Proizvodnja in izvoz še vedno v zaostanku
Tudi v devetih mesecih obseg proizvodnje v naši delovni organizaciji še naprej zaostaja za planiranimi vrednostmi za leto 1985 in je v vseh proizvodnih temeljnih organizacijah tudi manjši od lanskoletnega devetmesečnega obsega.
V	zadnjem tromesečju se je zaostanek za planiranimi količinami povečal v TO Tomaž Godec (ob polletju 98 % realizacija plana, v devetih mesecih 95 % realizacija plana) predvsem na račun nižje proizvodnje v obratu pohištva.
V	TO Rečica je plan proizvodnje realiziran 92 % (ob polletju 95 % realizacija plana), proizvodnja je za 4 % nižja od lanskega obsega predvsem na račun zaostajanja za planom v proizvodnji vrat.
Tudi v TO Mojstrana zaostajanje za planiranimi količinami v devetih mesecih ni manjša kot v polletju (87 % realizacija plana), nekoliko pa se je zmanjšalo zaostajanje za lanskoletno proizvodnjo (3 % manjša proizvodnja).
Rezultati v zadnjih treh mesecih so zmanjšali odstopanje od planiranega obsega proizvodnje v TO Podnart (96 % realizacija plana v prvih devetih mesecih), čeprav tudi v Podnartu lanskoletni obseg proizvodnje še ni dosežen (2 % zaostajanje).
V	TO Filbo nimamo primerjav z lanskoletnim obsegom proizvodnje, v devetih mesecih pa je planirani fizični obseg proizvodnje realiziran 99 %.
Za celotno delovno organizacijo devetmesečni proizvodni rezultati zaostajajo za planom 4 %, kar je približno enako zaostajanje kot ob polletju in kar pomeni, da velja še zmeraj ista ugotovitev kot ob analizi polletnih rezultatov — ob večjem številu zaposlenih je obseg proizvodnje manjši.
Drugo kritično področje letošnjega poslovanja je bilo ob polletnih rezultatih prodaja naših izdelkov — zlasti prodaja v izvoz. Tudi na tem področju devetmesečni razultati ne pomenijo preobrata na boljše. Letošnji izvoz še naprej zaostaja za lanskoletnim obsegom izvoza za 15 % (primerjava po SIV tečaju). Kljub sorazmerno ugodnem izvozu opažnih plošč v TO Tomaž Godec je letošnji izvoz v tej temeljni organizaciji za 10 % nižji od lanskoletnega predvsem zaradi zmanjšanega izvoza pohištva. Na Rečici je 20 % zaostanek za lanskimi izvoznimi rezultati, v Mojstrani in Podnartu pa je zaostanek še večji (več kot 35 %). To pomeni, da tudi letni plan izvoza ne bo dosežen v nobeni od temeljnih organizacij.
Slivnik
Proizvodnja in prodaja januar—september 1985
izdelek		planirano	proizvedeno	indeks	prodano	indeks
TO Tomaž Godec Boh. Bistrica — opažne plošče	m2	466.188	378.950	81,29	402.350	86,31
— opažne plošče DT	m2	118.051	201.301	170,52	177.197	150,10
— opažne plošče skupaj	m2	584.239	580.251	99,32	579.547	99,20
— garažna vrata	kom	902	644	71,40	524	58,09
— postelje	kom	7.068	4.916	69,55	3.185	45,06
— omare	kom	2.406	1.528	63,51	750	31,17
— toaletne mizice	kom	827	563	68,08	475	57,44
— mizna podnožja	kom	2.632	2.974	112,99	3.327	126,41
— nočne omarice	kom	3.985	1.779	44,64	1.709	42,89
— masivna sobna vrata	kom	2.256	2.733	121,14	2.647	117,33
TO Rečica — krila neobdelana	kom	26.317	14.336	54,47	14.517	55,16
— krila obdelana	kom	60.153	63.633	105,79	50.974	84,74
— krila izvozna	kom	69.176	47.905	69,25	49.074	70,94
— krila skupaj	kom	155.646	125.874	80,87	114.565	73,61
— SM podboji izvoz	kom	41.355	27.461	66,40	23.990	58,01
— SM podboj D	kom	33.836	37.358	110,41	19.333	57,14
— podboj B-6	kom	15.038	14.664	97,51	15.486	102,98
— slepi podboj	kom	22.557	20.725	91,88	19.069	84,54
— obloge	m2	225.575	213.958	94,85	212.824	94,35
TO Mojstrana — vhodna vrata	kom	9.180	9.176	99,96	9.649	105,11
— garažna vrata	kom	2.406	1.699	70,62	1.757	73,03
TO Podnart — zaboji	kom, grt.	66.808	52.330	78,33	53.188	79,61
— zaboji	m3	459	202	44,01	220	47,93
— obloge	m2	195.498	136.029	69,58	131.610	67,32
— sestavljive police	kom	168.429	115.757	68,73	125.209	74,34
Program BELA je pohištvo z bogato rustikalno obliko in slikovito tradicionalno poslikavo. Uporaba masivnega smrekovega lesa pri izdelavi nudi pestro naravno strukturo, daje ambientu, ki ga oblikuje kot notranja oprema, toplino in domačnost, kar povečuje vrednost in poudarja biološko pristnost.
PRIPOMBE
—	k osnutku zakonov o deviznem poslovanju
—	k predlogu dolgoročnega plana SRS za obdobje 1986 — 2000
—	k osnutku družbenega plana Jugoslavije za obdobje 1986—1990, ki jih je posredoval sodelavec Jordan Blaževič zboru združenega dela Skupščine SRS, katerega seja je bila 25. 9. 1985.
Kdo bo ustvarjal in kdo trošil?
Izvoz že dolgo ne dosega plana, posebno ne na konvertibilnem področju. Obetajo pa se nam še večje težave. Pred nami je namreč zakon, ki bo po naši presoji še manj vzpodbujal k izvozu.
Ali planiramo na pamet
Osnutek družbenega plana Jugoslavije za naslednje srednjeročno obdobje je pripravljen po stari metodi, upošteva predvsem želje, manj pa realne možnosti. Sestavljen je bil v pisarni, torej brez prave vrednosti, kaj se dogaja v gospodarstvu. Vsi dosedanji plani so bili optimistični, realizacija pa je šla svojo pot bolj pesimistično kot smo želeli, ne oziraje se na plan.
Večji izvoz pa je naša edina rešitev. Sprejemati zakon, ki bo veljal za čas, ko bo dinar konvertibilen, je v sedanjem času prav gotovo nesmisel. Trenutno potrebujemo zakon za prehodno obdobje, ki bi ga lahko označili tudi kot krizno. Do tedaj, ko bo dinar konvertibilen, pa bomo sigurno še večkrat menjali devizni zakon.
ZIS naj jasno pove, kako bomo reševali devizno bilanco, če bo izvoz manjši. Veliko mero krivde za manjši izvoz v letošnjem letu prav gotovo lahko pripišemo prav pripravi novih zakonov.
V združenem delu ne moremo razumeti zvezne administracije, kaj s tem zakonom sploh želi doseči, če pa bo izvoz dejansko manjši. Ni nam jasno, ali mislimo resno na rešitev naših težav ali ne.
Ali moramo kar naprej prositi in se poniževati pred zunanjimi upniki? Nenehno reprogramiramo dolgove. Ali bomo čez nekaj let sposobni več odplačevati? Po dosedanjih gospodarskih gibanjih tega ni videti. Moti nas, da nekatera sredstva javnega obveščanja v drugih republikah izkrivljeno prikazujejo vlogo Slovenije in Hrvatske. Očitajo nam, da smo proti dolgoročni gospodarski stabilizaciji, ker ne sprejemamo zakonov z odprtimi rokami.
Pri tem se sprašujemo, kdaj bo vsak sam odgovarjal za svoje poslovanje. Dokler bo eden trošil, drugi pa plačeval račune, je težko govoriti o gospodarski stabilizaciji.
Devize je lepo deliti. Problem pa jih je ustvariti. Če mislimo samo na delitev, brez skrbi za ustvarjanje deviz, ne potrebujemo niti zakona o zunanjetrgovinskem poslovanju, ampak samo zakon o delitvi deviz.
Videti je, kot da nekateri ne ločijo izvoza od uvoza oziroma ne vedo za naše dolgove v tujini.
Nekateri vidijo samo delitev, ustvarjanje deviz pa prepuščajo drugim. Strinjamo se, da je treba ugotoviti, kdo nasprotuje dolgoročni gospodarski stabilizaciji. Ali pa nekateri sploh ne vedo, kaj gospodarska stabilizacija je. Skrajni čas bi bil, da bi končno razčistili, zakaj imamo toliko zunanjih dolgov, ki jih tako težko odplačujemo.
Namesto da bi iskali tiste, ki so dolgove povzročili in jih kritizirali, kritiziramo tiste, ki naj dolgove v naj večji meri odplačujejo.
Na koncu se sprašujemo, ali bo ZIS sprejel polno odgovornost za zunanjetrgovinsko poslovanje, kajti v nasprotnem primeru sprejemanje novega zakona nima nobenega pomena.
Še vedno delamo po starem, kar nas je dejansko pripeljalo v težak ekonomski položaj.
Planirana rast družbenega produkta je nekoliko nižja od tega srednjeročnega obdobja, toda še vedno prevelika, če ne bo prišlo do novih sistemskih sprememb. Ker smo dosegli slabe rezultate v tem srednjeročnem obdobju, bi morali narediti temeljito analizo vzrokov in v prihodnjem obdobju to popraviti, namesto da planiramo brez prave osnove, skoraj bi lahko rekli »na pamet«.
Kdo sploh odgovarja za izpolnitev zastavljenih ciljev? Odgovor je enostaven: nihče ali skoraj nihče. Če se nabere premalo sredstev za državni proračun, povečamo prispevke in izvršimo rebalans proračuna. Prehajamo iz težave v težavo. Velikokrat imamo občutek, kot da ne vemo kaj delati oziroma kako reševati težave.
Nehajmo ugotavljati, nekaj je treba ukreniti, da se bo stanje začelo izboljševati. Do najhujšega problema zunanje zadolženosti se obnašamo kot bi bila to stranska stvar. Plan sicer predvideva ekspanzijo izvoza, ne vemo pa, kdo in kako bo pod sedanjimi pogoji toliko izvažal.
Nezaposlenost hočemo reševati samo z novimi gradnjami, čeprav so obstoječe
kapacitete slabo izkoriščene. Spet nameravamo združevati sredstva in dajati prednost nekaterim programom, za katere ne vemo, če so smotrni.
Investirati je treba tam, kamor se bodo vložena sredstva hitro vračala in ne tja, kjer bomo potem zbirali sredstva za pokrivanje izgub.
Večina federalnih enot bi hotela biti v klubu nerazvitih, ker to predstavlja velike ugodnosti. Temu ni kaj oporekati. Sprašujemo se, kako dolgo bomo lahko še v ta sklad toliko sredstev prispevali. Prispevne stopnje naj se občutno znižajo ali pa naj bomo vsi v klubu nerazvitih,
saj se razlike v razvitosti zmanjšujejo in bomo kmalu vsi nerazviti. V Jugoslaviji relativno najbolj zaostaja Slovenija.
Dokler bo veljalo administrativno omejevanje gospodarstva in prelivanje ustvarjenega dohodka od dobrih na slabe gospodarje, ne moremo pričakovati ugodnih rezultatov.
Samo načelno opredeljevanje za tržno gospodarstvo, večji izvoz in stabilizacijo nam ne koristi veliko.
Govorimo eno, delamo drugo. Gospodarstvo je vedno bolj obremenjeno, administracija se povečuje, enako omejevanje zunanjetrgovinskega poslovanja. Zvezna administracija bi najraje vse združevala in potem velikodušno delila. S tem bi se še bolj uveljavila, združeno delo pa bi se znašlo v še bolj podrejenem položaju. Nikjer ni zapisano, da bo zvezna administracija kot predlagateljica plana prevzela polno odgovornost za izpolnjevanje zastavljenih ciljev.
Da so vhodna in garažna vrata kvalitetna, je treba vse smol-
ne kanale ter izpadajoče grče zakrpati
Prihranki so vedno dobrodošli
__________________________________________________________?
Konec naj bo skrivanja
Smo pred sprejetjem republiškega plana, ki bo veliko vplival na naš nadaljni razvoj. Združeno delo veliko pričakuje od njega, saj je skrajni čas, da pride do preobrata v našem gospodarjenju. Iz plana pa je razvidno, kaj želimo doseči, manj pa, kako bomo to dejansko dosegli.
Tekoče srednjeročno obdobje nam ni dalo pričakovanih rezultatov. Lahko ga ocenimo kot zelo neuspešno. Doživljamo pravo stagnacijo celotnega gospodarstva. Če bomo nadaljevali s stagnacijo ali celo z nekaterimi negativnimi gibanji, bomo doživeli pravo gospodarsko katastrofo.
Zato nam ne preostane nič drugega, kot da plan v celoti izpolnimo ali celo presežemo. Kako to doseči, pa je naloga ekonomske politike in nas vseh. Ne smemo si dovoliti odstopanj od zastavljenih ciljev. Polno odgovornost za izpolnitev svojih nalog morajo sprejeti DO, občine republiški in zvezni izvršni svet, sicer naj se ugotovi, kdo v tej verigi ni opravil svoje naloge.
Konec naj bo skrivanja oziroma zgovarjanja na druge. V združenem delu bomo brez novih sistematskih rešitev svojo nalogo težko opravili.
Del dohodka, ki ostaja združenemu delu, je vedno
manjši. Država hoče svoj del ne glede na višino ustvarjenega dohodka. Ali naj zmanjšamo sredstva za izobraževanje, zdravstvo, razvoj in kulturo, ki jih je že sedaj odločno premalo? Tu alternative ni. Dohodek mora hitreje naraščati. Doslej smo večanje proizvodnje reševali s povečanjem števila zaposlenih in ne z večjo produktivnostjo oziroma posodabljanjem proizvodnje, kar se nam že maščuje. Kako bomo dohiteli razvite države, ki naglo napredujejo, če pri nas produktivnost vztrajno pada? Vsak dan delamo pod težjimi pogoji, saj se pogoji gospodarjenja poslabšujejo. Če ne bo prišlo do hitrejše modernizacije proizvodnje, se bomo morali umikati s svetovnega trga, kar bi za naš razvoj predstavljalo nepopravljivo škodo. Čeprav imamo večje potrebe, kot nam jih plan ponuja, imamo občutek, da kaj več od njega ne .moremo pričakovati, saj se ekonomska politika kroji na zvezni ravni.
Draga goriva in mazila so nam narekovala razmišljanje o prihrankih v tej smeri. Goriv in mazil pa tu in tam tudi primanjkuje, zato je poleg prihrankov treba misliti tudi na primerne zaloge.
