejo leče in hlastno gledajo skozi daljnoglede. ,(PK.rAuna2ime Kriegsberichter Vater, HH. V boju jugovzhodno od Ilmenskega jezera XPK.-Aiifn.; Kriegsb.: Pospischll, Sch. Srite 4 — Nr. t. KABAWANKEN BOTE Mit^odi, в. Даппег 1949, Roosevclf-Wei^buch — Dokument dmr Selbšfanklagm | Enthiillung eines Kriegscmstiiters j Mifiglfickler ReinwaschangsveiBUch — Nordnmerikotnische Einmischnng in Gnropo zugegeben | Zom nenen Јаћг! hw. Stockliolm, 5. Jinnrr. Roosevclts AuRrnmini-»ter Cordell Hull hat ein „WeiBbudi" mil d«m janusUtel »F r i e d c n u n d K r i « g" cdirelbcn 1м* sen. das Roosevelt »on dcm Veidacht lystematisdier Kriegsanstiftungspolitik reinnaschen und anschcincnd sdioa jetzt um sich greifenden ZwciT'ln *ei'er ime-rikanischcr Krcise an den traurlgen Ergebniesen diescr Politik entgcgentreten soil. Dae Buch. xu dem Hull selbst das Vorwort ^chrieb, bcmOht sich, dii Anstrengiingcn dcr amcrikanlsdicn AuScnpolitlk ziir^ Erbaltung des Fficdcn- in der entschcldcnden Periode 1931—19^1 zu schildern enthflllt tedoeh nur klar und dcutllch die Wcltbebcrr^diiingsabsichteii Rooscvclts. In scincm Votwon sag' Hull nSmllch: F.Wenn die Grundsatze dei Vereinig'cn Staaten an-gcnonimcn und von den Volkem dei Welt angewendet worden v;arcn, dann hat ten alle bereditigten AnISase zii MiiSstiin.Tiunz und Zwlstigktiten mit Medlldirn Mittcln gercgclt wcrdcn kcnnen. Das hStte una die Grcucl des jctzlgcn Wclikrieges ersparen konnen." Weltunterwerfung iinter USA-Imperlallsmus Dlcse Ausflihrunjen cnthalicn den Anspru'di dar-auf, dais sich alle Volker dcr Welt eigcnti ch ohne weltercs dor VVcltbeherrschunnsp.'Mtlk Roosevelt« and dcm von ihm gctragcncn USA-lraperialismuj batten untervvcrfcn sollcn: sle zcijen aber au4 cuglelch das Elnjestandnls, daB In Roosevclts elgencm Land Zweifel an seiner Wfltbcgliickungstatlgkeit umochen. Das wlrd nccfi untcrstrichcn dutch den Zusatz Hull«, ein Studinm des WciRbuches werde boffentilcb selncn Landslcutcn zu klareiem Versti'ndnis, nHm'icb der verworrcnch Politik des WelSen Hawses, verhelfen. Friedens'iicudrciel imd Krlegshetze Das gnnre Buch strotzt von soldien Widersprfl-chen yid zeigt vor allem den vtrbrecherischcn Zwle-spielt zwlsdicn dem vermcsscnen Ansproch. allein den Pricden erhalten zu wollen und dcr "Yitematl-schen Kricjjsschiirerei Roosevelts und seiner Kon-sorten. Die AiiBenpolltik der Verelcigten Staaten von 1933—1939 niafn s'ch an die Politik de, „juten NadibarschaTt" auf dci ganzi.n weatlichen Haibkugel und in dor gon?.cn Welt empfohlen und selber an-gewendct zu habcu. Glelchzcitig abet wird elnge-st.\ndcn. daB hicbei die USA lu eine ..aditungg'cble-tfndc Wflir'iihiglteit" vcrsetzt worden selen: zynl-schcs Hinocstr-r.^nls der svstfmatlschen Aufrlistung, die in WIrklidikeit bskanrtlich schon selt vlelen Jahrcn vor dcm Kriege ml t vollcm Bedacht betrleben wurde. S^stematlscbe Stelgerung der AufrQstung An elner weitercn Stclli wird versucbt. die Not-vQndigkrit der progremmaf>igcn Steigerung diese* . Aafriistmissprogramnis zu begriiudcD mit dem Auf-treten deutrcher Truppen an den K listen Weet-euriyias, Uer heuchlerlsche Charakter der Roosevelt-schcn Kricgspolitik, die dns elgene Volk fortlaufend b^triigt und unter arglistlger Vorspiegelung umfas-scnder ,,NcufraIit2ts"-Abslchten auf den Weg zum offcncn Konflikt Icckte, wird zugegeben mit folgen-dem Safz: ,,Die Politik der Vereinlgten Staaten muSte sich innerhalb des Rahmens fOr die gradweltc E*tvflckhmg der offentllchen Mdnung In den USA von dcr Isollerungsidee der Neutralitiitsgesctze weg in der Piic'itung auf die Einalcht bewegen. dafi die Adise auf Wclterobcrung zielte.' Wahrend Roosevelt selber mit alien Mittein Weltbeherrschungs- und -erobcrungspolltik betricb tHuschte er die dffentllche Melnung seines eigenen Volkes, indem er der Aditt seine eigenen imperlalistischen Zlele andiJitete und so veisuchte, sich selber gcgen klinftlge Anklagen zti sidiern. Japankrleg vom Zaun gebrodien Geradezu absurd und selbst filr amerlkanlsdit Begriffe unglaubhaft \flrd die Darstellung in der Schildenmg des Verhaltnisses de, tlSA zu Japan. HIer behauptct Roosevelt, et sel sdion itm 27. J2n-ner 1941 von scincm Botschafter in Toklo fiber fapa-nlsche РШпе fur einen plotzllchen Massenangriff auf Pearl Harbour unterrichtet worden. also beinahe ein Jahr vor der wirkllchen Schlacht bel Pearl Harbour. Es ergibt sich fUr jede Logik die Frage, warum dtnn dieses angeblidi sogai" noch 5fter vorhergesagt« Er-elgnis nldit verhlndert wurde. Hull fabejt die Vereinlgten Staaten hiitten Japan gegenflber ein* Hal-tung vermclden wollen. di« Felndsellgkel'en hitfe nach sich Ziehen kSrnen. 1941 sei sidj Roosevelt aber dann klar darllber geword.i lassen? Aii das lafit jedenfalls die ZuetAnde in Nordafyika mit der engUsdi-aaierlkaiil-#Aea )3e«etiang In GegTig# cditea SlUTMtlittgM J Viele Jahrhunderte hat đer Oberhrainer tut deutschen Kulturkreis gelebt und ale Bauer, Arbeiter, in IntelUgenzbenifen, als КппМег, Handwerker usw. brav und fleifiig als treuer Untertan deutscher Kaiser und KSnige aeint Pflicht in Frieden- und Kriegszeiten erfUllt. Im Weltkrieg 191411918 hat der Oberkrainer als tUchtiger Soldat seinen Mann gestanden. Das unglUckliche Ende des Weltkriegei hat den Oberkrainer soitHe die vlelen anderen I MUlionen des deutschen Volkes schwer дв' I trotfen. Der Oberkrainer rurde auf Orunđ I der aus Hap gegen das deutsche Volk von = den sogenannten ^iegermdchten" angexetteU i ten Zersplitterung dem neukonstruierien = Staate Jugoslawien zugeschlagen. = Somit begann fHr den Oberkrainer eine 23 i Jahre wdhrende Zeit der Entfremdung und = gewfdtsamen Тгрппипд vom deutschen Kut- i turkreis. I Die Seifenblase J ugoslawien wurde I jedoch von der Macht des Deutschen Roches I in dem Auqenhlic.k гит Plntzen gebracht, als I sich dieses englisch-bolschewistische Werh- I zeug, an der Seite der Sowjetunion stehend, = gegen Deutschland richtete. Als sich der Floh I zum Stechen anschickte, war er schon zer- I quetscht. I Damit war fiXr den Oberkrainer die Zwamg#. I jacke gefallen, in die er 22 Jahre gezwdngt = war, Adolf Hitler hat den blutsmdpig und I kulturell zum Reiche gehtfrenden Oberkrainer I wieder ins Reich aufgenommen. = Trotz blindem Vnverstand einiger kommu- 1 nistisrher Kreise und dem Blutterror nach I Uoskau ausgerlchteter Mord- und RSuber- 1 banden in Oberkrain hat die Masse der Be- i včlkerung nach Oberwindung barter Monate I durch i/ire Haltung den WMen zum Reich i gefunden. = Als Апеткеппипд dafUr hat der i G auleiter in seiner Proklamation I vom2 7. Sepitmberl9i2demOber' I krainer das StaatsbOrgerreckt I V erliehen. I In Abscheu wendet sich der ansMndigt i Oberkrainer ab von den Banditen, die skru- i vellos im Dlenste Moskaus Vđter, Mutter oder i »Are Kinder morden und durch solch bestia- I lische Taten den Oberkrainer in die Front i des Bnlschewismus zwingen wollen, I Durch jede tolche Blutstat steigt der Ab- 1 scheu des Oberkrainers gegen das kommuni- I stische Bandenwesen gewaltig und weckt in 5 ihren Неггеп den Wlllen und die Entschlos- i senheit гит Bekđmpfung und Vernichtung a dieser Bestien. i FUr alle die Oberkrainer, die fleifiig sind. I treu zu Fiihrer und Reich stehen, hat nun der I Gauleiter am 6. Dezember 1942 in der Qrop- I kundgebung in Apiing das gro&e Sotialwerk I verkllndet, das mit 1. J&nner 1943 in Kraft i trat. i Oberkrainer! Ihr seid nun aufgenommen in = die Obhut des Reiches, ihr seid gleich- I herechtigte deutsche StaaisbUrger geworden. = Ihr steht nun an der Schwelle zur grSffien, = stohesten Zukunft, in die je ein Volk ge- = schritten ist. Gehe Jeder aufrecht = und treu seinen Weg Reich! 1 Wer falsrh und untreu ist, wlrd aber stolpern i und an dtr Schwelle liegenbleiben, i Vnserm FUhrer Adolf Hitler gilt unser i helper Dank, fllrjhn erbitten wir zum Beglnn I des Jahres 1943 den Segen der Vorsehung. i Mit ihm marschieren nun auch die OberkrcU- I ner an der sUdlichsten Grenze des Reichet 5 in Dankbarkeit und Treue, 3 Es lebe unser Fiihrer Adolf pitlerl I 0—r. ^miiiinmmiiiiiuiiMiiiiimmiMiiininmiiimiiiiiiiniiminmiiiiilihiii ersdielBen. Der MBrdergelel der nenen Henen aid) blltzsdiDell aaf die von ihnen BeglOdten Uber« tragen. Ein Sdiredensregiment K t tm Genge, bei Jem đl« geheitnoisvollen Verhaftungen nodi die geriogtt* Rolle gpielen. Nor ab nnJ «n dringen Nadiriditen liber EinridituDgen an die Umwelt. wIe Ober die Vol!