MARC
1 S Kv. - Albin + ■i C: BI. Karol
3	P Kv.-Kimejrunda
4	S Kv. - Kazimir*
5 N 2. Postna © B P Felicita
7	T Tomni, akv.
8	S Janez od Boga+
9	č Frančiška
10	P 40 mučencev -f
11	S Koleta__
12	N 3. Postna 3
13	P Rozina
14	T Matilda
1!) S Klemen	+
16 C Marija, spokor,
PRYI SLOVENSKI LEST 53 XMERIKI
thilo: t■ vm i* **rod — M pravico in r.i**it* — pd &<#« i« m*ffiJ
GLASILO SLOV. KATOIL DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOOETO; S. P. DRUŽBE SV.
CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO., IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V ZEDINJENIH DRŽAVAH«
IOfficial Organ of four Slovenian Organization)]
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH DRŽAVAH AMERIŠKIH-
STEV. (NO.) 46.
CHICAGO, ILL., ČETRTEK, 9. MARCA — THURSDAY, MARCH 9, 1939
LETNIK (VOL). XLVIII.
Odbora, ki bosta zastopala federacijo in CIO pri novih pogajanjih, se v torek zglasila flri predsedniku Roose-veltu. — Možnost sporazuma vsaj v glavnih točkah.— V Detroitu prišlo do razkola v avtomobilski uniji.
Washington, D. C. — V
nekaj dneh se prično nova mirovna pogajanja med obema delavskima organizacijama, delavsko federacijo in Kongresom za industrij alno organiziranje (CIO), in ta torek je predsednik Roosevelt povabil k sebi v Belo hišo odbora, ki sta bila imenovana od vsake obeh organizacij, da bosta vodila pogajanja. Pri tem je predsednik izrazil upanje, da se bo novi poizkus za spravo med obema strujam'a končno posrečil, in da bo sedem milijonov organiziranih delavcev v Ameriki zopet prišlo v en tabor.
Velika zasluga, da je prišlo do teh pogajanj, gre delavski tajnici, Perkins. Tekom zadnjih štirih mesecev je namreč ta ženska nekako gladila pot k zbližani u med voditelji obeh organizacij in skušala najti način, kako bi se mogle uspešno načeti najbolj pereče in sporne točke. Miss Perkins, je tudi spremljala oba odbora k predsedniku.
V odbor, ki bo zastopal federacijo pri pogajanjih, je predsednik Green imenoval M. Wolla, II. C. Batesa in Th. A. Rickerta. V odboru za CIO pa bo John Lejwis sam in z njim Ph. MurraV in S. Hill-man. Oba odbora držita v popolni tajnosti pvedloge in pogoje, ki jih nameravata stavili pri pogajanjih, a, kakor se ugotavlja iz raznih virov, ste obe stranki pristali na znatno popustitev, ako že ne glede popolne spojitve obeh organizacij, pa vsaj toliko, da boste nastopali soglasno in si ne boste nasprotovali tglede političnih in ekono'mskih vprašanj. Govori pa se, da se bo tudi Popolni spojitvi pripravila pot »s tem, da bo federacija priznala sistem organiziranja po industrijah, vsaj za industrije z masno produkcijo, kar bi bilo za CIO sprejemljivo.
Kako globoko je delavstvo na splošno interesirano v tem, da se končno poravna štiri leta trajajoči spor in razkol, se Razvidi iz poročila, ki ga je izdalo delavsko tajništvo, v katerem se trdi, da je prispelo do €00,000 raznih pisem, izražajočih odobravanje predsednikovemu anelu na delavstvo, naj se združi.
Istočasno s temi ugodnimi Poročili glede možnosti zdru-
,v .
-^itve delavstva na sploSno, pa •ie v torek prispela iz Detroita vest, ki govori o delovanju v favno nasprotno smer, namreč 0 novem pojavu razkola med delavstvom. N a konvenciji stranke predsednika Martina l,nije avtomobilskega delavca se je namreč tamkaj sklenilo, da se ta stranka odcepi ostale unije in od CIO kploh ter ustanovi svojo lastno. neodvisno unijo. Martino-struja trdi, da ima za seboj okrog 105,000 članov. Ni določilo, ali bo ta- nova,od-CePljena unija ostala samo ^ojna, ali se bo priključila fuki organizaciji.
ZA NOVO NAKAZILO WPA
NEMČIJI MANJKA DEL. MOČI
Predsednik zahteva 150 milijonov več za WPA.
Washington, D. C. — Ko
je predsednik Roosevelt podpisa!] zakon, s katerim se j p nakazala svota 725 milijonov dolarjev za WPA do konca junija, je povdaril, da je storil to le zato, ker pričakuje, da bo kongres v kratkem odobril nadaljnjih 150 milijonov, katere je črtal iz njegovega predloga. Ker pa kongres doslej ni v tem oziru še nič u-krenil, se je predsednik v ponedeljek izrazil, da bo tekom tedna poslal še eno poslanico kongresu, da ga opozori na potrebo teh nadaljnjih 150 milijonov.
TAT PRIPOMOGEL ŠESTERIM DO IZLETA
New York, N. Y. — gest možakarjev iz Texasa, s širokimi sombero klobuki, je prišlo na prav cenen način do 1,800 milj dolgega izleta iz njih domačega kraja, Van Zandt okraja, semkaj. Prav-1 saprav /5h ni sploh nič stalo in je šla cela zabava na račun nekega nigra, po imenu Jerome Dixon. Tega nigra je šerif aretiral, ker je ukradel šest kokoši, in sodnija ga je postavila pod varščino §2000. Obtoženec pa se je menda zbal kazni in pustil varščino :n vse ter pobegnil. V Texasu pa velja zakon, da se denar za varščino lahko porabi za zasledovanje obtoženca, in tako sta se na ta račun pripeljala semkaj najprej šerif in njegov prosekutor in res tukaj tudi našla Dixona ter ga dala aretirati. Tukajšnje oblasti pa so jim povedale, da morajo predložiti dokazilo, da je Dixon res pobegnil, med tem, ko je bil pod varščino. A šerif se ni trudil s pismenimi dokazali, marveč je enostavno poklical iz Texasa še štiri moške, da so bili za pričo, — vse na račun nigrovih $2000. Po stroških s povratnim potovanjem bržkone ni od' varščine več nič ostalo.
Judje zopet poklicani nazaj na delo.
Berlin, Nemčija. — Nemčija! je tako zaposlena z oboroževalnim delom in s prizadevanjem za splošni dvig produkcije, da ji občutno primanjkuje delovnih moči. Tako je bila prisiljena,da bo zopet zaposlila Jude, ki so bili prej odpuščeni in so bili zdaj brezposelni. Neki vladni delavski urad je v ponedeljek izdal odredbo, da se ima 4000 berlinskih Judov postaviti na delo, vendar pa ne na nikaka važnejša mesta.
SPORAZUM KONČAL GANDHIJEV POST
Raj kot, Indija. — Na posredovanje angleškega podkralja se je zadnji ponedeljek dosegel sporazum med 09 letnim nacij onallističnim Voditeljem', Gandhijem, in med domačin-skim vladarjem tukajšnje državice. S tem se je tudi odpravil povod za protestno gladovno Ganclijevo stavko in jo je ta končal potem, ko je štiri dni vzdržal brez vsake jedi.
--o--
SPOMENIK POKOJNEMU CERMAKU
Miami, Fla. — Na mestu, kjer je bil od napadalca ubit chicaški župan Cermak 15. februarja 1933, se je zadnji ponedeljek odkrila spominska plošča, katero so nabavili Cehi in razni drugi Chicažani. Pri slovesnosti je bilo navzočih število prominentnih osebnosti.
IZ ZRAKA BODO POBIRALI POŠTO
Coatesville, Pa. — Razni manjši kraji bodo z 12. majem pričeli dobivati redno poštno postrežbo po zraku, dasi nimajo letališč in ne bo noben aeroplan pristal v njih. Doseglo se bo to na ta način, da bodo poštni aeroplani kar med poletom s posebnim ka-veljem pobrali poštno vrečo, ki bo pripeta na vrvi med dvema drogoma, ter jo potegnili navzgor. Istočasno bodo spustili na,tla drugo vrečo s pošto za tisti kraj. Tozadevni poizkusi so se izvršili tukaj
i*.
NOV PREMIJER V RUMUNIJI
Bukarešta, Rumunija. — Kralj Kajrl je v torek imenoval novega min. predsednika, m sicer A. Calinescuja, da zasede mesto, ki je bilo izpraznjeno vsled smrti prejšnjega načelnika vlade, patri-jarha Cristea. Calinescu je bil prej podpredsednik. Cristea, ki je bil star 71 let, je umrl v Cannes, Francija, na posle-1 dicah pljučnice.
KRIZEMJVETA
—	Rim, Italija. — Mussolini je zadnji ponedeljek odredil, da se v bližini Neapelja zgradi novo veliko središče za avijatiko s tovarno za aeroplane vred. V časopisih se je povdarjalo, da je Italija prisiljena k nadaljnjemu oboroževanju.
—	Tokio, Japonska. — Cesarica. Nagako je zadnji ponedeljek obhajala svo,j 36. rojstni dan in ob tej priliki je več tisoč žensk prikorakalo v po-vorki pred cesarsko palačo,da se poklonijo vladarici.
—	London, Anglija. — Niž-,ia zbornica je v ponedeljek odobrila, da se dovoli vlaldi, da 1 a h k o v oboroževalne s vrhe razpiše posojila do štiri miljarde dolarjev. Doslej ste ji bili dovoljeni v to svrho le dve miljardi.
ČUDODELNA MOČ DAJMA ODPRLA OČI
Chicago, 111. — Dva policista sta že dalje časa opazovala tri moške, ki so kot slepci hodili po So. Damen ave. z belimi palicami in črnimi očali ter beračili. Kakor hitro pa je v lonček padel kak dajm, so takoj krenili v najbližji sa-lun. Zadnji ponedeljek sta jim policista sledila in ugotovila sta, da imajo vsi trije brezhiben vid. Na vprašanje policistov, zakaj so za vsakim daijmom šli v salun, so odgovorili, da niso mogli tako dolgo čakati, da bi se v lončku kaj več nabralo.
