■ x \ j-**0Bnr~i0in*bnrni SM*mi,čariev v nedeljo okrog 40W^ Krvavec se spreminja v mravljišče. Preteklo soboto je smučarsko središče sprejelo skoraj 5o00 &*/ctnicc obstoja m razvoja tovrstne proizvodnje v tem delu radovljiške (,(Prireditve ih praznovanja v okviru tega jubileja so se začela le to, no-ln" r" lani, ko so v Plamenu odprli nov najmodernejši obrat za peskanje ""'">*i(i obdelavo lice. Takrat 80 prvič po dolgih letih opustili stan kemični ( omenik in je po tej r( ' *.U(/' zaščitena. Da bi tudi zanamcem prikazali in ohranili začetek in s,^'"/ industrializacije na tem področju, so se Muzeji občine Radovljica i,/'1'"! - radovljiško kulturno skupnostjo lani odloči/i za izdelavo makete, ki 'Prikače, kakšna je bila Kropa nekdaj. Izdelavo makete so zaupali prof. i/p u. Maguliču in maketarju Marjanu Dolinšku v tehničnem muzeju na ,n*r"l<'<)/i Maketa, delana v merilu 1:200 (široka !,6 metra in dolga 5 l>l '">')• bo kmalu gotova in jo bodo prvič razstavili ob proslavi 80-letnice /)/""''"" (rr življenja in razvoja Krope. Nekateri napovedujejo, da bo to <(lt" t"^'" skrbno in kvalitetno izdelana maketa nekega kraja pri nas. To-p "a Plamen bo pri izdelavi makete krila polovico stroškov. — A. Z. — '"<>: M. M a goli č ^STRAN: Priložnost je bila prevelika Kako se proda družbeno stanovanje SrJuV- MEDNARODNI KMETIJSKI SEJEM OD 11. DO 20. APRILA 1975 Borut Petrič prvi v Trentu Mladi slovenski plavalci ravenskega Fužinarja, Ljubljane in kranjskega Triglava so v soboto in nedeljo gostovali v Trentu (Italija) na osmem mednarodnem pionirskem plavalnem kriteriju. Udeležba mladih plavalcev je presegla vsa pričakovanja, saj je v obeh dneh nastopilo nad 1000 tekmovalcev iz 150 evropskih plavalnih kolektivov. Po dolgih letih se je med zmagovalce vpisal tudi predstavnih Slovenije. Kranjčan Borut Petrič si je namreč med 44 tekmovalci na 400 m kravi s 4:26,04 priplaval prvo mesto. Na 200 m mešano z 2:28,74 je bil šesti, pri tem pa je izboljšal še rekord SRS za starejše pionirje, medtem ko je na 100 m delfin z 1:08,11 osvojil 12. mesto. Izkazali sta se tudi Štembergerjeva in Brada-ška. Prva je v svoji kategoriji na 100 m prsno z 1:24,04 osvojila 12., druga pa na 100 m prsno z 1:30,58 8. mesto. Darjan Petrič pa je bil na 100 m hrbtno dvajseti. , -dh Danes sindikalno prvenstvo na Zatrniku. Občinski svet zveze sindikatov Radovljica in občinska zveza za telesno kulturo sta dokončno sklenila, da bo letošnje občinsko sindikalno prvenstvo v veleslalomu za člane sindikata iz radovljiške občine danes (petek!1) ob 15. uri na Zatrniku. Na občinskem svetu zveze sindikatov smo zvedeli, da se je za to tekmovanje prijavilo okrog 180 članov sindikata i/, vseh osnovnih organizacij sindikata v občini. A. Ž. Nepreviden otrok V ponedeljk, 24. marca, dopoldne se je na Titovi cesti na Jesenicah pripetila prometna nezgoda. Petletna Sonja Šranc je hodila po desnem hodniku za pešce od mesta proti Plavžu, nato pa je nenadoma, ne da bi se prepričala, če je cesta prosta stekla na vozišče. Prav tedaj je mimo pripeljal v osebnem avtomobilu Alfonz Kališnik (roj. 1938) z Jesenic, ki kljub močnemu zaviranju nesreče ni mogel preprečiti. Lažje ranjeno Sonjo so prepeljali v jeseniško bolnišnico. Naročnik: Kekkonen odpotoval Predsednik finske republike Urho Kekkonen je v torek s posebnim letalom odpotoval iz Jugoslavije. Pri nas je bil na petdnevnem neuradnem in prijateljskem obisku. Na mo-starskem letališču se je od njega poslovil Petar Stam-bolič in drugi ugledni predstavniki našega družbenopolitičnega življenja. Med obiskom v Jugoslaviji se je Kekkonen pogovarjal tudi s predsednikom Titom. Na poti* iz Jugoslavije v domovino pa se je za krajši čas ustavil tudi v Budimpešti. Izredni vlaki Skupnost jugoslovanskih železnic je poskrbela za 26 izrednih vlakov, ki bodo med spomladanskimi počitnicami vozili domov jugoslovanske delavce, zaposlene na tujem. K rednim mednarodnim vlakom pa bodo v teh dneh priključili še 542 potniških vagonov. S temi vlaki bo dopotovalo v domovino več kot 40.000 delavcev, ki delajo v ZRN, Švici, Avstriji in drugih zahodnih in severnih državah. Prvi izredni vlak bo pripeljal že danes. Remont TET II Zaradi razpoke v temelju ventilatorja in okvare na kotlu so v torek ponovno prekinili obratovanje 125-megavatne termoelektrarne Trbovlje II. Zaradi napake so nekaj dni pred rokom začeli tudi redni letni remont termoelektrarne, ki bo trajal dva meseca. Energijo iz trboveljske TET bomo ponovno dobivali po 1. juniju. Notranja politika Pod predsedstvom Serge-ja Kraigherja je bila pred nekaj dnevi seja predsedstva SR Slovenije. Na njej so preučili vprašanja s področja naše notranje politike. Predsedstvo je obravnavalo tudi nekatera vprašanja s področja ljudske obrambe in s tem v zvezi sprejelo tudi ustrezne predpise. Obvezno nadurno delo Koprski zaliv je že več kot teden dni poln tovornih ladij, ki čakajo na pretovor blaga v luki. Ker pa mora luka ladjam, ki priplujejo v dogovorjenem roku, pa morajo potem čakati, da jih raztovorijo, plačati visoko odškodnino, je vodstvo luke pred nekaj dnevi uvedlo obvezno nadurno delo za vse težake, ki so zaposleni v luki. Obvezno nadurno delo bo trajalo vse dotlej, dokler ne bodo vse ladje prazne. Štafeta na pot Približno 30.000 mladih deklet in fantov iz vseh krajev Istre bo v nedeljo pospremilo na pot letošnjo štafeto mladosti. Prva bo štafetno palico ponesla 17-7 letna Ingrid Zulijani, učenka 3. razreda labinskega srednješolskega centra. Na palici, ki jo je zasnoval kipar Ante Jakič so zapisane besede: svoboda — socializem — samoupravljanje in Sanjica — Solin, kjer je delala prva mladinska delovna brigada in je bil ustanovljen prvi delavski svet v Jugoslaviji ter datum zmage nad fašizmom — 5. maj 1945. Dražji traktorji V industriji strojev in opreme v Novem Beogradu napovedujejo za 15 do 20 odstotkov višje cene. Traktorji naj bi se podražili že sredi prihodnjega meseca, seveda, če bo v to privolil zvezni sekretariat y.u cene. Podjetje je podražitev zahtevalo že septembra lani. Skupno zasedanje političnega aktiva tovarne Sava in komande vojašnice Staneta Žagarja Kranj, kije bilo v torek v domu JLA v Kranju. — Foto: F. Perdan Zgledno sodelovanje med Savo in vojaki Torkov sestanek političnega aktiva tovarne Sava iz Kranja, ki so ga predstavljali glavni direktor inž. Filip Majcen, predsednik delavskega sveta, sekretarka organizacije ZK ter predsednika osnovnih organizacij sindikata in ZSMS, in komande garnizije Staneta Žagarja iz Kranja s podpolkovnikoma Momčilom Pav-lovičem in Avguštinom Hrvatinom ter majorjem Ivanom Simonovičem s sodelavci na čelu je ponovno potrdil dobro sodelovanje med starešinami