Pri vzdrževanju strojev je še kako pomembno skrbeti za redno mazanje povsod tam, kjer so mazna mesta. Za tako vzdrževanje mora skrbeti predvsem tisti, ki je zaposlen na stroju ali napravi. Zanašati se na drugega ali tretjega je nedopustno tudi, če imamo posebej zadolženega delavca za mazanje in druga vzdrževalna dela na strojih in napravah.
Poskrbeli bomo za nabavo takih goriv in mazil, ki bodo ustrezala za namensko uporabo v proizvodnji. Znano je mnenje, da z mazili nima smisla preveč štediti, bolje je nekaj več porabiti, kot pa da nam na stroju nastane okvara zaradi omejenega mazanja. Vendar mazila, ki nam odtečejo in se izgubljajo izven mazalnih poti, moramo obravnavati kot čisto izgubo.
Centralno mazanje za mazanje več mazalnih mest je že dolgo v rabi. Tu je mogoče dotok mazila regulirati z nastavitvijo v željenih količinah. V več primerih je posodo tudi mogoče namestiti v ognjevarnem prostoru, če pa
to ni mogoče, jo namestimo na drugem primernem mestu. V vsakem primeru pa preprečimo postavljanje različnih posod z mazili in gorivi ob strojih in napravah, kjer so izpostavljene onesnaževanju vsebine in tudi okolica je navadno polna madežev. Delavci, ki skrbijo za mazanje, imajo tudi manj prenašanja posod z mazili, manj dela z vzdrževanjem med obratovanjem strojev in naprav. Ostane nam več časa za ostala dela, predvsem za pripravo strojev za delo in kontrolo proizvodnje.
Seveda bomo na ta način porabili le toliko goriva in mazila, kolikor je potrebno
na vzdrževanem delu stroja ali naprave.
V oddelku oblog v obratu žaga TO Rečica so tile stroji: skobeljni stroj in dve cepilni tračni žagi. Vzdrževanje teh je bilo do pred kratkim zelo zamudno, z veliko porabe mazila (mešanice plinskega olja in strojnega olja).
Uvedli smo centralno mazanje, kjer je mazalna postaja izven objekta proizvodnje. Do mazalnih mest so izpeljani cevovodi, po katerih potiska črpalka mazalno tekočino. Ta je v posebni cisterni s potrebno tekočino za mazanje preko celega leta.
Na ta način bomo omogočili:
—	manjšo porabo mazil (cca 50 %),
—	pravilno mešanico obeh olj,
—	stalno in enakomerno mazanje,
—	manj napora zaposlenih na strojih,
—	večjo požarno varnost in
—	več časa za delo v proizvodnji.
Tand
Sklepi samoupravnih organov
Delavski svet TO Tomaž Godec Boh. Bistrica (11.9.1985)
1.	Zborom samoupravnih delovnih skupin se posreduje v obravnavo in potrditev predlog sprememb opisov del in nalog v kotlovnici, kot je bilo v javni obravnavi s spremembo pri razpisanih pogojih za vodenje kotlovnice in kompre-sorske postaje, kjer so se delovne izkušnje spremenile iz 6 mesecev na 1 leto.
2.	Zaradi dviga cen hlodovine in ostalega repromateria-la se sprejmejo predlagani ceniki za sledeče proizvode:
— troslojne opažne plošče, cenik velja
	od 14. 10.	1985	dalje
— pohištvo	od 23. 9.	1985	dalje
— stropne in stenske obloge	od 16. 9.	1985	dalje
— dvižna garažna vrata	od 16.9.	1985	dalje
— lesna moka	od 23. 9.	1985	dalje
— fasjjdni odri	od 14. 10.	1985	dalje
— plošče »brez pritiska«	od 14. 8.	1985	dalje
3.	Odobri se nabava novega viličarja INDOS nosilnosti 2,5 tone. Stari viličar INDOS nosilnosti 2,5 tone se odproda po predlagani vrednosti 1,040.000,00 din.
4.	V Oddelek požarne varnosti se imenujeta: Gašper Karel, roj. 1.8.1929, stanujoč Boh. B., Pod Gozdom 22, Menciger Jože, roj. 7. 3.1936, stan. Boh. Bistrica, Trg svobode 3.
5.	Člani DS so bili seznanjeni z odločbo Sodišča združenega dela, ki je bila izdana na obravnavi dne 15.7. 1985, glede odškodninskega zahtevka Vere Rozman.
6.	Člani DS so potrdili spremembo namembnosti stanovanja, ki je last TO TOMAŽ GODEC in je do sedaj pripadal tov. Leban Valdiju. Odslej bo tam arhiv. Sprememba namembnosti je iz stanovanjskega prostora v poslovni prostor.
7.	Člani DS so ugodno rešili prošnjo Metoda Maleja za povrnitev ukradenega denarja na službenem potovanju v višini 30.000,00 din. Odpiše se mu pomično merilo, za katerega je bil zadolžen.
8.	Rudolfi Beguš se ugodno reši prošnja za soglasje za priključek na obstoječe centralno ogrevanje.
9.	Prošnja Albina Kunavca iz Srednje vasi 88 za odobritev materiala za gradnjo kozolca ni bila ugodno rešena.
10.	Prošnja Angele Beznik, Studor 37 za brezplačno dodelitev dveh zabojev odpadkov je bila ugodno rešena.
11.	Prošnja Otroške folklorne skupine Bohinj iz Boh. Bistrice še ni bila rešena. Odgovor o pokroviteljstvu bo podan na naslednjem zasedanju DS, med tem časom se v DO enotno reši vprašanje pokroviteljstva nad podobnimi skupinami in društvi.
12.	Zaradi rekonstrukcije bo 16., 17. in 18. oktobra 1985 v obratu opažnih plošč kolektivni dopust.
Delavski svet TO Rečica (12. 9.1985)
1.	DS je na osnovi' Pravilnika o oblikovanju cen proizvodov in storitev in oceni stanja na tržišču ter začrtane politike cen in storitev potrdil predlagane cenike za stavbno pohištvo (vrata) obloge in izreze. Nove cene se uporabljajo od 16. 9. 1985 dalje.
2.	Obravnaval je pismeno obvestilo in delegatska vprašanja Janeza Skaliča ter mu posredoval pismeni odgovor.
3.	Gasilskemu društvu Kupljenik je za pomoč pri graditvi gasilskega doma dodelil 1 kom vratno krilo — 81 cm.
4.	Gorski reševalni službi — postaja Bohinj je za dobitek na srečelovu odobril 10 kom vratnih izrezov mahagonij.
5.	Direktorja TO je pooblastil, da na podlagi prošenj odobri posameznim ustanovam ali društvom materialno pomoč v obliki dobitka. O odobreni materialni pomoči je dolžan poročati na prvi naslednji seji DS TO.
6.	Na predlog oddelka za splošne zadeve TO je potrdil prevozne razdalje iz posameznih zaselkov na relacijah, kjer ni organiziran javni prevoz na delo. Prevoz se obračuna samo iz krajev, ki so oddaljeni več kot 1,5 km od sedeža TO.
Delavski svet TO Podnart (11.9.1985)
1.	Potrdil je nove cene za obloge in veljajo od 16. 9.1985 dalje;
2.	Potrdil je nove cene za žagovino 110din/prm in za lesne ostanke za tuje stranke 1.300 din/prm in veljajo od 16.9. 1985 dalje;
3.	Gasilskemu društvu Kamna gorica je za srečelov odobril 2 X 5 prm žagovine;
4.	Športnemu društvu »Plamen« Kropa je za srečelov odobril 2x5 prm žagovine;
5.	Osnovni šoli F. S. Finžgar Lesce je odobril 2 prm odpadnega lesa, ki ga rabijjo za potrebe tehničnega pouka;
6.	Potrdil je ponudbo za izolacijo toplovodnih naprav za sušilnico, ker v pogodbi RIKO Ribnica ni zajeta.
Kongresno gradivo naj odseva realno stanje in več optimizma
Člani predsedstva OK ZKS Radovljica so eno zadnjih sej posvetili obravnavi predosnutka gradiva za 10. kongres ZKS. V razpravi so izhajali iz pripomb, ki so jih že izrekli v nekaterih temeljnih sredinah, večidel pa so jih sprejeli v neposredni razpravi na seji.
Ker gre dejansko šele za predosnutek, je po mnenju članov predsedstva že takoj potrebno opozoriti na več težiš-čnih vprašanj, ki jih kaže poudariti. Predvsem zavoljo tega, ker je prvi del gradiva zasnovan na dobrih izhodiščih, nato pa zgubi rdečo nit, iz česar je razločno čutiti zasnove različnih avtorjev. V posameznih področjih je vzpostavljeno več teoretičnih kot pa življenjskih in konkretnih zamisli in rešitev, v naši družbi pričujočih nasprotij. Večina članov, ki so gradivo tudi samo površno preučili, je mnenja, da je preobsežno. Bolj kot je v sedanjem času potrebno,je kritično in takorekoč brez optimistične vizije, ki bo spodbujala in mobilizirala komuniste v boju za uresničevanje programskih ciljev ZKS. V gradivu pogrešajo oceno uresničevanja
Aktiviranje lastnih sil kot osrednji temi so v Radovljici posvetili zadnjo septembrsko sejo Občinskega komiteja ZKS. Iz sprejetih sklepov seje sicer še ni moč izločiti otipljivejših nalog komunistov, ki bi prelomno vplivale na nadaljni tok aktiviranja lastnih moči v svojih sredinah, zato pa bodo kaj več rekli o tem šele, ko bodo sklenjene razprave o stališčih 16. seje CK ZKS v osnovnih organizacijah ZK v OZD kot načrtujejo še v mesecu oktobru. Na komiteju so tudi ocenili potek in vsebino sej stalnih akcijskih konferenc ZK po največjih delovnih organizacijah v občini. Menili so, da je bilo več govora in razprav o zunanjih problemih kot pa o stanju v lastnih delovnih sredinah. Takšne vtise so dobili tudi člani predsedstva OK ZKS, ki so opravili v pripravah na 16. sejo CK ZKS delovne obiske v Verigi Lesce, UKO Kropa in Sukno Zapuže. Seje stalne akcijske konference v leški Verigi se je udeležila tudi delovna skupina CK ZKS pod vodstvom Romana Albrehta.
Na seji komiteja so se zedinili v stališču, da akcija aktiviranja lastnih moči ni enkratna, pač pa naj bo stalna naloga in praksa pri iskanju notranjih rezerv na delovnih mestih kot tudi pri družbenopolitičnem delu v vseh temeljnih sredinah. Potrebno bo temeljito pregledati kaj vse zavira iniciativo in duši voljo komunistov za večja prizadevanja. Na prvo mesto velja vsekakor postaviti vprašanja ustreznih kadrov v gospodarstvu in družbenih dejavnostih, ki bodo kos sedanjim kriznim razmeram. Treba bo narediti konec nezadržno rastoči družbeni režiji, zmanjšati ali celo opustiti profesionalizacijo funkcij in znižati skupno in splošno porabo, hkrati pa dati prednost delovnim in sposobnim mladim ljudem, ki so se pripravljeni brezkompromisno spopasti s težavami. Zavedajo se tudi, da imajo v občini kar precej zaposlenih tudi na mestih, kjer to ni neobhodno potrebno, bodisi v upravnih organih, strokovnih službah SIS materialne proizvodnje pa tudi v delovnih organizacijah, kjer je vse preveč raznih svetovalcev in drugih »izvedencev«. Istočasno pa uhajajo v druge občine številni visokokvalificirani in šolani, pretežno mladi kadri. Spričo tega so se na komiteju zavzeli za večjo skrb pri izvajanju kadrovske politike, racionalizacijo proizvodnje, ki bo temeljila na sodobnih razisko-
sklepov in resolucije 9. kongresa ZKS. Nikjer ni zapisano katere naloge so opravljene in katere niso, prav tako pa iz gradiva ne zvemo zakaj niso in kdo nosi za to odgovornost. Če smo si nekatere cilje v stališčih in sklepih 9. kongresa postavili previsoko, je to potrebno tudi povedati, da se ne bo kaj takega dogodilo tudi na prihodnjem 10. kongresu ZKS. Medtem ko se nekatera področja dejavnosti ponavljajo večkrat skozi gradivo, namesto da bi bila obdelana v enem delu, so druga očitno zapostavljena. Tu mislijo predvsem na razčlenitev problema svobodne menjave dela, ki še ni povsod zaživela, posamezni pozitivni primeri pa bi bržčas lahko obogatili izhodišča za nove vzgibe v tej smeri. Prav gotovo pa bodo nova spoznanja, do katerih so prišli na
valnih znanstvenih izkušnjah, kar naj bi bilo vodilo tudi pri iskanju ustreznih rešitev in tudi že pri letošnjem oblikovanju srednjeročnih in dolgoročnih planov.
Na seji so sprejeli priporočilo vsem OO ZK; da ob razpravah o stališčih 16. seje CK ZKS izdelajo lastne programe, s katerimi bi nakazale naloge svojemu članstvu pri sprejemanju kakovostnega poslovanja na čistih ekonomskih računih in odnósih.
Na 33. ločenih sejah vseh treh zborov skupščine občine Radovljica, 25. septembra so delegati z zavzetostjo obravnavali poročilo o pripravi osnutka dogovora o temeljih plana občine za obdobje 1986—1990, zlasti pa analizo izvajanja resolucije o uresničevanju srednjeročnega plana 1981 —1985 v prvem polletju 1985. Izrekli so soglasje k statutu Knjižnice A. T. Linharta v Radovljici in na predlog komisije za volitve in imenovanja opravili več imenovanj. Pri tej točki pa zaradi nesklepčnosti naloge ni opravil družbenopolitični zbor.
Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta na ločenih sejah pretresla predlog odloka o sprejemu zazidalnega načrta na območju SD — 12/A Zasip
16.	seji CK ZKS kako aktivirati lastne moči, odpravila veliko nejasnosti, kako iz zaskrbljujočih razmer danes in vse opaznejšega malodušja, ki se je v zadnjem času jelo polaščati marsikaterega komunista, z večjim zanosom in odločnejšim pristopom, zagotovila večjo kakovost in večje rezultate dela. Upoštevajoč seveda tudi znanje, ki so mu na 16. seji prisodili upravičeno prioriteto.
