232. številka. Ljubljana, v sredo 8. oktobra XVII. leto, 1884. I* haj a vsak d Jeden mesec lan *v«*<-«*r, izimši nedelje in praznike, ter velja po po iti prejeman za avstrijsko-ogerske dežele za v m« leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt letu 4 gld., za 1 gld. 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje ua dom računa se po 10 kr. za mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za taje dežele toliko več, kolikor poituina znaša. Za oznanila plačuje se od cetiristopne petit-vrste po H kr., če se oznanilo ji'denkrat tiska, po 6 kr., če se dvakrat, ttt po 4 kr., če se trikrat uli veakrat tiska. Dopisi naj se izvole frankiiati. — Rokopisi se ne vračajo. Uredništvo in uprav« išt v o je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši, „OJledaliaka stolba". Upravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvar-.. Sodnija in slovenščina. (Iz sodnijskih krogov.) V Beptembru 1884. IV. Predsednik je motiviral svoj ukaz z oziri javnosti, zaradi katerih se mora na spodnjem Štir-ekem v prvi v i - ti vsaka razsodba v nemškem jeziku *azglaševati. Da, javnost! javnost! Oglejmo si to javnost nekoliko bliže in kolikor mogoče natančno. Javnost in ustnost sta dva imjg'avneja stebra novega kazenskega reda. Čuvati jih moramo kot najdražja bisera. O u-t nosi i postopanja ne govorimo, a javnost, to hvalisano javnost si oglejmo natančno ter stopimo v sodnijsko dvorano. Kak prizor ! Zato-ženec je Slovenec, De zna nič nemški; priče so slovenske, ne znajo nič nemški; sodniki, učeni in neučeni, morajo znati nemški in slovenski, ker drugače so v supon. Pri tem je postni dan v/pominala navadno mlajša. Končavši obed, obrnile se je ona hipoma k sestri: — Sestrica . . . — Kaj je? — Danes je pa petek. V odgovor na to zalila se je sesti iea z neudržnim veselim smehom. — Vzpomnila tlo pri sestavljanji predlogov, jemalo se je ozir na ukrepe ribiškega shoda v Dražih nab itd. Tretji odsek je podrobno razgovarjal se o ribištvu v $ ode uske m jezeru in v R e n i, ter takisto k^kor dua dva odseka določil nasvete, ki pridejo pred občni zbor konferencije. V 1. dau t. m. zbiali so se vsi člani konferenc je in tedaj so poročevalci vseb treh odsekov razodel i tet obrazložili nasvete za povzdigo r bistva. Vsi piediogi so bili odobreni Zu nas imajo pomen le predlogi Dunajskega odseku, ker se tičejo naših domačih voda. Izmej 15-ero teh predlogov naj posnamemo nes ednje m sli: Ribiške pravice drža'ne, občinske ali, ki sicer pristoji-: jtvuim koi poiacijam, naj bi s t samo tedaj prodaji.ie ali v zakup dajale, če bi to veščaki odobravali ; pri tem naj bi se veduo več ozira jemalo na narodno gospodarstvo, nego-li na državne financije. Posebno je priporočat1, da se zakupnikom, če le možuo, v zakupni pogodbi naloži, da imajo vsako leto določeno ko ikost ribje zalege eli mladih rib zaploditi, BicOC ee neha pogodba Zi večja vodovja je poskrbeti, da se ribari sistematsko, prikladno razmeram pr.rodnim. Zato naj se vodo- in tibjepisne razmere znanostno in praktično preiščejo, ter, kar se pokaže iz tega preiskovanja, naj se obelodani, da si občinstvo kaj koiistnega iz tega dobi. Kar se tiče ribjih naprav, je