in vojaki in kranjsko organizacijo združenega dela. Rezultat takega sodelovanja, ki je lahko marsikomu za zgled, je pokroviteljstvo, ki ga prevzema Sava nad kranjsko garnizijo. Sodelovanje med delovno Štafeta mladosti v Podnartu Krajevna skupnost in družbenopolitične organizacije Podnart vabijo občane v sredo, 2. aprila, ob 17. uri v Podnart pred kulturni dom. Štafeto mladosti bomo pozdravili s kulturnim programom, in sicer: ob 17. uri bo imel govor .predsednik krajevne konference ZSMS. Po govoru bo kulturna prireditev. Sodelovali bodo moški pevski zbor Svoboda iz Podnarta in recitatorji pionirskega odreda »Alojz Rakovec«. Ob 17.20 bomo pozdravili štafeto mladosti. Predsednik krajevne konference SZDL Podnart bo prebral pozdravno pismo. Odhod štafete mladosti bo spremljal s pesmijo moški pevski zbor iz Podnarta. C. Rozman organizacijo in vojaki se je začelo pred leti na pobudo mladinske organizacije tovarne in vojaškega kluba v vojašnici Staneta Žagarja v Kranju. Razvijalo se je in krepilo ter do danes doseglo tako stopnjo, da je oblikovan posebni koordinacijski odbor, ki je že izdelal letni plan sodelovanja, vodilo za posamezne mesece pa so mesečni plani, predstavniki savske mladine, ki je organizirana v 27 osnovnih organizacijah v Kranju in devetih, ki delujejo v drugih Savinih temeljnih organizacijah po državi, in vojašnice se srečajo vsakega dvajsetega v mesecu in izdelajo plan sodelovanja za prihodnji mesec. Ker je tudi v JLA začela delovati organizacija ZSMS, je sodelovanje še trdnejše in bolj vsestransko. Mesečno je na programu najmanj dvoje srečanj savske mladine in vojakov. Letošnje sodelovanje ne ostaja zgolj na ravni mladinske organizacije, temveč se razširja tudi na druge organizacije do vključno vodstev organizacije združenega dela in vojašnice Staneta Žagarja. Ton pa mu bo dajalo proslavljanje 30. obletnice osvoboditve. V torek so se dogovorili za sprotno spremljanje uresničevanja sklepov in za podoben sestanek, ki naj bi bil konec leta. Na torkovem srečanju so se udeleženci podrobno seznanili z organizacijo ZK, sindikata in ZSMS v vojašnici in Savi. Menili so, da je treba dati vsestranskim oblikam sodelovanja še bogatejšo vsebino in pritegniti k sodelovanju še več delavcev in vojakov ter starešin. Združujejo nas enaki cilji, so dejali, zato naj dobi primer Save in kranjske vojašnice še več posnemal-cev, saj je to tudi pomemben prispevek k splošnemu ljudskemu odporu. Če bi zunanjepolitična dogajanja in ravnanja posameznih držav ocenjevali skozi prizmo srečanj med diplomati, bi morali — jemajoč pod drobnogled Jugoslavijo — marec imenovati »skandinavsko obdobje«. Kar dva ugledna Skandinavca sta se namreč mudila pri nas: premier Švedske Olaf Palme in finski predsednik dr. Urho Kekkonen. Palmejev obisk je pravzaprav samo nadaljevanje zelo konstruktivnega dialoga, ki so mu osnovne poteze zarisala nedavna gostovanja švedskega zunanjega ministra in delegacij njihovih gospodarstvenikov. Gre za obsežno problematiko političnega, ekonomskega in kulturnega sodelovanja, o katerem ni dvoma, da prinaša koristi obema stranema. Ako namenoma zanemarimo dokaj sorodna stališča Jugoslavije in Švedske do perečih mednarodnih zapletov ter hkrati ob-idemo njuni vlogi vztrajnih po-bornikov miru, ki ju igrata že vsa povojna leta, ostane nerazčiščeno le še izjemno aktualno vprašanje naših zdomcev, rojakov, zaposlenih v skandinavskih podjetjih. Stockholm je spričo pomanjkanja cenene domače delovne sile voljan zagotoviti jim ustrezne življenjske pogoje, Beograd pa bi v perspektivi rad zanje i/posloval pravice, kakršne sicer pritičejo manjšinam. Kot kaže zdaj, ni ovir, da ne bi dosegli soglasja, zlasti ker so člani kolonije »jugoslovanskih Švedov« lahko pomembna združevalna vez v bipolarnih odnosih dveh dežel. Nekoliko drugačen je bil zna- J. Košnjek čaj oziroma namen pogovorov Tito — Kekkonen. Tradicionalno dobri, čvrsti stiki SFRJ z republiko Finsko bodo v bodoče bržkone pridobili na obsegu in intenzivnosti, pri čemer imamo v mislih predvsem trgovinsko menjavo. Slednja naj bi se okrepila tako po količinski plati kot po izboru b'»ga. Jugoslavija je doslej Finski najpogosteje prodajala ribje konzerve, sadne sokove, strojno opremo, aluminijevo pločevino, športne potrebščine in bombažne tkanine, od nje pa kupovala kože, celulozo, lesene montažne elemente, papir, staro železo v obliki odsluženih ladijskih trupov in električni material. Finski portret Toda kdor pozna notranji ustroj finskega gospodarstva, ki zadnje čase pospešeno osvaja širše evropsko tržišče, ne more mimo spoznanja, da smo v preteklosti premalo izkoristili naklonjenost Helsinkov. Domovina tisočerih jezer sodi v krog tistih industrijsko-agrarnih področij, ki zaradi pomanjkanja surovin nujno iščejo partnerje daleč zunaj lastnih meja. Jesenice Na "zadnji seji krajevne konference SZDL v Mojstrani, ki je ustanovljena na določilih delegatskega sistema, so sprejeli pravila krajevne organizacije, izvolili izvršni odbor in v nadaljevanju govorili o nekaterih problemih v kraju. Precej pozornosti so posvetili turistični urejenosti kraja, podprli predlog o preimenovanju šole in govorili o turističnih napisih. V nadaljevanju seje so obsodili nekatere negativne pojave v kraju ter se domenili, da poleg ostalih nalog izoblikujejo program dela. Dali so nekaj pripomb o vlogi in pomenu političnega aktiva, koordinacijskega odbora in govorili o delovanju in povezovanju vseh društev in organizacij v frontno organizacijo Socialistične zveze. ._ D. S. Kranj Izvršni odbor občinske konference socialistične zveze v Kranju je v torek popoldne razpravljal o pripravah na sejo občinske konference socialistične zveze. Sklenil je, da bo seja občinske konference socialistične zveze okrog 20. aprila letos, nova občinska konferenca socialistične zveze pa se bo konstituirala predvidoma meseca maja. Razen tega je izvršni odbor razpravljal še o podelitvi letošnjih priznanj OF, o samoupravnem sporazumu o programskem in poslovnem sodelovanju RTV Ljubljana in o programu sodelovanja s koroškimi Slovenci. V sredo popoldne je bila redna seja medobčinskega sveta ZK za Gorenjsko. Potrdili so sklepe in stališča medobčinskega sveta o zaposlovanju in razpravljali o uresničevanju nalog in nadaljnji akcijski usmeritvi sveta. Pogovorili pa so se tudi o kadrovanju v pedagoške poklice, srednjo politično šolo pri CK ZKS in šolo v Kumrovcu. Včeraj popoldne je bila osma seja vseh zborov kranjske občinske skupščine. Razpravljali so o družbenem načrtu in proračunu občine za letos in opredelili nekatere najpomembnejše naloge skupščine in izvršnega sveta v tem mandatnem obdobju. Zbor združenega dela in