Predosnutku kongresnega gradiva razpravljalci tudi očitajo, da ne daje odgovora, kje je bilo mesto in kaj so počeli člani ZK med obema kongresoma. Ustvarjalcem tega gradiva so priporočili, da v čimbolj zgoščeni obliki opišejo, v kakšnem razmerju smo realizirali cilje, zastavljene v resoluciji 9. kongresa, podajo kritično oceno za nerešene naloge in predstavijo pozitivne dosežke. Vse to v cilju razbistritve stališč do nadaljnjega razvoja, ki jim kaže v bodoče posvetiti največ pozornosti. Samo jasna in konkretna, vendar objektivna stališča, ki so v sedanjih razmerah tudi uresničljiva, bodo motivirala člane ZK in OO ZK, da se bodo z vso resnostjo in odgovornostjo vključili v nadaljnje razprave in sooblikovanje kongresnega gradiva, so menili na predsedstvu. Najbrž bo podobnih in drugih pripomb in dopolnil prispelo na komisijo za pripravo 10. kongresa ZKS še veliko, zato ne bi bilo odveč, če bi avtorji za pomembnejša področja iz njihovih povzetkov skušali tudi predstaviti variantne osnutke in predloge. Tako bodo kongresni dokumenti resnično dobili potrebno veljavo kot plod skupnih demokratičnih mnenj in stališč svojega članstva.
in predlog odloka o prenehanju lastninske prvice in drugih pravic na območju tega načrta. Obravnavali so tudi informacijo o usklajevanju proračunske porabe z rastjo dohodka, osnutek odloka oz. dogovora o usklajevanju davčne politike za čas od 1986 do 1990, osnutek odloka o ustanovitvi sklada stavbnih zemljišč ter osnutek odloka o določitvi pomožnih objektov in naprav, ki se lahko gradijo brez lokacijskega dovoljenja.
Zbor združenega dela je ločeno sprejel osnutek odloka o uvedbi prispevka za vzdrževanje in varstvo cest v občini Radovljica. Družbenopolitični zbor pa informacijo o aktivnostih pri pripravi in sprejemanju odloka o kriterijih za delitev finančnih sredstev krajevnim skupnostim in način njihove uporabe.
Opiranje na lastne moči naj bo trajna naloga v ZK
OD funkcionarjev še vedno v središču pozornosti
Poletna kampanja okoli osebnih dohodkov občinskih funkcionarjev se je sicer že umirila, vendar pa se je o tem še veliko razpravljalo tudi v raznih sredinah in v družbenopolitičnih organizacijah. Kot kaže pa so krajši konec potegnili funkcionarji v vseh forumih ZKS. O sredstvih in merilih za OD v občinskem vodstvu ZK Radovljica je tekla razprava tudi na predsedstvu in na občinskem komiteju ZKS Radovljica. Spričo smernic CK ZKS kot očitne posledice razvpitih povečanih OD vseh funkcionarjev (po julijskih poračunih), je OK ZKS Radovljica sprejel predlagano zmanjšanje OD za 32 %, vendar ne po lastni volji. Člani komiteja, kot že prej tudi člani predsedstva OK ZKS Radovljica, so menili, da je takšen način nagrajevanja razvrednotenje dela v primerjavi z delom funkcionarjev drugih DPO. To je tudi medvedja usluga kadrovanja za nosilce funkcij v ZKS, saj bo le stežka najti ljudi, ki se bodo pripravljeni prostovoljno odreči dela osebnega dohodka, ker so pač funkcionarji ZK in ne druge družbenopolitične organizacije.
Prvo jesensko zasedanje zborov občinske skupščine
Obrtni sejem v Celju
od 11. do 22. 9.1985
Svet za ustvarjalnost naše DO je po planu nalog omogočil tistim, ki so z ustvarjalnim delom kakorkoli sodelovali pri izboljšanju naše proizvodnje, ogled ene izmed razstav ali sejmov doma. Izbrali smo si mednarodni obrtni sejem, ki je po obsegu tudi največja prireditev pri nas.
Lahko trdimo, da so organizatorji: Zveza obrtnih združenj Slovenije s svojimi obrtnimi zadrugami in sekcijami, Splošno združenje drobnega gospodarstva, Zavod ŠRC Golovec Celje — celjski sejem zelo aktivno pristopil k delu. Sprva je bil sejem namenjen samo slovenski obrti, v zadnjih letih, predvsem letos pa ni bil namenjen samo prikazovanju in razvoju drobnega gospodarstva in sposobnosti obrtnikov, temveč povezovanju obrtniške dejavnosti z industrijo.
Obrtni način proizvodnje je pri nas pomemben, ker gre za izdelke maloserijske izdelave, katerih industrijska proizvodnja ni rentabilna.
Bogatejša je bila tudi razstava inovacij. Skupaj je nastopilo 58 obrtnikov inovatorjev. Za inovatorja leta so izbrali Janeza Ovna iz Ljubljane, ki je izdelal stroj za površinsko kaljenje, za kar je prejel posebno priznanje.
Celjski obrtniški sejem pa je letos poskrbel tudi za izobraževanje. Za učence osnovnih šol so pripravili tako imenovano obrtniško ulico, v kateri so lahko učenci pa tudi dijaki pri delu opazovali opravljanje različnih obrtnih poklicev, kar jim bo pomagalo pri nadaljni usmeritvi.
Približno polovica razstavnega prostora je bila namenjena za nakupovanje drobnih uporabnih obrthiških izdelkov od uporabe v gospodarstvu, gostinstvu, do konfekcije, obutve .. .
Obrtniški izdelki, ki so bili razstavljeni na letošnjem sejmu, so bili razdeljeni po panogah:
— Lesni izdelki so vključevali
• dele sobnega pohištva; posebna pozornost je bil stol OBUS, namenjen za obuvanje in sezuvanje čevljev — proizvajalec Edvard Soline, Šentjur pri Celju. Stol je namenjen starejšim ljudem, ljudem, ki se težko pripogibajo in jim sezuvanje čevljev dela težave ter ljudem z obolenji hrbtenice, kolkov in kolen
o! OBUS (za obuvanje)	Stol OBUS
Stol 08US (za sezuvanje-čiščen
•	izdelki lesne galanterije
•	izdelki domače in umetne obrti — zelo zanimivi tudi za izvoz
•	rezljano pohištvo in sodarski izdelki
•	vrata, okna, rolete in druge gotove konstrukcije
•	stenske in stropne obloge z zanimivimi sponkami za pritrditev na zid namesto vijakov z zidnimi vložki; prednost je tudi pri demontaži, ker ni možna poškodba obloge
•	popravilo in renoviranje stilnega pohištva.
Pohištveni program so predstavili: Meblo z delčkom svojega bogatega proizvodnega programa, Savinja Celje s programom za opremo predsob in študentske mize. Njihov razstavni program je bilo možno tudi kupiti na sejemskem prostoru z 20 % do 50 % popusta. Omembe vreden je bil progf'am STIL KERIN dnevna soba in jedilnica — pleskan v temno modri barvi zelo modernih oblik. Izdeluje ga po individualnem in serijskem naročilu pohištveno mizarstvo POMIZ Ljubljana.
— Kovinski izdelki so vključevali
•	kovinsko galanterijo z zelo širokim izborom drobnih vijakov, matic, vzmeti, ki nadomeščajo uvoz
•	izdelke iz barvnih kovin, žične izdelke, kovške izdelke, kmetijsko orodje in opremo, prijemke za podboje, nosilce za nasadila in podložke.
Novost je pribitna ključavnica za zatikala. Ključavnica ima za notranje zapiranje dodatni zapah, zaskočnik za kljuko in zapiralno skobo. Po naročilu jo dobavlja Franc Gajšek, Šentjur pri Celju
To so nove varne ključavnice za kletna, garažna, skladiščna in druga vrata z zapahi in novo vrtljivo žično napenjalo široke uporabnosti. To napenjalo je patentirano pri Zveznem zavodu za patente v Beogradu. Primerno je za žične ograje, žične nasade v vinogradništvu
Omembe vreden je tudi hitrovpenjalni primež. Z njim dosežemo kvaliteto, natančnost in prihranek pri času. Izdeluje ga Orodjarstvo Barachini, Radeče.
—	Elektrotehnični izdelki in material so vključevali električne priprave za gospodinjstvo in gostinstvo, električne stroje, instalacijski material, izolatorje; viseče, namizne in stoječe svetilke, sušilnike vseh vrst, hladilne in toplotne naprave. Zlasti velja omeniti merilo toplotne energije, kar bi bilo zelo koristno za blokovno gradnjo. Zastopnik je Kovinotehna Celje, proizvajalec pa Schinzel Wärmetechnik z Dunaja.
—	Plastični izdelki vključujejo
• gumijaste izdelke in galanterijske izdelke vseh vrst, okraske za dom, avtomobile; igrače vseh vrst; pripomočke v industriji (predpasnike, rokavice ...), predmete, namenjene za široko potrošnjo.
Zanimiv je bil mini predalnik AŽ za dom, zabavo in poklicno delo. Rešuje problem sodobnega skladiščenja manjših predmetov (preglednost — zaščiti spravljene predmete pred prahom); različni barvni toni predalnikov pa omogočajo razvrstitev drobnih predmetov po posameznih skupinah
• Plinotesna talna sifonska plošča spada med inovacije. Avtorja sta Jordan Janez in Greta iz Trbovelj
Nudi popolno tesnenje med ploščo in tulcem sifona, ki popolnoma prepreči širjenje smradu iz kanalizacije.
Kaloterm peč za ogrevanje prostorov, kinodvoran, garaž, delavnic, sušilnic za les. Avtor inovacije je Stanislav Kosar. Ventilatorji, nameščeni v stroju, pošiljajo — izpihavajo topel zrak v prostor.
Še in še bi lahko naštevali in pisali o drobnem gospodarstvu. Poleg naštetih dejavnosti je bilo opaziti tudi veliko tekstila, konfekcije, pletenin, usnja in krzna, storitve vseh vrst z bogato gostinsko ponudbo. Škoda je le, da ni bilo to mogoče predstaviti po dejavnostih. Predstavitev je bila po obrtnih zadrugah, tako so se lesni izdelki mešali s tekstilom in krznom ali elektro tehnični pripomočki s plastičnimi.. .
Letos je bilo beleženo rekordno število razstavljalcev in preko 200 tisoč obiskovalcev.
Ana Šifrer
stotek 27 DO, enak delež, to je 2,8 % ima še 5 DO, nižji odstotek pa ima 15 DO.
—	V kategoriji bolovanje nad 30 dni ima od nas višji procent 10 DO, 3 DO so navedle samo skupni odstotek bolniških izostankov, nižji procent od naše DO pa ima kar 34 DO. Iz tega je razvidno, da je v naši DO v bistvu problematičen le odstotek bolniških izostankov nad 30 dni, na katerega pravzaprav znotraj DO ne moremo vplivati, kajti na tega lahko vpliva zdravstvena ustanova, invalidska komisija oziroma Skupnost pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
—	Število invalidov v odstotkih izgleda takole: LIP Bled ima 5,5 % evidentiranih invalidov IL in III. kategorije. Višji odstotek ima 14 DO, nižjega pa 33 DO.
—	Število nezgod, izraženo v odstotkih in izračunano na število zaposlenih, znaša v DO LIP 9,8 %. Od tega procenta ima višji odstotek 14 DO, nižjega pa 33 DO.
—	Pri številu izgubljenih dni na nezgodo je situacija naslednja: najmanj izgubljenih dni odpade na DO Smreka Gornji grad — 7,33, največ pa na DO Oprema Izola — 75,85 dni, LIP je s 14,65 dnevi nekje v sredini. Več izgubljenih dni ima 23 DO, manj pa 24 DO.
—	Pri številu izgubljenih dni zaradi nezgod v odnosu na število zaposlenih pa je slika naslednja: spet ima naj nižji rezultat Smreka Gornji grad, in sicer 0,52 dneva, največ izgubljenih dni pa odpade na DO Imont Dravograd, in sicer 5,43.
LIP je po tem kazalcu na 16. mestu z 1,43 izgubljenega dneva. Od nas ima več izgubljenih dni 15 DO, manj pa 32 DO.
Kaj lahko potegnemo iz teh ugotovitev?
Navedeni rezultati nam ne morejo biti ne v veselje in ne v pretirano skrb. Težiti moramo za tem, da zmanjšamo odstotek bolovanja nad 30 dni in da nam ne poraste odstotek bolniških izostankov do 30 dni.
a*
Bolniški izostanki v lesni industriji SRS za leto 1984
Iz analize, katero nam je posredoval Sindikat delavcev gozdarstva in lesarstva Slovenije lahko ugotovimo, kako v DO LIP Bled kotiramo z višino bolniške odsotnosti v odnosu do drugih DO lesne industrije v SR Sloveniji. Na poslano anketo se je pravočasno odzvalo 47 delovnih organizacij in le v relaciji do njih lahko primerjamo naš položaj.
Poglejmo nekatere za- — V kategoriji bolovanje ključke:	do 30 dni ima od nas višji od-
Povečati moramo varnost pri delu, kajti z 9,8 % števila nezgod na število zaposlenih se nahajamo v prvi tretjini razpredelnice. Nezgode same niso tako hude, kajti po tem kazalcu se nahajamo na polovici razvrstitve, bolj zaskrbljujoč je podatek, da na vsakega zaposlenega pride 1,43 izgubljenega dneva zaradi nezgode in da ima od naše DO več izgubljenih dni le 15 DO.
Razstava inovacijskih dosežkov v naši občini
Stanko Kobilica — Izkoristek odpadnega meteriala pri širinskem razrezu iveric za podboje
Odpadni material pri širinskem razrezu koristno uporabimo za distančnik pri vratnih podbojih. Predhodno so bili ti di-stančniki izdelani iz smrekovega lesa
Raziskovalna skupnost občine Radovljica je v sodelovanju in pod pokroviteljstvom skupščine občine in občinskega sveta zveze sindikatov Radovljica organizirala od 8. do 12. oktobra v avli skupščine razstavo inovacijskih dosežkov inovatorjev iz leške Verige, Elana Begunje, Iskre Lipnica in Iskre Otoče, Kemične tovarne Podnart, Vezenine Bled.
Učenci osnovnih šol pa so razstavili domiselno izdelane unikate ptičnic. V zvezi z dnevom inovatorjev je bilo v prostorih Iskre Otoče predavanje o inovacijski dejavnosti in problematiki, ki ga je posredoval magister Bojan Možina.
Tudi LIP Bled je sodeloval na razstavi inovacijskih in razvojnih dosežkov z inventivnimi predlogi v letu 1984, ki so jih osnovali:' Stanko Kobilica, Mirko Zupan in Miran Mozetič
Prilaganje distančnikov h kompletnemu podboju
Mirko Zupan — predlog za izdalavo posebnih nastavkov pred šobami za nanos talilnega lepila na liniji Lehbrink
Menjava mrežic med delom
V odnosu na ostale članice SOZD-a, katere so odgovorile na anketo, pa je situacija slabša. DO Alples ima skupni procent 3,9, DO Jelovica Škofja Loka 3,5 %, DO Zlit Tržič 5,3 % in DO Gradis LIO Škofja Loka 3,8 %. Naš skupni odstotek pa znaša 5,6 %. Glede na to, da je proizvodnja v naštetih DO sorodna proizvodnji v naši DO, bi to pravzaprav moral biti zaskrbljujoč podatek. Ali so mar naši delavci toliko bolj mehkužni oziroma toliko bolj ne-
zdravi od delavcev v drugih DO? Ali so morda zdravniki, pri katerih naši delavci iščejo zdravniško pomoč toliko bolj radodarni z bolezenskim dopustom kakor zdravniki, ki izvajajo zdravstvene storitve za druge DO? Ali pa je morda zavest naših delavcev toliko slabša, kakor delavcev drugih DO?