to poglavitna stvar, da se jih kolikor možno veliko in na široko priredi, zlasti tacih, ki dajejo primerno tvarino za zaplojenje določenih bližnjih voda. Zelo koristno in povsodi želeti je, da se poučuje in praktično razklada naravno in samu lelsko ribarstvo v gozdarskih, kmetijskih in poljedelskih učilnicah. Pustošenje gozdov pripoznati je kot jeden po-glavituih uzrokov, da je rib čedalje manj, treba je torej z vsemi močmi delati ini to,da se obustavi uničevanje gozdov, da se jih tam, kjer to potreba, iz nova posadi ia da se sploh v obližji voda vsestransko in krepko varuje rastlinstvo. Da se ne dogajajo na mejnih rekah pravne zmote, iz katerih pogostem nastaja ribje roparstvo, živa je potreba, pravice natančno urediti in določiti, ttJE v pristojnih pogodbah izreči komu in kako je ka/.np vati ribiške prestopnike in prestopke ribiških propisov. Če se hoče ribištvo povzdigniti, morajo se v podunavskih državah, katerim je do ribištva, prej ko moči postaviti zakoni, ki ribiške pravice primerno in konečno urede\ — Ko so tako po predlogih bile izražene misli dotičnih odsekov o ribištvu, se je konferencija raz šla, ker njen namen je bil vzpolnjen. Boljšo bodočnost mogo dati ribištvu avstrijskemu in ribištvu po naših pokrajinah dobri mej na rodni in domaČi zakoni, dober pouk v stvareh ribištva, ter gosto nasejaue praktične naprave. To so poglavitui stebri, katere je oznnmenil v prospeh ribištva rečeni shod veščukov v navzočnosti poljedelskega ministerstva. Vladi bodi torej sedaj skrb, te nasvete uživotvoriti ter tako rešiti in v bolj.se slanje pripraviti avstrijsko ribištvo, nemali del našega n i-rodneg.i gospodarstvu. M. Deželni zbor kranjski. (VII. seja v 3. dan oktobra.) Deželni glavar grof T h u r n - V a 1 s a s si n a naznani, da je presvitli cesar izrekel brzojavnim potom svojo najvišjo zahvalo za čestitanje deželnega zbora o priliki njegovega godu. (Vseobčni živio- in slava-klici.) Poslanec Svetec poroča v imenu gospodar skegt odseka o agrarnih razmerah na Kranjskem, in sicer: 1 o dednem pravu ua kmetih in o kmetskih domovih in 2. o pristojbinah tako-le: Upravni odsek je iz poročila deželuega odbora glede agrarnih razmer na Kranjskem (priloga 14) obravnaval nasvet o dednem pravu na kmetib, o kmetskih domovih in o pristojbinah. Zastrau dednegu prava in kmetskih domov deželni zbor za zdaj še ne more nič ukreniti dotlej, dokler vladni načrt zakona za kmetska posestva Brednje velikosti, kj ga je državna vlada v IX. sesiji predložila državnemu zboru, ne postane zakon. Še le tedaj bo deželnemu zboru mogoče v okviru, ki mu ga odkaže državni zakon, izdelati deželni zakon, s katerim bi se določila posestva, katera bi spadala pod omenjeno dedno pravo in katera bi se mogla ustanoviti za kmetske domove. Za zdaj pa ni druzega, ko željo izreči, da bi omenjeni načrt o dednem pravu kmalu postal državni zakon in to tako, da bi se dala deželnim zborom prilika, na njega podlagi osnovati tudi kmetske domove, kar bi bilo mogoče, ako §. 