zbor krajevnih skupnosti sta razpravljala še o znižanju stopnje posebnega občinskega prometnega davka za letošnje sejemske prireditve v Kranju, zbor krajevnih skupnosti pa je razpravljal o spremembi kriterijev za dodeljevanje posebnih sredstev krajevnim skupnostim v občini iz letošnjega občinskega proračuna. A. Ž. Radovljica V torek popoldne se je pri občinski konferenci zveze komunistov Radovljica sestal sekretariat aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev. Razpravljali so o delovnem programu aktiva in o sklepih ter stališčih šestega zasedanja aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev. Pri komiteju občinske konference zveze komunistov Radovljica se je v sredo sestala komisija za družbenopolitična in idejna vprašanja prosvete in kulture. Seje so se udeležili tudi člani sekretariata aktiva ZK prosvetnih delavčev. Obravnavali so zaključke občinske konference zveze komunistov o izobraževanju in vzgoji. V'sredo popoldne pa se je pri občinski konferenci socialistične zveze sestal koordinacijski odbor za ljudsko obrambo. Na prvi seji so se pogovorih o delovnem programu odbora. < Včeraj popoldne se je sekretariat aktiva komunistov rezervnih vojaških starešin pri občinski konferenci ZK Radovljica pogovoril o aktualnih nalogan in pripravah za sejo aktiva komunistov rezervnih vojaških starešin. A. Z. Tržič Na zadnji seji komiteja občinske konference ZKS v Tržiču so razpravljali o nalogah komunistov pri uresničevanju sklepov druge seje CK ZKJ. Člani komiteja so sklepe centralnega komiteja podprli- in menili, da jih je treba začeti v občini brez odlašanja uresničevati. Predvsem so se zavzeli za učinkovitejše usposabljanje osnovnih organizacij in boljše sodelovanje men vodstvi in članstvom ZK, pri čemer mora odigrati pomembnejšo vlogo aWv komunistov neposrednih proizvajalcev. Enako so menili tudi za uresničevanje statuta ZKJ in statutarnega sklepa občinske organizacije in se zavzeli za večjo odgovornost za uresničevanje sklepov, za boljše sodelovanje družbenopolitičnih organizacij in krepitev SZDL, za večjo mero kritičnosti in samo-kritičnosti, za idejno politično izobraževanje komunistov in za učinkovitejše preprečevanje družbi škodljivih pojavov. Kadrovska obnova ZK pa ostaja trajna naloga. Do 12. aprila se bodo v tržiški občini končali sestanki osnovnih organizacij in stalnih aktivov, ki se jih udeležujejo tudi člani komiteja. Nfl omenjenih sestankih razpravljajo o ocenah političnih razmer na področju, kjer osnovne organizacije in stalni aktivi delujejo, se seznanjajo z zaključki seminarja za sekretarje osnovnih organizacij, potrjujejo letošnje delovne programe in sprejemajo, kjer jih še niso, poslovnike. Okrog 20. aprila se bo sestal komite na 15. seji in razpravljal na osnovi ocen osnovnih organizacij o p0' litičnem položaju v občini in o zaposlovanju delavcev iz manj razvitih področij Slovenije in Jugoslavije. Na osnovi sklepa zadnjega zasedanja občinske konference ZKS bo danes popoldne ustanovna seja aktiva komunistov, ki delujejo v Zvezi rezervnih vojaških starešin. Starešine bodo sprejele delovni program in izvolile sekretariat. Razen tega bodo danes seje IO SZDL, občinskega odbora sindikata delavcev tekstilne in usnjarske industrije in družbenopolitičnega zbora- -jk Tridesetim odstotkom skoraj petmilijonskega ljudstva režejo kruh tovarne papirja, pohištva, obutve, električnih izdelkov, živilskih proizvodov in tekstila, poleg ladjedelnic in kemično-metalurških obratov temeljni oporniki nacionalne moči. Prek 64 odstotkov razpoložljivih površin (Finska v celoti meri 337.000 kvadratnih kilometrov) pokrivajo gozdovi. Les torej predstavlja glavno bogastvo potomcev davnih azijskih priseljencev, katerih prihod je botroval izumiranju prejšnjih gospodarjev valovitih planot med Botnijskim in Finskim zalivom, Laponcev. Dasi kontinentalno podnebje z dolgimi, mrzlimi zimami in kratkimi, vročimi poletji ni ravno najboljši zaveznik kmetijstva, so Finci sposobni pridelati dovolj hrane zase. Na komaj 2,7 milijona hektarih pretirano razparcelirane ro"dovitne zemlje gojijo kvalitetno pšenico, ječmen, rž, oves, krompir in različne vrste krmilnih rastlin. A bolj kakor v poljedelstvo je razvita živinoreja, saj »mesni fond« obsega 2,2 milijona glav govedi, 240 tisoč ovac, 522 tisoč svinj, 210 tisoč konj, 184 tisoč severnih jelenov in 7 milijonov kosov perutnine. Izredno donosni »pomožni« panogi sta lov in ribolov, flota 560 brodov z nosilnostjo 1,475.000 brutore-gistrskih ton pa Finsko uvršča v kategorijo pomorsko-trgov-skih velesil. Hrbtenica energetskih kapacitet Suomen Tasavalte (orgi-nalni naziv države — op.p.) so hidrocentrale. Skupna zmog- aša 2.9 miliiona 1 ljivost le-teh znaša 2,9 milijona kilovvatov ali 65 odstotkov razpoložljivega elektropotenciala. Občutno manj podatkov je o skritih pogonskih rezervah Finske, o nafti. Neuradni viri trdijo, da so v obrobnem pasu Botnijskega morja, blizu Alandskih otokov, geologi izsledili velika nahajališča zemeljskega olja in da vlada namerava izkoriščanje vrelcev zaupati mogočnim zahodnim petrolejskim družbam. »Črno zlato« bo nedvomno sprožilo hude spremembe v ustaljenem utripu redoljubnega naroda, spremembe, ki v očeh poslovnežev zadobivajo podobo neslu-tenega napredka, medtem ko jim je večina ljudi nenaklonjena. Kmetje, ribiči, obrtniki, znanstveniki, študentje in lokalne oblasti so v skrbeh za čudovito obalo, za morje, za idilična obrežja. Bojijo se uničevalnega pohoda rafinerij, cevovodov, pristanišč, skladišč in cest, bojijo se, da utegne pro-fitarska sla opustošiti obalo in slikovite fjorde, ogroziti polja v južnih pokrajinah ter zastrupiti okolje. Prav zato je lani propadla načrtovana vključitev Finske v EGS. Pozivov k zaščiti prirode, k brzdanju nenadzorovane ekonomske ekspanzije in k omejevanju dobičkarskih teženj Skandinavec pač ne jemlje površno, kot modno muho, temveč kot resen napotek, ki ga je treba upoštevati pri sprejemanju slehernega važnejšega projekta. Zanesljivo ne bi škodilo, če bi Jugoslovani »uvozili« tudi zajetno porcijo zdrave finske logike. L GllMjIj Petek 28. marca 1975 Gorenjska oblačila podjetje za proizvodnjo ženske konfekcije p.o. Kranj, C. JLA 24 a Delavski svet na podlagi 9. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih razpisuje prosto delovno mesto vodje TOZD Konfekcija Kranj Pogoji: višja ali visoka izobrazba konfekcijske ali tekstilne stroke ter vsaj tri leta prakse na takem ali podobnem delovnem mestu v konfekciji, srednja izobrazba konfekcijske ali tekstilne stroke ter vsaj šest let prakse na takem ali podobnem delovnem mestu v konfekciji.. Prijave s kratkim življenjepisom in z opisom dosedanjih zaposlitev pošljite v 15 dneh na splošno-kadrovsko službo. Referendum na Kokrici Gostinsko podjetje Jelen Kranj Odbor za medsebojna delovna razmerja Kranj, Ljubljanska c. 1 Na osnovi določil Samoupravnega sporazuma o medsebojnih delovnih razmerjih objavlja prosta delovna mesta: receptorja več kuharjev točaja in več natakarjev Za vsa razpisana delovna mesta veljajo poleg splošnih pogojev še naslednji posebni pogoji: za receptorja znanje nemškega jezika ter potrdilo o nekaznovanju, za natakarje in kuharje končana poklicna šola, za točaja potrdilo o opravljeni ožji usmeritvi. Pismene prijave je potrebno poslati v 10 dneh po objavi na naslov Gostinsko podjetje Jelen Kranj, Kranj 64001, Ljubljanska c. 1. Kemična tovarna Exoterm Kranj Struževo 66 objavlja naslednja prosta delovna mesta: 1. administrativnega tehnika 2. skladiščnika surovin Poleg splošnih pogojev so za zasedbo omenjenih delovnih mest še naslednji pogoji: pod 1.: se zahteva srednja upravno-administrativna šola in dve leti delovnih izkušenj pod 2.: se zahteva poklicna šola kovinske stroke in dve leti delovnih izkušenj ter izpit za skladiščnika Osebni dohodek pod 1. je 3300 din, pod 2. pa 3400 din. Prijave sprejema splošni oddelek tovarne do vključno 8. aprila 1975 Odbora za medsebojna razmerja TOZD v sklopu Kmetijsko živilskega kombinata Kranj v Kranju, Cesta JLA 2 — z n. sol. o. Objavljata naslednja prosta delovna mesta: za TOZD Komercialni servis, Kranj, v Kranju1 — z n.sol.o. 1. pomočnika skladiščnika za domačo prodajo v enoti Agromehanika 2. prodajalke živil •3. odpremnika in prevzemnika blaga po železnici za nedoločen čas, s 3-urnim dnevnim delovnim časom. Za TOZD Tovarno olja Oljarica Britof — z n. sol. o. 4. ključavničarja — strugarja •r). ključavničarja Poleg splošnih pogojev za delo se zahtevajo še posebni pogoji: Pod L: KV prodajalec ali priučeni skladiščnik z eno ali 2-letno prakso na enakem ali podobnem delu, poznavanje kmetijske mehanizacije; Pod 2.: KV prodajalka z zdravstveno sposobnostjo za delo v živilski stroki; Pod 3.: KV prodajalci- z najmanj 3-letno prakso ali administrator z večlet no prakso na sa most o j nem delovnem mest u ; pod 4.: KV ključavničar z izpitom za varilca in najmanj 1-let no prakso na enakem ali podobnem delu; Pod 5.: KV ključavničar z 1 let no prakso; Na vseh delovnih mestih je uvedeno poskusno delo v času od 1. do i mesecev. Nastop dela je mogoč takoj ali |>o dogovoru. Plamene prošnje z dokazili o strokovnosti in z opisom dosedanjega dela sprejema Splošno kadrovski sektor KZK Kranj, v Kranju, Cesta »JLA 2, v 15 dneh od objave. V torek zvečer se je v kulturnem domu na Kokrici sestala skupščina krajevne skupnosti. Razpravljali so o zaključnem računu krajevne skupnosti za minulo leto in o letošnjem predračunu. Sprejeli so tudi sklep, da se v krajevni skupnosti razpiše referendum za zbiranje sredstev občanov za ureditev jn asfaltiranje Pokopališke ceste. Razprave o asfaltiranju in ureditvi kanalizacije ter javne razsvetljave na Pokopališki cesti na Kokrici trajajo že nekaj časa. Programi in predračuni so pokazali, da bi za vsa ta dela potrebovali okrog 695.000' dinarjev. Tolikšnih sredstev pa krajevna skupnost sama ne more zbrati kljub predvidenim posebnim sredstvom, ki so v letošnjem občinskem proračunu predvidena za krajevne skupnosti. Zato so se družbenopolitične organizacije in skupščina krajevne skupnosti v torek zvečer odločile, da razpišejo referendum o samoprispevku. V sklepu o razpisu referenduma predvidevajo, da bi samoprispevek plačevali vsi občani, ki imajo stalno bivališče v naseljih Kokrica, Mlaka Bobovek, Idovka in Srakovlje. Sleherni zaposleni občan naj bi plačeval 1,5 odstotka od neto osebnih dohodkov, samostojni obrtniki- 1 odstotek od doseženega dohodka, občani, katerim je davek odmerjen v pavšalnem letnem znesku, 10 odstotkov od odmerjenega davka, kmetje 3.5 odstotka od katastrskega dohodka in upokojenci 1,5 odstotka od pokojnine. Razen tega bi lastniki stanovanjskih hiš in vsi tisti, ki gradijo stanovanjske hiše ali imajo gradbena dovoljenja ob Pokopališki cesti, prispevali še po 3000 dinarjev na stanovanjsko hišo. Občani bodo o takšnem predlogu glasovali na referendumu, ki bo 20. aprila. Ce se bodo odločili za samoprispevek, bo le-ta trajal do 1. maja prihodnje leto. Z denarjem pa bodo kot rečeno uredili kanalizacijo, razsvetljavo, asfaltirali 755 metrov dolgo in 4 metre široko cesto in okrog "200 kvadratnih metrov parkirnega prostora pri vhodu na pokopališče. ' A. Žalar Industrijski kombinat Kranj objavlja naslednje prosto delovno mesto: referenta za devizno poslovanje Zahteve: srednja izobrazba — ekonomska, dveletne izkušnje na podobnem mestu, znanje tujega - nemškega - jezika! Kandidati naj posredujejo pismene ponudbe ali se zglasijo osebno v kadrovskem oddelku kombinata v 15 dneh po objavi. Uresničevanje stabilizacijskih ukrepov Na šesti seji aktiva komunistov delavcev neposrednih proizvajalcev radovljiške občine, ki je bila 19. marca, so sprejeli več stališč in sklepov. Aktiv je sklenil, da mora biti v prihodnje tesno sodelovanje med občinsko konferenco in komitejem občinske konference ter njunimi organi z osnovnimi organizacijami ZK v delovnih organizacijah. To naj bi dosegli z obiski na sestankih osnovnih organizacij ZK, predavanji in seminarji. Ob 30-letnici osvoboditve je treba sprejeti čimveč delavcev-v zvezo komunistov. Pri tem naj komite občinske konference' ZK tesno sodeluje s kulturno skupnostjo, da bodo kulturni programi ob takšnih prilikah čimbolj kvalitetni. Vso skrb pa morajo komunisti posvečati uresničevanju stabilizacijskih ukrepov. Takšne programe morajo sprejeti v vseh delovnih organizacijah v občini, pri čemer pa je treba vključiti v uresničevanje le-teh tudi organe delavske.kontrole. Za člane delavske kontrole bodo še spomladi organizirali posebne seminarje. Ko so razpravljali o uresničevanju ustave in o razvoju samoupravljanja, so se zavzeli za večjo odgovornost slehernega člana zveze komu- nistov. Posebno so opozorili na dogovarjanje pri skupni in splošni porabi. Takšni dogovori v prihodnje ne morejo biti brez delavcev v združenem delu. Govorili so tudi o uvajanju celodnevne šole. Vse priprave in druge akcije na tem področju je treba pospešiti, tako da bi bilo že prihodnje šolsko leto vse pripravljeno za prehod na celodnevno šolo. Opozorili pa so tudi na zakasnitev pri sprejemanju statutov nekaterih krajevnih skupnosti. To zamudo, ki je nastala predvsem zaradi premajhne učinkovitosti in pomoči upravnih služb, je treba čimprej nadoknaditi. Aktiv je tudi sklenil, da se skličejo posveti delavcev komunistov z vodilnimi predstavniki podjetij in