-stredcung der Todesstrate gegen vier franzSaledie Elaenhahnbeanite In Marokko wegen Sabotage. Dl# Warning, die der Bruder dee Generala Eiaenhover — vermuilidi mit dessen Wissen und wahrsdieinlidi In »einem Auftrag — vor ..erusthaften Unruhen" in Nordafrlka gegeben bat. run det du Blld ab. Renter meldet elnen Tagesbefehl dea Generali Glraud. In dem dieser lagt. Priaident Roosevelt bab« Ihn gebeten. den Streltkriften nnter selnem Kom-mando die guten Wflntdie der Vereinlgten Staaten IU Qbermltteln. In seiner Antwort veraidierte er. ..daS die traditionelle Freundsdiaft twisdien dea Vereinlgten Staaten und FrankiMdi and die Zusammenarbelt mit anseren Allllerten aom Erfolg fUhrea mOssen". Absage WasMnetons an de Oaolle Genf, 5. JInner. ..Dally Ехргев" llfit :ldi von selnem Amerlka-Korrespondenten in Washington melden, man ael aldi an amtlldier Stelle In Washington nodi nldit darOber klar. cb de Gaulle General Glraud ala Letter der „vereinlgten gegen die Adiien-midite geriditeten Front" anerkenne. Solange man hierllber In Washington kelne GewlBhelt habe, sei ein De-Gaalle-Besudi nnerwBnsdit and „trigt nur inr welteren Verwirmig der Lage bel", Wie Renter erfahrt, hat de Gaulle nodi kelne end-gUItige Antwort auf lelne Note vom 25. Dezember erhalten. Indesaen habe GIrand de Gaulle ein* „vorlSuflge" Antwort flbermlttelt. In der er ihm tur KenntnIs bradite. dafi er sidi gehr freoen wflrde, mit Ihm zusammenzutreffen. wobel er aber gleldi-zeitlg hintufOgf!. dafi einlge der von de Gaulle for-mullerten Vorsdillge eine grOndllAe Obemrfifong er* forderlldi median. Vu bedentet. dafi Glrand Vor-behalte m adit und de Ganile ausweldkt. Die Lage lit gegenwartlg heikel, stellt Renter feit, man habe allgemein den Eindrudc, dafi das Zusammeotreffen xwi-sdien dt GaoUc und Glraud anffeidbobii verdbi тМт g. iannarU 1948, Stran 5. — štev. 2. «»ren|ska - hranik proli Torkem Klndersđiuhbezug ab 1. Janner Nakazilo otroških čevljev od 1. jniiuarja Ab 1. JSnner 1943 ist đer Bezug von Sđiuh-Kinder bis zum vollendeten 15. Le-censjahr neu geregelt. An S telle des Bezug-icneines treten bestimmte Kontrollabsđinitte der Rcichakleiderkarte, die zum Bezug von leich-ten Strafiensdiuhen, Haus-, Turn- oder Gummi-ubersdiuiien verwendet werden konnen. Bei den Alteren Klndern gelten die nadi Aufruf falligen Kontroliabsdinitte zum Bezug von einem Paar Holzsandaien (BarfuBsandaien) bis zu bestimm-ten Verkaufspreisgrenzen. Es berechtigen die einzelnen Kontrollabschnitte *um Bezug folgender Schuliarten; 4 Reidiskleiderkarte fUr Kinder im 2. und 3. Lebensiahr ab 1, JSnner 1943. Kontroli-•bsđinitt A: 1 Paar Lederstfafienschuhe, Kon-trollabschnitt 1: 1 Paar sonstige Schuhe. Erst nadj besonderem Aufruf: Kontroli-•bschnitt 2: 1 Paar sonstige Schuhe. 4" Reidiskleiderkarte fiir Knaben und Madchen vom vollendeten 3. bis zum vollendeten 15. Le-®ens)ahr ab 1. JSnner 1943: Kontrollabsdinitt C: J Pear LederstraBenschuhe. Kontrollabsdinitt 5: 1 Pear sonstige Schuhe. Erst nadi besonderem Aufruf: Kontrollabsdinitt 6: fiir Kinder im 4. Lebensjahr, das sind also Kinder des Jahrganges 1940. soweit das 4. Lebensjahr nodi nidit vollendet haben; Pa«r sonstige Sdiuhe; fiir Knaben und Mad-^en vom vollendeten 4. bis zum vollendeten IS. Lebensjahr: 1 Paar Holzsandaien. Die KontroIIabsdinitte werden von den Sdiuh-einzeihandlem bei der Abgabe der Sdiuhe von OM Reidiskleiderkarte abgetrennt. Den MUttern "leibt somit bei der Besdiaffung des Kinder-sshuhwerks der Gang zur Kartenstelle erspart. : Beisemarken verfallen am 10 ЈЗппег I'otne nakaznice zapadejo 10. januarja Reisemarken fiir Lebensmlttel verfallen Ablauf dleser Kartenperiode, also mlt J&nner. Es 1st daher notwendig, Reiseraar-die bis zu dlesem Termin nicht mehr ver-i^cht werden, gegen neue Marken elnzu- Pergamentl govore - Nemška Imena v nemškem mesto Pred nedavnim (asom so odkrili v Stetnu dele palisade, ki je spadala nekoč k mestni utrdbi. Iz pri bivšem okrajnem sodišču v Stelnu ob koncu stoletja najdenega, med tem že davno pozabljenega mestnega protokola iz let 1500 in 1503 se ne ugotovi samo čas naprave te utrdbe, temveč zvemo celo Imena onih meščanov, ki so vozili za to potrebni material. Bilo je dvanajst mož, ki so morali posekati 60 dreves v bližnjih gozdovih In jih pripeljati v mesto, šlo Je za zavarovanje posebno nevarnih mestnih delov in ker se je bilo bati napada Turkov na Gorenjsko, so morali ta dela iz-vršiti v vsej naglici. Da zaščitijo mesto pred morenjem in plenjenjem, je postavil Maximilian poleg tega v mestu močan oddelek sull-čarjev pod poveljstvom Gregorja G 1 o y a -cherja iz Innichena, ki je bržkone bival tam dalj časa, kajti meščanstvo je moralo plačati za oskrbo svojih branilcev za takratne razmere zelo visoki znesek 550 goldinarjev In 8 krajcarjev, katerega mu Je deželni vlcedom povrnil. Imena dvanajstih meščanov, ki so morali opraviti omenjene vožnje kot >me£tno tlako« so nemAka Imena; Lukas Smid, Mathes Kramar, Mathes Schuster, Andre Werllch, Walther Pezacher, Mert Kusche, Andre Kluckh, Hanne Parfuefi, Waltheser Schlpeckh, Thomas Schwab, Simon Fleyschocker In Kanslan na Grabnu. Ker nam poleg tega daje protokol, ki vsebuje zaznamke o davščinah, tudi seznam prebivalstva, lahko napravimo dragocene sklepe o narodnosti takratnega prebivalstva. Prebivalci Steina so bili leta 1602. najmanj po večini nemške narodnosti. Mesto je bilo takrat precej razscžno; Imelo je 177 hiš, v katerih Je živelo 1500 ljudi in delalo nesorazmerno visoko Število rokodelcev, ki so Imeli vsekakor odjemalce v* okolici. Takrat Je bilo v Stelnu 1в čevljarjev, 6 lončarjev, 6 kovačev, 5 nožarjev, 4 ostrogarJI, 8 krtačarji, 3 Jermenarja, 2 kramarja, 2 tkalca blaga in peka, po en zlatar, klobučar, slikar, krojač, tesar in mesar. Tudi kopalifče Je bilo v Stelnu >na produ«, ki Je bilo dano prebivalstvu proti dolžnosti, da napravi most. Deželni kronist Valvasor povdarja lepo mestno stavbarstvo. Toda prebivalstvo nI Imelo Sip v oknih. Kot posnamemo iz mestnih zapiskov po zaznamkih sodnika, je stal pred sodiščem nek Andre K o 11 s c h a, ker je s pestjo udaril »skozi platno« svojega soseda. Takrat so si namreč pomagali z lesenimi okvirji, na katere so napeli v olju namočeno platno. Tako je storilec lahko svojo žrtev tako grobo pozdravil, radi česar Je bil obtožen. Rodbinska kronika li Gorenjske Pozdravi iz Bayreniiia v Bayctnn Bayreutba v Вауегп smo prejeli dopis, ki 8^ v sledečem prlobCujemo: Vsi Slovenci, zaposleni v Bayreuthu Vas prosimo, da stavite teh par vrstic v Vaš cenjeni Hat, za kar se Vam 2e vnaprej zahvaljujemo. Bayreuth, Bayem. Vsi tukaj zaposleni Gorenjci In Štajerci, ki delajo pri Molkerelgenossenschaft und Brenn-rei Melasel v Bayreuth-u, pošiljajo vsem Cita-teljem In Cltateljlcam Karawanken Bote pozdrave in jim želijo, posebno pa svojcem, srečno In blagoslova polno Novo leto. Brennerel Melset: MUchhof: Plechek Josef Koslmlk Johann Plschek Milka Wlntar Martin Jehrewltr Josef Wlntar Franz Sagmelster Andreas Leksćhe Stanislaus Sagmelster Maria Colarltsch Martin Jordan Josef Leksche Franz Gobe v decembru Minulo milo jesensko vreme nam je nudilo presenečenja v gozdu In na polju. Koncem novembra je v Podnartu cvetela hruška, 6. decembra 1942, na dan ev. Miklavža, pa je dobil domačin Iz Podnarta v gozdu, ki leži nad Pod-nartom, devet lep'h gob — Jurčkov. Kreis Krainburg Sohwarzenbergr. (Ukinitev Stanđes-amta.) Landrat je в evojo odredbo ukinil Standeaamt v Schwarzenbergu. Vsa rojstva In smrti v območju občine Schwarzenberg' je treba prijaviti od 1. januarja 1943. dalje na Standes-amtu (Stanovskem uradu) v Laak a. d. Zaler. Da si prebivalstvo prihrani večkratno naporno pot v Laak. naj se strogo ravna po natančnejših tozadevnih določilih, ki jih vsebuje razglaa občinskega komisarja. Laak a. d. Zaler. Rojstva: Magdalene Skul, Laak a. d. Zaler; Franz Pototschnlg, Stanlsche; Franz Demscher, Oberfelchtlng; Joeef Pototschnlg, Smlnz; Paul Mlklautschltach, Zauchen; Paul Kernel (trinajsti otrok), Stanlsche; Stephan Franko, Laak an der Zaler; Franz Stephan Ruper, Zauchen; Josgfa Detela, La»k a. d. Zaler; Johanna Pogatschnlg, AlUaack; Josefa Dolenetz. Sapotnltz; Stephan Oter, Wer-loch; Silvia Julie Langerholz, Laak a. d. Zaler (dvanajsti otrok). — Umrli so v decembru: AI0I3 Koschler, Laak a. d. Zaler; Franz Lu-schan, Laak a d. Zaler; Gottfried Sterschlner, Zauchen; Franz Pemer, Oberfefchttng; Lud-mllla Folker, Burgstall; Franzlska Wolgemut, Terne; Leopold Hafner, Teme; Wenzel Oman, Oberfelchtlng: Martin Gusel, Burgstall. Solznih. V decembru so se rodili: Albin Kristan, Scliewle; Marian Rakowetz, Dolelnawas; Johann Schmled, Selzach; Paul Taler, Laische; Antonia Market, Laische. — Umrl je Johann Klementschitsch, Selzach. Sairach. V decembru so se rodili: Franzlska Petschelln, Neudorf; Josef Wecher, Sairach; Johann Kopatsch, Salraohbcrg (oemi otrok); Paul Petachelln, Brekowtze; Anna Mraule, Do-bratschewa. Laak an der Zaler. (Letno poročilo stanovskega urada Laak an der Z a 1 e r.) V letu 1942. je bilo v občini 23« porodov In 12в smrtnih primerov. Od tega odpade na mestno občino Lnnk an der Zaler (firlbllSno 8050 prebivalcev) 184 rojstev in 92 smrtnih primerov, na občino Safnitz (približno 2(200 prebivalcev) 52 rojstev In 36 smrtnih primerov. Landratu v Kralnburgu je bilo predloženih 62 prošenj za sklenitev zakona. Hiifledn. V mesecu decembru so se narodlli: Viktorla Bukounik, Kokritz, Franzlska Mar-kun, M. Vellach, Johann Pollelner, Pototsche, Franzlska WertaUch, HOfleln, Stefan Wei-chounlk, Orechoule-Predassel, Anton Peterlln, Kokri tz-Predassel, Flori an Sawertschnik, Pred-assel, Johann Sabret, Bobouk-Predassel, Agrnes Studen, Mlaka-Predassel. Umrli so: Upokojeni orož. straim. R. Lukas Baschza, HBflein, v starosti 74 let, veleposestnlca Maria Offner, Seeland, stara 68 let, otrok Stefan. Werchounik, Orechoule in vdova Maria Do-brun roj. Wedenlk v 70 letu #t*rostl. — V letu 1942 se je v okraju stanovskega ur*da Hefleln-Seeland-Predassel narodllo 118 otrok In v Istem letu je umrlo 56 oseb, tako da prekašajo porodi smrtne primere za 211 odstotkov. nsdnlg. (Marljive žene in otroci.) Frauenschaft je kot božično darilo za naše vojake oddala 12 kg peciva, šest kg moke in dva kilograma, sladkorja. Tudi mtiaihska skupina je bila pridna In je sama Izdelala 60 mlčnlh Igrač za otroke vojakov. Kreis Radmannsdorf StctnUchl. Rojstva v mesecu decembru 1942: Franzlska Wlssiak in Kristine Scholer v Steln-blchl. Umrla je Franzlska Aschmann v Unter-lelbnitz. Kreie Stein Wodltz. V decembru sta bili rojeni: Franzlska Blaschltz, Pole, in Franzlska Jerel, Wodltz Umrla je Schltnlg Jullane, Wodltz. Zakon sta pa sklenila Franz Marn In Zlta Nachtlgall, Bukowltz. • 8 novemu letu! Mnogo stoletij je Gorenjec Uvel v nemškem kulturnem krogu in »polnil kot kmet, delavec, inteligent, umetnik, rokodelec itd. svojo dolinost v miru in v vojni pridno in neutrudljivo kot zvest podanik nemških cesarjev in kraljev. V svetovni vojni 1914118. se je Gorenjec izkazal kot izvrsten vojak. Nesrečen konec svetovne vojne je težko zadel Gorenjca ravnotako kot mnogo ostalih milijonov nemškega naroda. Gorenjec je bil na podlagi razcepitve, nasnovane od takozvanih »zmagovalcev«, iz sovraStva proti nemškemu narodu, prideljen k novo ustanovljeni driavi Jugoslaviji, S tem se j« začela za Gorenjca 22-let-na doba odtujenja in nasilne ločitve od nemškega kulturnega kroga. Milni mehurček Jugoslavijo je razpih-nila moč nemškega Reicha v trenutku, ko se je postavila kot angleško boljševi-ško orodje ob stran Sovjetske unije proti Nemčiji, Ko je hotela bolha pičiti, je bila že zmečkana. S tem je za Gorenjca odpadel prisilni jopič, v katerega je bil stisnjen 22 let. AdoU Hitler je po krvi in kulturi k Rei-chu spadajočega Gorenjca zopet sprejel v Reich. ykljub slepi brezumnosti nekaj komunističnih krogov in krvavemu terorju proti Moskvi usmerjenih morilnih in roparskih tolp na Gorenjskem je masa prebivalstva po premaganju težkih mesecev в svojim zadržanjem zadobila voljo pripadnosti k Reichu. V priznanje za to je Gauhitfr v svoji proklamaciji z dne 27. septmbra 1942 podelil Gorenjcu državljanstvo. Z ogorčenjem se obrača dostojni Gorenjec od banditov, ki brezvestno v službi Moskve more očete, matere in njihove otroke in hočejo s takimi divjaškimi dejanji prisiliti Gorenjca v fronto boljševizma. Z vsakim takim krvavim dejanjem se močno stopnjuje mržrjja Gorenjcev proti komunističnemu banditstvu in vzbuja v njihovih srcih voljo in odločnost za pobijanje in uničenje teh živin. Za vse Gorenjce, ki so pridni, so zvesti Fiihrerju in Reichu, je Gauleiter 6. decembra 1942 na veliki manifestaciji v ABlingu naznanil veliko socialno delo, ki stooi s prvim ianuarjem 1943. v veljajo. Gorenici! Vi ste »edaj sprejeti v varstvo Reicha, vi ste postali enakopravni nemški državljani. Vi stojite sedaj na pragu največje in n^/Donosne/Se bodočnosti, v katero je sploh kdaj vstopil kak narod. Vsak naj gre odkrito in zvesto po svoji poti v Reich. Kdor je hinavski in nezvest, se bo pa spotaknil in bo obležal na pranu. NaSemn Fuhrerju Adolfu Hitlerju sie najtopleje zahvaljujfmo in prosimo zanj ob pričetku leta 1943. blagoslov Previdnosti. Z njim korakajo sedai tudi Gorenjci ob najjužneiši meji Reicha v hvaležnosti in zvestobi. Naj živi naš Fiihrer Adolf Hitlerl 0—r. Ernst Wichert: 2 Mi ЈШјМУСјна Na začudenje vseh pa se je temu upn branilec obtoženke. »Sicer sem le po službeni dolžnost' postavljen za obtoženkLiepa branilca«, je rekel, »in mi ona ni dala nobenega naloga, naj ugovarjam, smatram pa za svojo dolžnost, da kot pošten mož uveljavljam pomisleke proti pravilnosti priznanja, ki bržkone že samo na sebi vzbuja pomisleke. Saj se vendar brez siljenja navadno nihče ne ponuja, da bi ga kaznovali, in v tem primeru je tudi vsakemu omejenemu človeku moralo biti jasno, da se mu ni treba bati odkritja. Se kočljivejša je stvar, ako upoštevamo čisto določena prejšnja ramanja, ki so dognana po spisih in ki značilno osvetljujejo obtoženko. Zato po mojem i nenju njeno priznanje ni zadostno in zahtevam, da se oni dogodki razpravljajo In vrši dokazovanje pred gospodi porotniki, ki naj potem odločajo.« »Vi ste torej mnenja, da je samoobtožba obdolženke neresnična?« je vprašal predsednik. »Prepričan sem o tem, da ni resnična,« Je pritrdil branilec. S silno kretnjo se je Marie Zwinger obrnila na stran in svojega pravnega zastopnika premerila s sovražnim pogledom. »Ne lažem, gospodje,« je vzkliknila, sedaj skoraj vročično razburjena, »ne lažem. Tako gotovo, kakor je Bog v nebesih, jaz sem hišo zažgala in hočem biti kaznovana!« »Vidite,« je branilec mirno izjavil, »da pričakuje pbtoženka ж vso silo uspeha od svojega priznanja, da se tako rekoč sili V kazen. Kakšen razlog bi naj imela za to?« »Kakšen razlog pa bi naj Imela za laž, ki jo prav gotovo spravi v kaznilnico?« »Ne vem, Bržkone tudi ona sama tega ne ve.« »Po vašem mnenju je torej nerazsodna, dasi je njeno izražanje jasno in kljub temu, da se na videz obnaša čisto pametno?« »O tem naj odločajo gospodje porotniku Prosim pa, da vprašate obtoženko, da li je že prej bila v preiskavi? Da še doslej ni bila kaznovana, je ravnokar prej sama zatrjevala.« Predsednik je izvlekel več spisov in jih je položil predse. »Doslej še niste bila kaznovana?« je vprašal še enkrat. »Ne!« je odgovorila Marie Zwinger, »toda — kazen sem zaslužila.« »In zakaj?« »Ker sem bila kriva.« »Bila ste že v preiskavi?« »Da — dvakrat.« »In obakrat oproščena?« »Ne! vprvič sploh ni prišlo do obtožbe.« »Zakaj ne?« »Gospodje od sodišča so rekli, da oni to bolje vedo. In vendar sem bila to storila.« »Kaj ste storila?« »Svoje novorojeno dekle sem umorila.« Nenadoma se je sklonila z glavo čisto do pregraje, stisnila obraz v roke in glasno zaihtela. »Torej vztrajate še sedaj pri tem?« j# predsednik nadaljeval zaslišanje po odmoru, ki je bil potreben zaradi razburjenja tako med poslušalci kakor pri porotnikih. »Da, da!« je strastno vzkliknila. »Kakor gotovo je Bog v nebesih: umorila sem svojega otroka!« »Ne kličite Boga za podkrepitev tako žalostne trditve, kakor da bi vam dejanje bilo v čast. Tako se drugače zatrjuje nedolžnost. Kedaj naj bi bila storila to zločin-etvo ?« »Pred osmimi leti,« je zaihtela, »in prav zares sem to storila.« »Ali vas je kdo ovadil, da ste zaradi tega prišla v preiskavo?« »Ne, sama sem se bila ovadila sodišču.« »Kedaj je bilo to?« »Pred dvema letoma.« »Ampak v preiskavi ste pa bila enkrat že tudi pred štirimi leti. Torej to ni bilo vprvič.« »Toda storila sem bila to že vendar poprej, gospod predsednik,« »No, in pred štirimi leti? česa ste bila takrat obtožena?« »Zaradi požiga.« »Pri temle požaru je prišel tudi en človek ob življenje. Kajne?« »Da.« »In vi ste bila oproščena?« »Da, gospod predsednik.« »Čeprav ste bila kriva?« Obtoženka je povesila glavo, vprvič v zadregi zamežiknila z očmi in se zmrdnila z grozljivim smehljajem. »Tudi takrat ete se bila sama obtožila,« je nadaljeval predsednik. »Da,« je odgovorila komaj slišno. »In vendar ste morala potem sama priznati, da niste bila govorila resnic#, ko bo vam dokazali, da ste se ob času dejapja nahajala na čisto drugem kraju.« »Takrat nisem govorila resnice,« je izjavila ravno tako tiho, »tam nisem bila zažgala.« »In zakaj ste povedala neresnico?« Molčala je dalje časa; šele na ponovno predsednikovo vprašanje je odvrnila: »Ker sem hotela biti kaznovana.« Zopet je bilo vse na nogah. Stvar je očit» no vzbujala večje zanimanje, kot so pričakovali. Btanllec je zopet dobil besedo. »Iz teh razmotrivanj se poda,« je rekel, »da se je obtoženka sedaj že trikrat sama obdolžila različnih zločinstev. V prvem primeru je dokazano, da je bila obdolžitev lažniva in sama je morala to priznati, ne da bi mogla to zadostno pojasniti. Kako naj potem človek ceni njeno današnje priznanje požiga, Če zve, da v drugem primeru obtožba zaradi detomora ni izostala morda zaradi tega, ker ni bilo zadostnih dokazov za dejanje, ampak ker je bilo nad vsak dvom ugotovljeno, da je morala kakšna druga oseba biti morilka deteta, ki ga obtoženka izdaja za svojega?