16 načrta tako ostane, kakor je predložen. Opiraje se na razloge, iz katerih je agrarna enketa izrekla se za omenjeno dedno pravo in z.i kmetske domove, katerim tudi upravni odsek pritrjuje, stavi ta naslednji predlog: Slavni deželni zbor naj sklene: Deželni zbor izrekuje, da je načrt državnega zakona o dednem pravu za kmetska posestva srednje velikosti kranjski deželi primeren. učili, rokodelja, gospodinstva, učili radovoljno, no vsled naglice in neprestanega govorjenja, — naučili me vsega tako, kakor očenaš. katerega se tekom celega leta nisem navadila na pamet ter ga neprestano brbljala, požirajo sredino in z uverjenostjo bližajo se koncu, katerega sem znala trdo. Kupili sta mi tudi abecednik, no čitati me nesta naučili, pre-puščaje to delo drugim. Ne glede na to vzpominam se teh neskončno dobrih žensk, ki sta skrbeli za-me, me hranili in mi zašivali oblečice — vedno z ljubeznijo in spomin o njih obranila sem za vselej. Vgnezdivši se pri njima, bila sem že srečna in mogla sem napravljati svoje izlete od todi, kakor iz lastne hiše, v nadi, v slučaji potrebe zopet brez vsakega zadržka vrniti se k njima. Ob dveh obiskovala sem navadno učiteljevo stanovauje. Znala sem, da je v tem času učiteljeva hči Aleksandra Pavlovna, — gospodični«* visoke rasti, črnolasa in bleda, nikoli ne smejoča se, z izrazom žalosti v svojih zamišljenih očeh, vedno napravljena v črno, — znala sem, da je ob tej uri Aleksandra Pavlovna imela navado igrati na glasovir, kar je meni koj prvikrat dopalo. Aleksandra Pavlovna živela je z očetom in staro bišino. V njihovem stanovanji kraljevala je vedno tišina: nihče iz njih ni govoril glasno, hodili so vsi tiho, nihče ni hitel in na vsem, začenši se starinskim pohištvom, s počrnelimi od časa slikami s sta-riuskimi svetimi podobami in končajo s čisto izmi-timi gostolistimi zelenimi rastlinami na oknih, — na vsem ležal je nekak poseben pečat melanholije in skrivne tožnosti. Jaz stopila sem v salon, po katerem so se razlegali tužnim plakanjem zvuki glasovira, po tipkah katerega sta begali bledi in suhljati roki Aleksandre Pavlovne, ter se ustavila pri durih. Ona me dolgo ni zapažala, zamišljena v igro, no zagledavši mojo miniaturno figurico, poklicala me je obično k glasoviru: — Pojdi semkaj, dušica. Ali si prišla poslušat? — Da, tetka. Ona ponovila je igro, katera je uplivala na me neizrečeno čudno. Kazalo se mi je, da begajo zvuki po mojem telu in da vsaka nota nahaja nekak nemi odziv v mojih čutnicah. Bilo mi je kakor bi me nekaj vezalo z vsako tipko in, sama neznajoč tega, zibala sem se slično metrononm, v takt igre. D&želnemu odboru se torej naroča, da pošlje petcijo do vis. državnega zboru, da bi ta blagovolil še v tej sesiji skleniti omenjeni državni /akon po načrtu vis. c. kr. državne vlad«, zlasti tudi §. 16 tega načrta. Glede pristojbin je upravni ods^k sklenil, od resolucij, ki jih je v tem oziru sklenila kmetijski* enketa, priporočati naslednji dve: 1. Prečastiti gospod deželni predsednik se prosi, naj on b'agovoli posredovati pri finančnih urad h, ako treba pri vis. finančnem ministerstvu, da se bo odstotna pristojba od izročitev, ki .-.e narede" mej sta-riši in otroci v žvljenji merila ravno tako, kakor od teh izročitev, kadar se zgode zaradi smrti. Deželnemu odboru pa se nalaga, da izroči to prošnjo gospodu c kr. deželnemu predsedniku. 