samoupravnih organov po posameznih gospodarskih panogah. Nazadnje so se člani aktiva seznanili z razmerami na fakulteti za sociologijo, politične vede in novinarstvo in podprli ukrepe CK ZKS za trdnejšo marksistično usmeritev te ustanove. Ostro so obsodili pojave klerikalizma, nacionalizma in šovinizma, ki slabe enotnost delavcev in zastavljeno kadrovsko politiko. JR Neokrnjen program v socialnem skrbstvu Na letošnji prvi redni seji skupščine občinske skupnosti socialnega skrbstva Kranj sta bila med obširnim dnevnim redom prav gotovo najpomembnejša sklepanje o finančnem načrtu za letos in pa sprejem programa dela. Delegati skupščine skupnosti socialnega skrbstva so z zadovoljstvom ugotovili, da tej skupnosti letos kot eni redkih ne bo treba pre- Sodelovanje z zamejci, zdomci in jugoslovanskimi narodi Pri občinski konferenci socialistične zveze Radovljica je bil pred nedavnim ustanovljen koordinacijski odbor za odnose z zamejskimi Slovenci, zdomci in drugimi jugoslovanskimi narodi. Za predsednika odbora so izvolili Jošta Rolca, za tajnika pa Ivana Vodopivca. Imenovali so tudi tri komisije. Komisijo za zamejske Slovence bo vodil prof. Niko Rupel, komisijo za zdomce Lado Matjašič in komisijo za odnose z drugimi jugoslovanskimi narodi Niko Fabjan. Na seji so ugodno ocenili dosedanje delo komisije za odnose z zamejskimi Slovenci. Ugotovili so, da je bilo sodelovanje s Slovenci na Koroškem in v Italiji v zadnjih letih dokaj razgibano predvsem na kulturnem in deloma tudi na političnem področju. Premalo pa je bilo narejeno pri povezovanju gospodarstva in na področju telesne kulture. Prav tako ugodno so ocenili sodelovanje s prijateljskimi občinami Varaždin, Svilajnac in Brus. Koordinacijski odbor bo v prihodnje skrbel za še tesnejše sodelovanje na vseh področjih z zamejskimi rojaki, z zdomci in s prijateljskimi občinami v Hrvatski in Srbiji. Sklenil je tudi, da v prihodnje v tovrstnih oblikah sodelovanja ne more biti zasebnih pobud in nenačrtnosti. Različne spontane akcije v zamejstvu, ki so bile plod nekaterih naših posameznikov in skupin, so namreč večkrat bolj škodovale kot koristile. Več sodelovanja s socialistično zvezo Stališča o vlogi in delu družbenopolitičnega zbora občine Tržič, ki so jih pretekli teden oblikovali na razširjeni seji komiteja ZKS, bo obravnavala tudi občinska konferenca SZDL Tržič Pretekli teden je bila v Tržiču razširjena seja komiteja občinske konference ZKS, ki so se je udeležili tudi predstavniki družbenopolitičnega zbora občinske skupščine, družbenopolitičnih organizacij, občinske skupščine in izvršnega sveta občinske skupščine. Na seji so temeljito ocenili delo in vlogo družbenopolitičnega zbora občinske skupščine in menih, da vlada na tem področju, predvsem v praksi. Se kopica nejas-nosti. O tem so v tržiški občini na raznih forumih že razpravljali, vendar je bila problemska obravnava na omenjeni razširjeni seji komiteja najbogatejša in najbolj vsestranska. Člani komiteja in gostje so sodili, da morajo stališča za delo delegatov družbenopolitičnega zbora izoblikovati vse družbenopolitične organizacije in jih uskladiti v socialistični ZVezi Oziroma njenem predsedstvu. Osnova za tako delo in sodelovanje je aktivna prisotnost delegatov družbenopolitičnega zbora na sejah konference SZDL in njenih teles, obveščenost o dejavnosti in stališčih družbenopolitičnih organizacij ter povezava s predsedstvom občinske skupščine, ki sicer, ni uzakonjen organ skupščine, vendar niora postati usklajevalec in usmerjevalec dela vseh zborov občinske skupščine in njenega izvršnega sveta. Ko bo Skupnost slovenskih občin izdelala predlog poslovnika občinskih skupščin, bo delo lažje. Predvsem bo manj nejasnosti pri oblikovanju poslovnikov družbenopolitičnega zbora in drugih zborov. Družbenopolitični zbor bo razbremenjen marsikatere pristojnosti in odločanja in iskan predvsem tam, kjer se razrešujejo in načrtujejo pomembnejše naloge družbenega, političnega in gospodarskega življenja občinske skupnosti. Na razširjeni seji komiteja so opozarjali na pravico in dolžnost delegatov družbenopolitičnega -zbora obveščati družbenopolitične organizacije, predvsem socialistično zvezo 0 delu in stališčih zbora. Obenem pa so predlagali, naj bodo zasedanja zborov občinske skupščine ločena in le v izjemnih primerih skupna. Komite bo stališča o delu in vlogi družbenopolitičnega zbora občinske skupščini' posredoval v razpravo občinski konferenci SZDL Tržič. •I. Košnjek tirano zategovati pasu. Sprejeta prispevna stopnja namreč omogoča dotok tolikšnih sredstev, da bo zamišljeni program socialne politike 'možno izpeljati v celoti. Po finančnem načrtu se bo namreč nateklo za to dejavnost 8,5 milijona novih din, kar je za 51 odstotkov več sredstev kot jih je bilo lani za to dejavnost v občini porabljenih. Finančni načrt predvideva občutno povečanje rejnin, kar za 57 odstotkov, za 45 odstotkov več bo sredstev za vzdrževanje mladoletnikov v domovih, 41 odstotkov več denarja pa bo treba "odšteti tudi za bivanje starih ljudi v domovih in to predvsem zaradi 30-odstotne podražitve oskrbnin in ne toliko zaradi večjega števila oskrbovancev. Za družbeno denarne pomoči bo treba odšteti 28 odstotkov več denarja kot lani, 30 odstotkov več pa so namenili tudi za letovanja socialno ogroženih otrok. Večjo dotacijo bodo dobile tudi občinske humanitarne organizacije, in sicer bo zanje denarja več za 75 odstotkov. Delegati skupščine skupnosti socialnega skrbstva so potrdili tudi predlog samoupravnega sporazuma o ustanovitvi občinske skupnosti socialnega varstva in potrdili njen začasni statut. Občinska skupnost socialnega varstva, v katero so vključene skupnosti socialnega skrbstva, otroškega varstva, konferenca delegacij pokojninskega in invalidskega zavarovanja, skupnost za zaposlovanje in enota za družbeno pomoč v stanovanjskem gospodarstvu stanovanjske skupnosti, se bo formirala v kratkem, potem ko bodo k sporazumu o ustanovitvi pristopile vse prej naštete skupnosti. L. M. Konferenca OO ZSMS obrata Planika v Zabreznici Pred dnevi je bila v obratu Planika v Zabreznici konferenca osnovne organizacije ZSMS. Mladi v tem delovnem kolektivu so ocenili dosedanje delo, sprejeli akcijski program za naprej, izvolili pa so tudi novo vodstvo osnovne organizacije. Poročilo o dosedanjem delu je podala predsednica osnovne organizacije Tatjana Pivar. Iz poročila je bilo razvidno, da je bil program kljub nekaterim pomanjkljivostim uspešno realiziran. Mladi delavci so se vključevali v družbenopolitična dogajanja v kolektivu, izvedli so več samostojnih akcij, nekaj pa v sodelovanju s sindikatom. Na konferenci so sprejeli akcijski in operativni