« »Moj otrok Je!« je vzkliknila Maria: Zwinger,« in moja nesreča je, da mi tega nihče ne verjame.« Oči vseh so bile obrnjene na njo. Potne srage so ji stale na čelu, reke so se ji tresle in prizadevno je vlekla ž njimi trak svojega predpasnika. Sodni dvor 80 Je umaknil, in po daljšem posvetovanju Je sklenil, da priznanja ne smatra za zadostnega, ampak, da vstopi v razpravo pred porotniki. (Dalje prlhodnji&j stran в. — Štev. 2. ( KARAWANKEN BOTE Sreda, в. januarja 1943. Aus dem Kreiie Hralnburg Kralnburgr. (Pester večer bodočo Bobto in nedeljo.) Bodočo soboto In nedeljo, dne 9. In 10. januarja, ob 20 uri se vrSl v etranklnem domu v Krainburgu pester večer v prid WiHW. Od tega večera, čegar moto bo »Tvoj najljubši napev« si obetajo Izreden uspeh. KdP Kreisdienststelle Krainburg je zopet poerečeno sestavila spored, o katerem se da že vnaprej slutiti, da bosta obe prireditvi razprodani. Zato pa le hitro: Kupite pravočasno vstopnice! In kaj se bo nudilo? Nekaj 2e sedaj lahko Izdamo: obljubljeno je, da pride kvartet KdF iz Klagenfurta. Komu ni še v spominu rekordno odobravanje, ki so ga ti Štirje pevci želi pri svojem prvem nastopu v Krainburgu za svoje »Oparjene rezance?« HHD-Maiden bodo pele kfirntnerske pesmi in jodlarje, godalni orkester KdF in pevsko društvo Krainburg bosta... ne, preveč pa le nočemo Izdati. Prav za prav že pove zadosti geslo »Tvoja najljubša melodija«. Vstopnina 2 RM je namenjena kot darilo za WHW. Vsakemu je pa na prosto dano, da poljubno zviša znesek za vstopnino. Krainburg. (Iz kulturnega življenja.) Meseca januarja se bo vršilo zopet več priljubljenih predstav KdF. Pevke, plesalke in artist in je se bo videlo pri vojaškem obdarovanju, ter bo mestnemu prebivalstvu dana priložnost, da vidi lep progrram. Pod - naslovom »Pisan večer«, >120 minut varieteja«, »Tri etnre škatle« prirejene predstave se bo videlo pri teh prireditvah, katerih čas bo pravočasno objavljen. Krainburg. (Silvestrovanje.) Krels-krlegerfUhrung Krainburg des NS-Reichskrle-gerbundes Krainburg je povabila bivše bojevnike in njihove svojce v dvorano »Stara poAta« na silvestrovanje z bogatim sporedom. Igral je godalni orkester KdF Krainburg, pel pa je pevski zbor iz'Kralnburga. Novo leto je voščil KameradschaftsfUhrer Franz Ultscher. Tudi v kavarni »Evropa« in »Stara pošta« so manjše družbe pri poslušanju radia in petja pričakale novo leto. Krainburg. (Božično darilo Reich s-organlsatlonsleiterja.) Na predlog Gauleiterja dra. Ralnerja je poslal Relcha-organlsationsleiter dr. Ley Iz Berlina za ne- Nekaj za naSo mladino doletno Stanko Dagarin, hčerko v boju proti partizanom padlega Wachtmelstra pomožne poUclje Johanna Dag^arina, kot božično darilo razne Igrače in hranilno knjižico DAF, glasečo se na večjo vsoto. Darilo sta Izročila na sveti večer vdovi v počastitev spomina žrtve Orts-gruppenlelter Pg. KlOsch In Frauenschafts-fUhrerin Therese Horak. Krainburg. (Obratni apel delavske zavarovalnice.) Pri letnem sklepnem apelu tega zavoda, ki opravlja socialno zavarovanje za vso Gorenjsko, je govoril vodja, upravni ravnatelj Anton Tropper o epIoS-nem političnem položaju in je strokovno pojasnil naredbo Gauleiterja o novi ureditvi socialnega zavarovanja. Betriebsobpiann S p б ck je zagotovil Imenom uelužbenstva krepko sodelovanje In brezpogojno obratno zvestobo. ' Kralnburg-Wart. (Avtomobilska ne- вгвба.) Te dni se Je zaletel na železniškem nadvozu na cesti Krainburg—Wart nek avtomobil v ograjo, kjer je obtičal. Pri tem je odbilo vozeči se gosp4 S k v a r 11 levo nogo, deklica Tschebull Je bila pa lahko poškodovana. Prvolmenovana Je padla z mosta na železniško progo. Z rešilnim vozom so Jo prepeljali v bolnišnico Gallenfels. Njeno stanje Je brezupno. Kreii Staln Mannftburg. (Iz vaškega življenja.) Prejšnji teden je umrla gospa Phllomena Schkrlep, ki je bila zelo skrbna žena In mati petih otrok. — Cestna zbirka WHW, katero je Izvedla HJ, je znesla 638 RM. Uspeh ni bil tako zelo zadovoljiv, ker je bilo zbiranje otež-kočeno radi slabega vremena. — NSV je razdelila podpore ob praznikih najbolj revnim In najbolj potrebnim. Podpore Je bilo deležnih 270 družin, ki so prejele 0000 Relchsmark. Gorenjska mladina se je Izkazala v službi na kmetih Mnogo Jih hoče ostati v Karntnu - Vsi posetniki so bili zelo zadovoljni Razširjena služba za kmečko delo, h kateri se je marca prostovoljno zglasllo preko tisoč mladenlčev In deklet Iz Gorenjske, se je te dni zaključila v vseh okrožnih mestih z zaključnimi apeli, pri katerih sta vodja ozemlja HauptbannfUhrer R e g g e r in pristojni Krelslelter zaposlencem izrekla priznanje za izvršeno delo in sta vsakemu izročila v imenu Gauleiterja listino. S tem se je zaključila akcija Bcfehlsstelle Oberkraln der Hitler Ju-gend pod vodstvom BannfUhrer ja R a u t e r -j a, ki je bila nagrajena s skoro nepričakovanim uspehom. Delovanje in zadržanje mladenlčev in deklet je vsem mladeničem in dekletom pridobilo spoštovanje in naklonjenost kmetov pri katerih so bili zaposleni O tem pričajo Številna pisma Befehlsstelll. Kmet Peter Gruber Iz DObriach pifie med drugim: »Mladenič je zelo ubogljiv, pošten In priden in njegovo politično mišljenje je zelo zadovoljivo.« Kmet Peter Thurner Iz St. Lorenza t. G. piše: »Dekle je bilo v mojem obratu tako priljubljeno, kot kak moj otrok. Naučilo se je vseh hišnih in poljskih del v najvpčje zadovoljstvo. Politično mišljenje je bilo dobro.« OrtsbauernfUhref Krmljenje p^ic pevk pozimi Smo v mesecu januE^rju, v mesecu, ko postaja vsak dan mraz ostrejši. Narava je Iz dneva v dan bolj zimska, vleoke hribe in planine že pokriva sneg, po dolinah se pa nabira po drevju snežno belo ivje. Živali, posebno ptice velike in male, se vedno bolj in bolj bližajo vasem ter postajajo kar nekako domače. Pa saj ni čudno, skozi celo leto je nudila tem živalim narava polno bogato obloženo mizo za njih pojedine, a zdaj pa je kar naenkrat pospravila vse v kraj, le tu pa tam se še dobi kaj malenkosti za lačen želodčeik, pa bore malo, a živeti je pa treba vsak dan. Človeku, ki je usmiljenega srca, se te živa-lice smilijo, posebno ptice pevke, zato jim daje na primeren prostor hrane, ki je njim primerna; n. pr. semenja oljnatih rastlin: lan, sončnice, buče, ter semenja močnatlh žitnih rastlin; ajda, oves, ječmen, proso in Se drugo žitno zrnje. Namen knnljenja ptic je trojen; Prvi je, da ohranimo ptice-pevke, katere nas razveseljujejo s svojim lepim petjem, posebno spomladi. Ne moremo si misliti lepe sončne, zelene in cvetoče pomladi brez petja, žgolenja ptic, človek bi moral Imeti kamen v prsih namesto srca, pa bi še gotovo pogrešal petje ptic spomladi, če bi teh ne bilo. Drugi namen krmljenja ptic pozimi je ta, da pomagamo pticam, da prežlve trdo in mrzlo zimo, iz hvaležnosti, da nam one pomagajo uničevati razne škodljivce, pred vsem na sadnem drevju. N1 ga boljšega pomagača pri zatiranju sadnih Škodljivcev, posebno gosenic, kakor so ptice-pevke, ki prezimujejo v naših krajih. Izmed vseh najkoristnejših so pač si nice. Da si bomo pa te pomagače pridobili in ohranili za poletni čas, je smotremo zimsko krmljenje neobhodno potrebno. Pred vsem moramo krmiti slnlce, ker te živijo spomladi povečini ob žuželkah in z njimi Izrejajo tudi svoje mladiče. Poleg slnJc naj dobijo svoj delež seveda tUdI druge pri nas pozimi živeče ptfce-pevke. Za umno krmljenje je pa treba: 1. pravilno prirejene krmilnlce, 2. prave krme, 3. pravilnega pokladanja. Krmllnlca za pokladanje krme pticam je podobna na\adno majhni hišici, katera je pritrjena na stebrič. Na sredi krmilnlce zabljemo kakih 5 cm dolg žebelj. Na dnu hišice je pritrjena precej velika škatlica (n. pr. škatla od clkorlje). Tako pripravljeno krmllnlco postavimo prav blizu sadnega ali pa tudi zel6-njadnega vrta; lahko pa stoji tudi kje pri hiši ali pa je celo pritrjena na okno sobe, kjer bivamo čez dan, tako da Se lahko opazujemo ptice skozi okno, kar nam nudi tudi veliko lepe In nedolžne zabave. Prava hrana za slnlce je surove koruzna moka, surov živinski loj in dobro zrelo seme od sonč-n I o. Zelo ljubijo slnlce, posebno pa brglezl (ptič plezavec) bučno seme in seme konoplje, seme od teh dveh imenovanih rastlin pa baje ni zdravo, če ga poklad&mo v obilni meri, ker baje povzroča pticam neko grižo, vsled katere celo poginejo. Za druge ptice, kakor Sčlnkovce, stmade, zelenčke, vrabce Itd. je dobra ajda in proso. Koruzno moko in loj naj Imajo ptice vedno na razpolago v krmilni-cl, in sicer loj naboden na imenovanem žeblju sredi krmilnlce. moko pa suho v Skatljlcl. Kadar krmilo pokladamo, t. J. navadno zjutraj, jim damo toliko količino hrane v zrnju, moki In loju. kolikor morejo použitl do 2. аГ 3. ure popoldne. S krmljenjem zaffmimo, čim opazimo, da