2. Deželnemu odboru se nalaga, da pošlje peticijo do državnega zbora, da se v pnutojbinski noveli sklenejo polajšila za kmetska posestva in to a) pri izročitvah mej živimi jednako, kakor pri onih zaradi smrti; b) da se štempeljske pristojbe za zneske, ki neso nad 50 gld., tudi v neprepirnih in zemljeknjiž-nih rečeh znižajo na 12 kr. od ulog in na 10 kr. od prilog in rubrik. Poslanec Dežman zahteva generalno debato in izjavlja, da se je oglasil v tej zadevi kot zastopnik veleposestva, da se ne bode morda mislUo, da se veleposestvo ne briga za biagostauje kmetijstva. Dežman potem razpravlja, kako je duhovščina obupno*, opisavala stauje kmetijstva, le nekateri gg. duhovni trdijo, da se stanje kmetijstva v njih farah nekoliko boljša. Označiti mora izrek nekega duhovnika, ker je jako resničen. Dotičnik pravi: „Vsaka doba ima svoje senčne in solnčue strani 1" in to velja i za kmetijstvo. Duhovniki opisujejo kmetovalca kot jako slabega gospodarja, ki zapuiča le zadolženo posestvo in kateri nema toliko moči do samega sebe, da bi ko žganja ogibal. To so žalostni oduošaji in ti popisi so vsi drugačni, nego nekdanjo hvalisanje poročevalca Svetca, ki je rekel, da za Noviške kmete zaradi umnega in vzglednega gospodarstva zavidajo celo sosedne dežele Kranjsko. Pa kaj se hoče, voditelji naroda so ljudstvu obljubovali, da bode izvođenje narodnega programa vse odnošajo popolnem zboljšalo. (Smeh! Nemir! Klici: K stvari!) Slovensko uradovanje obožavalo se je kot ljudsko zdravilo 1 (Velik nemir iu ponovljeni klici: To ne sliši k stvari!) A ničesar se ni s tem doseglo. Akopram je naprava železnic v deželi uničila promet po cesti, vender so železnice za uekatere dele dežele neprecenljive vrednosti, posebno goveja Živina se izvaža vsako leto v večjem številu v nemške dežele in v jednem letu izvozilo so je nad 50.000 glav. A slovenski časniki o tem žalibog molče (Ugovor mej narodnimi poslanci!), „Slovenski Narod" prinaša že več let v vsakem se-munjskem poročilu, koliko se je goveje živine, konj in prašičev pokupilo in odpeljalo v nemške dežele. (Tedaj seje g. Dežman zopet debelo zlagal! Opomba por.) In to se zgodi zato, ker se iz tega vidi, da je kranjska dežela z drugimi zvezana in kako škodljivo bi bilo, jo osamiti. Treba je tedaj vse, kar bi promet z n e m š k i m i deželami pospeševalo, skrbno podpirati in gojiti. 50.000 izseljencev gre vsako leto iz dežele, a le da služijo v drugih deželah zu hlapce. Zato bi bilo treba, iste povzdigniti na višje stališče omike, (se ve da nemške!) da ne Predstavljala sem tedaj ganljivi prizor, kakor pojmim danes, vzpominaje se svoje drobne in majhne figurice, upodobljene v zrkalu, odete v strgano, sivo suknjico, sumljivo iistote nogovice in izteptane čevlji ee, vzpominaje se svoje gladko ostrižene glavice 8 plavimi lasmi, voskastega obraza, upalih črnih očij, in pri tem zibanja z jedne strani v drugo, zdaj hitrejšega, zdaj počasnejšega, soglasno hitrejšemu ali počasnejšemu tempu komada. To delala sam dolgo nezavedno, no še nezavednejše, popolnoma brez svoje lastne volje, prešla sem nekoč od takega nemega sledenja za motivom, k njega predavanju z zvuki. Danes znam, da je bilo prvo, kar sem