plan dela do junija 1975. V razpravi je med drugim vodja obrata mlade delavce pozval, da morajo še povečati angažiranje v družbenopolitičnih dogajanjih v podjetju, posebno potem, ko bo obrat Planika v Zabreznici postala samostojna temeljna organizacija združenega dela. Za novega predsednika osnovne organizacije ZSMS so izvolili Vido Mulej. J. R. Kmalu start v izgradnjo RT C Soriška planina? Ustanovni zbor poslovne skupnosti investitorjev naj bi sklicali v začetku maja letos V vsaki stvari je nekaj dobrega, pravi star narodni pregovor. Letošnje bledikave, rahitične zime, zaradi katere so blagajne naših žičničarjev in hotelirjev ostale prazne, po prezgodaj ozelenelih strminah pa ljudje že od prvih dni februarja sem nabirajo regrat, zato kljub splošnemu razočaranju ne gre jemati pretirano tragično. Ob njej smo namreč spoznali, da bo treba v prihodnje bolj pretehtati, kaj je smotrna »snežna naložba« in kaj Premakljivi delovni čas V jeseniški Železarni poskušajo z uvedbo premakljivega delovnega časa — Anketa dala zadovoljive rezultate — Ob koncu leta ponovne raziskave Lani septembra sta sektor za ekonomiko in psihološka služba v jeseniški Železarni začela uresničevati zamisel, da tudi v Železarni poskusijo s premakljivim delovnim Časom, kajti rezultati uvedbe takega delovnega časa ponekod po svetu so izredno dobri. Izbrali so nekaj oddelkov skupnih služb in po štirih mesecih izvedli anketo, s katero so dobili prve rezultate. Zanimivo je, da so premakljivi delovni čas uveljavlja po svetu predvsem v železarnah. Seveda ne v neposredni proizvodnji, temveč v drugih službah. Uvedli so ga zlasti zaradi prometnih konic tudi pri nas: v Iskri Commerce, Tomosu, Stolu in še v nekaterih podjetjih. V jeseniški Železarni pa so že nekajkrat poskušali z organizacijo takega delovnega časa, ki bi delavcem najbolj ustrezal, obenem pa bi lahko beležili tudi dobre poslovne rezultate. S tem, ko zdaj poskušajo uvesti premakljivi delovni čas, pa njihova prizadevanja še niso zaključena, saj se načrtno ukvarjajo z organizacijo delovnega časa tudi v neposredni proizvodnji. Premakljivi delovni čas dopušča, da delavec sam izbira čas prihoda na delo, in sicer je ta čas omejen od 5. do 8. ure dopoldne in od 13. do 20. ure zvečer. Obvezni delovni čas pa je od 8. do 13. ure. Dovoljeni delovni čas je torej od 5. do 20. ure, največje število dovoljenih delovnih ur je dvanajst, popoldansko delo pa mora trajati najmanj dve uri. Dovoljeni mesečni presežek je 24 ur, primanjkljaj pa deset ur, vendar se mora to v naslednjem mesecu uskladiti. Da ne bi prihajalo do zlorab in goljufij pri prihodu in odhodu, bodo zdaj v Železarni nabavili ure, kajti za zdaj nadzorujejo prihod in odhod pri vratarju. Anketa je zajela 187 anketirancev. Večina ni uporabljala možnega prihoda in odhoda na delo predvsem zato, ker delavci nočejo, da bi se premakljivi delovni čas spremenil v deljeni delovni čas. Tisti pa, ki so izkoristili novo obliko, so si bili edini, da se znatno bolje počutijo, da beležijo boljše rezultate dela, da imajo več prostega časa. Nakazali so natanko iste prednosti, ki jih s premakljivim delovnim časom beležijo drugod po svetu. Slabosti, ki jih prinaša nov delovni čas, pa so predvsem v tem, ker nikakor ne ustreza vsem delovnim mestom in bi ga v jeseniški Železarni uvedli lahko le za določena delovna mesta oziroma službe. Do konca letošnjega leta bodo k novemu sistemu pritegnili še nekaj oddelkov in potem izdelali ponovno analizo ter se dokončno odločili. D. Sedej ne. Dve proč vrženi sezoni zapored sta potrdili umestnost svaril maloštevilnih strokovnjakov, ki vztrajno terjajo dolgoročnejšo in enotnejšo politiko vlaganja v zimska športna središča. Redke, doslej zanemarjane bele oaze v visokogorskem svetu, kamor se je v minulih mesecih zlival pisani tok smučanja željnih obiskovalcev, so menda dovolj zgovorni smerokazi slovenskim načrtovalcem. Ena izmed njih je nedvomno tudi Soriška planina. Že lani smo izčrpno poročali o programu ureditve novega rekreacijsko-turističnega centra pod vzpetino Lajnar. Čez poletje so priprave na začetek izgradnje sicer nekoliko zastale, a spričo zgoraj omenjenih okoliščin zdaj spet postajajo aktualne. Kaže, da bo zadeva končno prešla v operativno fazo, kajti posebni šti-rinajstčlanski odbor, odgovoren za sestavo konzorcija investitorjev, je pretekli petek v Skofji Loki še zadnjič pretresel predloženo besedilo samoupravnega sporazuma, ga dopolnil in poslal v tisk. Ustanovni zbor poslovne skupnosti naj bi bil 6. maja v loškem hotelu Transturist, so sklenili navzoči. Kakor smo zvedeli, je podjetij, ki se nameravajo vključiti vanjo, precej. Odbor je določil enotni pristopni znesek v višini 10.000,00 din, društva pa morajo vplačati 5.000,00 din. Pristopnine so nevračljive in torej predstavljajo neke vrste »vizo« ter obenem dokaz, da je določen kandidat svojo udeležbo v konzorciju financerjev vzel resno. Samoupravnim organom in vodstvom zainteresiranih gospodarskih organizacij namerava pripravljalni odbor poleg osnutka sporazuma poslati v pretres ^tudi brošuro z zgoščenim opisno-grafičnim prikazom lokacije, kapacitet in namembnosti predvidenih objektov. V uvodni etapi del, ki bodo stekla brž po določitvi investicijskih deležev posameznih članov poslovne skupnosti, nameravajo usposobiti predvsem ožji kompleks smučišč in montirati razvejano mrežo vlečnih naprav. Izdelavo podrobnega projekta, stroškovnika, rentabilitetnega izračuna in raziskave tržišča inozemske opreme so zaupali agenciji Alpetour, TOZD Žičnice. I. Guzelj Novih gradenj letos ne bo Skupnost otroškega varstva Kranj bo letos imela za svojo dejavnost le za 10 odstotkov več denarja kot ga je za to dejavnost porabila v lanskem letu, denar pa se bo zbiral po 0,45-odstotni prispevni stopnji od bruto osebnega dohodka delavcev družbenega sektorja, pri tem pa velja pripomniti, da je znesek limitiran in se tako več natečena sredstva ne bodo mogla uporabiti. Tako kot že nekaj let doslej bo skupnost otroškega varstva tudi še letos, in sicer do 1. julija, odvajala 80 dogovorimo se SEJA RADOVLJIŠKE OBČINSKE SKUPŠČINE V ponedeljek popoldne se bodo na rednih ločenih sejah sestali vsi trije zbori radovljiške občinske skupščine. Sklepali bodo o predlogu odloka o proračunu občine, o predlogu programa komunalnih del in o predlogu družbenega plana občine za letos. Razen tega so na dnevnem redu še naslednje točke: sklepanje o predlogu odloka o posebnem občinskem davku od prometa proizvodov in od plačil za storitve, o predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o komunalnih taksah v občini, o predlogu odloka o odpravi odloka o ustanovitvi samoupravne skupnosti za