KOMUNISTI SE VPRLl
Nova republikanska vlada v • Madridu zadušila upor, organiziran od komunistov. — Premirje se pričakuje v kratkem.
Madrid, Španija. — Nova vlada republikanske Španije, kateri je bi) v ponedeljek postavljen na čeio general Jose Miaja, dosedanji vrhovni načelnik armade, je v svojem prizadevanju, da doseže za Španijo potrebni mir, naletela na upor, organiziran od komunistov kateri se je razvil v pravo revolucijonarno revolto, da je prišlo do streljanja in bojev na mestnih ulicah. Nova vlada pa je v torek objavila, da je bil upor zadušen in da je upostavljen red.
Miaja je v radio govoru pozval prebivalstvo celega dela republikanske Španije,naj pomaga novi vladi, držati komuniste neškodljive, in mu zasi-gural, da b6 na ta način prišlo ktrialu do popolnega miru. Nekateri, je dejal, se skušajo še boriti za Negrinovo vlado, ki sploh več ne obstoja in je vsa zbežala v Francijo. V ponedeljek so se vsi prejšnji voditelji, Negrin in drugi, med njimi tudi znana komunistična agitatorica "La Pa-.siona'na", umaknili preko meje.
Nekatere vesti govore, da je nova vlada že stopila v stik z generalom Francom, da se določijo pogoji in čas za pogajanja o premirju.
Iz Jugoslavije
Žalostna usoda posestnika Mencina iz Zbur na Dolenjskem, ki se je v temi vračal od sorodnikov proti domu in zašel. — Nad trideset metrov žice je imel v želodcu. — Drugo iz stajrega kraja.	■>•#
SENATORJI NAKLONJENI OBOROŽEVANJU
Washington, D. C. — Kakor že poročano, je poslanska zbornica odobrila zadnji mesec, da sme armada nabaviti toliko novih bojnih aeropla-nov, da bo njih število doseglo 5,500. Nasprotniki tega predloga so izražali mnenje, da bo v senatu pdbit. Senatorji pa so zadnji ponedeljek ne samo odobrili predlog, marveč še dodali 500 aeroplanov k omenjenemu številu, katero ::e s tem poviša na 0.000.
TA ZNA VEČ KAKOR DRUGI
Newark, N. J. — Dosti je očetov, ki izražajo upanje, da bo otrok, katerega rojstvo pričakujejo, deček, a nobeden od njih ne povdarja tega s popolnim zaupanjem. Vse nekaj drugega pa je neki Sidney A. Fortel. Ta je zadnji ponedeljek s popolno gotovostjo izjavil, prvič, da bo njegova žena porodila 17. ali 18. juni-ia, in drugič, da bo novorojeni otrok sin. Možakar pravi, da celo vprašanje študira že dvajset let in da je končno z absolutno gotovostjo prišel na sled skrivnosti.
ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
PT T XTT. KOT RTVŠT PAPRŠKT TAT"TK
•it
Na levi na sliki se vidi novi papež, Pij XII., ko je v letu 1930 prevzel posle papeškega tajnika ki pri tem nasledil kardinala Gasparrija (v sredi), ki je tedaj zaradi starosti resigniral. Na desni je kardinal Pizzardo. Gasparri je nekaj let pozneje umri
Nesreča pri Klevevžu
Škocjan, 15. febr. — V soboto proti večeru ie našel posestnik Blažič z Griča v potoku pod grartom Klevevžem u-topljenca, ki je bil le deloma v vodi. Požurili se je na grad. Tod se je ravno pred štirimi tedni ponesrečil solastnik gradu g. Franc U 1 m. Bi^at tragično preminulega grašča-ka g. Anton Ulm je poslal pot svojih ljudi na pomoč, da so potegnili truplo iz potoka. V utopljencu so spoznali posestnika Franca Mencina iz Zbur, ki je v petek zjutraj odšel zdoma v gozd na delo.
Po končanem delu se je odpravil na Malo Strmco k sorodnikom. Domov se ni vrnil in so ga domači povsod zaman iskali1. Pri svakih Ivanu in Jožetu Zupanu je ostal nekaj časa, kjer so med pogovorom tudi rrfalo pili. V temni in hladni noči je posestnik Mencin odšel proti-domu. Pot je tu zelo strma in kamnita ter vodi večinoma po gozdu. V temi je Fran Mencin gotovo zgrešil pot in zašel k potoku. Tu se je moral spotakniti, da je padel v vodo. Roki je imel za suknjičem navzkriž na prsih in tako si ni mogel trenutno pomagati,pozneje pa je bil gotovo v nezavesti in se ie zadušil. Spodnji del telesa je bil na suhem; če bi bil kdo v bližini in bi ne bilo teme, bi ga bilo lahko rešiti.
O tragični najdbi je gosp. Ulm obvestil orožnike v Kro-novem, ki so prišli takoj in u-3;otovili dejanski stan. Posestnik Fran Mencin je bil po rodu iz Št. Jerneja in je bil komaj kakih 10 let v Zburah. kjer si je ustvaril lepo km'eti-jo. Bil je tih in miren gospo dar. Za njim žaluje poleg svojcev tudi vsa okolica.
--,o--
Nenavaden apetit
Maribor, 15. febr. — Svoje vrsten poizkus samomora .so dognali pri 26 letnem jetniku Antonu M., ki prestaja krajšo zaporno kazen v moški kaznilnici.	■ i : "
Zaradi bolečin v želodcu so ga morali po zdravniškem pregledu prepeljati v splošno bolnišnico, kjer so mu operirali želodec. Zdravnikom se je ob tej operaciji nudil svojevrsten pogled na pravcato zalogo žebljev, drobcev stekla in žice, ki je bila dolga 31 metrov. Operacija je uspela in obupani siromak, ki je moral gotovo trpeti strašne bolečine, bo okreval.
-o-
Vlak zadel kolesarko
Na postaji Duple je tržiški vlak zadel v kolesarko 30 letno Angelo Zaplotnik. doma iz Itotemož. Zaplotnikova je videla prihajajoči vlak, vendar je upala, da ga bo prehitela in je pognala kolo čez tračnice. Odbijač vlaka pa jo je zadel in jo z vso silo treščil na
cesto. Ponesrečenko so takoj spravili na vlak in jo odpeljali v Kranj, kjer je zdravnik ugotovil da ima prebito lobanjo in hude poškodbe po vsem telesu.
-o-
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrla Neža Vovk, po dolgi in mučni bolezni. — V Ptuju je umrl France Trepal, davčni inšpektor v pokoju in rezervni oficir. —V Ljubljani je umrl Jakob Leskovic, pekovski mojster, znan pod imenom "Pekov ata" star 77 let. — Na Cesti na grad v Celju je umrl Anton Agrež, doma iz Pod-irrede, celjski trgovec.
--.o-
Ean Dr. Natlačen, častni občan
Občinski odbor občine Brusnice ;pri Novem mestu je na svoji. ,seji izvolil častnim občanom občine Brusnice g. bana Dr. Marka Natlačena v priznanje za neštet* zašluge, ki ni jih je pridobil kot predstavnik najvišje državne oblasti v »Sloveniji.
-o-
Konji so se splašili
Pri podvozu na ŠmaKinski cesti v Ljubljani so se 23 letnemu hlapcu Francetu Mo-starju, ki je zaposlen pri posestniku Ogrinu na Lavrici .splašili konji. Mostar je padel pod voz in pri tem dobil precej hude poškodbe in so nezavestnega spravili v bolnico.
Drzen vlom
Pred hišo posestnice Minke Goričanove v Razgoru pri Novi cerkvi v celjskem okraju,se je neke noči prikazalo šest a samokresi oboroženih razbojnikov, ki so vlomili skozi kuhinjsko okno v hišo. Začula jih je domača dekla, ki je s krikom prebudila gospodinjo, nakar so razbojniki pobegnili.
Nesreča
V ljubljansko bolnico je bil pripeljan knjigoveški pomočnik Ivan Mohor, zaposlen v Učiteljski tiskarni v Ljubljani. Med delom mu je namreč stroj porezal prste na roki.
-o--
Pod vozom Posestnik Ocepek s Tirne je peljal v Št. Lambert voz prašičev. Na poti so se mu pa splašili konji in voz se je v diru zaletel ob velik kamen. Ocepek je padel z voza na tla, voz se je pa,1 prevrnil nanj 'n ga tako stisnil, da se ni mogel ganiti. Njegov1 sopotnik, ki ni prišel'pod voz, je ponesrečenca izvlekel izpod težkega bremena in ga tako rešil šrrirti.
—o— Nesreča Hlode je obsekaval 53 letni gozdni delavec Jakob Kranjc iz Ljubnega na Gorenjskem. Mecl delom se je pa zvalil nanj težak hlod in ga nevarno poškodoval.

amerikanski Slovenec
5T JSIJK'K SaSlSSV'« sBt
™nS5S m$M syndYc/vtEj inc.
Počasi so drsele ladje druga za drugo v predor, ki je vodil v skrivnostno jezero Horus, po katerem se je prišlo v mesto Athair. Ko so bili že v predoru, se je Jar^an obrnil k Gregory-ju in mu govoril: "Temno bo tukaj. Vsak izmed nas naj se vstopi k par vojakom in Čaka mojega povelja.
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki. Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago
Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto .. Za pol leta ..„ Ža četrt leta
Za Chicago, Kanado in Evropo: ....
Za celo leto_____________1$6.00
Za pol leta_______________3.00
Za Četrt leta__________1.75
Posamezna številka
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one ysar -----------—,
For half a year
.....$5.00 2.50 .... 1.50
For three months _________________
Chicago, Canada and Europe:
For one year ______________________$6.00
For. half year ________________________ 3-00
For three months ____________________ 1-75
Single copy _______________________________— 3c
Dopisi važnega pomena za hitro objavo morajo biti doposkni na uredništvo voaj dan in pol pred dnevom, ko izide list. — Za zadnjo številko v tednu je čas do četrtka dopoldne__Na dopise brez podpisa se ne ozira. — Rokopisov uredništvo ne vrača. _
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Aet of March 3, 1879.	1
Bodimo previdni
Ni naš namen koga žaliti s temi vrsticami. Pokazati pa hočemo na neke slabosti med nami. Pri mnogih slo- tor^ci venskih družinah je navada, da radi ljubega prijateljstva' naročajo vsake vrste časopise, ali pa se zapisujejo v vse vrste društva. Pride znanec, začne govoriti, pa se zapisujejo sami ne vedoč v kaj. Potem pa sprevidijo kam so zašli, pa izjavljajo, ja zdaj, ko že plačujem, zdaj ne morem ven. Na tak način je zašlo na tisoče naših slovenskih družin v razna brezverska društva in jednote. Mesto, da bi naši katoliški Slovenci, bili malo bolj previdni in bi rekli, počakajte, bomo proučili malo vaše ponudbe in potem se bomo odločili, se kar brez vsakega pomisleka zapisujejo, ne vedoč v kaj in kam.