spela, arija paža iz „Hugenotov." Najedenkrat spela sem jo vso, spela, se zna, brez besed z vsomi njenimi težko čami, lioret uranu in skalami. Dokler sem sledila z glasom za igro, me Aleksandra Pavlovna ni ustavljala, slušala me je pozorno ves čas iu samo, da bi bilo bolj slišno — oslabila je pedal in zmanjšala Bilo udarov po tipkah. Arija je končala, jaz uvidela sem, da sem pela na ves svoj detski glas ter se prestrašila. Aleksandra Pavlovna obodrila me je laskavo: bi bilo treba plačevati toliko bolniških troškov. — Slavni naravoslovec Scopoli, spisal je v prete-čenem stoletji knjigo, v katerej je opisal propad kmetijstva na Kranjskem, trdeč, da je glavni uzrok propada ta, ker kmet svojega stanu ne č sla in vsak le pravi: BMoj sin mora biti gospod!- Zato so srednje šole prenapolnene in na Ljubljansko gimnazijo se je vsililo letos nič manj nego 600 dijakov (klici: 800!) torej 800 dijakov? Kaj bode z njimi? Duševni proletarijat bode iz njih? Zakaj se stvari ta ? Naša Kranjska je nekak Pijemont, iz katerega se hočejo zavzeti sosedne dežele. A nekdaj so dobili v sosednih deželah izobraženi kranjski mladeniči službe, zdaj tega ni več, kajti vsaka dežela se zapira sama za se in mladi nadarjeni učitelji ne dobe več služeb drugod. Kranjska pa je nekak magnet, h kateremu silijo mnogi, da bi tu prišli k dobrim službam. Amerikanec Franklin je trdil, da le potem pride ljudstvo do blagostanja, ako dela in štedi. Kdor kaj druzega priporoča, ljudstvo slepari. Kako pa je na Kranjskem v tej zadevi? Dežman pravi, da je videl po vaseh na Dolenjskem cele trume puranov, a ne da bi jih kmetje gonili na somenj v Zagreb, vse Bami pojedo o trgatvi, to je že stara navada. Mnogo je duhovščina proti temu pridigovala, a vse zaman. V drugih krajih prodajajo seno za uičeve cene v Trst in na Reko, a ne znajo napraviti niti grabelj niti vil sami, vse Bi morajo kupiti kmetijske podružnice bi storile lahko v tej zadevi veliko, a ne store ničesar, desetletja že spe. Vse drugače delajo na Spodnjem Štajerskem kmetijske podružniee. Kaka velika trgovina z ovočjem je tamkaj vzrastla. Na Kranjskem pa se zapravi za žganje toliko denarja, kolikor iznaša ves zemljiščni davek vse dežele. In ne da se pije žganje, koliko se popije še vina in piva. Isto tako slabo kakor z denarjem, dela se s časom posebno na božjih potih in kmet leta od sejma do sejma. Tudi za cerkvene potrebe potroši se neizmerno veliko, o čemer Že Hacquet toži, kajti če ima je ina fara nove zvonove, takoj si omisli druga se dražje. Vse polno je tudi beračev, a ne samo navadnih, tudi berači v civilnih suknjah izvabijo kmetu mnogo denarja iz žepa. Govornik toži potem, da se n< izvela postavu o velikih občinah, katero je napravila narodna stranka a je ni izvesti hotela, ker Be je bula revolucije v deželi! (Velik smeh) in zato ju z občinami jako na slabem. Kmeta treba pač drugače odgojevuti, da se mu ne bode usilje vi lo toliko nepoklicanih varuhov in skrbnikov. Ko nečno Dežman še napada obravnave kmetijske en kete, rekoč da so bile površne in jako pohvalno pesen poje kočarjem ki svoje otroke bolje odga-jajo, ko marsikateri vaški magnat. Potem je krepko odgovarjal g. dr. Vošnjak, katerega