pri- ćno ptice iskati brane okrog naših domov, ter neprenehoma do puzne pomladi, to pa zato, da bi ptice nekako prlelllll, da bi gnezdile čim bliže nagih domov oziroma sadovnjakov. Pripomniti Je Se treba, da prostor, kjer se krmijo ptice, ni dostopen domačim mačkam. Zelo lep zgled za krmljenje ptic bi nam dale tudi Sole, pri katerih bi raj bilo urejenq krmlAče za ptice In bi tako dale pobudo In zgled mladini, da bi Se doma tako ravnala e krmljenjem ptic. Tretji namen krmljenja ptic pozimi bi bil, kakor emo že zgoraj omenili, tudi za zabavo. če imamo krmilno hiSlco pritrjeno na vnanjl strani okna, imamo priliko Iz tople izbe opazovati In se zabavati nad zanimivimi prizori, ki Jih uprizarjajo ti krilati pevci, ko pri-letavajo po hrano na okno. Zelo zanimivo in zabavno Je pa, če napravimo krmllnlco v obliki zrakoplova, ki ga v primemo vlSIno obesimo na žico. Tak zrakoplov naj bi bil velik; do enega metra naj bi bil trup dolg, preko kril naj bi meril do 75 cm. Krila naj bi imel dvojna, spodnja naj bi bila krajša in ožja od zgornjih. Na trupu med zgornjim in spodnjim krilom naj bi bila vrezana do pet cm velika odprtina skozi katero bi ptice 1«' lie po hrano. Velikost in Širina trupa samega (svetloba) naj bi bila 20 do 26 cm. Najbolj do veljave pride tak zrakoplov, če ga moremo namestiti vsaj 10 do 15 m visoko. To najlažje storimo, če Imamo v bližini hlSe visoko drevo. Na to drevo pritrdimo močan dolg smrekov ali jelov drog, po katerem napeljemo žico in sicer toliko dolgo, da razvita segata oba konca žice do tal. Kadar napolnimo v trup naSega zrakoplova в krmo za ptioe, ga s pomočjo žice dvignemo v primerno višino, ter lahko opazujemo doma brez nevarnosti za življenje nekak zračni napad ali boj sebi v veliko zabavo. Naj bi naSa iznajdljiva mladina enkrat to poskusila narediti is Kellenberga, Kofler piše v svojem poročilu: >V moji Ortsbauernschafti so bili vsi posestniki z zaposlenimi zelo zadovoljni; zato prosim, da dodeli Befehlsstelle moji Ortsbauernschafti 10 deklet in fantov za prihodnje za-poslenje.« Tako Je mnogo odličnih ocen, na katere Je lahko gorenjska mladina resnično lahko ponosna. Oskrbovanje po mnogih uradih Ker namen ni bil samo gospodarska pomoč, temveč tudi del politične vzgojne naloge Hitler Jugenda na Gorenjskem, so skrbeli za zaposlene krajevne enote HJ in Befehlsstelle. V 54 gorenjskih apelih so bili po Bannlh zbrani. Šolani, so se učili nemških pesmi, gojili so šport in redovne vaje. Gaufilmstelle je dala posebne mladinske predstave za te apele. Učitelji in učiteljice zaposlitvenih krajev so poučevali nemščino, Gaupropagandaleltimg je skrbela za knjige in časopise. V kratkih razdobjih je Izdala Befehlsstelle »Betreuungs-dlenst« (skrbstveno službo), ki Je skrbela za to, da so ostali zaposlenci vseh devet mesecev v zvezi s svojo domovino. Vsi mladeniči in dekleta v starosti Hitler Jugenda sp dobili tudi popolno uniformo HJ in BDM, na katero 80 posebno ponosni. TI oskrbovalni ukrepi in razumevanje kmetov so napravili mladini zaposlitev za veselje. Mnogo jih hoče Se nadalje ostati v KtLrntnu. Za nje je bilo uvedeno posvetovanje o Izbiri poklica. Veliko mladenlčev starejših letnikov bi najraje za tem kar vstopilo. t... tn nato zopet nazaj« Tudi tu govore najbolje navdušena pisma mladenlčev in deklet Befehlsstelll. Dekle Silvia Rakowetz pri kmetu Brennerju, poŠta Huber 1. O. piše: »Dobro se mi godi. Tukaj v Oet-tirolu sem se zredila že za osem kilogramov.« Mladeniča Heinrich KUner In Arnold Supanz pripovedujeta v dolgem pismu svojemu BannfUhrer Ju o svojem delu In nadaljujeta: »Ti boš imel tudi nmogo dela. Toda če vldiS, da smo pridni in pomagamo do zmage, boS zadovoljen, kajne? Veselimo se že, da se bomo lahko decembra peljali domov in nato zopet nazaj.« Pismo mladeniča Leopolda Legata pri kmetu Trlppu v Plsamltz je Izreden dokaz za zadržanje gorenjske mladine. Piše: »Imel bom zelo veliko veselje z uniformo. Za mene je uniforma in moja domovina Velika Nemčija največja stvar na svetu. 2al mi je samo, da sem še tako mlad. S 17 do 18 leti se bom takoj prostovoljno Javil. Rad bi bil hraber vojak.« ne bo ji žal tega truda, ki bo poplačan г veselo zabavo. Se tole; Za časa prve svetovne vojne leta 1&14—1918 se spominjam ,kako smo vaški paglavci naredili pod napuščem vaške sadne sušilnice nekake skupne jaslice. Vdolbina, kjer se je v sušilnici kurilo, nam je služIla za štallco. Pred Jaslicami, ki so bile precej velike, smo napravili dolgo in široko desko, na katero smo postavili tudi božično drevesce, po vsej deski pod božičnim drevescem smo na-suli raznega zrnja, ki Je privabilo ptice k našim jaslicam in božičnemu drevescu, kar je bilo zelo lepo in edinstveno pogledati. Tu sedaj naj bi naša mladina napravila kaj podobnega In ne bo ji žal. J. N a k e r s t. Ukrajinska žetvena slika Nekje v Ukrajini, tam, kjer je morda naj; bolj ukrajinska. Hodil sem po zemlji, ki Je bila črna kot noč: ukrajinsko zlato, matema črna zemlja. Poln spoštljlvosti sem se ognil počivajoči sredici in sem šel po suhi zemlji, tu, kjer je vzbudilo sonce že novo življenje, ob velikih ploekvah bodočega kruha, k veseli rožnati preprogi detelje., . Tukaj, na tej preprogi, je delal človek v enakomernem ritmu — kosil je deteljo... V belih srajcah, mnogi tudi z golim oprsjem, katerih koža Je spominjala na prav popolnoma temen ovojni papir, so delali sinovi te blagoslovljene zemlje Toda!.. Sinovi?!.. Naenkrat je oko začudeno zagledalo sosedno skupino osmih mož — bilo je morda tudi osemnajst ali celo dvajset teh skupin na več hektarjev velikem dete-Ijišču: Vseh osem Je imelo preperele, zgrban-čene obraze. Snežno bele glave! Ukrajinski vodja občinskega gospodarstva — sam zeliščar — se je prekanjeno zarežal: »Da, to so najstarejši, stari očetje, če seštejemo njih starost, žive že preko 500 let!.. Toda, kot vidite, gospod. Se strumno delajo in tudi hočejo delati, kajti oni prostovoljno tekmujejo. Zvečer, po delu, se dnevno obračuna in ogovarjajoče uepeb poplača.« »Ali morejo slediti stari očetje popolnoma mladim, močnim?«. Smeh je zginil. Mladi, da mladi.. Kje so ' neki zdaj? — Odpeljani, razkropljeni, pogubljeni nekje. Od bolJSevlkov, oereCevalcev... »Toda nekaj Jih je vendar tu, gospod. In lahko ml verjamete, da se morajo zelo truditi, da so kos starim. Staro železo je še dobro. Je le malo zarjavelo.« Tekma se Je nadaljevala, temu se očitno nihče ne upira. Bila pa je tukaj skupina, ki so jo drugi srepo zavidali, kajti Imeli so dve čisto novi kosi Iz Nemčije, ki se ju Je spoznalo po svetlem rdečem krogu. Poleg tovam'Ske znamke je bilo tudi zapisano »Garancija!« Kako naj s kaj takim tekmujemo?« »Nemec je znašel opico,« pravi star ukrajinski pregovor In hoče s tem priznati občudovanje nemškemu izumiteljskemu duhu. Tako preprosta reč, kot taka nemška kosa, mora biti posebno Izvrstna. Kaj takega vleče; Oba rdeča kroga sta se svetila ostalim daleč spredaj, kot bi bila oba moža fascinirala, katerima so vsi nevoščljivi, In sta Ju vabila z magično srilo dalje in dalje. Samo majhen kom, trenutni tprejem te košnje detelje nekje v prostrani Ukrajini. Toda veselo sem mrmral: 21 vi, ta sončna prostrana plodna Ukrajina. FeUzDaseeL Iz naše listnice Iz kroga nažih čitateljev Bodočnost leta 1943 Haniierl liokol iz Krainburga nam pUe tledeče: Prestopili smo prag novega leta — leta 1943. In z veseljem bomo stopali v leto 1943., saj nam varujejo močna roka našega FUhrerJa Adol-fa Hitlerja in naši hrabri vojaki. V ttm novoletnem času je naša dolžnost, da se naše misli nekoliko pomude pri našem FUhrerju. Pomislimo, kaj vse . Je on naredil v naš blagor. Da nam vso svobodo, vse pravice In vso zaščito kot svojemu narodu. In zakaj vse to? Zato ker on dobro ve, da smo tudi ml njegovi otroci, saj tudi po naših žilah se pretaka nemška kri, kot to dokazuje naša zgodovina. Bili pa emo na žalost zasužnjeni od Srbov In v glavo so nam hoteli vtepstl, da smo slovanski narod. Toda ml smo vedeli, katera krt se pretaka po naših žilah, katere domovine otroci smo in komu pripadamo. Vedeli smo dobro, da pride čas, ko ho poslal FUhrer Adolf Hitler svojo močno vojsko, da nas osvobodi. On je dobro vedel, da ml spadamo k njemu in bomo imeli mimo življenje le pri njem. Saj pod ono malo nevredno državico Jugoslavijo Je bil gospod le žld-kapltallst. Kmet in delavec pa Je bil tlačan. Gotovo je Se vsakemu Izmed vas v živem spominu obisk Gauleiterja dr. Ralnerja v Krainburgu. Na ta veliki dan smo lahko ponosni, saj smo iz ust naSega Gauleiterja Izvedeli vest, da smo enakopravni v Reichu. Res boljšega Gauleiterja kot je dr. Ralner nam FHlhrer nI mogel dati. Saj dr. Ralner pozna to zemljo in to ljudstvo in on kot zastopnik PUhrerjev Je naS zaščitnik. Zato Gorenjci stopite tesno na stran velike Nemčije in skupno z njo uničite to lažno, delamržno