Vsak zaposlen bi se moral zavedati, da višji odstotek bolniških izostankov pomeni večje število izgubljenih dni oziroma večje število zapo-
slenih delavcev, kar po drugi strani pomeni konkretno manjši OD. Kakor vedno so pri vsem tem najbolj prizadeti delavci, ki pridno in vestno opravljajo svoje delo in s svojim delom ustvarjajo dohodek tudi za tiste, kateri si pod krinko bolniške odsotnosti včasih ustvarjajo tudi postranski dobiček. Predvsem tem bo potrebno v bodoče posvetiti več pozornosti in v primeru kršitve bolniške odsotnosti tudi ustrezno ukrepati.	Rakuš
ODSOTNOST DELAVCEV Z DELOVNEGA MESTA ZARADI BOLNIŠKIH IZOSTANKOV IN INVALIDNOST V LESNI INDUSTRIJI ZA LETO 1984 - REKAPITULACIJA
Delovna organizacija	število zaposlenih	bolniški do 30 dni	izostanki v dneh nega družinske- % zd30 % gačlana dni				število invalidov v DO IL kat. m kat %			število nezgod	število % iz«u" bljenih dni	
STOL Kamnik	1539	18004	3,2	5702	1,0	2703	20	75	6,2	71	4,6	810
ELAN Begunje	1166	8439	2,0	5161	1,2	640	19	48	5,7	48	4,1	1148
GLIN Nazarje	1104	13522	3,4	8898	2,2	545	24	33	5,2	82	7,4	2400
MARLES Maribor	2889	29173	2,8	17791	1,7	3272	39	85	4,3	234	8,1	3183
INLES Ribnica	1253	22270	4,9	7100	1,6	1195	15	34	3,9	96	7p	1445
TAPO Ljubljana	74	609	2,3	447	1,6	112	1	3	5,4	4	5,4	95
MEBLO Nova Gorica	3092	101469	9,0	17147	1,5	5393	46	142	6,1	255	8,2	4030
LIPA Ajdovščina	810	7868	2,7	3654	1,2	842	12	24	4,4	96	11,8	781
JAVOR Pivka	1850	25656	3,8 (skupaj)			2383	16	35	2,8	114	6,2	1714
NOVOLES Novo mesto	3046	31809	2,9	35034	3,1	6973	15	56	2,3	281	9,2	3162
HOJA Ljubljana	828	8582	2,8	6192	2,0	1053	3	22	3,0	85	10,3	1459
ALPLES Železniki	959	9305	2,7	4228	1,2	299	6	9	1,6	67	7,0	1812
IMONT Dravograd	69	111	3,1	335	1,3	1	1	3	5,8	7	10,1	375
LIKO Vrhnika	1107	10405	2,6	5391	1,3	1648	11	19	2,7	104	9,4	1740
LESNA Slovenj Gradec	1706	34699	5,6 (skupaj)			1463	45	53	5,7	198	11,6	3684
■JELOVICA Škofja Loka	1224	9429	2,1	6458	1,4	690	7	55	5,1	102	8,3	1048
LESNA INDUSTRIJA Litija	540	6887	3,5 (skupaj)			468	4	18	4,1	50	9,3	915
LIP Slovenske Konjice	1211	13539	3,1	6266	1,4	1344	26	36	5,1	112	9,2	1289
LINA Apače	271	2008	2,0	1057	1,1	1544	1	4	1,8	10	3,7	253
GARANT Polzela	418	4219	2,8	4382	2,9	349	. 6	23	6,9	35	8,4	373
ZLIT Tržič	315	2599	2,3	3413	3,0	_	5	6	3,5	42	13,3	349
KRASOPREMA Dutovlje	182	2187	3,3	471	0,7	334	1	5	3,3	10	5,5	132
IZTOK Miren	179	2562	3,9	3275	5,0	480	9	3	6,7	9	5,0	92
LESNINA TOZD EMMI Sl. Bistrica	189	2755	4,0	266	0,4	53	_	2	1,1	18	9,5	215
LESNINA TOZD BOR Laško	231	3414	4,0	1226	1,5	183	3	4	3,0	30	10,8	472
GRADIS - LIO Škofja Loka	281	3013	2,9	957	0,9	174	_	_	_	25	8,9	290
LIP BLED	1089	11319	2,8	10678	2,6	465	13	47	5,5	107	9,8	1568
KOPITARNA Sevnica	416	3592	2,4	1933	1,3	248	3	16	4,6	43	10,3	379
SMREKA Gornji grad	185	1979	2,9	598	0,9	89	2	4	3,2	12	6,5	88
MENINA Kamnik	219	2060	2,5	1525	1,9	185	4	5	4,1	17	7,8	310
SLOVENIJALES Lesna ind. Idrija	487	7817	4,4	3161	1,8	273	10	23	6,8	43	8,8	456
MIZAR Volčja Draga	150	1987	3,6	557	1,0	_	7	3	6,7	12	8,0	118
TOVARNA POHIŠTVA Brežice	491	4840	2,7	3104	1,7	523	1	16	3,5	40	8,1	613
STIL Koper	153	1820	3,3	720	1,3	303	5	5	6,5	25	16,3	465
LIK SAVINJA Celje	1170	11891	2,8	4892	1,1	2119	18	37	4,7	66	5,6	1041
PLATANA Murska Sobota	229	2438	2,9	2520	3,0	-24	4	6	4,4	21	9,2	357
KLI Logatec	1142	20880	5,0	12686	3,0	1679	7	79	7,5	128	11,2	1350
TP Radomlje	531	4475	2,3	2360	1,2	1241	5	18	4,3	74	13,9	1537
LIK Kočevje	836	13261	4,3	5760	1,9	—	10	39	5,9	90	10,8	1420
STILLES Sevnica	451	3829	2,3	3869	2,4	252	5	10	3,3	68	15,0	536
TOVARNA MERIL Slovenj Gradec	579	7207	3,4	4428	2,1	279	12	6	3,1	35	6,0	382
STOLARNA Dobrepolje	114	1485	3,6	1104	2,7	28	4	4	7,0	9	7,9	82
BREST Cerknica	2315	21931	2,6	8947	1,1	4066	21	104	5,4	154	6,7	1728
LESONIT Ilirska Bistrica	1088	4993	1,3	1304	0,3	302	6	40	4,2	69	6,3	897
TOVARNA POHIŠTVA Trbovlje	77	1035	3,7	766	2,7	50	2	2	5,2	9	11,7	365
SORA Medvode	128	1555	3,3	1420	3,0	355	1	2	2,3	9	7,0	301
OPREMA Izola	287	4048	3,9	2588	2,5	635	5	15	7,0	14	4,9	1062
SVEA Zagorje	162	1671	2,8	1946	3,3	36	—	3	1,9	21	13,0	214
Opomba:
% pri bolniških je izračunan na osnovi 365 dni.
% za nezgode in invalidnost je izračunan na število zaposlenih.
Miran Mozetič — Pod za fasadne odre
Sodelavec na liniji za razrez iveric in robno fumiranje v SM oddelku. Predlagal je že več inovacij v naši DO
Znotraj radovljiških zaporov
Zapori in kazensko poboljševalni domovi Jugoslavije praznujejo 27. septembra svoj praznik, to je — dan službe izvrševanja kazenskih sankcij.
Ob tej priliki je Oddelek ljubljanskih zaporov v Radovljici omogočil ogled zaporov za sodnike ter za kadrovske in socialne delavce tudi iz delovnih organizacij.
Zapore si je ogledalo kar precej udeležencev, med njimi tudi predstavniki naše DO. Po zaporih sta nas vodila vodja oddelka zaporov in njegov pomočnik. Po končanem ogledu so priredili v mali sejni dvorani SO Radovljica kratko predstavitev dela na oddelku in razgovor o prvih izkušnjah o delu z obsojenci v odprtem oddelku radovljiških zaporov.
Kot je rečeno že v uvodu so radovljiški zapori posebni oddelek ljubljanskih zaporov in hkrati edini zapori za gorenjsko regijo. Kapaciteta zaporov je 46 postelj, poprečna zasedba v letu 1984 pa je bila 45 postelj. Tudi sedaj so bili zapori polni. V letošnjem letu so v radovljiških zaporih poskusili z novim, tako-imenovanim odprtim oddelkom. Ta oddelek sprejme 8 zapornikov, trenutno pa jih je na oddelku le sedem. V zaporu prevladujejo zaporniki, ki so zagrešili v glavnem klasična kazniva dejanja (tatvine, ropi, goljufije), zelo veliko pa je kaznivih dejanj v zvezi z mejnimi prehodi; storilcev le-teh pa je veliko iz drugih republik, nekaj je celo tujcev (Turki, Romuni, Čehi).
V zaporu je precejšnja prostorska stiska, tako v pri-
poru kot med obsojenci. V priporu se nahajajo ljudje, ki so v postopku in še niso bili obsojeni. Ti imajo najmanj svoboščin glede stikov z zunanjim svetom kot tudi drugih pravic. Razen tega pa tiči nad njimi še psihični pritisk, ko čakajo na rešitev svojega problema. Za obsojence je režim v zaporu lažji. Imajo več svoboščin oz. pravic, zlasti pa to velja za zapornike v odprtem oddelku. Ti zaporniki se zaposlijo. Delajo lahko celo v isti delovni organizaciji kot so delali pred nastopom kazni. Delo opravljajo brez nadzorstva paznika. Po končanem delu se morajo vrniti v zapor. Dosedanje izkušnje delavcev v zaporu s kaznjenci v odprtem oddelku so dobre, tako da menijo, da bi bilo pametno razširjati to obliko zapora.
Kljub nekaterim pomanjkljivostim (velika prostorska stiska, zapori nimajo svoje bolnice itd.) lahko rečemo, da so se razmere v zaporih v zadnjih letih precej spremenile — postale so ugodnejše in milejše za kaznjence, skratka, humanizirale so se, kar zlasti velja za odprte oddelke zaporov.
K.	J.
Naš odnos do družbene lastnine
Letos sem sodeloval pri pospravljanju prikolic, ki so postavljene v kampih Istre in Dalmacije. Ne morem si kaj, da ne bi bil ob vsem, kar sem videl, tudi malo kritičen.
Prvo, kar zbode v oči, je bila sama okolica prikolic. Brez pretiravanja lahko rečem, da je bilo krog vseh prikolic eno samo smetišče. Predmetov, ki sva jih s sodelavcem pobirala, ne kaže naštevati, vprašanje pa je, če je bilo nekaterim res tako težko odnesti nesnago v smetnjake, ki praviloma od prikolic niso bili oddaljeni več kot petdeset metrov.
Sodelavec, ki je opravil inventuro v prikolicah, je opazil več pomanjkljivosti. Nemogoče je bilo ugotoviti, v kateri izmeni je prišlo do poškodbe oziroma manjka inventarja, ker so vsi preprosto napisali, da zapuščajo prikolico v stanju, kakršno je bilo ob njihovem prihodu. Manjkalo je predvsem dosti kozarcev in nekaj krožnikov.
Skoraj v vseh prikolicah so bili hladilniki zaprti, zato se je ob najinem prihodu v njih že nabrala plesen in je bilo treba notranjost počistiti.
Pri nekaterih prikolicah so bile polomljene škarje oken, ker so se le-ta nepravilno odpirala oz. zapirala. Več prikolic pa je imelo pokvarjene zadrge baldahinov, kar je seveda posledica prehitrega odpiranja.
Moram pohvaliti notranjost prikolic, ki je bila skoraj povsod zgledno počiščena in pospravljena. Motilo pa me je to, da se skoraj nihče ni posvetil zunanjosti prikolic, ki so bile praviloma zanemarjene, tako da se je pri nekaterih komaj dalo razbrati napis naše firme.
Lahko zaključimo, da vsi dopustniki s prikolicami niso ravnali v smislu dobrega gospodarjenja, čeprav so lete družbena lastnina in so tudi sami prispevali delež zanje. Z malo dobre volje pa bi se dalo tudi naštete pomanjkljivosti odpraviti in omogočiti sebi in ostalim še prijetnejše letovanje.
Čuden
Varnost udeležencev v prometu
Vsakodnevno prihaja do lažjih in hujših prometnih nezgod, pri čemer tudi območje občine Radovljica ni izključeno. Večina prometnih nezgod se pripeti zgolj zaradi subjektivnih vzrokov, med katere prištevamo vožnjo pod vplivom alkohola, ne-
pravilno stran vožnje in ostale nepravilnosti pri vožnji. Z nekoliko večjo odgovornostjo nekaterih stalnih kršiteljev cestno prometnih predpisov in upoštevanjem določil zakona o varnosti cestnega prometa, bi se število nezgod zagotovo zmanjšalo. S
Pregled počitniške sezone
prometnimi nezgodami je družbena skupnost precej škodova-na, saj pri teh nastane ogromna materialna škoda, veliko udeležencev utrpi hudo ali lahko telesno poškodbo, pri čemer nekateri postanejo invalidi, vse preveč udeležencev pa izgubi celo življenje.
Število prometnih nezgod se poveča zlasti v času poletne turistične sezone, v času vremenskih neprilik in med drugim tudi v času, ko se začne pouk v šolah in ko šolarji prihajajo oz. odhajajo iz šole. Kljub temu da so otroci doma in v šolah deležni vzgoje o prometni varnosti, so večkrat udeleženi v prometnih nezgodah in v nekaterih primerih celo povzročitelji nezgod. V letu 1985 do 28. avgusta ne beležimo prometnih nezgod z udeležbo otrok na našem območju. Na območju občine Radovljica pa so se pripetile štiri prometne nezgode, v kateri je pešakinja na prehodu za pešce utrpela hudo telesno poškodbo.
Z namenom, da se število prometnih nezgod zmanjša in da nezgod z udeležbo otrok ne bi bilo toliko, opozarjamo vse udeležence v prometu, da upoštevajo določila zakonov o prometni varnosti in cestno prometno signalizacijo. Pri vzgoji otrok si vzemite še več časa za prometno vzgojo in jim kot udeleženci v prometu bodite vzor.
V kolikor vi in vaši otroci še nimate ustreznih odsevnih kresničk, si jih priskrbite in jih uporabljajte pri hoji po cesti izven naselja.
Poletni čas je mimo. Jeseni so nas spremljali jasni in sončni dnevi, toda počitniška sezona je minila. Prav je, da si ogledamo nekaj podatkov o zasedenosti v našem počitniškem domu na Seči, koči v Vratih, v garsonjerah v Lo-vranu ter v vseh počitniških prikolicah, ki so postavljene vzdolž Jadrana.
Dom na Seči je konec junija letos dobil novo podobo. Povečana jedilnica, nove sobe in večja zmogljivost prenočitev je privabila nove goste. Prvi so semkaj prispeli
1.	julija, zadnji so odšli
2.	septembra. V tem času je bil polno zaseden, v vsej sezoni ni bila prazna niti ena soba. To je dokaj zanimiv podatek, saj so v razmerju s hotelskimi cenami tu na Seči zelo ugodni pogoji. Tu je letovalo 147 družin naših delavcev.