govor priobčimo po sten. zapisniku. Politični razgled. Vol ran j e dežele. V Ljubljani 8. oktobra. Osli i deželni zbor je tudi kakor gališki izvolil poseben odsek, da pretresuje novi železniški statut. Že takoj v prvi seji je dotični odsek prišel da sklepa, da je ta statut skodli i v českej narodnosti in deželnim interesom. Cehi že vidijo v tem, da je notranji poslovui jezik pri železnicah nemški, škodo za svojo narodnost. Mi Slovenci bi pa ne smeli videti nikake nevarnosti za obstoj slovenske narodnosti če tudi se nam šole ponemčujejo in nam vsi ura li nemški uradujejo. Vedno se nam kaže na češko zmernost, in tudi se dobe še nekateri česk liati, da nam zmernost propovedujejo, ker so napak poučeni. T, ko bi res kdo mislil, kake pretiranosti, da zahtevamo, v resnici bi pa bili zadovoljni, ko bi le polovico tega dosegli, kar želi najzmerneji Čeh za svojo narodnost. — V Češkega deželnega zbora odseku za občinske in okrajne zadeve je predvčeraj namest-ništva sovetnik Kmoch razložil stališče vlade nasproti Herbstovemu predlogu o delitvi okrajev po narodnostih. Vlada v načelu nema nič proti temu predlogu, in le želi, da se uresniči, a misli da povsod taka razdelitev ne bode mogoča iz geografiumib in narodnogospodarskih razlogov. S cer bi se pa premene omejenja okrajev morale vršiti samo na prošnje občin, ne pa prisilno proti njih volji. Da bi se pa druge instance razdelile v češke in nemške, tega pa vlada ne more dovoliti. — V odseku za pre-tresovanje volilne reforme so izjavili nemšk- poslanci, da se ne bodo udeleževali posvetovanj o načrtu volilne reforme, kakor jo je predložil deželni odbor, in so res, ko se je pretresovanie pričelo, odšli. Nov dokaz, da z Nemci na Češkem Bporazumljenje ni mogoče Da bi petakarji dobili volilno pravo, tudi ni dosti upanja. Večina deželnega zbora smatra to zadevo le ,kot del splošne vol lne reforme, in se po njenem mnenji o tem tudi le pri posvetovanji o občnej vo-lilnej reformi more sklepat*. Ker bode pa vsled upora nemških poslancev gotovo splošna volilna reforma brez uspeha ostala, tudi petakarji volilne pravice ne bodo dobili. — Včeraj je v deželnem zboru utemeljeval Nemec dr. Bareuther svoj predlog, da se deželni šolski sovet razdeli v dve sekciji Ta predlog, ki jasno kaže, kam merijo Nemci, se je izročil šolskemu odseku v pretres, za kar so glasovali Nemci in veleposestniki, Čehi pa bo bo vzdržali glasovanja. Jedva se je izvedelo, da hočejo Čehi na Du-naji osnovati posebno politično društvo, ki se bode potegovalo za narodno jednakopravnost na Spodnjem A v nt ri 9-osnovi, še ne vemo. * (Pomenljivo in dvoumno.) Henrik IV. kralj francoski, (1589 — IG 10) je mej vojsko v Španskej žugal tej državi tudi laška posestva napasti in odvzeti. Zatorej reče španjskemu poslancu: „Jaz sem uklenil, iti z vojsko na Laško, zajutrkovati v Milanu, pri masi biti v Rimu, obedovati pa v Na-pol|i.u S pravim španjolskim ponosom odvrne poslanec: Če bo Vase veliumstvo ti ko hit« 'o, bode lahko pri večernicab v S i e i I i j iu („Sicilijanske večernice se pravi krvavej moriji 1282. leta, vsled katere so vse Francoze z otoka Sicilijanskega spodili.) * (Dober odgovor.) Bassompierre, poslanec