Pa prideš do takih, ki pravijo, da so prišli v brezverska društva in jednote po nevednosti, misleč, da so dobri, pa jim razlagaš na dolgo in široko in se celo jezijo nad protiversko gonjo v glasilih takih jednot in zvez, ali jutri bo prišel okrog kak neodkrit trdeč agitator, pa ti dajo ravno isti vpisati še svoje otroke v protiverske jednote. Kaj naj to pomeni? Nič drugega ne, kakor da so mnogi ravno taki, kakor so bili tedaj ob svojih pristopih v taka društva in jednote, ali pa so s srcem in dušo na drugi strani. Nekaj ni v redu pri njih.
Za vsakega katoliškega slovenskega očeta in za vsako katoliško slovensko mater bi moralo veljati, da bi nadvse pazili, kam se vpisujejo sami, ali pa kam se mladina po prigovarjanju drugih vpisuje. Dolžnost staršev je, da mladino svare in poučujejo, v kake jednote in v kaka društva se naj mladina vpisuje. Kaj pomaga katoliškim družinam pošiljati svoje otroke v katoliško šolo, potem jih pa nekateri sami, ali pa malomarno dopuste, da jih kaki "prijatelji" zavedejo v brezversko jednoto? Kakšne bodo posledice, lahko sodi vsak sam. Doma so se trudili starši, potem šola in sestre učiteljice, da bi otroku dali dobro trdno katoliško podlago. Po vpisu v brezversko jednoto pa začno prejemati glasilo, ki jim pa začne dopovedavati nasprotno, da je vera za človeka največja neumnost itd. Kakšne posledice ostanejo v otrokovi duši si lahko predstavlja vsak sam.
Ponovno povdarjamo, ni naš namen koga žaliti s temi vrsticami, ali čutimo, da je naša dolžnost, da na take nedoslednosti med nami pokažemo javno. Zakaj, če ne bomo katoliški Slovenci sami pazili, kam zahajamo, kam vpisujemo svoje otroke, toliko časa je zastonj govoriti o kaki stalnosti, o kaki značajnosti med nami. Dokler bodo celo pod katoliškimi strehami protikatoliški časopisi do brodošli, katoliški pa ne, toliko časa ne bo kakega izboljšanja. Ali ne mislite da je čas, da bi katoliški Slovenci začeli pametno razmišljati o takem ravnanju v lastnih vrstah?
Ako se katoličani ne bomo sami spoštovali in ako katoličani ne bomo sami znali ceniti to kar je naše, toliko časa med nami pe bo pravega napredka. V katoliške hiše naj zahajajo le katoliški listi, katoliški Slovenci se naj vpisujejo le v katoliška društva in v katoliško jednoto in organizacije, potem bomo pokazali neko zavednost, pred katero bodo dobili celo nasprotniki rešpekt.
Več previdnosti je treba!
"MONKEY" IN SE KAJ Centerville, Pa.
Velika sprememba je nastala v Chicagi odkar sem se leta 1930 izselil od tam. Takrat sem bil še član narodne jednote in takrat še ni bilo mun-key-ev v uradih in uredništvih. Seda|j pa berem v "Slovencu", da hoče nekdo v "Prosveti" dokazati 45.000 članom in članicam, da so potomci mon-key-jev. Takrat je bilo le nekaj zajcev in morda so se sedaj ti zajci spremenili v mon-ke-ja, ker za to spremembo baje ni treba veliko, samo rep mu zraste nekoliko daljši, pa h ajdi na drevo,da se tam gun-ca in ziblje ter gleda doli na članstvo ter potem zatrjuje članstvu, da so oni njegovi po-
Mar članstvo nima res prav nič reči glede tega? No, sedaj vam oni ponujajo knjige in kričijo: Berite! berite! pa bote videli, da ste pravi mon-key-ji. — Tudi jaz sem bil večkrat med njimi in poslušal iiste monkey-e, kot jih; menim, slobodno imenujem, ker pač hočejo vam, 45.000 članom dokazati, da ste iz džungle. Pa naj bodo sami mon-key-i in poženite jih tja kamor spadajo — v džunglo.
Spominjam se nedelje, po-5:no v jeseni je bilo leta 1929, ko sem šel v Lemont in sem se sestal z Mr. in Mrs. Pavlin ter njeno sestro Mrs. Sajovec, pa smo se prav lepo zajbavali. Sonce se je že magibalo k zatonu, ko smo se odprayili proti domu. Sel sem z njimi, pa smo se ustavili v Willow Spring pri Stržinarju, kjer so imeli socijalisti piknik. Vstopili smo k njim ravno, ko so imele take, bolj mlade ženske tekmo za eno obleko blaga, katerega bi naj dobila tista, ki zna najbolje teči. Ko ugle-dajo Mrs. Pavlin, ji rečejo, naj se jim v tekmi pridruži, morda bo ona "vinala"; Res, ko-rajžna mlada ženska stopi med tekmovalke in pri teku tudi res prvaj priteče do cilja in jih je prekosila za celih pet korakov. Kaj mislite; da so ji dale nagrado? Kaj še. Niso ji dali baje zato ne. ker ni bila v socijalistovskem društvu. Kdor ne verjame, pa naj jo vpraša, saj še vedno živi tam.
Leta 1928 ali 29, kakor se meni zdi, je Mr. Turk resigni-ral od tajništva. — Potem sta eno nedeljo debatirala Turk in Zajec. Najprej je Turk povedal svoje, potem njegov oponent, ki pride in prinese list Amerikanski Slovenec ter ga pokaže nam člatnom češ, poglejte, takega tajnika ste imeli, ki bere tak list. Mar ni sramota za nas člane, je pripomnil. — Tako je bilo tedaj. Sedaj je pa vse pralv in lepo,da se hoče vas člane prepričati, da ste monkey-i.
Tako, sedaj, pa poglejmo k
tistemu skladu,ki mnoge prav zelo zanima. Nekdo se je takrat na debati izrazil o tistem okladu, da se je vse skupaj "vtopilo" na elijskih jezerih. — Zberite se skupaj, kateri ste prispevali v sklad in kdor «e razume na "fišanje" in pojdite gori na Ely, kajti 65 tisoč je že celi žakelj denarja. Morda se vam bo posrečilo, da se vam kaj "zahuka", pa bote kaj ven potegnili, kot eem zadnjič bral, da je neki Ljubljančan nekje na Dolenjskem ribe lovil, pa se mu je petelinček obesil na trnek. -Toliko sem jaz čul takrat. Kmalu po tisti debati je pa bil prostor za pomožnega tajnika. Res, odpravil se je fest zmožen fant, s katerim sva bila skupaj na stanovanju pri Mr. in Mrs. Brus v So. Chicagi. Tudi sprejeli so ga, pa kaj mislite za koliko časa? — za par tednov. On ni hotel pristopiti v socijalizem. Ta fant se je pisal Valenčič in če se ne motim, mu je bila Mrs. Rose Ziherle v So. Chicagi teta. — Kaj menite člani ali bote še dolgo trpeli to? Pri-lravite se za prihodnjo konvencijo in nikar jim ne verjemite, da ste monkey-i. Poglejte se vendar v ogledalo in tam bo vsak samega sebe videl, da je človek, ustvarjen po božji podobi. Mar boš verjel, da je bil tvoj oče ali stari oče monkey? Ven s takimi, ki vam tako dojkazujejo!
John Voglar --O--
KAJ NOVEGA V CHICAGI?
jo vsega v izobilju, še preveč, revež pa strada, kot je ubogi Lazar v evangeliju, ki je pobiral drobtine z bogatinove mize, pa mu še tega niso pustili. Pa je prišlo da je bogatin umrl in Lazar tudi. Prišla sta pa kakor sta; si zaslužila. Ja, božji mlini meljejo počasi, pa sigurno. Tudi tisti, ki imajo sedaj vsega preveč, pa nam nič ne dajo, bodo dobili od Boga ta spodnji štuk, mi reveži, pa pridemo k sv. Lazarju nad zvezde božje, v večno domovino. — Naj za danes zadostuje, čez sedem let se zopet oglasim, če bom še pri življenju.
P. S. Trpin
TO IN ONO IZ MINNESOTE Ely, Minn.
Chicago, 111.
Spet se malo oglasim, po sedmih dolgih letih, da vam povem, kako težko je življenje v Chicagi, v tem modernem Babilonu. Delavske razmere so še prav zanič. Veliko tovarn je,ki še vedno spe zimsko spanje kot iriravlje in ni že videti nikakega posebnega upanja, da bi se obrnilo kmalu kaj na bolje. Še vedno je tista stara pesem v veljavi: Gor pa dol po cest' hoditi, nikjer pa dela ni dobiti. Kaj bo, oh kaj bo to, ker nam dela ne dajo.