Ljudje so tudi radi bivali v počitniških prikolicah, ki so postavljene v Poreču, Novem gradu, na Krku, v Primošte-nu, na Pagu in v Vrsarju. Bile so polno zasedene od
25. junija do 15. septembra. V septembru seveda malo manj; vsega skupaj so tod letovale 103 družine naših delavcev.
V novozgrajenih garsonjerah v Lovranu, ki so jih zgradili šele 20. julija je letovalo 9 družin. Zadnji gostje so se poslovili 7. septembra.
Letos smo zgradili tudi kočo v Vratih, kjer pa si naši delavci najraje odpočijejo za konec tedna, v minuli sezoni je bila polno zasedena le dvakrat tudi čez teden. Weekendi pa so zasedeni do konca oktobra.
Če pogledamo vse te podatke, ugotovimo, da je naše počitniške zmogljivosti koristilo 259 družin delavcev oziroma članov kolektiva naše delovne organizacije.
Ko smo povprašali, kje se naši delavci počutijo naj-lepše, so seveda odgovorili jasno: povsod je lepo, če si zdrav in se spočit in zadovoljen vrneš domov, nazaj med sodelavce.
C. B.
Šola v naravi — Seča 1985
Nedelja, 15. 9. 1985 ob petih zjutraj.
Na železniški postaji je iz minute v minuto živahneje. Kako tudi ne! Učenci petih razredov iz OŠ dr. Janez Mencinger Boh. Bistrica in učenci tretjega in četrtega razreda iz OS Koprivnik nestrpno čakajo vlak^ ki jih bo odpeljal v Koper. Šolo v naravi bodo preživljali v obnovljenem Lipovem počitniškem domu. Še zadnja naročila, pogledi skozi okna odhajajočega vlaka.
Taki so bili prvi trenutki na začetku osemdnevnega bivanja od doma. V šolo v naravi je odšlo 83 učencev, 8 učiteljev in 2 kuharici. Vsak od njih je imel svojo nalogo. Tako so se učenci v Seči in njeni okolici spoznavali s primorsko pokrajino, njenimi lepotami, z živalstvom in rastlinstvom kopnega in morja, s staro arhitekturo, turizmom. Učili so se tudi plavanja. Vsa svoja doživetja so beležili v dnevnike. Zapisali so, kaj so videli, doživeli in kako se počutijo. Nekateri, ki so bili prvič od doma, so naskrivaj potočili tudi kakšno solzo. Takole so zapisali:
— V šolo v naravi sem prišel z velikim pričakovanjem, da bom splaval. Spoznal sem, da je morje slano.
Splaval sem že drugi dan. Zelo sem srečen.
—	Imeli smo težave s postiljanjem. Sobo so nam ocenili samo s šestico. Na kopanju smo lovili tudi ribe, a smo ujeli čevelj. Tovarišica je rekla, naj poiščemo še drugega. Zaman smo ga iskali. Našli pa smo školjke, rakovico in cevkarja.
—	Po kosilu je pihal veter, morje je bilo umazano. Odšli smo v Formo vivo. Ogledali smo si kiparske stvaritve v naravi, ki so iz kamna. Kipar iz Pirana Janez Lenassi nam je pripovedoval o svojem delu.
—	Nekaj deklet se je z veseljem odločilo, da same pripravijo sadno solato za večerjo. Kljub manjšim težavam jim je zelo uspela. Vsem je bila všeč.
—	Zvečer seveda nismo mogli zaspati. Začeli smo nagajati tovarišem. Potem smo imeli večerno telovadbo. Po njej smo zlahka zaspali.
—	V okolici solin smo nabrali veliko različnih rastlin. Pred domom smo jih takoj pripravili za prešanje. Potrebovali jih bomo v šoli pri spoznavanju narave in likovnem pouku.
—	Do danes je od 34 otrok neplavalcev splavalo 32 otrok. Plavati smo se učili v bazenu hotela Bernardin.
Kiparji iz Poljske, Avstrije, Japonske, Italije in Jugoslavije so se spoprijeli s kraškim kamnom. Forma viva v Seči bo ponovno obogatela z novimi formami
Tam smo imeli zadnji dan tudi tekmovanje za zlatega, srebrnega in bronastega del-finčka.
—	Ogledali smo si Piran. Po lesenih stopnicah smo se povzpeli na cerkveni zvonik. Odprl se nam je lep razgled na strehe, pristanišče z ribiškimi ladjami, tržnico in Tartinijev trg. Danes sem res veliko videl. Zvečer mi je telefonirala mami. Bil sem zelo vesel.
—	Vsak večer imamo zabavni večer. Program si pripravimo sami. Pripovedujemo šale, pojemo ob spremljavi kitare našega tovariša in se veliko smejemo. Tako pozabimo na prepirčke in domotožje.
Dan pred odhodom so imeli najbolj neučakani učenci že vse pripravljeno za odhod. V nedeljo zjutraj smo vstali zgodaj in se odpeljali v Lipico. Tam nas je vodič vodil skozi hleve plemenitih lipicancev in nam povedal veliko zanimivega. Najbolj so bili učenci navdušeni nad mladiči ponijev. Kar s seboj bi jih odnesli. Toda .. .
Vožnja domov je bila dolga in naporna. Zelo nam je bilo vroče. Vse to je bilo pozabljeno, ko smo na železniški postaji zagledali kar črno čakajočih staršev in svojcev.
Vzkliki veselja, objemi. . . in v nekaj minutah smo se zadovoljni in srečni razkropili na domove.
Za konec pa bi se v imenu kolektiva OS in učencev zahvalila DO LIP Bled za gostoljubje v počitniškem domu. Saj smo svoj program šole v naravi lahko v celoti in uspešno opravili. Bilo nam je prijetno v svetlih in zračnih sobah, uživali smo na balinišču in na igralih. Želimo si, da bi z vami lahko še naprej uspešno sodelovali. Zahvaljujemo se tudi upravniku doma, kuharici in snažilki za vso pomoč in razumevanje, ki so nam ju nudili. Dragica Cvetrežnik
Veliki poklon
izseljencem,
borcem
in upokojencem LIP Bled
Kot vsako leto tudi letos smo vabila dobili, ljudje, ki ta svoje smo že odslužili.
Ljudje,Hi vse od sebe smo dali, besede »ne nočem« nismo poznali.
To leto na jug so nas peljali, mimogrede malo v Lipici postali.
Še bolj kot konjički —- šarmantni so bili, so sendviče dobro nam zasolili.
Pa tudi hmeljev sok ni bil poceni, kdo pa za »tarbeharja« še kaj se zmeni.
Ko pa v naš, LIP-ov dom smo prišli, od vožnje do kraja utrujeni vsi, so pa s »štrikom« zaprli nam pot.
Prijatelj dragi tud' mi smo od tod.
Večerja in južna —- b’lo vse to OK; a Togo kot tak, več ledik pa frej.
Vam pravim, smo vsi se razživeli, peli 'n pili, b Ti do jutra veseli.
Domov se peljati — ni bilo težko, a težje bilo je jemeti slovo.
Togo
Upokojenci LIP-a Bled se toplo zahvaljujemo vodstvu DO za srečanje v počitniškem domu v Seči in ogled Lipice.
Dnevi čudovitega počutja nam bodo ostali v
lepem spominu.
Koristno, a tudi prijetno!
Srečno! smo si zaželeli, ko smo v zgodnjih jutranjih urah posedli v velik Alpetou-rov avtobus in se odpravili na dvodnevno potepanje po Primorski.
Gornjesavska dolina je še spala v zavetju Julijcev in Karavank, ko smo se zagrizli v vršiške ride, v svet Zlatorogovega kraljestva, v svet gamsov in orlov ter čudodelnih zelišč, poln vznemirljivih skrivnosti in stotero nevarnosti.
Hladno jutro na Vršiču nam je pregnalo še zadnje sledi spanca. Po prigrizku in Šilcu »industrijskega« sta se prilegla topla kava in čaj v Tičarjevem domu.
Spuščamo se v dolino Trente, v dolino, ki nam je tako blizu, a še vedno neznana. Naseljevati so jo začeli na prelomu iz 16. v 17. stoletje rudarji iz italijanskega Trenta. Čeprav so izginili ostanki železarstva, ostaja Trenta nepozabna. V drugi polovici prejšnjega stoletja je čas znanih trentarskih vodnikov, ki jih najema Julius Kugy. Obseden od iskanja Scabiosa trenta — čudežne cvetice, postane Kugy nedosežen glasnik Julijcev in trentarske lepote. Domačini mu v zahvalo in spomin postavijo spomenik, njegov tržaški prijatelj pa leta 1926 osnuje pod steno Kukle botanični vrt Juliana.
Polurni postanek v Bovcu. Kraj ob vznožju Rombona in Kanina se nam razkaže v lepo urejenem letoviškem mestu s kulturnimi in zgodovinskimi spomeniki iz 19. in
20.	stoletja. Že Rimljani speljejo cesto skozi Bovec čez Predel v Norik. Prvič ga omenjajo že leta 1174. V 16. stol. pride kraj pod Habsburžane, ki so ga morali od 1809—1813. leta prepustiti Napoleonu. Zadnje desetletje je dalo Bovcu pečat popolnoma turističnega kraja s celoletno sezono.
Nova Gorica. Gostol, dolgoletni poslovni partner Fil-ba, ki si je utrdil svoj renome s kvaliteto. 1100-članski kolektiv se je dolgo boril s težavami, ki tarejo vsa polin-dustrijska podjetja. Nov veter je zavel, ko so pred dobrim desetletjem odločno opravili s preteklim. Zaposliti sposoben strokovni kader, uvesti organizirano tehnologijo, raziskati tržišče in modernizirati proizvodnjo, so bili aduti za prihodnost v rokah novogoriške livarne in strojne tovarne. Danes so rezultati že vidni. Izdelujejo predvsem stroje za prehrambeno industrijo iz kvalitetnih in nerjavečih jekel. Lasten razvoj so usmerili v izdelavo strojev in naprav za čiščenje livarskih izdelkov. Tudi za delavce so poskrbeli. Prijazno in ponosno so nam pokazali svoje obrate in dosežke. Lahko so ponosni, saj že dolgo ne poznajo rdečih številk.
Vožnja po značilni primorski pokrajini, porasli s trto, nam je vzbudila tek in ustavili smo se pod mogočnim štanjelskim gradom, kjer sta si v nekdanji kasarni uredila zasebni lokal mlada zakonca in ponudila domače primorske jedi. Kraški pršut nas je zažejal in teran nam je pognal kri po žilah. Pozabili smo, da so tod plenili Turki, da so tod divjale tolpe italijanske vojske in SS grupe,
da je tu potekala meja med cono A in B.
V Seči, v počitniškem domu, ki kraljuje nad ustvarjajočo se Formo vivo in avtokampom nas je prijazno osebje zopet razživelo. Nekateri so takoj pokazali pravi športni duh in pozno v noč merili z milimetrsko natančnostjo razdalje med balinom in kroglami. Drugi spet so takoj priskočili k urejanju večerne toalete in se s tiho željo po velikem doživetju z devizami polno zapoznelo lastovko izgubili v razgibano portoroško noč. Po dobri večerji in kratkem, toda lepem kulturnem programu zasip-ških fantov se je ogrel tudi preostali del družbe, tako da se je pesem slišala do ranega jutra.
Prosto dopoldne smo izkoristili za nakupe drobnih spominkov, pošiljanje pozdravov, obiske znancev in kopanje na portoroški rivieri.
Piknik je bil na soboto v lepem okolju in še lepšem vremenu. Ob desetih smo se zbrali pred skladiščem Špecerije, kjer je bil prevzem mesa in pijače. Takoj pa moram povedati, da je za takšno obliko piknika kot smo ga imeli, Špecerija pripravljena takoj pomagati, saj smo pri njej nabavili vse, od oglja pa do vseh vrst pijače. Na samo mesto piknika pa ti vse blago še dostavi z njegovim avtomobilom. Pripravili smo še nekaj drv in z veliko dobre volje smo se odpeljali proti Ribnemu. Tudi KS Ribno nam je bila pripravljena pomagati, saj nam je odstopila prostor za piknik.
Naše kuharice so pripravile kotlete in pleskavice, za mojstra
Lepo prehitro mine in tudi mi smo se kar težko poslovili od prijaznih gostiteljev in pevcev, ki so nam s pesmijo zaželeli srečen povratek. Vožnja do Vrhnike je minila v izmenjavi doživetij in »štu-kanju« prejšnjega večera.
Ogled Tehničnega muzeja Bistra je na nas zopet naredil svojevrsten vtis, saj tako bogate zbirke živalstva, razvojne poti avtomobilske in tekstilne industrije ter lovstva ne vidiš vsak dan.
Še kratek skok čez Vrhniko k izviru Ljubljanice in v gostilno Močilnik. Po dobri postrežbi smo se kaj kmalu zapeljali po prelepi Gorenjski. Med vožnjo smo nazdravili z domačim kraševcem, ki nas je spremljal ves čas potovanja in strnili skupne misli. Bilo je prijetno, manjkala sta le harmonika in Šimnk in pa seveda vsi ostali, ki se jim smer izleta ni zdela primerna.	OS
pečenja pa smo določili Srečota, ki je s svojimi elektro sposobnostmi kar lepo obračal pleskavice. Za dobro razpoloženje vseh članov je poskrbel ansambel Gornjesavski kvintet s svojo pevko. Igral nam je narodnozabavne in moderne skladbe, tako da so zadovoljili staro in mlado. Med njegovimi odmori smo priredili še športne igre, in sicer vlečenje vrvi med obratoma in metanje pikada. Za močnejši in daljši konec vrvi pa se niso borili le moški, ampak tudi ženske.
V večernih urah smo se poslovili in pesem, ki je donela pri mizah, se je razlila v zvezdnato noč. Bil je lep dan in večina članov je z nasmeškom zapustila
piknik prostor.
Joža
Žagarjeve plakete Izobraževalne skupnosti Radovljica
Na priložnostni svečanosti na Bledu ob dnevu prosvetnih delavcev, 4. oktobra so podelili Žagarjeve plakete izobraževalne skupnosti občine Radovljica zaslužnim delavcem v šolstvu in prosveti. Plakete za leto 1985 so prejeli: Peter Nuk iz osnovne šole na Bledu, Mara Troj ar iz osnovne šole v Gorjah, Vida Stare iz osnovne šole iz Bohinjske Bistrice, Egidij Gašperšič iz Glasbene šole Radovljica in Zlato Kavčič, član predsedstva občinske izobraževalne skupnosti in predsednik gradbenega odbora za izgradnjo prizidka k osnovni šoli Radovljica. Razen tega je prejela plaketo Staneta Žagarja tudi delovna skupnost Zavoda Matevža Langusa iz Kamne gorice in skupaj svet Krajevne skupnosti Lesce in Turistično društvo Lesce.