Hernika IV., kralja fraucoskega na špaujskem dvoru, je pripovedoval svojemu kralju vse podrobnosti svojega uhoda v Madiid. „Jaz sem jezdil", pravi poslanec, „najmiifijso mulo na svetu." — „Oho !" za kliče kralj smijoč, „to je moral biti smešen prizor! V resnici! Osel na muli!" — „Prosim!" odgovori Bassompierre, „jaz sem bil le za s top ni k Vašega Veličanstva!" Poslano. Trditev g. prof. VViesthaler-ja v 182. Številki „Liubljanskega Lista", da sem se jaz 14. avgusta t. I. ali kedaj „>k mdulozno obnašal proti tuji dami v javnem prostoru škofjeloškem", imenujem golo nesramno laž in ostudno obrekovanje, nevredno pošteuega človeka, še manj pa učitelja „ dostojnosti", zahtevajočega hvaležnosti od nekdanjih svojih učencev. VŠkofji Loki, 7. oktobra 1884 Stud. j ur. Dragotln Triller. Poslano. Prijazno vprašanje do si. mestnega magistrata v Ljubljani. Že pred več meseci uložila se je prošnja Ljubljanskih pekovskih mojstrov, naj se vender jedeukrat odpravi ostudna prodaja kruha pred rotovžem, ker prodajalke kruha o deževnem vremenu kar pot na rotovž zapro. Vsaka prošnja sicer jedenkrat rešitev najde. Bog zna, če bomo rešitev te prošnje srečno učakali. (633) Itadove«1uežl. Vabilo na naročbo. Slavno p. n. občinstvo uljudno vabimo na novo naročbo, stare gospode naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času ponove", da pošiljanje ne preneha. „SLOVENSKI NAROD" velja za Ljubljanske naročnike brez pošiljanja na dom: Za vse leto........ 13 gld. — kr. „ pol leta........ 6 „ 50 „ „ četrt leta....... 3 „ 30 „ „ jeden mesec....... I „ 10 „ Za pošiljanje na dom se računa 10 kr. na mesec, 30 kr. za četrt leta. S pošiljanjem po pošti velja: /a vse leto........ 15 gld. — kr. n pol leta........ 8 „ — „ „ četrt leta........ 4 „ — „ „ jeden mesec....... I „ 40 „ Upravnistvo „8lov. Naroda*'. Tujci: duu 7. oktobra. Pri Nlonnt Krauas z Dunaja. — Klinger iz Trsta. — Urenak z Dunaja. — Ravnikar iz Kamnika. Pri Malioi : FusBeneger z Dunaja. — Schwarz z lbidimpešte. — Ivičič iz Celovca. Pri uvNirijNkoiii cesarji: Felberbaum z Dunaja. Pri južueui kolodvoru: Krainor iz Trata. — Fl. Markovič iz Reke. — Steiner iz Zagreba. Meteorologično poročilo. Stanje t " barometru 3 z« »van i« u.iu. poratUra i trovl M o Nebo kriua v iuu). 7. zjutraj 737 91 mm. -f 106"C si. Bzh.j obl. 17 (;oun o I 2. pop. 735-89». U-1*0°O si. svz. obi. I ■■ ti 9. zvečer 731-87 m«, j+ 12-2" C J al. jas. J dež. j de*Ja- Srednja temperatura -f- 12 3°, za 0-5° pod normalom Tržne cene t LJubljani dn<§ 8. oktobra t. 1. Pšenic«, hektoliter Bež^ , Ječmen „ Oves, „ Ajda, „ Proso, „ Koruza. „ Leča n Orah Flftol Kiompir, 100 kflogtatuov Maslo, ki!« m . Mast, p Bpefa (Vi ion „ Surov«* maslo, Ja;c:!, ječno...... Mleko, 'ter...... Goveje mC"o, kilogram Te'coie bviuJBko „ „ KoStrunovo „ „ Pišče ...... Qolob........ Seno, Slama, Drva trda, 4 kv. metre _ mehka, „ - , 100 kilogi9 * Kreditne akcije...... 284 30 4 London ...... 121 80 Srebro .... ... * Napol.. . . ... 68 (J. kr. cekini . . ... 77 Nemške marki* 9 75 1 4°.'0 državno »ročko iz 1. 1*51 860 prid. 124 50 n Državne srećki* iz 1. lSt>4. 100 gld, 171 50 4a/o avatr. zlata renta, davka prosta. . 