Chicago, pravijo, je moderno mesto. Ne ugovarjam temu, ker je v nekaterih delih zares moderno, pa je vendar' tudi strašansko starinsko in v katerih krajih nezdravo. Poglejmo na primer samo glavno ulico Madison St., kjer od Damen Ave. (Robey St.) pa do Canal street, ne dobiš poštenega čistega stanovanja.To je na glavni Madison ulici. Kaj boš pričakoval da dobiš v kakih stranskih ulicah? Vse zanemarjeno, ker pač ljudje ne čistijo in popravljajo. Saj ne rečem, da je celo mesto
Iz Dulutha, Minn., je prijel semkaj na pogreb svojega sina Mr. John Žitnik, ki je rodo'm iz vasi Vino št. 15, pri Šmarju. Omenjeni je sedaj star že 82 let in je še dokaj čvrst. Njegov oče, ki je umrl pred devetimi leti, je dočakal starost 112 let, mati pa, ki je umrla zunaj na razpotju, ob znamenju sv. Križa, kjer je iskala tolažbe v svojem trpljenju in jo tam tudi našla, kjer jo pravični vselej najdejo, je dočakala 94 let. — Pogreb Mr. Johna Žitnika, ml., sina zgoraj omenjenega, ki je bil tudi rodom iz vasi Vino št. 15. pri Šmarju, leta 1887, se je vršil iz kapele pogrebnega zavoda E. Fenske, pod vodstvom Štefana Banovca ml. Pokojni John Žitnik je podlegel bolezni na jetrih, ki ga je spravila v prerani grob po enomesečnem trpljenju. Zapušča soprogo Frances, rojeno Glinšek iz Skril pri Igu,po domače Jakopova Francka. Iz Dulutha sta tudi dospela na pogreb Mr. in Mrs. Jos. Že-leznikar. — Mrs. Železnikar je sestra žalujoče Mrs. in Mrs. John Žitnik. — V Virginia, Minnesota, zapušča pokojni bratranca Franka Perme.
Te dni je v Ely preminula Margareta Jerich,soproga Petra Jericha v starosti 59 let Rojena je bila v prijazni vasi Zagorence pri Črnomlju. Njeno dekliško ime je bilo Ku-?.ma, kakor so se pred več leti v tisti vasi pisali vsi kmetje s takim priimkom. Pred 33 leti ;e dosela iz starega kraja k svoji sestri Mrs. M. Pavlišič, katera je tudi pred nekaj leti umrla. — Pokojna Margareta zapušča žalujočega soproga, dva sina in dve hčeri. Bila je članica dr. sv. Antona št. 72, RSKJ. — Naj počiva v miru.
Mr. Ignatz Jerich, z Milwaukee Ave., je pred dobrim tednom dobil težke poškodbe v rudniku. Velik kos železne rude mu je zmečkal obe nogi v stopalu. Nahaja se v Ship-man bolnišnici.
Rev. Fr. Jerše, župnik pri sv. Martinu v Tower, Minn., je zvezal v zakonski stan Jožefa Koščak z Miss Anderson. Ženin je sin Mr. in Mrs. Frank Koščak s 517 E. Sheridan St., -Ely, Minn., nevesta
kev. Slavnostna večerja je bila na domu ženinovih staršev na Sheridan St. v Ely, katere so se udeležili starši in sorodniki ženina in neveste. — Mladoporočencema vse najbolje v novem stanu.
Jernejčan
-o-
VESELO POROČILO ZA ČLANE MOŠKE ZVEZE Barberton, O. Na glavni urad smo zopet dobili veselo sporočilo, da se je naifireč v Clevelandu, na Št. Clair Ave. ustanovila nova podružnica Slovenske moške zveze, katera je dobila iz glavnega urada št. 5. — Hvala tistim rojakom, ki so se trudili, da se je ta nova podružnica ustanovila. Vsem članom te nove podružnice pa iskrene častitke iz glavnega urada. — Barbertončani, nič bi ne bilo več kot prav, če bi vsak Slovenec v Barbertonu in okolici postal član te Zveze, ker v Barbertonu je glav ni urad in treba je, da podpiramo domačo ustanovo.
Naznanja'm vsem članom in rojakom v Barbertona in okolice, da se vrši v petek 10. marca ob 7:30 zvečer seja Slovenske moške zveze. Ker bo več važnih točk na programu, upam, da se 'bo vsak član te seje udeležil. — Tisti rojaki pa, ki še niste člani te dobre in nepristranske moške organizacije, ne odlašajte, temveč raje pristopite danes kot jutri. Vsak Jugoslovan lahko pristopi v starosti od 16 pa do 65 leta starosti, ako je zdrav, to je brez vsako zdravniške preiskave. Ases-ment je samo 25c na mesec. Za več informacije, pišite na glavnega tajnika Slovenske moške zveze 1067 Sutherland Ave. Akron, Ohio. — Bratski pozdrav.
Vinko Lauter
WAUKEGANSKE NOVICE Waukegan, III.
V soboto 11. marca imajo člani dr. Najsv. Imena svoje
Dogodki
Med Slovenci e« Ameriki
Mr. Dolinšek v Chicagi
Chicago, 111. — V torek je nas obiskal Mr. Leo Dolinšek iz Jolieta in njegov zet, ki sta se mudila po opravkih v Chicagi. Hvala za prijazen obisk.
Gospa Štorklja v Chicagi
Chicago, 111. — Pri družini Mr. in Mrs. Edward Duller, mlajši sin znane ugledne slovenske družine v Chicage Mr. in Mrs. Louis Duller, se je o-glasila zdaj že v drugič gospa štorklja in je pustila srečni družini zalo hčerko. Mati in hčerka se dobro počutite, čestitke!
tako, je tudi veliko lepega v Chicagi, veliko 'bogatašev, a '|Pa hčerka švedskih staršev A. med njim'i neprimerno večje Anderson v Tower. Nevesta število revežev. Bogataši ima- lie prestopila v katoliško cer-
trimesečno spoved, drugi dan v nedeljo pa skupno sv. obhajilo pri osmi sv. maši. Takoj po maši je zajutrek za člane obeh oddelkov dr. Najsv. Imena, starejše in mlajše in po zajutreku seja. — Društvo Najsv. Imena ima redne mesečne seje, pa se jih člani tako slabo udeležijo, da se dostikrat seje ne morejo niti vršiti. Pridite torej na to sejo vsi!
Zadnjega februarja, so se vršile mestne volitve v Wau-keganu. Za aldermana 1 war-de, kamor spada veliko Slovencev, smo imeli na republikanski listi kar pet kandidatov, med katerimi sta bila tudi dva Slovenca in sicer Frank Poglayen in James Kirn. Z veliko večino glasov je zmagal naš rojak Frank Poglayen. — Prav in potrebno je, da se tudi pri ožjih volitvah mi Slovenci potrudimo in združimo ter'glasujemo za svojega rojaka, ki ga vsi dobro poznamo m vemo, da se zanima za Slovence in nas bo gotovo kar najbolje zastopal pri mestni' vladi.
Menda ne bo prehitro ozna-
Rev. Father Čeme se oglaša
Blejska Dobrava, Slovenija. — Domov sem srečno prišel. Domovina je lepa in njeni kraji. Pri nas je lepo vreme. Ljudje grabijo listje. Zdaj je bila doba kolin, ki so okusne in zraven naš kranjski motovileč, katerega že nabirajo po sončnih krajih. Ljudje tu kar dobro shajajo. Imajo lepe, lične domove; tu v rojstni vasi imamo elektriko, vodovode, itd. Lep napredek! Kmalu se kaj obširneje oglasim v Amer. Slovencu. — Rev. J. Cerne.
Vest iz domovine
La Salle, 111. — Mr. Anton Strukel, zastopnik Amerikan-skega Slovenca je te dni prejel iz stare domovine žalostno sporočilo, da je v vasi Peče št. 10 na Gorenjskem, dne 5. februarja bila izročena materi zemlji soproga J o h a n a Strukla, rojena Avbel v Kan-deršah, fara Peče pri Moravčah. — Naj počiva v miru!
Vest iz domovine
Cleveland, O. — Tukajšnji rojak Matija Križman je te dni prejel iz starega kraja vest, da mu je v Ribnici na Dolenj-rkem umrl brat Franc Križman, ki je imel več. let lesno trgovino in parno žago. — Pred tremi meseci umrl v Clevelandu njegov brat Jakob. Pokojni zapušča v Ribnici sestro Marijo por. Pust, tukaj pa že omenjenega brata.
Pozdravi iz Kalifornije
So. Chicago, 111. — Te dni je poslala iz sončne Kalifornije iz mesta San Francisco, mnogo sončnih pozdravov Mrs. Mary Konda. ki je pred par tedni odšla na obisk k sorodnikom. Piše, da je v deželi sonca zares lepo, še lepše kot v South Chicagi. — Verjamemo!
njeno, če že sedaj povemo, da bomo imeli v naši slovenski župniji enkrat v mesecu aprilu lepo in izvataredno slovesnost, ko bo naš rojak Michael Cepon pel novo mašo. Odbor za to slavnost je že pridno na delu. Kaj več o tem bomo že, še poročali v časopisju.
A. K.
"TARZAN IN PREPOVEDANO MESTO"
(Metropolitan Newspaper Service) Napisal: Edgar Rice Burroughs
Novoizvoljeni papež Pij XII. je menda prvi papež v zgodovini, da je potoval v letalu v Združenih državah. Z letalom je leta 1936. prevozil nekako 6000 milj in je dejal: "Glejte, resnica je, da je svet postal zelo majhen. V šestih dneh se preleti od obale do obale v obe plati."
Vlado generala Franco v Španiji je dosedaj priznalo že 37 držav po svetu. John Buli mu ponuja celo svoje škornje in špičasti Francoz pa svoj cilinder, pod pogojem, če obrne hrbet Signorju Benitu v Eimu.
Politikarji so včasih izjavili v svojih govorili, da je najbolj potrebno, kar dežela potrebuje, dobre cigare, ki bi se po pet centov prodajale. Od tistih časov so se razmere pa za toliko obrnile navzdol, da ljudje zdaj vprašujejo, če se čploh se da v deželi zaslužiti kak nikel.
— Kadar bom dal povelj«, jih porinemo v vodo, nakar isto napravimo z drugimi." Gregory je neverjetno zmajal z glavo. Tarzan pa nadaljuje: "Morda se nam posreči, da na ta način zavzamemo ladjo in navsezadnje, to je edino, kar moremo napraviti." Na nesrfpo, tega ni mogel povesti Psabiju ifl Thetanu,
Kmalu so bili v dolgem predoru, v katerem je bilo temno koUv rogu. Samo na sprednjem koncu ladje je stal voiak, ki je visoko nad glavo svetil s plamenico. Tedaj je Tarzan dal svoje povelje in obenem je že tudi porinil dva vojaka čez krov. Istotako je napravil tudi stžfi Gregory.