komunalno dejavnost in o predlogu odločbe, da je rekonstrukcija ceste 11/321 a Gobovci— Kropa, od kilometra 0850 do kilometra 6377 v splošnem interesu. Razen tega je na dnevnem redu tudi informacija o družbenem dogovoru o gibanju, obsegu in strukturi skupne porabe v občini za letos in informacija o določitvi stopenj za socialno skrbstvo, otroško varstvo in telesno kulturno skupnost. Po volitvah in imenovanjih bodo na dnevnem redu še delegatska vprašanja: TEŽKE IN POMEMBNE ODLOČITVE Najtežja naloga čaka delegate vseh treh zborov radovljiške občinske skupščine na ponedeljkovi seji pri treh točkah dnevnega reda. Sklepati bodo morali o letošnjem proračunu, o programu komunalnih del in o družbenem planu občine za letos. Razprave o teh dokumentih, ki so bile v prvi polovici tega meseca na zborih občanov, so bile zelo živahne. Prek 140 predlogov, mnenj, pripomb in stališč je bilo sprejetih na zborih občanov. Domala v vseh krajevnih skupnostih so ugotavljali, da bo 'etos denarja premalo za komunalna dela in druge potrebe krajevnih skupnosti. Po drugi strani pa so na sejah občinskih družbenopolitičnih organizacij (na primer na seji občinske konference zveze komunistov) ugotavljali, da so bile posamezne organizacije združenega dela pri načrtovanju letošnjega razvoja kar preveč previdne. Predlog družbenega plana radovljiške občine za letos je tako glede na posamezne postavke med najskromnejšimi na Gorenjskem. Zato so bila marsikje upravičena mnenja, da bi morali biti v delovnih organizacijah pri sestavljanju letošnjih razvojnih programov za spoznanje bolj optimistični in ambiciozni in da bi bilo treba prvotne načrte ponovno pregledati in morda tudi popraviti. Pogoste so bile tudi pripombe, da v občini še vedno prepočasi poteka združevanje in da se domača podjetja kar nekako ne morejo dogovoriti za povezavo. Nekdo je celo rekel, da je odnos med domačimi podjetji takšen, kot da bi se povezovali s hudičem in zato raje iščejo partnerje zunaj občine. Žalostno pa je, da se povezovanje in združevanje tako v občini kakor zunaj nje nikamor ne premakne. Še in še bi lahko naštevali bistvena vprašanja letošnjega družbenega plana, proračuna in programa komunalnih del. Vendar naj za konec velja ugotovitev, da delegate v ponedeljek prav na tem področju čakajo težke in pomembne odločitve. A. Zalar odstotkov svojih sredstev v sklad za izgradnjo šol in vrtcev. Z julijem se bo namreč izteklo petletno obdobje samoprispevka za izgradnjo šol in vrtcev v občini. S tem pa seveda ni rečeno, da bodo z doslej natečenim denarjem ,že pokrite vse naložbe v gradnjo, niti zdaleč pa seveda tudi ne potrebe po novih varstvenih prostorih, ki se pojavljajo v krajevnih skupnostih po vsej občini skoraj dnevno. Doslej je bilo v občini zgrajenih 5 novih samostojnih vrtcev, 8 pa v okviru šol, nekaj adaptacij pa je v teku. Na vrtec čakajo v Preddvoru, kjer pa letos verjetno še ne bodo zasadili prve lopate, ker bo denarja le za pripravo načrtov. Po drugi strani pa je na primer vrtec v adaptiranih prostorih osnovne šole na Jezerskem že nared, vendar pa še ni zagotovljen denar za njegovo dejavnost: izobraževalna skupnost, ki sicer zagotavlja ta denar, ima letos v vreči bolj malo denarja. Prav zato se je skupnost otroškega varstva odločila, da bo v drugem polletju, ko se bo iztekel samoprispevek, priskočila z denarjem na pomoč izobraževalni skupnosti za neokrnjeno delovanje sedanjih vzgojnovarstve-nih zavodov. Po finančnem načrtu bo skupnost za otroško varstvo prispevala denar za dokončanje vrtcev v Naklem, v Voklem in Dupljah, financirala bo deloma potujoče vrtce, regresirala tudi letovanje socialno šibkih otrok; skupaj s krajevnimi skupnostmi pa bo skušala spodbuditi in premakniti z mrtve točke tudi urejanje otroških igrišč. Delegati skupščine skupnosti otroškega varstva so se tudi strinjali s predlagano lestvico regresiranih oskrbnin v vrtcih VVZ Kranj. Letošnja ekonomska cena za predšolske otroke se je namreč zvišala od lanske 641 din na 850 din, za dojenčke pa od 1500 na 1800 din. Skupnost za izobraževanje bo tudi letos regresirala oskrbnine, tako da bodo* starši prispevali namesto lanske oskrbnine 370 din pri družinskem cenzusu 1300 din letošnjo v višini 500 din, za dojenčke pa bo letos oskrbnina 850 din. Oskrbnina za predšolske se je povečala za 35 odstotkov, za dojenčke pa za 23 odstotkov. Svet VVZ je tako kot doslej predložil tudi lestvico oskrbnin, ki je odvisna od družinskega dohodka in bodo na primer družine z manj kot 700 din na Člana plačevale oskrbnino le v višini 50 din za predšolske in 85 za dojenčke. L. M. Cestno podjetje v Kranju razpisuje prosto delovno mesto vodje projektivne službe — projektanta Za zasedbo tega delovnega mesta se zahteva gradbena fakulteta II. stopnje in pet let ustrezne prakse, od tega tri leta kot samostojni projektant pri nizkih gradnjah. Nadalje ponovno objavljamo prosta delovna mesta za cestarje in cestne preglednike na naslednjih cestnih odsekih: 1. Podtabor —Jeprca 2. Podtabor— Ljubelj 3. Kranj-Škofj a Loka —Jeprca 4. Križe —Gorice 5. Podreča — Labore 6. Mihov dom — Vršič 7. Peričnik —Vrata 8. Begunje —Tržič Za zasedbo teh delovnih mest.se zahteva šola ali tečaj za poklic cestarja ali strokovna usposobljenost iz prometne stroke. Nastop dela je mogoč takoj ali po dogovoru. Osebni dohodek po samoupravnem sporazumu o delitvi osebnih dohodkov. Interesenti naj pošljejo pismene vloge s kratkim opisom dosedanje prakse in potrebnimi dokazili v kadrovsko službo podjetja. Rok za prijavo je 15 dni od dneva objave oziroma do zasedbe delovnih mest. 2 delovni mesti 2 delovni mesti 1 delovno mesto 1 delovno mesto 1 delovno mesto 1 delovno mesto 1 delovno mesto 2 delovni mesti OZD Tehnični biro Jesenice Titova 22 Komisija za medsebojne odnose — razpisuje na podlagi 35. člena Statuta in 6. člena samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev OZD naslednja delovna mesta: 1. 