in в kapitalističnim denarjem poplačano drhal v hribih. Kaj so oni? Nič drugega kot naši smrtni sovražniki, ki onečaščajo naša dekleta, uničujejo družine, more otrokom očete in matere, ne pa naši bratje kot nekateri govore. Saj vsak pameten človek lahko uvidi njih nevredno življenje. Zato ubogajmo našega Gauleiterja ter delajmo in borimo se na strani Relcha. Poglejte kakšna čast je doletela gorenjske fante. Smeli bodo stopiti v nemško vojsko in s tem v najmočnejšo vojsko sveta. Ml v domovini smo preživeli novo leto pri polni mizi dobrot In v topil sobi. Kje pa bo dočakal novo leto vojak? Na straži! Zakaj le bojuje nemški vojak In z njim vsi narodi Evrope? Za svobodo, mir In blagostanje vseh evropskih narodov. In ta vojak bo zmagal in uničil boljševizem in kapitalizem. Ker on s« bori z ljubeznijo v srcu do domovine in БЧШ-rerja. Na fronti Je mnogo mož, kateri Irnajp doma mlade žene in male otročlče, očete la matere. Tudi njih mlsU se bodo trenutno po-mudlle pri svojcih, pri njih nedolžnih otročlčlh. In to bo le trenutno. Njih misel pa je zmagati,' eaj se borimo za našo deco. In zmagali bodo. Zmagala bo njih vera in ljubezen, zmagala bo žrtev njih svojcev, zmagal bo delavec In vojak naš oče Adolf Hitler! Zato Gorenjci v letu 1943 želimo našemu FUhrerju, našemu Gaulelterju In vsakemu posameznemu vojaku na fronti mnogo sreče In obljubimo jtm večno zvestobo in vedno pripravljenost ЈЏп stati na strani! Ovčlo volno le tUdI treba oddati Glede dolžnosti odda jam ja ovčje volne je veliko dvomov, ki Jih je treba nujno pojaenitl. Zato se tu na kratko ponavljajo Se enkrat toetvama zakonita določila. Rejci ovac z manj kot 26 živalmi, starimi eno leto in več, morajo na leto oddati od vsake ovce 1% kilograma potne volne ali 1 kg na hrbtu oprane volne nk Amtllche Wollabliefe-rungsstelle (uradno mesto za oddajo volne). Ostalo volno smejo sami predelati ali jo pa lahko proti plačilu oddajo kakšnemu obratu za predelavo. Prodaja ali Izročitev te za lastno uporabo razpoložljive volne Je prepovedana v kakršni koli obliki. Predelava za plačilo se lahko izvrši, če so izpolnjeni sledeči pogoji: 1. Predložiti je treb$ potrdilo od strani uradne zbiralnice volne glede volne, ki je bila oddana po 8. Juliju tega leta; 2. predložiti se mora uradno potrdilo pristojnega OrtsbauemfUhrerJa ali župana, koliko ovac, starih eno leto In več, kdo poseduje po stanju štetja živine v decembru lanskega leta; 3. oddana mora biti že vsaj polovica količine, ki jo je oddati na podlagi potrjenega staleža ovac. Rejci ovac z več kot 25 živalmi, starimi eno leto in več, morajo odvesti na Amtllche Woll-annahmestelle ves dohodek volne- torej tudi od ovac, ki so stare pod enim letom, vStevši Jag-njeta. Količine nad 100 kg se morajo oddati na RelchsWollwertung G. m. b. H., Abt. SUd, Neu-Ulm, Flnnlngerstrafle 60. TI rejci ovac Imajo pravico zahtevati, da se Jim dodeli brez točk preja za pletenje po določilih naredbe z dne 24. maja 1940. Pri oddaji količine enega do štirih kilogramov potne volne ali 0,5 do 2 kg na hrbtu oprane volne Ima tak rejec živali pravico do preje za pletenje v nabavni ceni 3 RM, za oddajo vsake nadaljnje postojanke štirih kilogramov potne volne ali dveh kilogramov na hrbtu oprane volne pa preje za pletenje v vrednosti 0,50 RM. Nabiralna In oddajna mesta pri Relchawollwertung opravljajo tudi dobavo preje za pletenje. Ta se dobavlja v eni Jakostl v sivi ali beli barvi. Z oalrom na nujne potrebe vojske и pozivajo vsi rejci ovac, da zadoete svoji dolžnosti oddaje. Nobeden se ne sme Izključiti, \так mora dati čim več mu Je mogoče. Tleraizt R. Scbsildt. Sreda. В. Чпдагја 1943. KABAWANEEX BOTE str^n 1. — šfmv. t- Veliki пешШ natrli za gradnjo stanovanj Rameoo primerna navodila - Racionalna gradnja - Primerne najemnine ^ lanuarja. Mem FUhrerjevlml na-Ггал^ dobo po vojni zavzema atamovanjmkl ra?^ 4 program poeebno staliSfie, • katerim ^ sedaj na tak način, da ga je FUh-R»t . energičnemu In domliljivemu 7 ."^^rganlsatlonsleiterju dru. Robertu Leyu. адо mu je raL.jIrll njegove dosedanje funk-ie„ ^ evojstvu Relchskommlssarja. FUhrer-jsva odredba z dne 23. oktobra 1942. mu daje temu vea pooblastila na področju gospodar-tva 8 stanovanji od ukrepov glede posamez-®ga stanovanja pa do velikih naselbin in od aiega vrtnarstva do gospodarstva a trenutna ®®položljlvlm stanovanjskim proetorom. je bilo vendar vse, kar se je tikalo y^?**lJanja etanovanjekih prostorov, v rokah j^^Cnlh stavbenih podjetnikov, javne oblasti, ђ regionalno In resorno zelo neenotno ^ '°Рв-1в, velikih tvomic, občin, zasebnih ^ podjetnikov itd. Edina nadzorstvena Iz vseh Krajev svetfa ki je pa večinoma lahko popravila 51» neokusnosti, je bila stavbna policija, ■»1^ Pravice pa go večinoma predle na Relchs> _^4»gekommlsearja, v kolikor gre za nje-® področje. Nihče nI povzročil pravega raz-glede za razširitev proetomine stavbe redno važnega problema racionalizacije in J^je pravil, glede znižanja stroškov, izdelave Ir ^'Danslranja; predvsem se je, kar se tiče roskov, lahko pripetilo, da so morale osebe eoaklh prldobitvenih skupin in slojev plačati ^ podobne in enakovredne stanovanjske pro-»ta''® 2a 100 odstotkov več, ker je pač vsak %vbeni gospodar Imel druge stroške flnansl-^ja In je vsak druge deleže odvalil na svoje ^emojemalce. Ker pa spada stanovanje med uovne potrebščine človeškega življenja, nI ogoie, da bi se na tem polju pustila vnemar ^^vičnost po nacionalsociaUstičnem pojmova- J. ® tem pa noče seveda nihče zagovarjati pu-Sematizlranja in Izenačenja, ki bi, da se w branijo stroški, v desettlsočemi Izdaji prl-n^valo eden in Isti temeljni obris hISe tako ^j,,?evemem morju kakor v Alpah. Kot naj-čun stoji nevidno nad vsakim prera- stros?' normiranje ne sme IzvrSIti na ђпч prijetnosti za stanovanje Id prostega za osebno življenjsko individualnost. Kaj ^ajo navsezadnje enotne Izmeritve žlebov, atočnuj cevi, oknjakov, rožancev itd. opraviti • stanevalno prijetnostjo, ki se'doseže končno-®4avno Šele z načinom uporabe le zidanja 7 Kolikokrat se je doslej pripetilo, da eo mo-''aie male občine za časa razmaha našega oboroževalnega gompodargtva reilU naseljeni- Naš knjižni kotiček Edmund Finite, temperamentni avtor ugla* Jenega pereaa In obsežnega znanja, dokazuje tudi v svojem najnovejšem delu, da spada med Najbolje« pisatelje kriminalnih romanov da-eatajega časa. Dejanje preveva duhovltoet, dogodki 80 pslhologiCno opisani, ter je postavil Wsatelj kriminalni roman na višji nivo. V ro-^anu >FUrstln Seravallo« gre za spretno Iz-^9eno tatvino velike denarne vwte. Prebrl-"®^a elegantna sleparka tvori sredlMe de-J^ja, razume z eleganco in Sarmantnostjo Očarati okolico tn osebe veeh družabnih razre-°ov zaplesti v svoje mreže. Toda «tatelj naj Jam ■ svojimi očmi vi-dl, kako mojstrsko sple- ške probleme, kar so mogle storiti le z enoličnimi oblikami hiš. O vsem tem ima danes odločati Reichewohnxmgskommlssar, čegar naloga, se ne Izčzpa le v izbiri tipov za hiše in stanovanja, ampak urejuje tudi celotno zazi-davo okraja, ki ga mestna regulacija predvideva kot stanovanjsko ozemlje. Cilj pri tem je, da se uresniči nemški rodbini prlstojeSl stanovanjski prostor, ki naj zadosti vsem sodobnim tehničnim In higienskim zahtevam, ki pa vzlic temu ne sme naložiti širokim masam našega naroda nemogoča flnansljska bremena. Nihče ne misli, da bi oškmil ali zožil zasebno gradnjo stanovanj, zato je pa tembolj opravičena domneva, da se bo vsak rad podvrgel določenim normiranim stavbenim delom, da bo zmožen konkurence. Razmerje med dohodkom In stroški preživljanja, h katerim (^ada v prvi vrsti najemnina, se bo z vsemi temi ukrepi močno premaknilo, tako da se bo dvignil ^lošni življenjski standard. S to normalizacijo bodo po-staU obče skupno Imetje kakovostni zahtevki glede materiala, načina gradnje in Izvršitve. S tem se ne bodo le znižali stroški za surovine in delo, ampak tudi stroški v trgovini, s tem, da se zniža po hitrem prometu skladiščenje, zagotovi prodaja, zmanjša rlzlko, kar bo prišlo prav ne le kvaliteti ,ampak končni ceni. Saj lepo In zdravo stanovanje ni luksus, ampak bre2^>ogojna življenjska potrebščina delovnega človeka. Od 29. novembra pogre&mega вб-letnega pomožnega lovca Johamia Lembergerja od Relcbsforstvenvaltimg Mittersll eo našli mrtvega pod neko majhno lavlno. Po sledovih ШераМ, je lovec pri spravljanju nekega gamsa, ki ga je ustrelil nad nevarnim mestom, sprožil smrtonosno lavlno. Kot znak ozke povezanoeti nemških Gauov je podal nek ostm&rSki bataljon z darilom 4253 RM Relchskommissarju Gaulelterju Losheju kot darilo za poškodovance po bombnih napadih v Nordmarkl. To velikodušno dejanje je tembolj hvalevredno, ker sestoji ta bataljon povečini iz delavcev In malih gorskih kmetov. 