Thetan in Ogabi videč kaj sta napravila Tarzan in Gregory, sta napravila prav tako. Nato je Tarzan govoril sužnjem ki so veslali, naj napadejo"vo-jake z vesli in si pribore prostost. Vse je izgledalo, da je Tar.zan zmagal, ko te je naenkrat za njim pojavil vojak z ostrim mečem v roki(
Stran 2
AMERIKANSKI SLOVENEC
W vvr Sr^C^^^S^,.....
Četrtek, 9. marca 1939
(64)
ITZTj ! E CD ! 11 cd i
jisai
i 1 ^ i
/ -
O B' U I
! £f B o (
! I. P i i
i * fc « i
t 0 o CP<
i | a I i
I s s!!-
C. tO «
i £ & & !
~ I' 0 : i ® s <
p m & '
»' ^ o I
Is i
: ¥b\ ■ „
Četrtek, 9. marca 1939
AMERIKANSKI SLOVENEC
Stran
NAJSAMOTNEJŠI OTOK NA SVETU
STROJNICA ZA PLINSKE BOMBE
Usoda prebivalcev
Usoda prebivalcev Tristana da Cunhe, malega otoka, ki izgubljeno leži v južnem delu ■Atlantskega oceana skoraj v sredi .med Kapstadtom in Buenos Airesom, je nedavno jako zanimala ves svet. Od tod so Pohajale vznemirljive vesti, ki so jih pa spet zanikali. Neki sotrudnik lista "Times" se obširneje bavil s temi vestmi in s pismi prebivalcev tega ctoka in je sestavil popis Tristana da Cunhe. Ta opis vsebuje dokaj zanimivega tudi ?a znanstvo, zdravstvo, gospodarstvo in družabništvo.
Kaj pove zgodovina?
Zgodovina otoka Tristana da Cunhe še ni stara. Začela je tedaj, ko je bil Napo-lfcon ujetnik na otoku' Sv. He-leni, ki je malo bolj proti se-veru. Tedaj so na otok Tri-^an da Cunho postavili stražo. Ko je potem umrl ujetnik ®a Sv. Heleni, je nekaj stražarjev prostovoljno ostalo na °toku. Kitolovci so pripeljali jiakaj svoje ženske s Sv. He-jene in ko so 1. 1835 obiskali 'iristan da Cunho misijonarji na svoji poti v Indijo, so dobili na otoku 9 družin. V 16 •ttih se je prebivalstvo povedo na 80 glav ' in dobili so *udi že svojega kaplana. L. J88i jih je bilo že 107 in že *edaj se je neki kaplan odjavil na posvet z vlado, da ki prebivalce z otoka odpe-'iali kam drugam,. sicer da W0 od lakote pomrli radi todg^n, ki so ondi vse požrle, pez tri leta nato je bilo na '^'istanu da Cunhi le še 100 Prebivalcev, "večinoma vdov ^ sirot", ker so skoraj vsi od-fasli moški pri nekem brodo-Wu utonili. Kasneje je bilo ljudem bržkone že bolje, je tedanji duhovnik prosil vlado, naj bi vsaj po enkrat ^ teden postali kako jadrni-c° tjakaj, da 'bi ljudje zamešali za svoje ovce, zelenjavo 111 izdelke kaj drugega blaga. ^ ker so jadrnice izginile z tceanov, so otočani polagoma fJ°Polnoma osameli tako da so /(iaj navezani večina; le še na ^ilodare.
Kako je zdaj?
Zdaj je na Tristanu da jVhi 138 oseb, 41 družin in kakor poročajo, so vsi krepki, ivrsti brez vsakršnih bolezni, naduho ima ta in oni. Tudi slabih posledic radi porok v
sorodstvu ni videti. Prebivalci živijo v hišah, ki šo kar na surovo sestavljene iz kamnov, tla so iz desk zabojev, strehe pa iz slame. Večina hiš ima le en prostor z manjšimi predeli za moške. Poglavitna hrana so ribe in krompir, ki jih jedo opoldne in zvečer. Le ob nedeljah si morejo privoščiti meso, kolonialno blago jim' po enkrat na teden razdelijo iz skupnega skladišča, časih jedo tudi zelenjavo, ki jc pridelajo iz semen, katere jim je Anglija poslala. Imajo tudi nekaj goveje živine, ovac in perutnine. Podgane so še zmeraj huda nadloga, vendar jih uspešno zatirajo s strupi in pastmi. Nogavice, bluze in volnena oblačila izdelujejo iz volne lastnih ovac, a glede na druga oblačila in orodje, kolonialno blago, olje, sveče itd. morejo dobiti le z milodari drugih ljudi, ker nimajo toliko, da bi dali kaj v zameno.
Verno ljudstvo, Šege in navade.
Beseda o tem in onem
ra neustrašeno v bran postaviti času primerno nasprotnemu ča-
KATOLIČANOV SVETA DOLŽNOST JE, DA NAROČAJO, PODPIRAJO, RAZŠIRJAJO KAT. ČASOPISJE.
P. Benvenut Winkler, frančiškan.
Vsi, ki pridejo ta otok pogledat, pravijo, kako so ti ljudje globoko verni in jim je cerkev središče vsega. V cerkvi je tudi izvor za splošno življenje, tu daje kaplan navodila za delo med tednom in jim bere poročila iz časopisov. Delajo samo do mraka, ker morajo imeti luč za kake izredne dogodke. Po enkrat na teden imajo gramofonski koncert. Gramofon jim je podaril rajni angleški kralj Jurij V. in enkrat na mesec plešejo starodavne pleše. Ob nedeljah ima vsak moški cvetko v gumbnici in nobena ženska ni brez nakita.
Bolnišnica z dvema posteljama.
V poslednjih letih se je že marsikaj storilo za te otoča-:ie. Postavili so tudi majhno bolnišnico z dvema posteljama. Predvsem pa so začeli cbdelovati polja na 30 km oddaljenem otoku 'Inaccessible', ki je trikrat večji. Prvi poskus, lani septembra, ko je slo na ta otok 13 mladih "pionirjev", se je dobro obnesel, ker ta otok nima podgan. Najrajši bi bili pa otočani v zvezi s Kapstadtom, da bi si blago zamenjavali, a zato bi že morali imeti kako ladjico. Potem bi se mogli otočani sami preživljati, brez tuje pomoči.
C T Manville iz Pontiac, Mich., je izdelal nove vrste strojno puško za izstreljevale bomb s solzilnim plinom, kakor jo kaže gornja slika.
RAZNOTEROSTI
ZIMSKE BOLEZNI
Celsus pravi nekje: Najbolj *drava je pomlad, za njo zi-^a, nevarnejše |je poletje, a 11ajbolj nevarna je jesen. To v splošnem velja, vendar pa ^ dejstvo, da ima cela vr-^a bolezni svoj višek baš v ^iftiskem £asu. Vzroki za to delno indirektnega znača-Človek pozimi spremeni llflčin svojega življenja, mudi bolj v zaprtih prostorih in s«te-m se lažje okuži jtd. Di-4'ektni vzroki pa so pred vsem v spremembi vremenskih in Podnebnih prilik, zima je let-^ Čas mraza, spreminjajo pa Ef: tudi razmere v zračni vla-v smeri vetrov, glede o-•■'račne elektrike in žarkov, ki °Wvajo ta čas naše kraje. Medicina s koledarsko zimo e soglaša popolnoma. Biolo-8lČna zima traja po današnjih ^ziranjih nekako od srede - °vembra do srede februarja. ll>ano v pozni zimi označuje vsem to, da ji nedostaje ..^minov v primeri s preobilico ,
tega,
v primeri vitaminov v poletni dobi. učinke ima to, je naj-razvidno iz novejših po-/^Sov, ki so pokazali, da j.^Pfečuje vitamin D zimsko yja»je živali. Zimsko spanje * tedaj vsaj delna posledica
da ima zima manj ultra-violetnih žarkov nego poletje
Med tipične zimske bolezni štejemo poleg ozeblin, snežne slepote in podobnih obolenj pred vsem bolezni, ki imajo pozimi svoj višek. To so v prvi vrsti prehladne bolezni, nahod, vnetje v vratu in sapniku, razne revmične bolezni, išias itd. Mnogoletna opazo '/an j a uče, da se pričnejo 5 novembrom množiti tudi napadi naduhe in izginejo potem proti koncu februarja. Davica in škrlatinka imata svoj višek večinoma od decembra do marca. Tudi norice dajejo prednost hladni letni dobi, ošpice pa pred vsem pozni zimi. Rahitis razsaja najhuje od začetka februarja do konca aprila, ekcem napada ljudi večinoma od začetka lebruarja do konca maja, angine, ki se začenjajo množiti že ob koncu novembra, se držijo na nerazveseljivi višini skoraj do konca aprila,
Dognanja v tem pogledu so zelo zanimiva, imajo pa tudi praktičen pomen, ker bodo prispevala k temu da se bodo ijudjc lažje obranili skih bolezhi".
ČUDNO ODLIKOVANJE
Tvrdke, ki so v trgovskih stikih s Kitajsko, se v zadnjem času čudijo velikemu povpraševanju po nalivnih peresih. Kitajska potrebuje teh peres toliko kolikor nabojev, kot pravo vojno potrebščino. Neredko naletiš na kitajskega vojaka, ki se ponaša s štirimi, petimi ali šestimi nalivnimi peresi v svojem prsnem žepu. Ubogi mož pa ne zna ne brati ne pisati...
Razlaga je preprosta. Kitajci menijo, da nalivno pero naravnost dokumentira izobraženost in razumnost nosilca. Nalivno pero je za Vo jaka lepša stvar nego kitajsko odlikovanje. Tako so prešli generali na to,da delijo nalivna peresa namesto odlikovanj. .. Kitajci so s tem zadovoljni, izdelovalci nalivnih peres pa tudi.