102 80 " Ogrska zlata renta •>", 122 70 n i? « -.. ..»• 93 15 „ papinia rent* 5U/,...... 88 70 5°/0 štajerske zemljišč. <►0 Rudolfovo srećke .... 10 „ 18 50 Akcije anglo-avstr. banko . . 120 „ 103 75 Trammway-druŠt. volj. 170 ^ld. a. v. 214 10 m V četrtek 10. oktobra t. 1. na imendan bv. Ga-lusa, bode v gostilnici „iar Rose", v judovskih ulicah, mej 11. in 12. uro dopoludne velik pregled raznih psov, h kateremu se vabijo posestniki psov in oboževat-lji pravega pilzeuBkega piva z meščanske pivovarne, najuljudneje. Ker je malo prostora za razstavo, imajo posestniki velikih psov prednost. <634) Razstavni odbor. na deželi izučen, 19 let star, slovenskega in nemškega jezika zmožen, z dobrim spričalom, želi đoniti službo v kaki prodajalnici ali v kaki leseni trgovini na Kranjskem ali Spodnjem Štajerskem. — Ponudbe vsprejema upravništvo .Slovenskega Naroda". (619—8) TJ i tx o 11»«» (32—75) : l zahe i a zol>»vja ? ustavlja po najnovejletn amerikanskom načinu i> brez vsa kili bolečin ter opravlja plouibovauja in ♦ vse Kobnt* operacije \ zobozdravnik A. Paichel, | polog Uradeekjjovoga mostu, I. nadstropje. » ♦ ♦ MejnaroJna linija. & Ii Trsti v Novi- Veliki prvoratredlil parniki te linije vozijo redno v Novi-Jork in vsprejemajo blago iu potnike po najnižjih cenah hi z naiboljšo postrežbo. V NOVI-JORK. — Odhod Iz TRSTA. Parnik ,,0-erm.anla", 4200 ton, okolu 10. oktobra. „ „E3ast -^i-ngrlia,", — — — „ 25. „ Kajuta za potnike £0O gol«l. — Vmesni krov 60 gold. Potniki naj so obrnejo na (t>ll—6) generalnega pasažnega agenta, Vi» deli' Arsenale Nr. 13, Testro Comunale, v Trstu. Zaradi vožnjo blaga obrno naj se na Ktuiliauo d' l*oglayeu, generalnega agenta v Trsta. ¥ „NARODNI TISKARNI" v itl>ljriiii so izšle in se dobivajo sledeče knjige: NOV. Koman. Spisal Turgenjev, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 p61. Cena 70 kr., po pošti 80 kr. , Tuim-Sils našega časa. Roman. Spiral M. Lermovtov, poslovenil J. P. — Ml. 8°, 264 strauij. Cona 40 kr., po pošti 45 kr. DulM'ovski. Povest. Spisal A. S. Puškin, poslovenil J. P. - Ml. 8°, 122 Btranij. Cona 25 ki:, po pošti 30 kr. %a znižamo treno so iiiorojo »i: dobiti sledeče slovenske lepoznanske knjige: I. zvezek, ki obsega: Stenografija, spisal dr. Ribfč. — Životopisje, spisal Ifajč Bož. — Prešern, Prešerin ali Preširen, spisiil Fr. Levstik. — Telečja pečenka, Dovela, spisal J. Jurčič. — N. Machiavelli, spisal dr. Mbit, — Pisma iz Rusije, Bpisal dr. Celestin. — Trštvo z grozdjem na Ruskem, spisal dr. J. Vošnjak. — Čegava bode, novellca, Bpisal J. Ogrinec. Velja .... 15 kr. II. zvezek, ki obsega: Erazem Tatenbah, izvirna povest, spisal J. Jurčič. Velja........25 kr. V. zvezek, ki obsega Meta Holdenis, roman, francoski spisal Viktor Cherbuliez, poslovenil Davorin Hoatnik. Velja................. 25 kr. VI. zvezek, ki obsega: Kazen, novela, trancoski spisal H. lierihe, poslovenil Davorin Uostnik. — Cerkev in država v Ameriki, francoski spisal E. Laboulat/e, poslovenil Davorin Uostnik. Velja.........15 kr. Za vse 4 zvezke naj so priloži še 15 kr. poštnine, za posamezno zvezke pa 5 kr. Izdatelj in odgovorni urednik: Ivan Železnikar. Lastnina in tisk „Narouue Tiskarne". Z4