1884. je zažgalo nekaj rudarjev Iz protesta v HocklD^-dollnl v državi Ohio rov; že 58 let divjajoči ogenj je doslej uničil okoli 28 milijonov ton premoga. Sedaj poekuSajo požar pogasiti ■ pomočjo plina In tekočjnl kemikalijami. Nek Švedski osebni vlak je po poročilu iz Luleja zavozll v polnem diru v čredo 3000 severnih jelenov. Pri tem jih je vlak povozil 45. Na široko saenovano akcijo proti malariji bodo Izvedli prihodnje leto po vsej Bolgariji. Nenavadno operacijo srca so uspešno Izvršili na nekem novorojenčku v deželni bolnišnici v Teechenu. Srce deklice je kazalo dosedaj še nepoznano napako. Poleg normalnega srca se je nahajalo v okolici popka nekako drugo srce, ki Je močno utripalo in je bilo očitno zvezano z levim prekatom pravega srca. Stransko srce, s katerim novorojenček ne bi bil živel, so morali odstraniti od pravega srca. Razmah evropske preskrbe z gnojilt Sedanja borba in nova ureditev Evrope In sveta zahteva nujno, da se čim najbolj štedl uporaba sredstev kmetijske proizvodnje in da se jih čim najbolj racionalno uporabi. Čeprav se je morala v N e m C1 j 1 Iz razlogov, povzročenih po vojni ,napram letu 1939. nekoliko zmanjšati oskrba z umetnimi gmojlU, je vendar njih uporaba dandanee Se znatno višja od one v gospodarskem letu 1933. Mimo tega pa so z Izgradnjo namenu primerne uporabe gnoja Iz lastnega gospodarstva štorlU vse, da dobi zemlja v znatni meri dovoze hranila. Zanimiva Je pri tem ugotovitev, da so bila ne le v Nemčiji ,ampak tudi povsod na svetu, predvsem pa na evropskem kontinentu Izvršena uspešna dela, da se zbolJSa podlaga za oskrbo % gnojem. Omembe vreden zgled daje predvsem Italija, katere kemična Industrija je dosegla znatno zvišanje gnojil, ki so bogata z dušikom. Ce je na tak način celokupna italijanska proizvodnja umetnih gnojil postala znatno višja od one v zadnjem letu pred vojno, je pa vendar zaradi visokega povpraševanja bila potrebna stroga ureditev trga. Zato je* bila za ta umetna gnojila določena enotna cena na bazi najnižje v Italiji veljavne cene. Izločene so vse razlike sezonske regionalne prl-rode. Norveška je tudi objavila zakon o proizvodnji In o prometu umetnega gnojila in hkrati uvedla razne ukrepe, da okrepi produkcijo. V Franciji je ministrstvo za prehrano In kmetijstvo postavilo načrt proizvodnje umetnih gnojil In industrijo gnojU primemo organiziralo. Hkrati je bila kontin^n-tlrana razdelitev po tem, kakor so posamezni agrarni pridelki za življenje važni. Splošno to nI ,----..1 -------agrarni pnoeuu za zivneme vazm. spiosno % Bđmimd FWke nlU y nerazvozljlv vozel In stremijo za tern, da bl ožlvotvorlll laetno in-Ka f Isto spretnostjo zopet r^eSl. Knjl- diwtrljo umetnih gnojil tam, kjer doslej ie nI Je izSla v Zsolnay Verlagu K. H. Blechoff, oerUn-Wlen In stane kartonlrana 3 RM. Fr. Horetaiann. obstojala. Tako je bolgarska vlada Izdala nalog za ustanovitev tovarne za umetna gnojila, ki bl Imela za eurovlneko bazo rjavi pre- mog, ki ga pridobivajo v Pernlku. Za enkrat bodo tukaj proizvajali 15.000 ton umetnega gnojila. Ob sodelovanju z nemškim sindikatom za dušik delajo istočasno obsežne poskuse. Kakor v raznih drugih državah, je poleg tega Bolgarija tudi začela predelovati v gnojila smeti, ki prihajajo Iz večjih mest. Samo Iz smeti, ki se zberejo v Sofiji, bodo pridobili približno 15.000 ton umetnih gnojil. Na Danskem so nasprotno v Izdatni meri začeli zopet uporabljati pepel šote kot gnojilo. Dosedanji uspehi eo odUčJii, posebno ker ima pepel šote tudi majien del foefome kisline. Na Švedskem so pri Klmie-Kleva zgradili tovarno dušičnih gnojil z letno kapaciteto okrog 40.000 ton. Na Ogfekem so tvomlce nitrogena sklenile, da a prošnjo 6 milijonov pOngeJev razširijo svoje tovarniške naprave v Petu in postavijo na drugih mestih nadaljnje tovarne mineralnih gnoju. V občutni odvisnosti od Inozemstva se Je nahajala S p a n i j a, ki Je morala do državljanske vojne uvažati vsako leto okrog 600.000 ton dušika. Franco je zato leta 1938. proglasil industrijo dušika za narodno važno In ukazal ustanoviti tri večje tvornlce, ki so deloma že dovršene, deloma pa bodo kmalu. TI obrati bodo proizvajali nad 800 000 ton dušičnih gnojil to '■ tem postavili oskrbo Španije z gnojili popolnoma novo podlago. Tako bl se daio naštevati še mnogo ellčnlh primerov.. Tudi Zedlnjene države Severne Amerike, An-g 11 j a, Južna Afrlkanska unija In Avstralija so ee v zadnjem času zelo trudile, da podvignejo svojo Industrijo umetnih gnojil. Ta razvoj je razumljiv spričo prizadevanja, da se poveča agrarna proizvodnja. Značilno pri tem Je pa dejstvo, da so na tem sektorju najmočnejši poskusi intenziviranja na celinski Elvropl In da so tam tudi Imeli naj-znatnejše uspehe. Otrok Je operacijo dobro prestal In Je že 14 dni star In popolnoma zdrav. V Parizu sA na Javni dražbi prodali 128 del znamenitih slikarjev In kiparjev In Izkuplll skupno 46.796. 000 frankov. Slika Cćzanmea je vrgla 6 milijonov frankov. Pastelno delo De-ga Je doseglo 2,230.000 frankov. Slike de la Crolxa, Gaugulna, Renoira In Plsara »o plačali 8 poldrugim milijonom frankov. Sterilne eksplozije bomb v Indiji sporočajo Iz Bangkoka. Mnogo bomb je eksplodiralo v pokrajini Bombay, v Almedagaru, med drugim v nekem vladnem poslopju, v Ahmedabadu na neki policijski stražnici ,v trgovski zbornici V Kalkutl In pred nekim poštnim uradom v Ba-rodl. V Bombayu Je policija streljala na množico. V Kalkutl 80 demonstranti napadli zopet prometna sredstva. Radio Delhi poroča o resni lakoti v okraju Bijapur na Južnem koncu bombayske pokrajine. Praga je poslala te dni en vagon z raznimi potrebščinami za vojake kot božično darilo češko-nemSke Industrije na fronto. Pri izvedbi druge petletke za naselitev Japoncev v Mandžukuo bo dobilo 50000 japonskih naseljenišklh družin v prihodnjih petih letih dodatke za obdelavo nekultlvlrane zemlje. Predvsem bodo podpirali naselitev v zaokroženih vaških skupnostih. Plvovarnlšlia pivnica v Engelhartezelhi (Oberdonau) je sezidana neposredno ob strmi skali. Nedavno se Je odločila od razpokane skale lavlna kamenja v obsegu deset kubičnih metrov in Je zdrsnila, valeč s seboj do štiri stote težke skale, na pivnico. Poslopje je bilo nekoliko poškodovano Reševalna postaja deželnega vodstva Wlen nemškega alpskega društva je predvajala te dni na Luthrovl .steni nov vzorec gorske no-silnlce, ki Je napravljena po načrtih profesorja Stieglerja. Novo nosllnlco, kd je napram prejšnji znatno zboljšana, se lahko nosi, vozi, vleče In spušča po vrveh In pomeni precejšnje zboljšanje na področju Izdelovanja nemških sanitetnih priprav. Terezljanekl eamostan v Salamanki Je popolnoma pogorel. V bUžlnl letališča Falrflelda (USA) Je strmoglavilo severnoameriško potniško letalo, pri čemur Je bilo ubitih 17 oeeb mil M veste? Maio ЈГС4/0 todobnt m rninnU pfsvete in civiliiacije Zakaj čebela po piku umre? Znano je, da mora čebela po piku umreti v nasprotju z oso ali sršenom, ki potegne želo nazaj in lahko piči kolikokrat hoče. Čebfelino želo pa obtiči tam, kamor ga je zasadila, in z njim vred zgubi čebela del svojega črevesja, tako da mora umreti, če-belino želo je na koncu nekoliko ukrivljeno in v tem tiči najbrže vzrok, da ga po piku ne more več izdreti. Davni predniki naših čebelic so živeli po drevesnih duplinah in lovili drobne žuželke. Njihove oklepe so morale čebele prebadati ali predrgniti, Cebel-no želo je torej postalo nepraktično šele, ko se je življenje čebel izpremenilo. Prvotno je služilo čebelam v boju za obstanek, zdaj jim pa prinaša smrt. Tu torej vidimo lep primer, da nI vedno dobro, če se človek vmešava v modro delo stvarstva. Dr. p. J. Luka» Auaechneident Aafbewahrenl n)eut9eh methoflisfh and ptnktiseh 138. STUNDE Aufgabei^ Setzen Sie die in Klammer etehenden Worter in den richtigen Fall. 1. Ich werde (deine Freundschaft) immer gedenken. 2. Wenn Sie (meine Hilfe) bediirfen, sagen Sie es. 3. Der Dieb hatte sie (ihr BchSnster Schmuck) beraubt. 4. Er bemachtigte sich (die wichtigen Papiere) imd floh. 5. Erinnem Sie sich noch (dieser ftlrch-terliche Mensch),der immer das Gegen-teil behauptete? e. Seit seiner Krankheit muBte er sich (jeder Alkohol) enthalten. 7. Sch&men Sie sich (ihrer Faulheit)! 8. Er entledigte sich (seine Fesseln) und fliichtete. 9. Sie konnen sich ruhig (diese Zigaret-ten) bedienen. 10. Er riihmt sich (seine feige Tat.) Wichtige WSrter to gebrilachlioher Satzverbtodung 1. Sein Geh5r ist so schlecht geworden, ' daG er einen Uberhaupt nicht mehr (versteht, wenn man nicht schreit. Konten Sie mir einen Augenblick Ge-her schenken? Bitte, sehr geme. Glauben Sie, daQ dieser SchlUssel zu ' diesem Schlofl gehSrt? Iqh welB ee ( nicht. 4.1 Sprechen wir doch von etwas anderem, i da# gehdrt nicht hleber. 5. Sei brav! sagen die Miitter oft, das gehSrt sich nicht. 6. In welches Jahrhundert geh8rt dieses Gemaide? In das 17. 