STRAŠNA TRAGEDIJA
V Kodanju je policija odkrila strašno tragedijo, ki je spravila na dan žalostno usodo hrome žene. Ko so staro ženo našli, je sedela bolna in brez pomoči v nočni obleki na stolu, s katerega se ni mogla geniti, na tleh blizu vrat stanovanja pa je ležala mrtva njena hčerka, 32 letna konto-ristinja. Po izjavi zdravnikov ;,e bila kontoristinja mrtva že najmanj dva dni, ko so jo našli. Njena mati se ves ta čas ni mogla ganiti s stola in si tudi ni mogla poiskati hrane. Sodijo, da je smrt hčerke povzročila premočna doza uspavalnega praška, ki ga je po-iriotoma zaužila. Ko je zapazila svojo pomoto, je najbrž hotela iti po pomoč, pa se je pri vratih zgrudila na tla in umrla.
NENAVADNI KUHINJSKI RECEPTI
Neka francoska tovarna gramofonskih plošč poroča,da je letos svoj najboljši božični promet imela s kuhinjskimi lecepti na teh ploščah. Izdala je že 250 plošč in vsaka vsebuje po dva recepta. Čudno je to, da so takšne plošče kupovali skoraj sami možje. Zdi se, da so se jim delale sline v ustih že pri samem poslušanju, kako je dražesten ženski glas našteval vse mogoče slastne sestavine še slastnejših jedi.
od razpokov neštetih zračnih mehurčkov, ki nastajajo zavoljo gibanja vode. Fizikalne raziskave so ugotovile, da je pri tem slišati večinoma tro-zvok c-dura c-e-g. Le pri posebno silnem šumenju je slišati še spodnjo dominanto c-ja, namreč f, ki prevladuje prav razločno v besnečih. brzicah.
-o--
N AZIJI POBIJAJO PIJANČEVANJE Berlin, Nemčija. — Vodstvo nazijske stranke je koncem zadnjega tedna otvorilo sirom cele države kampanjo za pobijanje pijančevanja in kajenja. Mladini so razni go vorniki postavljali za vzgled Hitlerja samega, ki niti ne kadi, niti ne pije. Kampanja sre za tem, da se privede mladina k popolni treznosti, dalje, da se strogo nadzorujejo vsi oglasi, v katerih se priporoča pijača ali tobak, da se ustanove restavracije, v katerih se ne servirajo pijače, da se pospešuje pitje brezalkoholnih pijač, in končno, da se uvede telesno vežbanje za celi narod.
PODZEMSKA ŽELEZNICA
Med gradbenimi deli, katerih se namerava lotiti praška mestna občina, je zdaj na vrsti začetek del za gradnjo praške podzemske železnice Mestni magistrat v Pragi je že poveril neko domačo tvrdko z raziskovanjem terena, ki pride v poštev za bodočo podzemsko progo. Izvršili bodo 55 nalvrtov, ki naj pokažejo, če se lah^ko začnejo kopati podzemeljski rovi. To delo bo opravljeno približno v treh mesecih,nakar bodo začeli kopati podzdrriske predore.
Cenjeni urednik ter spoštovani sotrudniki pri A. Slovencu, javno izpovem, da sem v duhu pogostokrat z vami v znanih prostorih uredništva A. Slov.
Sem nameraval za vedno u-tihniti ter prenehati z dopisovanjem v priljubljeni list A. Slov. Toda vesela novica, ki jo je prinesel A Slov. pred kratkim, da se zopet vrši kampanja za A. Slov., navdušila je tudi mene, čeravno sem daleč, daleč od vas.
Kot 60 letnik sem še pomočil pero v črnilo, da zlijem na papir svoje misli, svoje želje in preko morja pošljem nabrane zglede in citate rojakom v bodrilo ter navdušim udeležence za letošnjo kampanjo A. Slovenca.
Dragi rojaki! Časopisje je po-' stalo življenjska potreba. Časopisje je nadalje zadeva vesti. Časopisje je danes zadeva, za tatero se mora brigati vsak zaveden katoličan; ako kdo zanemarja to sveto dolžnost, je v nekem oziru Judež, Herod, Pilat. Katoliško časopisje je časovna potreba glede na vero, z ozirom na moralo ali nravnost, in tudi glede cerkve. Brezbožniki raznih firm ali strank so vsi edini in nastopajo enotno v boju zoper katol. cerkev. Tako je tudi potrebno in je dolžnost vseh katoličanov celega sveta, da kot enotna četa ali armada gremo v boj zoper svojega smrtnega, satanskega sovražnika, ki je brez verski tisk, slabo časopisje.
Učeni jezuit, p. Viktor Kolb, je pri svojih sestankih večkrat povdarjal, da je le ena moč na zemlji, ki se more meriti in boriti z 10-krat močnejšim kraljem laži in zapeljevanja in ta sila je tisk, je katol. časopisje.
Krepka beseda sv. očeta Leona XIII. se je glasila: Naloga katol. časopisja je, da odkriva slabe namene in načrte sovražnikov sv. cerkve in da podpira delovanje mož, ki so od Boga poklicani, da se trudijo v vinogradu Gospodovem. Zato je pa sveta dolžnost, katoličanov vsega sveta, da podpirajo in širijo katoliško časopisje in neizprosno zatirajo slab tisk, ki je smrtni strup za vernike.
Resni opomin papeža Pij a X. je bil: Zastonj zidate cerkve, zaman j postavljate samostane, brez pomena so vse vaše katol. zgradbe in ustanove, ako istočasno ne znate krepko rabiti in spretno sukati močno orožje, kar je katol. časopisje.
Kdo ne pozna vsaj po časopisju cerkvenega odličnega dostojanstvenika papež, držav, tajnika pokojnega sv. očeta Pija XI., to je kardinala Pacellija. Poslu-šajmo njegov opomin: Dušno pastirstvo jo brezdvomno božje delo med ljudstvom. Toda, kaj
težke ■ diše-
koristi še tako navdušeno dušno pastirsko delovanje, ako pa istočasno protiverski tisk, brezver sko časopisje v mnogih slučajih vse pokvari in uniči, kar je vnet duhovnik z velikim trudom in s skrbjo priredil, pozidal. Katoliškega časopisja se je treba posluževati tudi pri dušno pastirskem delu.
Pokojni, slavno vladajoči sv. oče Pij XI. je ob priliki avdi-jence Elsaških katoličanov dne 20. maja 1. 1925 spregovoril po membne besede: Zahvalim vas, katoličani, za vaš junaški boj, ki ga bijete za svoje pravice v verskem oziru. Ne pozabite pa na najvažnejše v tem boju in to je katol. tisk, katol. časopisje, ker brez njega ste zgubljeni.
Fr. Muckermann S. J. je dejal: Nekoč so zatrjevali, da ena usjniljena sestra več dobrega stori kot deset časnikarjev. In danes? Mi vemo, da kmalu ne bo več nobene usmiljene sestre, ako ne bo 100 in 100 katol. časnikarjev pisalo krepko za pro-svit Cerkve in za uspešno delovanje katol. dobrodelnosti. Brez katol. časopisja bi zmagovala lqž, surovost, podivjanost.
Francoski cerkveni govornik, stolni vikar Coube, je hvalil Francoze, da so zelo radodarni, a je tudi dostavil pomembne besede: Katoliška Francija je potrošila milijone, da milijarde za razna podjetja n. pr. bolnišnice, šole, cerkve, samostane, za misijone. To je vse prav in lepo. Ali na dve stvari Francija pozablja, rekel bi podcenjuje in to je katoliški tisk in modra org a nizacija državnih volitev.
Kaj koristi izdajati ogromne svote denarja za cerkve, samo stane, šole, bolnišnice, katoliške domove, ako vse to postavoda jalec od včeraj ugrabi, laizira, jolniške sestre in druge redove odpodi in cerkve ter razne stavbe porabi za vse druge posvetne namene. Ali se ne pravi to, vse izdajati brezbožnikom, da cer-
sopisju.
Pomnimo dobro! Na granate se ne odgovarja čih šopkom cvetlic.
Še premalo smo požrtvovalni za katol. tisk. Poglejmo nasprotnike in bomo opazili, koliko oni žrtvujejo, nič ne štedijo, ko se gre za razširjenje njihovega slabega časopisja. Naj sledi nekaj novejših dokazov.
L. 1933. je v Rusiji izhajalo 581 časnikov in 369 manjših listov. To se pravi, da so ruski brezbožniki dnevno vrgli med ljudi okoli 25 milijonov tiskanih pol. S tem dinamitom (časniki) so porušili katedralo božjega Odrešenika in mnogo drugih cerkva. Izruvali so vero iz src ljudi in zamorili čut za moralno življenje, življenje, ki je dostojno za človeka.
Belgijski socijalisti so prav dobro znali, kaj pomeni za nje časopis in so v kratkem času izplačali 15 milijonov za časopis "Le Peuple".
Pred kakimi 10 leti so angle-šli Socijalisti plačali za svoj list "Daily Herald" nič . manj kot 175 milijonov.
Prav piše belgijski katoliški list, da usoda kakšne države zavisi od časopisja, kajti časniki delajo javno mnenje.
Tisk je glasni klicar, gromov-nik!
Kako je cerkveni govornik navdušen, ako kakšen praznik govori recimo pred 1000 ljudmi. Mnogo, da 1000-krat na boljšem je časopis, ki se ga razširja v več tisoč izvodih, da v milijonskih izdajah. Ali prav vmevamo mot in vpliv časopisja?
Naglašal sem, da smo še premalo požrtvovalni za dobro časopisje. Me boš morda vprašal, cenjeni bravec, kaj naj pa še storim, saj sem vendar naročen na razne katol. liste. Hvalevredno je 1 \ dragi prijatelj!
D< .He mi pa, cenjeni brav-ci Ae Ovenča, da vas vse opozori Kneko zelo važno stvar ali z Javi
PoL; rjmo med nami Slovenci za 1 ,ol. tisk tako navdušenih mož in žena, ki bi se tudi v svojih oporokah ali testamentih spomnili na katol. časopisje in po razmerah testamentirali za kato^ tiskovni sldad ali fond. Ali je to napačna misel? Jaz trdim, da ne. Dragi, na tak način
Za Vellk©»©č
se vsakdo spomni svojih domačih, s kakim darom za prruhe. — Mi pošiljamo denarne pošiljatve v stari kraj točno in zanesljivo. Prejemniki dobijo denar na dom po pošti brez kakega odbitka.