Pod Ribensko goro
Na seji IO sindikata TO Rečica smo se odločili, da zaradi pomanjkanja finančnih sredstev izleta v jesenskem obdobju ne moremo organizirati, zato je bil piknik pod Ribensko goro toliko bolj sprejemljiv. Za organizacijo in izvedbo smo se angažirali sami člani izvršnega odbora.
Pohod na Mangrt — enkratno in mogočno
V okviru programa planinske sekcije LIP-Bled smo se 21. 9. 1985 udeležili pohoda na Mangrt, to je 2678 m visok vrh v zahodnih Julijskih Alpah na jugoslovansko-italijanski meji.
Da bomo imeli lep sončen dan, smo vsi zadovoljni, a tudi bolj ali manj zaspani, ugotovili že zjutraj, ko smo se z avtobusom peljali iz Bohinja, preko Radovljice, po Gornjesavski dolini do Kranjske gore in nato po 12 km dolgi gorski cesti na naš najvišji cestni prelaz, 1611 m visoki Vršič. Zdramilo se je in prvi sončni žarki so začeli poljubljati vrhove Prisojnika, Mojstrovke, Špičke, Jalovca in ostalih gora, ki so se odkrivale in zopet zakrivale našim očem na poti proti Trenti. Na zadnji serpentini vr-šiške ceste nam je pogled obstal na Savinškovem . spomeniku dr.Juliusu Kugyju (1858 do 1944), do danes nepreseženem pesniku in odkrivalcu Julijskih Alp. Stari mojster, ovekovečen v bronu, žre z večno ljubeznijo proti gori slovenskih gora Jalovcu od leta 1953.
Na poti skozi Trento smo pri vasi Soča lahko opazili soška korita, ki so ponekod izjedena do 15 m globoko, pri vrhu pa so nekje tudi tako ozka, da jih lahko preskočiš.
Na najožjem delu poti, z bovške strani, proti Logu pod Man-grtom, ki leži v dolini Koritnice, straži mogočna kluška trdnjava iz Napoleonovih časov, pod njo pa so 80 m globoka korita.
Nad vasjo Strmec, kjer so Nemci 1943. leta pobili vse moške, se cesta odcepi proti mejnemu prehodu Predil in Mangrt-skemu sedlu. Na križišču, kjer se začne v serpentinah vzpenjati naša naj višja gorska cesta, na 2100 m visoko pobočje pod Man-grtom, se je začelo naše pešačenje, ki je potekalo malo po bližnjicah, malo po cesti, vendar je kljub temu zahtevalo uro in pol do dve uri dobre hoje do planinske koče, ki stoji na 2007 m nadmorske višine. Bolj ko se pot vzpenja proti koči in naprej proti sedlu, bolj se nam Mangrt kaže v vsej svoji veličini in mogočnosti. Velikanski masiv Mangr-ta tvori pregrado med dvema globokima dolinama: Koritnico in Mangrtsko dolino. Južna pobočja, ki padajo v Koritnico, so ena sama travnata strmina, prekinjena s pečinami in razbrazdana z globokimi grapami. V Mangrtsko dolino pa pada gora s strmo steno, ki po svojih razsežnostih in lepoti tekmuje s triglavsko. S te strani je tudi najlepši pogled na Mangrt. Njegova podoba se zrcali v dveh lepih, z gozdovi obdanih, Belopeških jezerih, ali kot jim še pravijo Klanska ali Mangrtska jezera, ki so sicer že na italijanski strani, a vendar na slovenskem etničnem ozemlju. Zlasti zgornje od obeh jezer se zdi čisto blizu veličastnim mangrtskim ostenjem.
Čez Mangrt teče državna meja, vendar je vzpon na vrh mogoč brez posebnega dovoljenja. Kdor se vzpne na Mangrt, uživa enega najlepših razgledov v naših gorah.
Prvi se je povzpel na Mangrt grof Franz Hohenwart 1794. leta. Eden prvih pristopnikov je bil tudi Valentin Stanič. Severno steno sta prva preplezala v vpadnici vrha Lenchs in Schulze leta 1906. Gamsov rob je pripadel naši navezi Mira Marko Debelakova — Edo Deržaj leta 1929.
Nadelanih in zavarovanih poti je mnogo, nekatere izmed njih spadajo med najdrznejše v Julijskih Alpah. Tako je Mangrt v vseh ozirih prava gora »par excellence«. Vzpon na ta lepi vrh je ena izmed najprivlačnejših »dolžnosti« vsakega ljubitelja Julijskih Alp.
Naša smer pohoda je bila po Slovenski poti na vrh in po Italijanski poti nazaj do koče.
Pot nas je vodila od Mangrt-ske koče po cesti navzgor do prvega ovinka, tik nad njim s ceste in čez travnato strmino desno navzgor do vznožja skalovja pod Rateškim Malim Mangr-tom, desno čez stopničasto skalovje in navzgor na sedelce v
mejnem grebenu vzhodno od Malega Mangrta. Tu se nenadoma odpre pod nami vse severno obzorje, globoko spodaj pa opazimo lepi smaragdnozeleni očesci Mangrtskih jezer, obdanih s smrekovimi gozdovi. Nadalje gre naša pot zložno navzgor do razpotja, kjer se na levo odcepi italijanska pot, ki pa pri napisu »slovenska smer« zavijemo desno in skoraj vodoravno prečimo melišče pod zahodno steno Mangrta do vznožja izrazite grape, ki prereže steno od leve proti desni navzgor. Takoj pri vstopu v grapo nas čakajo prve žice in klini. Steza pelje zelo strmo navzgor skozi grapo, ki se konča v škrbini jugozahodnega grebena, od tam proti levi zložneje, po vedno širšem slemenu proti vrhu. Čim bolj se bližamo najvišji točki, tem bolj nam je jasno, da bomo vsak trenutek stopili na eno najlepših razgledišč v naših gorah. Vzhodne Julijske Alpe vidimo iz čisto druge perspektive, silno globoko pod nami pa se med zeleno preprogo gozda le-skečeta Mangrtski jezeri. Predvsem pa je z Mangrta razkošen pogled na Zahodne Julijce, kajti Mangrt je zadnja visoka gora v vzhodnem delu Julijskih Alp. Viš, Montaž pa Ponce in Jalovec so kot na dlani, daleč na obzorju pa se za Triglavom vidijo tudi vrhovi Krna, Zadnjega Vogla in Mišelj vrha.
Pot sama niti ni tako enostavna kakor bi sodili po opisu, kajti označbe so že stare in slabo vidne, poleg tega pa so tudi zajle na več mestih potrgane in klini izruvani, tako da je bila potrebna skrajna pazljivost, da je na vrh prispelo vseh 42 pohodnikov, kolikor se nas je odločilo osvojiti vrh.
Tiste, ki smo se potrudili in bili na vrhu med prvimi, je s svojim obiskom počastila, za mnoge najbolj ponosna in mogočna ptiča — planinski orel. Z vso svojo elegantnostjo nas je zvedavo obkrožil in nato poletel vedno više in dlje proti Triglavu. Za večino med nami je bilo to veliko doživetje, saj smo si to veliko in ponosno ptico lahko prvič ogledali v njenem naravnem okolju, brez utesnjenosti v zanjo mnogo premajhno kletko živalskega vrta. Orel pa je vsem nam tudi pokazal, kako smo v bistvu majhni in nebogljeni, saj smo ga lahko samo nemočno opazovali, on pa se je samo z lahnim in elegantnim zamahom kril dvigal vse više in
više ter jadral nad vsemi vrhovi v široko prostranost neba.
Po krajšem postanku na vrhu (za zadnje pristopnike) in malo daljšem za prve osvajalce vrha, ko smo si »privezali duše« in napolnili želodce, smo se po italijanski poti začeli vračati v dolino. Pot je vsekakor zložnejša od slovenske, a tudi bolj gruščnata in primerna za sestop predvsem v dobrih razmerah, kakršne smo imeli to soboto. Sicer pa je velika gredina na severni strani Mangrta zasnežena daleč v poletje in je vsak zdrs tu usoden, kajti spodaj je silno globoka severna stena, zato je takrat cepin obvezen. Preko skalnih plošč in melišča se nekoliko nad robom vrnemo zopet na staro pot, ki nas po že prej opisani smeri pripelje do koče.
Pred kočo in v njej je bilo zelo živahno. Vsi, ki smo osvojili vrh in tudi tisti, ki ga niso, smo se združili v pogovoru, kako je sam pristop potekal in kakšen vtis je na nas naredila ta mogočna gora, ki smo si jo od koče ogledovali s spoštovanjem in občudovanjem. Hvaležni smo ji bili, da nas je sprejela tako gostoljubno in prijateljsko in vsakomur od nas bo ta pohod ostal zapisan v zavesti, kakor nekaj lepega, obenem pa dokaz človeške volje in samopremagovanja.
Domov smo se vračali po obratni poti, kakor smo prišli, s tem, da smo na Vršiču naredili kratek postanek in ohladili pregrete motorje.
Za zaključek smo ugotovili, da je izlet uspel v zadovoljstvo vseh 52 udeležencev, ki smo družno zaključili, da so taki in podobni izleti potrebni in koristni ter da si jih želimo še v bodoče. Ta vzpon na Mangrt nam je pomagal porajati nov občutek do življenja, kajti tako visoko razpet med nebom in zemljo, pritrjen na skalo samo z žico ali klinom, nimaš časa misliti na tegobe vsakdanjosti, ampak z vsakim korakom, z vsakim preprije-mom je v tebi samo misel priti do vrha in ne popustiti, raste ti volja do življenja, obenem pa se poraja občutek, da se ti dogaja nekaj novega, enkratnega in še dolgo nosiš v sebi občutek globine in mogočnosti, ki si ju vsrkal v svojo dušo. Zato vsakemu, ki mu pomeni življenje samo životarjenje iz dneva v dan, pehanje za materialnimi dobrinami toplo priporočam, naj doživi ta mogočni občutek in mogoče bo potem znal na življenje gledati drugače in ga tudi drugače ceniti.
M. J.
Še na Triglav
Za zaključni pohod planinske sekcije LIP-a Bled v letošnji planinski sezoni je bil določen in organiziran pohod na Triglav.
28. septembra zjutraj smo se zbrali na avtobusni postaji na Jesenicah. Nekateri so se pripeljali z vlakom, drugi pa z avtobusom ali z osebnimi avtomobili. Posebni avtobus nas je odpeljal v dolino Vrat. Dobro razpoloženi smo se prešteli in ugotovili, da nas je le polovica prijavljenih. Nekateri so se, žal, verjetno premislili, nekateri pa so nepredvideno morali ravno v teh dneh na vojaške vaje. Mi smo se odločili, da bomo »napadli« Triglav po dveh smereh: ena skupina čez Luknjo preko Plamenic, druga pa čez Prag. Zaklicali smo si še: »Na vrhu se vidimo«, in se podali navkreber.
Lepo vreme, ne pretoplo za hojo in čudoviti razgledi po okoliških vrhovih, katerih število se je večalo s pridobljeno višino, so nam nudili pravi planinski užitek.
Vrh smo dosegli (obe skupini in to prav vsi) skoraj sočasno. Imeli smo dovolj časa, zato smo se kar dolgo zadržali na vrhu, se odpočili in okrepčali. Seveda smo opravili tudi planinski krst za najmlajšega, 9-letnega pohodnika Lucijana, ki je prišel prvič na Triglav. Kot je hrabro
premagal vzpon na vrh, tako je hrabro prestal planinski krst in prav tako drugi dan kar dolgo pot v Bohinj.
Še sredi popoldneva smo se spustili nazaj na Kredarico, kjer smo prenočili.
Za povratek smo se odločili, da bomo šli mimo Planike, Doliča v Dolino Triglavskih jezer. Pri koči pri Dvojnem jezeru smo ugotovili, da še nismo toliko utrujeni, da ne bi mogli po nekoliko daljši poti preko Fužinskih planin v dolino. Povzpeli smo se čez prelaz Štapce preko planin Ovčarija, Dedno polje, planine Pri jezeru ter Vogarja v Staro Fužino.
Pri spomeniku štirih prvopri-stopnikov na Triglav smo se še enkrat ozrli v smeri našega popotovanja in čakali na avtobus. Tu pa smo bili malo razočarani, ker je avtobus pripeljal iz Zlatoroga že poln, tako da smo mi ostali kar na postaji. Naši pohodniki Bohinjci so pokazali, da so še vedno srčni ljudje in so se brez pomisleka podali peš domov v Boh. Bistrico. Ostali pa smo organizirali privatne prevoze iz Bohinja.
Kot je bila lepa letošnja planinska sezona, tako je bil lep tudi naš letošnji zaključni pohod. Prihodnje leto bomo pa nadaljevali — pridite še ostali! j
Kriški podi — Pogačnikov dom
Zadnjo soboto v avgustu je planinska sekcija LIP Bled organizirala pohod na Kriške pode do Pogačnikovega doma (2052 m), ki je ena naj slikovitejših in najbolj priljubljenih planinskih postojank.
V zgodnjih jutranjih urah smo se z dvema kombijema odpeljali proti slikoviti dolini Vrat, kjer se je izpred Aljaževega doma pričelo tri ure in pol pešačenja proti Pogačnikovemu domu na Kriških podih. Ko smo se povzpeli nad gozdno mejo, se nam je v vsej svoji jutranji lepoti pokazala severna stena Triglava, pa tudi sam vrh in Kredarica sta bila lepo vidna. V triglavski severni steni smo si med krajšimi postanki, ko smo sopihajoči in potni premagovali 1165 m višinske razlike med Aljaževim domom (1015) in vrhom Sovatne (2180), ogledovali Čopov steber in Sfingo pa tudi Luknjo in Plamenice. Po krajšem postanku na vrhu Sovatne smo se odpravili naprej ter si ogledali še vrhove Sp. Stenarja, Stenarja, Dov-škega Pihavca, Križa in Bovškega Gamsovca. Po treh urah in pol smo končno prispeli do Pogačnikovega doma, ki je bil dograjen 1951. leta in nosi svoje ime po prizadevnem gospodarju graditeljskega planinskega društva Radovljica — Jožetu Pogačniku, ki se je ponesrečil na po-
ledenelem pobočju pod Razor-jem, ko je hitel na slavnostno otvoritev doma. Utrujeni smo posedli pred domom, se odžejali in namalicali ter se začeli ozirati tudi po okoliških vrhovih, kot so Razor, Pihavec in Mali Pihavec, pa tudi Trenta je ležala pod nami kot na dlani. Tisti z malo bolj ostrim očesom ali s pomočjo daljnogleda pa smo si tudi ogledovali Zasavsko kočo na Preho-davcih, Kanjavec, Vršac ter še druge bližnje in daljne vrhove.