7. Eine gehSrige Tracht Priigel wUrde dem Lausbuben nicht schaden. 8. Die Kinder sind den Eltern Gehorsam schuldig. 9. Der Geier stUrzte sich in den Hlihner-hof und flog mit einem Huhn davon. 10. Der Sonntagsjager verwechselte einen GeiBbock mit einem Gemsbock. 11. Die schwer Geisteslp-ankeii werden in Irrenhausem untergebracht. 12. Sie sehen heute schon geistesabwesend drein, wo haben Sie ihre Gedanken. 13. Fiir Kinder sind geistige Getranke nicht geeignet. 14. Geiz ist ein Laster. Ein Geizhals be-stiehlt sich selbsL 15. Man hBrt aua der KUche das Geklap-per der Teller und das Gekicher der Madchen. 16. Dieses Gekritzel kann doch niemand lesen. 17. Gekrlimmt wie ein Wurm lag der Kranke im Bett. 18. Glauben Sie, ich merke nicht, daQ Ihr Lachen gekimstelt ist I 19. Das Gel&chter des Narren ging mir durch und durch. 20. Im Kriege ist nicht die Zeit, um Go-lage zu veranetalten. 21. Seine Gelassenheit in alien Dingen war sprichwBrtlich. 22. Der zwolfjahrige Junge sprach ge- 23. Wie sind Sie heute gelaunt7 Gut oder schlecht ? 24. Der Tote wurde unter dem Gelaute aller Glocken der Stadt zu Grabe ge-tragen. 25. Was fehlt diesem Menschen? Er hat die Gelbsucht. 26. Klagefffurt ist am WSther See gelegen. 27. Ihr Besuch kommt mir sehr gelegen. 28. Es wird mich freuen, wenn Sie mich gelegentlich besuchen. 29. Der gelehrlge Elefant fand im Zirkus viel Beifall. 30. Der Gelehrte saG jede Nacht Uber seinen BUchem. W»rter bediirfen, ich bedUrfte, ich habe bedurft — potrebovati (kaj), potreboval, itd. bemachtigen (idch einer Sache) — polastiti (se česa) bedienen (sich einer Sache) — uporabiti (kaj), poslužiti (se česa) enthalten (sich einer Sache) — vzdržati (se česa) gedenken, ich gedachte, ich habe gedacht — spominjati, spominjal, itd. GehSr (s)— sluh, posluh gehSren (zu etwas) — spadati (k čemu); sich gehoren — spodobiti se gehSrig — primeren, potreben Gehorsam (m) — poslušnost, pokorščina Geier (m) — jastreb Gemsbock (m) — divji kozel, gams Gemsbock (m) — divji kozel, gams geisteskrank t— umobolen geistesabwesend — nezaveden, duševno odsoten Geiz (m) — skupnost, lakomnost Geizhals (m) — skopuh, stiskač, lakom-nik Geklapper (s) — klopot Gekicher (s) — hihitanje Gekritzel (s) — čečkanje gekrummt — zvit gekUnstelt — izumetničen GelKchter (s) — smeh, grohot Gelage (s) — gostija, pojedina Gelassenheit (w) — mirnost, hladnokrvnost gelaufig — okreten, gladek, lahek gut gelaunt — razpoložen, dobre volje schlecht gelaunt — slabe volje, nerazpolo-žen gelehrig — učljiv riihmen (sich einer Sache) — ponašati (se s čim), bahati (se s čim) Bedewendungen jemandem Gehor schenken — poslušati koga das gehdrt nicht hierher — to ne spada sem eine gehGrige Tracht Priigel hat er ge- kriegt — pošteno jih je skupil Gehorsam schuldig sein — poslušnost dolžan biti geistiges Getr&nk — opojna pijača zu Grabe tragen — pokopati eine Stadt ist gelegen — mesto je (ob jezeru am See) gelegen kommen — pravočasno priti eine Tracht Priigel wiirde ihm nicht «sh&* den — ne bi mu škodovalo, če bl jih pošteno skupil / stran 8. — Stev. 2. KARAWANKEN BOTE Sreda, 6. Jannarja 194& Анна JCUsiaHUcidUcU SCHUHE - GALANTERIE - KR4IIVBCRG HM Ши. Dm irIttM r«tai ■lllieW IdnwlMwrttei Mri km Тжлд* wm#i IfStChMlWlHVQ lU-UbiMNclii Pied običajnim pranjem s pralnimi sreostvi, akopljite reči v ALT-EX. To osveži barve, odstrani vpliv znoia in pomaga IStediti I tekstilijamil Uvažtijte lavodilo zaupo- Qiabo. • ALT-EX je zares jritMvilo ZM t>rrilo fn nhirito ШШониЛоце Vlah t«id Hennat gleich wifhtW simi, au/ Kure Mttarinnt шчицпк! angcwier-en Bei Aeinlcru in SlaiJi und Land kOunt Ihr ш alien Uienflxwei^ten ein>:eeetKt wend An, Insbeiiondere im Brie!- und PaketzustelWienst, Brief- und Paketverteildienet, Sohalterdienet bei den Postamtern, Telegraphcndienst (Fernschreiber) Fernsprech- und Rentenrechnungsdienst, Postscheckdienb. Post&parkaesendienet (nur in Wden), Fernsprechvermitt-kingsdienet, Kraftwagenifiihierdienet, Biirodienst (Schreibmaschine — Kurzschrift] www in retn lechniech^n DieneUtelien. (all# Ihr I'eicht« baiidwerkl.'che Artxwlen arern^hmen woUl. Die Anfiiaben dfr Dwitschen Reiehepost »Ind »o vieteeiti^, daB )ede Krau Madel eine ihrcr NViieun« urid Betfabuii« entsprecherKle ArhfU kann. FOr den Aiifiendienet vird schnmrkc DienHtklrnlun*: if-slClt mr koruit zur Au^hil(st)tt4.h6fti((tinv (diirjj tatfe* und slunde'»\ACise> itn Лп«?м?степ- oder Arbrilervcrhaltnu^ vdei tur [)aiiorl>*!»('h6flmutm in t AmiirM BereKji* in dm Be«mtrn\erh<ni« (AiifKliep bi* tur О.игро«! »t werden. TtrifniifiiRp VerM< auch wShrend der Ans bHdurte. Merkblitter mit genauMi Rcdirweuneen erhaltet Ihr bej jedem Poelami Deiitsch« Prauen und nadeli Meldet Euch zur OeUrSCHEN RCICHSPOSTI MAH. O.SIASI Službo dobi I Prodam Služkinjo in samostojno kuha-, rico vsi-ed orno-j žitvc dosedanje! sprejme trgovska) hiia na Gorenjskem. Dopise na K. B., Krainburg, ' pod šifro ,Jo-Stena in zancslji-, va". 5275—1 Blagaine, varne proti požaru m vlomu, omare .-a spise in knjige Hans Wernig Klagenlurt, St. Ruprechterstr. 32. 8554 li Kupim T ESSIG fabrlk C.Wttnger Klagen:ur> SENF rabrik C.Wenjier Klagen'.ur Wilhelm Poschgai BUCHBiNDEREi UNDKARioNAGEN Krainburg Manufakturwaren Peter' j\rnsclieh Krainburg Preddekvoa ili uvedenega vodjo partije od stavbnega podjetja za višja gradbena dela na državni žcicznici v Ober-jkrainu išče Ing. Jakob Sittler, jKrainburg, Alte StraRe 5, ali A15 'ling, Adolf- 'Hitler-StraKe. j__ Služkinjo za poljska dela in molžnjo krav takoj sprejmem, j Naslov pri K.B. Krainburg. o'291-) MM MM Chemiich" Erzeugnisse — kemični izdelki KRAINBIIRG Оапж Elcktrow^rksiatl«!! Ing. F. Dullnig, Rlagenfurt Piichaldorfer SIraB« Nr. 4 • Telefon Nr. 1822 Bqu: EteKtrlsche Kraftaniagen Freileitungen uiw. EleKtrische Maschinen, Motoren jeder Art und бгбВе Listnatega obli-kavega lesa, kakor orehovega, javorjevega, čreš-njevega, jelkve-ga, bukovega ittl. tranko naklaJ-ni vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, kupi vsako količino, Hans Tra-ninger, Holz-grolšhandel, Kla-gentur^, Voiker markter StraISe, Bahniibersetzung 339()-7 g\i, bukovega itd. franko naklad-ni vagon ali franko dobro vozne avtomobilske ceste, kuT pi vsako količino, Hans Tra-ninger, Holz-grolihandel, Kla-genfurt, Volker-markter Stra(!e, Bahniibersetzung 3501-7 2enitve Spoznati iclim čedno dekle kmetskega sta nu, ki bi se želela poročiti, ljubiti in v zakonu srečno živeti. — Dopise na K. B. Krainburg pod »Odkrita ljubezen". 5299 'Л Službe išče 16-letna deklica iz poštene kmet-ske hiše bi se rada izučila v trgovini manutak' ture ali špeceri-je. Naslov v K. B. Krainburg, pod 5.298-2. Gramofonske plošče, itare in godalne insiruv mente vsakr vrste kupuie Mu sikhaus Hergeth, Klagenturt, Burg' gasse 2a. ЧМ1.; Listnatega rezanega lesa kakor orehovega, javorjevega, črc{-njevcga, jelievc- ШШтт abrik C.Wenger Klageniur 2()-lctna gospodična, dobro si-tuirana, dobrosrčna, se želi radi pomanjkanja znanja, seznaniti z gospodom v starosti do 80 let, najraje železniškim uslužbencem. Slik« zaželjena, ki se diskretno vrne. Ponudbe poslati na K. B. Krainburg, pod „zaželjena poroka". M10-21 ^7-letna gospodična, neomade-ževane preteklo sti, želi poročiti resnega, do 35 let starega nameščenca ali posestnika. /na ao- bro kuhjti m voditi gospoiiit)-stvo. Prcinost imajo oni i dežele. Le resn« ponudbe s jliko pod „moj cilj" na K. B. Krainburg. 5297-21 irquhljeno v loboto, 19. decembra sem v Krainburgu zgubila lep dežnik; najditelja lepo prosim, naj ga izroči na K. B.) Krainburg, kjer dobi dobro nagrado. Dežnik mi je poleg nujne rabe zelo ljub spomin. 5З06-22 Razno Dokaz arijskega pokoljenja priskrbi Familien-(orschung, Graz, Grieskai 60. 3568—28 Sporočamo, da ne sprejemamo nič več naročil za hiSni koledar, ker je naklada razprodana. 5314—23 Za adgovore na oglase le potrebi vedno priložiti znamko za od* govor, ker romajo vpraianjt, kier ni pUčan odgovor, v koš. Kiraw Bote. INTON lESCHE SAniscneajinna NCHfflafkll - Oberkrain ..8«" Franz Kregar Mebel-Tisdilerei Wisdimarje M. Veil a. d. Save M- ncv( n«bv: ^IHie^aeC 7Н%аЛ Elekfropodjelje - Radmannsdorf - AdoH Hitler Straže 8 l^seUtfudiue meeUvfoeioii! ^llSll OOldS 10 nore.Tak*| doscie vse,hl se zanlmai« za Vaše ponndbe ali prošnje. OglaSajle vKarawankenBote! Splača se! Oglat* ipr«]«ma{a do ponadaljka in trada: NS.-Gauvarla§ Karnian, KlaganfuH, Bitmardcring 13 in NS.'Gauvarlag Karnian, Zwaigvarlag Krainburg, Valdasartir. 6 h.„.,.L Schinkoweli Seueiei und I latidlun^ Krainburg, Im Вавшмпгп Kupujem -duhu innužmo knnop/jine^a m anene^a tiredivu Cjpetialftaiis fiit '^(erremnoden UaA£i Klagenfurf, Paradeisergasse 4. Ecke Domgasse 8 • Ruf 1245 nanle- nnd FellegroKkaufmann Veletrgovina za kože in kožnbe ШаеАВ(ШТ5Л KRAINBURG - WART se priporoča empfehlt sicfa auch im Jahrc ip 45 ST tudi T let u