VČERAJ SO BILE NAŠE CENE:
Za $ 2.45............ 100 Din || Za $ 6.30............ 100 lir
Za $ 4.75............ 200 Din |) Za $ 12.00............ 200 lir
$ 7.00..
kve, katol. šole spremenijo v po-hujšljiva gledališča, kvarni kino, delavske brezbožniške domove, da porabijo celo za hleve ---
Neki izrek se glasi: Človek si pridrži, ohrani samo to, Icar brani in sicer dobro brani in krepko zagovarja. K temu pa pripomore samo dobro organizirani katoliški tisk. Današnje moderno vojsko moramo voditi z današnjim modernim orožjem. Ne bom trdil, da manjka med nami velikega navdušenja za dobro, plemenito stvar. Res je, da slovesno in glasno protestiramo dostikrat, toda kje . . . med seboj; ko smo sami, jadikujemo in tarnamo vsled slabih časov. To ne pomaga nič, dragi tovariši! Naši protesti morajo biti javni, znani vsem nasprotnikom, zato velja pravilo: Času primerno katol. časopisje se mo-
boš še po smrti deloval za prepo-trebno katol. časopisje.
Denar, ki bi ga zapustil za tak blag namen, verjemi, da bi ne bil zgubljen. Na tak način se boš še po svoji smrti skazal zavednega katol. moža, ki misijo-nari vsepovsod kamor pride v hišo katoliški list.
Dragi rojaki, v letošnji kampanji A. Slov. postavite si premožnejši nesmrtni spomenik! Manj bogati pa pridno na agitacijo za A. Slovenca!
Vsem daj Bog obilo blagoslova in uspeha pri trudu za katoliški tisk ter katoliško časopisje!
Pošiljam rojakom širom Severne Amerike prijateljski pozdrav.
--,0-—r-
Ali je vaša naselbina že prijavila v tej kampanji svojega kandidata? Ako ne zakaj ne?
Za $ 7.00............ 300 Dm
Za $11.00............ 500 Din
Za $21.50............1000 Din
Za $42.50............2000 Din
Za višja izplačila dovoljujemo poseben popust.
Za $ 29.00............ 500	lir
Za $ 57.00............1000	lir
Za $112.50............2000	lir
Za $167.00............3000	lir
ŠUM VODE
Votla šumi v c-duru, to sta ugotovila dva znana fizika-Sum, ki ga proizvajajo vse te-koče vode, potočki? potoki, reke, veletoki in slapovi, izvira
'sezo.n-
Za pošiljatve v ameriških dolarjih je poslati:
Za $5.00......$5.75; za $10.00......$10.85; za $15.00......$16.00
in za $25.......$26.25
Vse pošiljatve naslovite na:
JOHN JERIČU
1849 WEST CSRMAK ROAD,	»CHICAGO, ILLINOIS
SLOVENSKE
velikonočne razglednice
Krasne večje oblike z jako lepimi slikami in s tiskanim slovenskim pozdravom, v kuvertah ___________________—____10c. komad
Navadne slovenske razglednice (dopisnice) z lepimi velikonočnimi slikami, komad po_5c. Ducat--------------------------------40c.
Naročila sprejema:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W> Cermak Rd. -:- Chicago, IUinois
Stran«
AMERIKANSKI SLOVENEC
Četrtek, 9. marca 193!)
GUZAJ
IZ GORIŠKE. PRIMORJA IN ISTRE
Pisano polje
J. M. Trank
JANUS GOLEČ
LJUDSKA POVEST
poroča "II Piccolo di Trieste", jim je dal Mussolini navodila, kako naj pospešujejo javna dela v svojih pokrajinah in zaposle tudi tiste brezposelne, ki so do zdaj še ostali brez dela in seveda tudi brez zaslužka. Isti časopis tudi poroča, s kakšnim zadovoljstvom je prebivalstvo Julijske Krajine sprejelo sporočilo, v katerem je poudarjeno, kako veliko pozornost je posvetil Mussolini posebno tem naj-vzhodnejšim krajem Italije.
obstaja ostra borba za ta a'1 drugi tabor, dasi je oblika zelo različna, druga morda tam. druga tu, ampak tabora tvorita nekak prerez v vsem človeštvu. Doba te borbe je različna, ker posamezni narodi različno razvijajo. Slovenj srno v vsem precej mladi, z«' to bolj mladi tudi pri ti boi-bi. Večinoma prejemamo od drugih, sami v bistvo znanosti ali "znanosti" o postanku človeštva s kakim posebnim raziskovanjem ne posegamo, ker nam manjka moči.
"Cankarjeva družba" je iz' dala štiri knjige. Med temi ,ie "Pomlad čloVeštva". Tudi to delo je le posneto: "prevedb no in srbščine". G. Molek je nad knjigo naravnost v tre' tjih nebesih. ". . . sleherni si"', venski delavec bi moral kuj'" go prečitati dvakrat, petkrat in tudi desetkrat", bobna. P" ."'e le — posneto! Sam pove; "Dr, Zivko Topalovič, pisatelj te knjige, je zbral podatke >z mnogih znanstvenij virov jih je tako izborno porazdeli da nam slika razvoja 2lovešt-va teče pred očmi v najbolj logični črti". Korakamo toraJ -e za drugimi. Nič na tem.
Važnost, vpliv. Se strinjal": ". . .prečitajte,* bratje in stre, če ste še tako trudni, >f potem še čitajte, čitajte, čitai' te. . . Kajti korist, ki vam if nudi je neizmerna". Pri vp'1' vu smo skupaj, pri koristi P" gremo narazen.
(Konec prih.)
Kedo bi ne sledil organizatorju, ki je bodril z besedo, pomagal sam in je zbolj-šal celo pred kratkim neznosne razmere že njegov nastop ter par bolj trdih srečanj z graščinskimi valpeti.. Guzaj je bil v vsaki kočuri najbolj čislan gost, kjer so mu postregli pri priči z najboljšim, kar so imeli. Jedel je tolikokrat iz skupne sklede, povedal veliko z upanjem na zboljšanje in ob slovesu je stisnil revežu za pogostitev še kaj okroglega v roko, ali porinil potihoma pod lončeno skledo.
Odkar je bil zaljubljen, je postal izredno ljudomil tudi z ženskim spolom. V zimskem času je zahajal rad na preje, kjer' so krožile med brnenjem kolovratom pripovedke in nedolžne šale. Vsaki pravljici je znal dodjati nauke iz svojega bolj-ševiškega evangelija tudi za pokorščino ustvarjeno žensko. Nikdar ni bilo slišati, da bi se bil obnašal napram kaki ženski nespodobno ali celo nasilno. Nekaj nerazumljivega za njegovo glede ljubezni mehko dušo sta istočasno zaljubljenje in neizprosno ter vprav trinoško maščevanje nad Klakočerco na pobočju Rudniškega vrha.
V pekočem poletnem času, ko so se parila dekleta in žene na travnikih ter na njivah pri ogrebanju ter pletvi, jih je po-seČal, zbijal šale in razdeljeval med nje sladkorčke, brez katerih se ni podal nika-mo na pot.
Pri opisovanju razmer v Guzajevih časih smo se že dotaknili parkrat omenka steklarn v Loki pod Žusmom, tik olimske farne cerkve in rudnika v grabi pri Devici Marije na Pesku pi Podčetrtku. Pred 50 leti je bilo po spodnještajerskih krajih dovolj glažut, ki so bjle na višku in je šla trgovina s steklom. 0 ,
Danes so malodam. propadle vse, ker so bile predaleč od mo-^rtlega prometa in jih je izpodrinila toi0]devna modernizacija industrijsko naprednejših dežel. V Loki ter Olimju so izdelovali: steklenice, kupice, razno stekleno namizno orodje in šipe. Glede brušenja stekla so bili po teh steklarnah pravi občudovanja vredni umetniki. Po boljših hišah je videti še danes debele ter visoke kupice, v katere so vbrušeni okraski ter napisi, ki so danes iskane umetnine. Posebnost loške in olimske steklarne so bile manjše ter večje, slabše in lepše izdelane steklenice, v katerih so bile skozi ozki dulec na dno položene in večkrat iz lesa ter papirnatih podob prikupljivo izdelane ter sestavljene postaje iz Kristusovega trpljenja. Ako človek pogleda danes tako steklenico z vloženo postajo, se mora čuditi, kako se je posrečilo spraviti toliko mično izdelanih predmetov skozi tako ozko odprtino in vsakega tudi trdno pritrditi. Pasijonske steklenice so izdelovali steklarji doma ob prostem času, jih prodajali kramarjem in trgovcem ter tudi po bogatejših hišah. Tudi ti izdelki loških in olimskilj^steklar-jev so danes redkost, ki se plača drago.
Kdor je imel kedaj priliko, da si je ogledal delo steklarjev ob razbeljeni peči s palico v roki ter v ustih, bo moral priznati, da je ta obrt presneto težavna za prsa, noge in sploh za celo telo že radi vročine. Dolgoletni steklarji so navadno izmozga-nih obrazov in vsled neprestanega stanja pošvajdranih nog. In te trpine, ko še ni
bilo nikakih delavskih organizacij, so izrabljale tovarne.
Bajtarja, kočarja in tudi malega posestnika z družino vred ni mogla prerediti majhna posest. Moral je v steklarno, da je zaslužil za živež ter obleko. Ker je gla-žar v vedni vročini, ga žeja, tudi rad pije in po nedeljah ter ob prostem času ne vode, ampak kaj boljšega. Sploh ljudje, ki imajo veliko opraviti pri ognju, so podvrženi luckanju, pa bodisi od te ali one stro-
Podkraj na Vipavi. Mirno je v Gospodu za|spala Trkma-nova "mama" stara 70 let. — Bila je Boga in vse bližnje okolice ljubeča duša. Vsem potrebnim je bila velika do-brotnica. Zato smo jo vsi ime-• i radi in smo jo spoštovali. To je pokazal tudi njen lep pogreb.