Po dveh urah in pol počitka smo se razdelili v dve skupini in ena je odšla prek Križa, s katerega se nudi lep razgled na dolino Krnice, Škrlatico, Dobrač ter Karavanke, Bovškega Gamsovca in čez Luknjo proti Aljaževem domu, druga skupina pa se je vračala v dolino po isti poti čez Sovatno. Po krajšem postanku pri Alježevem domu smo si ogledali še našo kočo in se utrujeni, a vendar zadovoljni in polni novih vtisov o lepoti naših gora, posedli v kombija in se odpravili domov.
J
Drugi pohod uspel
V soboto, 28. septembra je bil v Mojstrani izveden drugi pohod Po poteh partizanskih kurirjev. Pohod so organizirali člani organizacijskega odbora pri krajevni organizaciji ZB Dovje-Mojstra-na.
Tako kot lansko leto je tudi letos potekala pot do Sedučnika in nato naprej do Mlince, kjer so si pohodniki lahko izbrali najkrajšo pot nazaj proti Mojstrani. Kdor pa je želel, pa je nadaljeval pot proti Visokemu in nato proti Belemu polju, proti Hrušici. Pot je nato vodila proti Mojstrani in to je bila druga varianta pohoda. Najbolj »zagnani« pa so se podali čez Mežakljo in nato skozi Radovno v Mojstrano.
Letošnji pohod je bilo pravo doživetje, kajti vreme nam je bilo res naklonjeno. Tega pohoda se je letos udeležilo rekordno število pohodnikov, ki so zares
uživali v jesenski idili. Na pot se je letos podalo kar 1125 pohodnikov iz daljne in bližnje okolice. Škoda, da se je večina odločila za najkrajšo varianto. Na 28 km so odšli samo štirje pohodniki in na 40 km 11 pohodnikov.
Ob tem velja poudariti, da je bila organizacija pohoda zares dobra. Na vseh javkah smo bili postreženi s čajem ter z dobro voljo, ki smo jo tudi potrebovali, posebno še, ko smo se vzpenjali na Mežakljo, ki je ni bilo konca. Na nevarnih odsekih so člani GRS iz Mojstrane skrbeli za varne prehode. Ta pohod bo postal tradicionalen, kajti vsako leto je vse več pohodnikov. Ob 40-letnici zmage nad fašizmom pa je mladim rodovom obujanje spominov na težke in krvave dni vihrajoče vojne.
Noč
V Visoki Atlas
V petek, 4. oktobra je odšla na pot v Visoki Atlas v Maroku »Alpinistična odprava iz Mojstrane«.
Na pot je odšlo pet članov alpinističnega odseka Planinskega društva Dovje-Moj strana s ciljem, da osvojijo najvišji vrh TAUBEKAL v Visokem Atlasu, ki je visok 4165 m. Pogorje v Visokem Atlasu je zelo malo raziskano in ni veliko podatkov o njem.
Vodja odprave je Polajnar Dušan, ki je mlad in izredno perspektiven alpinist z velikimi izkušnjami. Ravno tako pa tudi
ostali člani, saj so že vsi osvajali vrhove v gorah pri nas in izven naših meja.
V odpravi je tudi član našega kolektiva — Stanko Šmid. Pred petimi leti se je zposlil pri nas kot krpalec vrat in ta dela in naloge opravlja še danes. Član ŽAO Dovje — Mojstrana je že od leta 1972 in v tem času je opravil več težavnih vzponov ter si tako nabral veliko izkušenj.
Upamo, da bo odprava dosegla svoj cilj in se srečno vrnila v domovino.
NOČ
Stanko Šmid v severni steni Triglava
Zanimivosti iz bohinjskega
kota
Priprave na svetovni pokal v smučarskih tekih FIS 86 v Bohinju
Izvršni svet je na oktobrski seji med drugim obravnaval in potrdil elaborat FIS tekmovanja v smučarskih tekih »BOHINJ 86« za svetovni pokal za moške na 15 km in 4 x 10 km. To bo 31. mednarodno srečanje najboljših smučarskih tekačev na svetu, ki je zaupano Bohinju oz. bohinjskim športnim delavcem od 15. do 16. januarja 1986.
Radovljiški izvršni svet je temeljito preučil predloženi elaborat, ki ga je pripravil Organizacijski komite Bohinj 86 v sodelovanju TVD Bohinj in ga tudi potrdil. Ob tem menimo, da je v pripravah na to veliko mednarodno športno in turistično prireditev imelo svoj pozitivni delež veliko krajevnih in občinskih dejavnikov. V iniciativnem odboru sta z ramo ob rami tesno sodelovala Turistično poslovna skupnost Bled in Telesno vzgojno društvo ter Športno društvo Bohinj.
Svetovni pokal je priložnost za še večjo uveljavitev Bohinja v mednarodni športni in turistični javnosti, kar bo potrebno bolj kot smo vajeni, izkoristiti za popularizacijo Bohinja, Bleda in Slovenije v svetu. V tem pogledu se lahko zgledujemo po podjetnih Sarajevčanih, ki so znali zadnjo zimsko olimpijado predstaviti v takšni luči, da je izvlekla iz popolne anonimnosti in naredila Sarajevo in Bosno za novo svetovno turistično središče, za katero je v svetu tudi poleti veliko zanimanja med turisti.
1. svetovni pokal v gorskih tekih
Razvoj turistične dejavnosti
Bohinj je kraj, kjer so doma naravne lepote. Tega so se zavedali Bohinjci že v začetku tega stoletja. Zato naj bi se oprijeli turistične dejavnosti, kmetijstva in tudi planinstva.
Costa Heinrich je v letu 1848 opisal svoja potovanja po kranjski deželi. Velike težave je imel, da si je preskrbel konje za prevoz v Bohinj, po jezeru ga je popeljal čolnar, sprehodil se je do slapa Savice. Že v tistem času je bila pritrjena plošča, ki stoji še v današnjih dneh. Na njej je odtisnjeno ime in bivališče kamnoseka — Lenarta Kelbla z Bohinjske Bele. Zanimivo je opisoval vožnje s čolnom po Bohinjskem jezeru. Iznenadila sta ga samota in mir, ki vladata tod, čarobno in otožno izgledata jezero in vsa okolica. Spominja se Stare Fužine, kjer so jim za kosilo postregli z bogato domačo hrano. Iz tega opisa je razvidno, da so že v prejšnjem stoletju turisti radi hodili v bohinjske kraje na izlete.
V letu 1904 pa Ivan Piber, župnik v Bohinjski Bistrici, omenja turistično dejavnost. Takrat naj bi Prometno društvo v Bohinju kupilo najlepšo točko v Bohinju, da bi lahko postavili hotele. V svojih zapisih pripoveduje: »Vendar gospodje v Ljubljani spe, pasivni so in kažejo premalo vneme. Škoda!« Nadaljuje pa: »Tudi sanatorij za duhovnike pri sv. Duhu bi bil koristen. Zemljišče je tako cerkveno in duhovniki bi si radi privoščili dopust. Tujci poznajo lepote kranjske Švice, a domači je ne vidijo. Upajmo, da bo s časom bolje. Jakob Aljaž je dal marsikatero pametno spodbudo in jo tudi izpeljal.« Prometno društvo se je preimenovalo v Turistično društvo. Vodil ga je Ivan Piber, odbornika pa sta bila Josip Ravhekar in Janez Mencinger. Pojavili so se pionirji našega turizma: Ubald pl. Trnkozy, dr. Vinko
Gregorič, dr. Valentin Krisper in drugi. Njihov skupen cilj je bil: »Lepota in ugodna lega naše dežele niso tu zato, da jih uživamo le mi, ampak da jih s pravo organizacijo izkoristimo sebi v prid. Pri tem smo še bogati in znani po raznovrstni prehrani, kar so ugotovili že naši predniki.«
24. 6. 1905 je bila ustanovljena Zveza za tujski promet na Kranjskem. Vodil jo je Ubald pl. Trnkozcy, odbornik je bil Ivan Piber iz Bohinjske Bistrice. V Začetku je bila Zveza delovna. Dve leti po ustanovitvi so se pojavila še druga turistična društva: v Bohinjski Bistrici, Gorjah, Radovljici, Mojstrani, na Bledu so zdravniško komisijo ustanovili v letu 1876.
Zveza za tujski promet je veliko pripomogla, da so Bohinjci pripravljeni počakali izgradnjo železnice in predor za Primorsko. Ta dogodek pa pomeni preokret v razvoju turizma. Josip Ravhekar pa je imel zasluge za izgraditev hotela Zlatorog v Ukancu, po vojni ga je prevzelo Planinsko društvo. Kranjska industrijska družba je postavila ob Bohinjskem jezeru turistično kočo z 18 ležišči, pozneje je imenovan hotel Sv. Janeza, danes se imenuje Hotel Jezero.
Med prvimi Bohinjci, ki so se dobro zavedali, kako naj bi potekal razvoj v bohinjskem kotu, je bil tedanji župnik Janez Mesar. Rekli so mu tudi »oče sirarstva«, bil pa je tudi deželni poslanec. Kot prvi je začel navduševati bohinjske kmete za izdelavo sira. Sirarn je bilo že 23. V Bitnjah št. 5 so izdelali prvi kolobar sira, iz iste vasi pa je za prvega sirarja priznan Franc Čuden. Že tedaj so izdelovali sir ementaler, ki je prejel več zlatih medalj.
Ivan Piber — kaplan v Srednji vasi je v letu 1899 služboval v Bohinjski Bistrici. Doma je bil z Bleda, rad se je ukvarjal s politiko, bil je deželni poslanec. Veliko se je zavzemal za razvoj živi-
norejstva, kmetijstva, da bi se kmetje strokovno izpolnili. Sadjarski tečaj je vodil učitelj Martin Humek, sirar-ski tečaj je vodil Švicar F. Lieber. V letu 1873 pa je sirarje prevzel Thomas Hitz.
Živinorejska dejavnost je zaživela. Znana je sirarna na planini Savnik, katero so oskrbovali kmetje Nemškega rovta. Piber je kot deželni poslanec večkrat posredoval pri deželni vladi in na Dunaju za pomoč kmetijstvu. Živinorejsko društvo so ustanovili v letu 1914. Piber je menil, da lahko živinoreja prinese velik dohodek kmetom tod okoli. Lahko pa bi ga bilo še več, če bi imeli več znanja, izkušenj. Svaril je ljudi, naj ne izkoriščajo gozdove, posebno nenačrtno izsekavanje bi povzročilo škodo.
V Bohinju se skoraj četrtina prebivalstva ukvarja s kmetijstvom. Prevladuje zasebno kmetijstvo, ki se ubada z različnimi težavami. Osnovni proizvod je mleko, za predelavo pa bi poskrbela sirarna v Srednji vasi. Za pašo naj bi uredili le tiste planine, ki so primerne za dnevno dovažanje mleka v predelavo. To so planine: Javornik, Goreljek, Praprotnica, Uskovnica, Konjščica in še nekatere. Zanemarjati ne smemo tudi nižinskih pašnikov.
Po drugi svetovni vojni je zaživela v bohinjskem kotu lesna industrija. V letu 1946 je bohinjsko območje spadalo pod Gorenjsko gozdno gospodarstvo. KZ Srednja vas in KZ Bohinjska Bistrica pa sta skrbeli za odkup lesa svojim članom — kmetom. V letu 1948 so že delili gozdove, nastali sta dve DO: LIP BLED in GG. V okviru LIP Bled je nastal obrat LIO Tomaž Godec, s sedežem v Bohinjski Bistrici. Stari žagi Markež in Hajnrihar pa sta prišli pod družbeno upravljanje. Obrat v Soteski in »IM-PEX« sta bili na vodni pogon. Takrat so svoji opremi primerno izdelovali le zaboje, ladijski pod, izvažali so žagan les. V obratu Soteska so izdelovali lesno moko, a v letu 1974 je obrat pogorel, proizvodnja lesne moke se je prenesla v Bohinjsko Bistrico. V letu 1955 so izdelovali sredice za vrata, 1958. leta panelne plošče, v istem letu opažne vezane plošče. Leta 1964 so začeli z večjo rekonstrukcijo žage, z izdelovanjem vrat. Zgradili so v sodelovanju z GG Bled sodobno mehanizirano skladišče.
Z razvojem industrije v Bohinju so domači našli zaposlitev, čeprav se vozijo nekateri na delo na Jesenice v Železarno. V turistični dejavnosti pa je zaposlenih malo Bohinjcev in upajmo, da bo v prihodnosti bolje.
Božo Benedik (se nadaljuje)
Od 19. do 23. 9. 1985 je bil v italijanskem, turističnem kraju St. Vigilio 1. svetovni pokal v gorskih tekih. Na povabilo organizatorja smo se tega tekmovanja udeležili tudi Slovenci, ki smo zastopali Jugoslavijo. V petek je potekala tiskovna konferenca, na kateri so se pogovarjali o naslednjem svetovnem pokalu.
Največ zmag, tako posamezno kot ekipno so osvojili prireditelji tekmovanja — Italijani. V njihovi državi je gorski tek že močno razvit. Želijo, da bi se ta panoga razvila po vsem svetu, zato so bili tudi oni prvi prireditelji. Organizatorji so nam priredili prisrčen sprejem, po ulicah gorske vasice St. Vigilio je potekal mimohod držav udeleženk svetovnega pokala. Višek sprejema je bil trenutek, ko je italijanska tekmovalka prižgala z baklo ogenj in s tem uradno otvorila svetovni pokal.
REZULTATI: (1. dan)
Ženske — 35 tekmovalk, 6 km, 400 m višinske razlike, 12 držav
1. Grvner, ZRN, 26,20, 2. Saporeti, ITA, 26,36, 3. Dal-Saso, ITA, 26,42, 20. Golop, YU, 35,00, 21. Jeršin A., YU, 37,00, 22. Jeršin M., YU, 37,47
Ekipno TO Rečica REZULTATI:
Ženskel. Kaiser Jasna, TO Rečica; 2. Cerkovnik Polona, DSSS; 3. Rakuš Jelka, TO TO-maž Godec; 4. Rajbar Marija, TO Rečica; Moški nad 40 let: 1. Rozman Anton, TO Filbo; 2. Repe Jakob, TO Tomaž Godec; Moški do 40 let: 1. Štros Franci, TO Filbo; 2. Legat Lovro, TO Rečica; 3. Horvat Anton, TO Rečica; 4. Fujs Štefan, TO Tomaž Godec; 5. Kotnik Franci, TO Rečica; 6. Kovačič Tadej, TO Filbo; 7. Lapajne Mirko, TO Filbo; 8. Černe Alojz, TO Rečica; 9. Kitič Zdravko, TO Filbo; 10. Sajevic Iztok, TO Podnart; 11. Ravnik Jurij, TO Podnart; 12. Ravnik Zdravko, TO Tomaž Godec; 13. Rakuš Mirko, DSSS; 14. Milako-vič Krste, TO Filbo; 15. Knaflič Marjan, DSSS; 16. Zalokar Milan, TO Filbo; Ekipno: 1. mesto TO Rečica — 19 točk; 2. mesto TO Filbo - 18 točk; 3. mesto TO Tomaž Godec 16 točk; 4.-5. mesto TO Podnart — 7 točk; 4.-5. mesto DSSS — 7 točk.