Loški in olimski steklar sta bila tlačana že od doma, ki ju ni mogel prerediti, izrabljala je njih moč ter znanje še tovarna, ali se smemo čuditi, da jih je Guzaj s svojimi nauki ter pridigami kmalu zbolj-ševiziral. Med njimi je imel tako zavedne ter trdne pristaše, da so bili pripravljeni storiti na njegov ukaz vsak zločin ter grozodejstvo. S temi je zahajal po največ na tolovajske pohode, izvrševal rope ter delil z njimi po bratsko denarni, živinski ter razni drugi plen. Na te se je lahko zanesel, da ga ne bodo izdali, četudi bi jih kedo ščipal z žarečimi kleščami. Ob nedeljah ter praznikih jih je zbiral po raznih krčmah ter jim govoril o pomenu organizacije, kar jim je bilo do tedaj španska vas. Po Guzajevem poduku so se čutili kmalu močnejše ter smelejše, da so se že upali ponagajati delovodjem, nadzornikom in oskrbnikom ali direktorjem, kakor se je imenoval vrhovni vodja tovarniškega podjetja. O udeležbi delavstva na industrijskem premoženju ni imel Guzaj še niti pojma; pač pa je bil oskuben žepnega perja kje na samem kak prav strog delovodja ali nadzornik in to je bila tudi nekaka soudeležba pri premožnejši zasebni lastnini. Uradništvo po obeh steklarnah je vohalo, da brije nov duh med delavstvom, a od kod in kedo ga zaganja v te skrite grabe, ni sumil dolgo časa nikdo. Na nemškutarskega gozdarja s torbo ob strani ter s puško preko rame ni nikdo niti mislil, saj je graščinski uslužbenec popival ter kvartal z njimi, da, zmerjal čez proklete delavske gladov-njake, ki bi samo lenuharili, popivali, malo delali in še upali biti drzni, ako jih opozori predstojnik na dolžnost in poslušnost. Guzaj je pač znak voditi za nos nemškutarsko gospodo in ščuvati podložne, kar je že bilo lažje.
Med župnijama Olimje in Podčetrtek stoji na hribčeku prijazna cerkvica Devica Marija na Pesku, pod katero se razprostira pokopališče podčetertečke fare. Kmalu pod cerkvijo je bil in je še rudnik, iz katerega so dobivali že pred desetletji železno rudo.
Lomili so rdečkasto rujavo kamenje, ga valili iz rovov v grabo, kjer so ga razbili na male komade. Gramoz so nakladali na vozove in vozili rudo s konji na fužine v Štore. Olimska železna ruda je bila nekdaj čislana, vsebovala je precej čistega železa.
V rudniku je bilo zaposlenih v rovu in pri drobljenju do 50 delavčev. Vozniki so bili iz bližnje ter daljnje okolice. Bili so noč in dan na cesti med rudnikom ter Štorami.
(Dalje prih.)
Privoščite si več prostega časa
...kuhajte z
ELEKTRIKO
Kadar pošiljate naročn«"" ne pozabite omeniti, komu n*' klanjate svoje glasove!
Pratike
^mmmMmxmmwzs*
Našim čitateljem sp0' ročamo, da smo pr* jeli zalogo
Pratik za leto 1939' in sicer obe vrsti
Blaznikovo
kakor tudi
Družinski
A
Obe vrsti ste zelo nimivi in ju krasi Šte< vilo lepih slik. Na^ čite si jih takoj, d ler ne poide zalegi
Vsak komad stane i poštnino vred
centoV
Naročajo se odi
KNJIGARNA
AMER. SLOVEN^
1849 West Cermak Roa^ CHICAGO, ILL.
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
* Ko že govorimo o varčevanju s časom! Moderna, avtomatična električna peč vam bom prihranila ure kuhinjskega dela, ne samo v enem oziru, marveč v treh ozirih.
PRVIČ — prihranite čas, ker kuha jedi tako hitro, kakor se sploh morejo jedi kuhati.
DRUGIČ — prihranite čas, ker bo skuhala celi obed avtomatično, celo, kadar ste zdoma.
TRETJIČ — prihranite čas, ker električna vročina je snažna — ni vam treba ribati in drgniti loncev in ponev.
In pomnite — električno kuhanje ni drago. Dejanske preizkušnje v Chicagi kažejo, da povprečni stroški za elektriko, porabljeno za kuhanje, je samo $2.18 na mesec.
Oglejte si izložbo modernih avtomatičnih električnih peči pri trgovcih z električni-potrebščinami, z železninami, v trgovinah s pohištvom in department trgovinah in v soseščini ali "downtown" v električnih trgovinah Commonwealth Edison dražbe.
DR.J0HN J. SMETANA
OPTOMETRIST
1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0S23
Uradne ure: vsak dan od 9, zjutraj do 8:30 zvečer.
Jacob Gerend Furniture Go.
Priporočamo naš pogrebni zavod. Dobite nas podnevi in ponoč'' Imamo tudi vsakovrstno pohištvo po zmernih cenah.
704-706 North 8th Street,	Sheboygan, Wis
Telefon: 85 — Res. 4080-W
ZA OBNOVITEV VAŠE ZAVAROVALNINE i!
11
proti ognju, tornadu in avto nezgode, kakor tudi, kadar potrebujete j notarska dela, pokličite me po telefonu: KENMORE 2473-R ali se pa zglasite pri:	I
JOHN PRIŠEL
15908 Parkgrove Avenue CLEVELAND OHIO
ZASTOPNIK 'AMERIKANSKEGA SLOVENCA' : . PRODAJALEC HIŠ.
COMMONWEALTH EDISON COMPANY
Vesna — pomlad?
Znanstvenost,ki ne sloni na polni in pristni resnici, ni nobena znanstvenost, dasi se more dolgo obdržati kot znanstvenost v mnenju ljudi. Geo-centriČno naziranje je trajalo dolgo dobo, pa je bilo zgrešeno, ni bila nobena znanstvenost. So naziranja, ki so napačna, neznanstvena, nikakor niso dobra na sebi, ampak nimajo nobenega posebnega vpliva na moralnost v življenju. Mnogi ljudje če danes smatrajo zemljo za skledasto, to je neznanstveno, ampak so pri tem lahko ddbri ljudje.
So pa znanstvenosti in "znanstvenosti", ki so pri nabiranju o svetu in življenju, in s tem v moralnem zadržanju, naravnost odločilnega vpliva, ker se po njih oblikuje vse življenje posameznika in človeške družbe. Tako je z znanostjo ali "znanostjo" o početku in namenu vsega človeštva. Tudi še danes je tu dvoje naziranj. Prvo je do-zdaij še močno in veljavno je, da je človek stvar božja. Drugo je, in priznam, da se močno širi v moderni dobi, da je človek le neka bolj razvita žival. Ta znanstvenost, ena ali druga, nikako ni, kakršna je znanstvenost, da je zemlja okrogla, a 1 i "znanstvenost", ;da je skledasta. Ako je človek stvar božija, je Bog, je v človeku duša, so za človeka stroge, neizpremenljive obveznosti, moralne smernice za ravnanje. Ce je pa človek le razvita žival, potem ni Boga, ni duše, ni posmrtnega življenja. ni kazni, ni plačila, ni obveznosti morale, moralo in obnašanje tvori le environment, navade, običaji, ni dobrega ne slabega, vse eno je, vsaj končno, ali je bil kak človek v življenju pravi sa-Uin, ali resničen čednosten angel. Vsakemu je lahko jasno, kako globoko in odločilno posega ta znanost, ali "znanost" o bistvu človeštva v vse življenje, kakor se oblikuje po tem ves svet, političen, socialen, državen, gospodarski, diplo-vnatičen, naroden in mednaroden. . ves svet pač se oblikuje.
Obstajata dva tabora, o tem ni prerekanja; povsod naletimo na ta dva tabora. Tudi Slovenci, kakor pač vsi narodi, so v enem ali drugem taboru, in ker gre pri tem za tako važne in odločilne zadeve medsebojnega življenja,
V Tržiču grade nove 10.000 tonske tovorne ladje za družbo Sidarma. Ladje so vse istega tipa. Že to leto "bodo prve tri motorne ladje dograjene. Zgradili pa bodo za omenjeno družbo še nadaljnje tri take motornike.
*
Gralhovo v Baški dolini.
Koncem januarja je umrl po daljši, težki bolezni tukajšnji gostilničar in lesni trgovec g. Anton Rutar, star 66 let.
Trst po velikosti 10 me3to v Italiji
Mesto Trst, ki je v vsej svoji zgodovini igralo tako važno vlogo v vsakem oziru, se je v zadnjih desetih letih še prav posebno lepo razvilo in dokaj olepšalo. Hitro raste tudi število prebivalstva v Trstu. Na dan 1. januarja letošnjega leta so v Trstu našteli 258.612 ljudi, kar bi se z drugimi besedami reklo, dober četrt milijona. Po številu prebivalstva je zdaj Trst med italijanskimi mesti na desetem mestu. Toda pri Trstu je treba upoštevati tudi dejstvo, da v zadnjih desetih letih ni bila priključena k njemu no^ bena okoliška oibčina, da bi na ta način mesto pridobilo na številu prebivalstva, kakor je bil to primer v neštetih drugih italijanskih mestih. Leta 1938. se je število prebivalstva v Trstu pomnožilo za 3760 duš. Ta prirastek gre v veliki večini na račun priseljevanja iz drugih krajev, ne pa toliko na račun naravnega prirastka.
Povečanje javnih del
Predsednik vlade Mussolini je te dni sprejel v Beneški palači v Rimu prefekte iz Julijske Krajine, in sicer tržaškega in goriškega, in prefek-ta iz Reke in Pulja. Kakor
VABILO k naročbi "MOHORJEVIH KNJIG"
Naročniki jih bodo dobili	Naročnino za Mohorjeve knjige sprejemamo
prihodnjo jesen*	SAM0 D0 11'MARCA 1939• Na Poznejša naro-
čila se ne bo mogoče ozirati. Kdor si torej Seli
1.	KOLEDAR »a leto 1940.	„. , . ,, . ..	., , . , ,
2.	VEČERNICE, povest "Pravica do «v- Moho^h^za prihodnje leto, mj pošlje ljenja".	naročnino čimpreje, da nebo zamudil.
3' fnGSSi?™noPSŽ°V- NAR0DA'	KNJIGE STANEJO________$1.25
4. življenje svetnikov, 14. »nopič. z vezanim molitvenikom pa__$1.50
| 5. JEZUS DOBRI PASTIR, molitven*.	^^ ^ ^^
Knjigarna Amerikanski Slovenec 1849	Roa,!