Ekipno je zmagala Italija, Jugoslavija je zasedla odlično 5. mesto.
Mladinci — 30 tekmovalcev, 6 km, 400 m višinske razlike, 12 držav
1. Lizzoli, ITA, 22,55, 2. Bergr-stravd, GB, 23,41, 3. Wilsson, GB, 23,53, 16. Teraž Milko, YU, 26,07, 19. Drobne, YU, 26,51, 20. Dernovšek, YU, 27,18, 23. Rejc, YU, 27,40
Ekipno je zmagala Italija, Jugoslavija pa je zasedla 7. mesto.
Člani — 8,5 km, 500 m višinske razlike, 40 tekmovalcev, 12 držav
1. Stvat, GB, 32,58, 2. Simoneti, ITA, 33,28, 3. Brtolizi, ITA, 35,29.
Ekipno je zmaga Italija. V tej disciplini Jugoslovani niso nastopili.
REZULTATI (2. dan)
Člani — 14,6 km, 1100 m višinske razlike, 45 tekmovalcev, 12 držav
1. Vallicella, ITA, 1.06,53,	2.
Stuhlpfarrer, ALT, 1.07,03, 3. Bonzi, ITA, 1.09,41, 19. Teraž Franci, YU, 1.15,00, 23. Đuričič, YU, 1.18,20, 27. Urh, YU, 1.20,19, 31. Teraž Mirko, YU, 1.24,30, 32. Drobne, YU, 1.25,16.
Ekipno je zmagala Italija, Jugoslavija je osvojila 5. mesto.
Teraž
Sindikalno prvenstvo je bilo organizirano tako zgodaj zaradi dejstva, da bo občinsko sindikalno prvenstvo v namiznem tenisu organizirano dne 26. 10. 1985 v prostorih osnovne šole Radovljica in je tako služilo za trening in pripravo na tem prvenstvu.
Rakuš
Albin Polajnar razstavljal v Mariboru
Pod pokroviteljstvom Mestne konference SZDL Maribor je Mestni odbor ZZB NOV Maribor ob 4-letnici osvoboditve in zmage nad nacizmom priredil v avli Družbenih organizacij v Mariboru likovno razstavo Pot 14. divizije. Likovne vtise s te legendarne poti borcev je oblikoval bohinjski slikar Albin Polajnar, ki je prehodil vso pot in sproti beležil svoje vtise. Njegova dela, ki so bila na ogled od 1. do 10. oktobra so pritegnila veliko pozornost Mariborčanov.
Prvenstvo LIP v namiznem tenisu
V nedeljo, 6. oktobra se je odvijalo sindikalno prvenstvo LIP Bled v namiznem tenisu za leto 1985 v prostorih osnovne šole na Bledu. Udeležba ni bila preveč razveseljiva, čeprav so bili zastopani skoraj vsi TOZD-i. Izjema je bila TO Mojstrana, ki na tem prvenstvu ni imela svojega predstavnika.
STANJE ZAPOSLENIH ZA MESEC SEPTEMBER 1985
	delavcev	pripravnikov
TOZD Tomaž Godec	430	
TOZD Rečica	322	7
TOZD Mojstrana	86	
TOZD Podnart	84	
TOZD FILBO	108	
TOZD Trgovina	26	
DSSS	97	8
Skupaj:	1153	15
ZAPOSLILI SO SE
—	v TOZD TOMAŽ GODEC:
ZALOKAR Marijan, 1962 — SS
—	v TOZD Rečica:
ZUPANČIČ Marko, 1970 - NK Pripravniki:
DEŽMAN Matjaž, 1967 - K; FERČEJ Dušan, 1966 - K; ČOP Tomaž, 1967 - K; ČERNE Janez, 1967 — K; MANDIČ Milan, 1966 - K; PRETNAR Franci, 1968 - PK; ZlDO Miran, 1968 - PK;
—	v TOZD Mojstrana:
SVETINA Janez, 1945 - K; ROBIČ Matjaž, 1968 - PK; IVANČEVIČ Branko, 1946 - SS
—	v TOZD Podnart:
RAVNIK Marko, 1966 - K; LOMBAR Alojz, 1943 - NK
—	v TOZD FILBO:
BENEDIK Franc, 1962 - K;
—	v DSSS:
Pripravnik: URH Bernarda, 1966 — SS
ODŠLI IZ DO:
—	iz TOZD Tomaž Godec:
BENEDIK Franc, K — sporazumno; BUČAR Franc, VK
—	upokojitev; REJC Srečko, K — invalid, upokojitev
—	iz TOZD Rečica:
ARH Anton, K — upokojitev; KRIŽAJ Andrej, K — sporazumno; PAZLAR Darko, SS — delo za dol. čas
—	iz TOZD FILBO:
MIKELJ Primož, K — sporazumno
—	iz DSSS:
CVETEK Ivanka, SS — pripravniška doba; MIKELJ Valentin, SS — pripravniška doba
PROČILI SO SE:
KONCILJA Anton (TOZD Tomaž Godec)
RODILI SO SE:
MOHORIČ Biljani (TOZD Podnart) - sin /-------------------------------------------------- N
Stara slava
Bera četrtletja, polletja in ob koncu leta, nekajkrat tolmačena na vseh nivojih, ob rezultatih dobrih mir se nam obeta, skrb za jutri nam je kot otrokom v povojih.
Bera tu in tam je tudi slaba, upravljalci pa na zborih mimo spijo, napoved, da bo še slabše, za njih ni vaba, naj kar drugi se za ta problem potijo.
Na stari, slavi dobro ni živeti, že danes računati na jutrišnji je dan.
Kdo še živel v preteklosti bo nekajkrat pogreti, glejmo le naprej —- e dobrim delom vsi na plan.
Prvi dan pouka
Ta dan me je mama prebudila zelo zgodaj. Ker sem bil navajen dolgo poležavati, sem le s težavo vstal. Ko sem pozajtrkoval, sem vzel beležko in se skupaj s sestrično Tanjo odpravil na avtobusno postajo. Čeprav sem ji vso pot govoril, da se nič ne bojim, me je malce stiskalo pri srcu. Vstopila sva v avtobus. Bolj, ko sem se približeval šolskemu poslopju, bolj je naraščal občutek treme in strahu.
Vsa zbegana sva vstopila skozi šolska vrata. Nisva se znašla. Minilo je precej časa, preden sva poiskala peti B. razred. Ko sva se v garderobi preobula, se je pravo iskanje šele začelo. Hodila sva naokoli in spraševala mimoidoče. Kot dve »zmešani kuri« sva tekala sem in tja. Končno sva si oddahnila.
Med neznanimi sošolci sem se počutil zelo osamljenega. Toda v istem razredu je bil še z nama Zdenko, ki sem ga poznal že od prvega razreda. Tudi ob zabavnemu razredniku mi je bilo lažje.
Po malici smo se preselili v učilnice in spoznali nove predmete ter nove profesorje. Kar kmalu sem ugotovil, da ni bilo tako črnogledo, kot sem doma opisoval. Tovarišice so nam lepo razložile, kaj vse zahtevajo in prvega šolskega dne je bilo konec.
Po mesecu dni šolskega pouka sem se navadil. Veselim se, ko grem vsak dan v šolo k svojim prij ateljem.
Simon Beravs,
5. B. OŠ Bled
Glavni in odgovorni urednik: Peter Debelak, tehnični urednik: Nada Frelih, člani: Tone Koncilja, Janez Stare, Franc Globočnik, Branko Urh, Anton Noč, Jure Ravnik, Tomaž Šolar, Miro Kelbl in Ciril Kraigher.
Razpis
za Prešernove nagrade Gorenjske
Na podlagi samoupravnega sporazuma o podeljevanju Prešernovih nagrad Gorenjske je Kulturna skupnost Radovljica že pred dopusti v Gorenjskem glasu objavila v imenu vseh gorenjskih občinskih kulturnih skupnosti razpis za predloge kandidatov Prešernovih nagrajencev za leto 1985, ki bodo prejeli Prešernovo nagrado ob slovenskem kulturnem prazniku februarja 1986. Organizator prihodnje gorenjske proslave, na kateri bodo podeljene nagrade je Kulturna skupnost Radovljica, ki bo predloge sprejemala do
4.	novembra 1985.
Naj spomnimo, da imajo pravico predlagati kandidate vsa kulturna društva in sekcije tako posameznike kot društva ali skupine, ki izpolnjujejo pogoje iz samoupravnega sporazuma.
------------------------\
Mladi
in stari
s________________________J
Živimo in se gibljemo v krogu starih in mladih in vedno je bilo tako. Saj je vsa zgodovina menjava generacij. Naši predniki so nam zapustili znanje, kulturo in humanizem.
Pogostokrat vzkliknemo: »Oh, ti mladi!« Zakaj o njih govorimo kot o neki posebni generaciji? Ali jim pokažemo dosti zaupanja, da bomo skupaj znali graditi mostove, navezati stike in jim pomagati z nasveti? Mladi vstopajo v življenje, se usposabljajo in vključujejo v proizvodnjo. Vsi si postavljajo vprašanje: Kakšne so naše poti prihodnosti in dane možnosti?
Mladi neposredno izražajo stanje nekega družbenega sistema. Čutijo se odgovorne za stanje, v katerem se nenadoma znajdejo.
Statistika dokazuje, da se človekova življenjska doba daljša. Odnosi med generacijami so zelo pomembni. Da bi zgradili kar najboljše odnose med mladimi in starimi, se ravnamo po naslednjih načelih:
—	medsebojno zaupanje,
—	vplivanje,
—	sodelovanje,
—	upoštevanje in
—	spoštovanje.
Zadnje načelo vse manj upoštevajo mladi. Morda je temu kriva premalo stroga vzgoja, predvsem pa pomanjkanje moralnih in etičnih naukov. Splošno pa je vse premalo pristne vljudnosti med ljudmi. Pehanje za materialnimi dobrinami nas siromaši.
Mladi si ustvarjajo svojo življenjsko pot, v novih razmerah se srečujejo s problemi. Treba jim je pomagati.
Govorimo o progresivnosti mladih ter konzervativnosti starejših. V buržoaznem svetu bi morali mladi postati konzervativni.
Mimogrede se nam vsili vprašanje: kdo so tisti, ki bodo krojili prihodnost? To bodo napredni, z znanjem oboroženi ljudje, tisti, ki bodo delovni. Tov. Tito je na
9.	konkresu ZKJ v svojem referatu poudaril:
»Usmeritev v kadrovski politiki ni in ne sme biti razumljiva kot konfrontacija generacij. Sem za to, da na odgovorne položaje prihajajo sposobni ljudje, bodisi da so stari ali mladi!« S tem pa je tudi zagotovljen uspeh neke družbe.
Upokojili so se
V TO Tomaž Godec
Alojz MENCINGER
V našo delovno organizacijo je prišel že februarja 1948. Pričel je delati v obratu žaga, kot polnojarmeničar. Delovni pogoji v teh povojnih letih so bil zelo težki, saj je bilo treba v delo vložiti mnogo fizičnega napora. Iz žagalnice je bil prerazporejen v takratno zabojarno na delovno mesto cepilničarja, nato pa v oddelek opažnih plošč, kjer je delal kot izmenovodja več kot dvanajst let. Svoje delo je opravljal zelo vestno in je bil med sodelavci zelo priljubljen. Vedno je bil zainteresiran, da bi bila proizvodnja plošč čimvečja, pri tem pa tudi kvalitetna. Tri sezone je bil tudi upravnik doma v Seči. V vsem svojem delovnem obdobju je bil aktiven član samoupravnih organov v TO, kot tudi v delovni organizaciji. S svojo aktivnostjo se je zavzemal tudi za čimvečjo realizacijo postavljenih sklepov. Aktivno je sodeloval tudi v DPD Svoboda Tomaž Godec. Za svoje delo je prejel dve državni odlikovanji, in sicer: red dela s srebrnim vencem in red zaslug za narod.
Franc BUČAR
se je zaposlil v TO Tomaž Godec leta 1955. Kot KV mizar se je delu hitro privadil, saj je s svojimi predlogi dosti prispeval k izpolnjevanju dela in kvalitete proizvodnje. Zaradi dobrih organizacijskih sposobnosti je bil za krajši čas premeščen kot skupinovodja v mizarsko delavnico, od tam pa kot izmenovodja v zabojarno. V tem času se je začela opuščati proizvodnja zabojev in uvajati proizvodnja opažnih plošč. Bilo je potrebno mnogo truda in tudi znanja vseh tistih, ki so neposredno sodelovali pri uvajanju nove proizvodnje. Prav gotovo je imel Bučar Franc velike zasluge, da je proizvodnja plošč stekla. Najprej je bil v obratu opažnih plošč izmenovodja, nato pa od 1975 oddelkovodja. Lani si je pri padcu težko poškodoval nogo, tako da je v zadnjem letu boloval. Kot član ZK je bil vseskozi aktiven tudi v samoupravnih organih v TO, delovni organizaciji in SOZD-u. Bil je tudi sekretar OOZK in večkrat član sekretariata OOZK ter član izvršilnega odbora OOS. Aktiven je bil tudi v nekaterih drugih družbenopolitičnih organizacijah v okviru KS.
Srečko REJC
se je zaposlil v naši TO leta 1971. Prišel je iz Železarne Jesenice, kjer je delal kot pleskar, kar je njegovi osnovni poklic. V TO Tomaž Godec je bil razporejen v obrat pohištvo v lakirnico. Tu se je izkazal, saj so bili izdelki, ki jih je on lakiral vedno izredno kvalitetni. Veljal je za enega najboljših delavcev v lakirnici. Na žalost je bolezen prekinila njegovo delo, zato se je moral upokojiti. Ostal nam bo v spominu kot priden in sposoben delavec, kvaliteta njegovega dela pa bo vzor vsem tistim, ki sedaj delajo na delovnem mestu, kjer je prej delal Srečko Rejc. V obratu je bil priljubljen, saj se je s sodelavci dobro razumel in jim pomagal, če je bilo potrebno.
Vsem upokojencem želimo zdravja ter da bi nas večkrat obiskali v TO. Veseli pa bi bili tudi, da bi se redno udeleževali srečanj, ki jih naša delovna organizacija prireja za svoje bivše delavce. Vedno bodo prisrčno sprejeti, saj se vsi zavedamo njihovega neprecenljivega prispevka pri razvoju naše TO.
'------------------------------------------------------------X
Zahvali
Ob smrti drage mame MARIJE SMUKAVEC
se zahvaljujem sodelavcem kovinskega obrata ter obratu Tomaž Godec za podarjeno cvetje in izraženo sožalje.
sinova Janez in Tone z družinama
Ob izgubi drage mame
JERE JANŠA
se zahvaljujem vsem sodelavcem TO Mojstrana za podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti.
Janša Mila ter ostalo sorodstvo
Vesna