2 vodij oddelka (reelekcija) 2. tajnice Poleg splošnih pogojev morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: visoko strokovno usposobljenost strojne stroke in najmanj 4 leta prakse na samostojnih odgovornejših delovnih mestih pod 2.: zaključena srednja šola - znanje strojepisja in pasivno znanje nemškega jezika. Poleg navedenih pogojev, morajo biti kandidati družbenopolitično razgledani in moralnopolitično neoporečni. Vse informacije o obsegu dela, o nalogah, dolžnostih in pravicah dobijo kandidati v tajništvu podjetja. Pismene prijave je treba poslati v 15 dneh po objavi na gornji naslov Komisiji za medsebojna razmerja. Izbira kandidatov bo opravljena najpozneje v 10 dneh po preteku roka za prijave. Kandidati bodo pismeno obveščeni o izbiri. OBLAČILA Tržič Komisija za delovne odnose pri OZD Oblačila Novost Tržič objavlja prosto delovno mesto vodje krojilnice Pogoji: 1. VKV delavec krojaško-šiviljske stroke s poznavanjem ženske konlekcije, £ 4 leta delovnih izkušenj; od tega 2 leti na DM v krojilnici Pismene prijave je treba poslati v 10 dneh na Komisijo za delovne odnose pri OZD Oblačila Novost Tržič ELNM tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem Odbor za medsebojna razmerja delavcev delovne skupnosti skupnih služb in na podlagi 11. člena Samoupravnega sporazuma o medsebojnih razmerjih delavcev v združenem delu objavlja prosti delovni mesti 1. samostojnega pravnega referenta 2. samostojnega korespondenta za tuje jezike Poleg splošnih in zakonitih morajo kandidati izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1.: visoka šola pravne smeri, pasivno znanje 1 svetovnega jezika, organizacijske sposobnosti in 2 leti prakse; pod 2.: visoka šola filozofske smeri, aktivno znanje nemščine, angleščine in francoščine in 2 leti prakse. Poleg prošnje morajo kanidati predložiti diplomo o zahtevani izobrazbi, potrdilo o dosedanjih zaposlitvah in kratek življenjepis. Prijave pošljite na naslov Odbor za medsebojna razmerja delavcev Delovne skupnosti skupnih služb Elan tovarna športnega orodja Begunje na Gorenjskem v roku 30 dni od dneva razpisa. Koncert iz naših krajev v Zasipu V Zasipu pri Bledu, ki je hkrati ena najmanjših in najmlajših krajevnih skupnosti v radovljiški občini, je bil v nedeljo Koncert iz naših krajev. Domačini so dvorano kulturnega doma napolnili do zadnjega kotička. V kulturnem programu so nastopili ansambel Franca Miheliča s pevko, Avgust Stanko s pevkama Maro Jeršetovo in Marijo Korenčevo, ansambel Toneta Žagarja s kvartetom Spev, domači pevski zbor KUD Zasip in ansambel Karavanke s pevcem Francem Korenom, ki ga vodi Niko Kraicher. Nekaj o Zasipu pa je povedal Miha Frčej. Zasip bo letos slavil več pomembnih jubilejev; tako 900 let obstoja Zasipa, 70-letnico gasilstva in 50-letnico dela na kulturno-umetniškem področju. Vse proslave bodo v okviru 30. obletnice osvoboditve. J. Ambrožič Likovna razstava v Suknu V okviru letošnje kulturne akcije so v petek, 21. marca, odprli likovno razstavo v tovarni Sukno v Zapužah. 18 članov likovne sekcije Likor pri ZKPO Radovljica razstavlja 27 del. Ob otvoritvi razstave je o pomenu letošnje kulturne akcije govoril tajnik zveze kulturno prosvetnih organizacij Jože Smolej. V kulturnem programu so nastopili pevci komornega zbora A. T. Linhart iz Radovljice in recitatorka Alenka Vrabčeva. Razstava, ki so jo prenesli iz Elana v Begunjah v Sukno Zapuže, bo odprta do 1. aprila. JR Ubrani glasovi 0- V KUD »Oton Zupančič« v Sori delujejo ženski, moški in mešani pevski zbor. Z izbranim programom sorski pevci sodelujejo na številnih prireditvah v domačem kraju, vsako leto pa se udeležijo tabora pevskih zborov v Šentvidu pri Stični. Letos*načrtujejo koncert »Glas d6lomitov« v počastitev 30-letnice osvoboditve, 40-letnice Zleta Svobod in 70-letnice gasilstva v Sori. Na koncertu, ki bo 26. aprila v domu občanov v Sori, se bodo razen domačih zborov predstavili še zbori iz Horjula, Vrhnike, Šiške in Zirov. Prizadevni sorski pevci želijo, da bi koncert postal tradicionalen ter naj bi bil vsako leto v drugem kraju, -fr »Črna žena« v Sovodnju V nedeljo ob 15. uri se bodo člani kulturno umetniškega društva »Boštjan Jezeršek« iz Sovodnja v Poljanski dolini ponovno predstavili na domačem odru. Odločili so se za uprizoritev ljudske igre v treh dejanjih »Črna žena«. V glavnih vlogah se bodo predstavili Lidija Frelih, Janko Bevk, Mira Peternelj, Janko Podobnik, Cvetka Jezeršek, Lovro Bajt in Franc Kosmač. Delo režira domačin Ignac Kržišnik. Igralci so se na uprizoritev začeli pripravljati že januarja. Ljudska igra »Črna žena« je bila doslej že velikokrat zaigrana na amaterskih gledaliških odrih. Samo dogajanje je postavljeno v čase Turkov in se dogaja nekje na Gorenjskem. -jg Loški muzej LOŠKI MUZEJ v Škofji Loki je odprt vsak dan od 9. do 12. ure in od 14. do 17. ure. V GALERIJI na gradu bo od sobote, 29. marca, dalje odprta razstava »MLINI NA GORENJSKEM« ob istem času kot je odprt muzej. ZBIRKE v Železnikih in Zireh so zaprte. Gorenjski muzej v Kranju V Mestni hiši je na ogled stalna arheološke, etnološka, kulturnozgodovinska in umetnostnozgodovinska zbirka. V galeriji v isti stavbi pa je odprta razstava slikarskih del JANEZA KOVAČIČA, v 2. nadstropju je na ogled etnološka razstava KMEČKO GOSPODARSTVO V DOLINI, v stebriščni dvorani Mestne hiše pa je odprta razstava slikarskih in kiparskih del NEVENKE GORJANC iz Kranja in LADISLAVA KRMECA iz Britofa pri Kranju, ki jo je organiziralo Društvo invalidov v Kranju. V Prešernovi hiši je odprt PREŠERNOV SPOMINSKI MUZEJ. V galeriji v isti stavbi pa je na ogled razstava slikarskih del poljske umetnice EWE WASIKIEWIC*Z-WOLNICKE. V baročni stavbi v Tavčarjevi 43 je odprta stalna zbirka NARODNOOSVOBODILNA BORBA NA GORENJSKEM, republiška stalna zbirka SLOVENKA V REVOLUCIJI, v okviru retrospektiv slovenskih likovnih" umetnic pa razstava slikarskih del CITE POTOKARJEVE. Razstavne zbirke oz. razstave so odprte vsak dan razen ponedeljka od 10. do 12. in od 16. do 18. ure. Jeseniški kinoamaterji praznujejo Letos mineva deset let, odkar so Ha Jesenicah ustanovili filmsko skupino ODEON in s tem tudi začeli s filmsko dejavnostjo. Kamera jih je sP'<'inljala na vseh prireditvah in tekmovanjih, posneli so nekaj dokumentarnih in igranih filmov in jih Začeli pošiljati na filmske festivale. . Minilo je četrto leto, odkar so Jeseniški kinoamaterji ustanovili SV(>j klub, to leto pa je bilo zanje Najbolj uspešno. Leta 1968 so nam-reč organizirali I. medklubski festival amaterskega filma, ki je dobil kategorijo. Najuspešnejši kino-atnater v tem letu je bil Janez Hro-g»t, ki je za svoj film SAM Z GOBAMI na Jesenicah dobil bronasto Medaljo, film 5, 4, 3, 2, 1 hop pa je bil uvrščen v filmsko projekcijo, enak Usl>eh pa sta dosegla oba filma na festivalu v Ljutomeru. Največji Usl>eh pa je dosegel film Sam z go-F&rni na zveznem medklubakem fe-[tivalu v Somboru, kjer je dosegel S('(lino mesto, obenem pa je dobil pajveč glasov publike. Ilrovat je /a W>a filma pri klubu dobil naziv kino-;i,)!iteiia II. stopnje. Ze naslednje leto so popestrili 8v°jo dejavnost. Vključili so se v Praznovanje 100-let niče Železarne in Jjsneli barvni film ČLOVEK IN ■JEKLO, organizirali pa so tudi II. estival amaterskega filma, ki je bil J* 1H. do 20. aprila 1969 v delavskem """m Tudi na tem festivalu je bil Pajbolj uspešen jeseniški kinoama er Janez H rova t; ki je za dokumentni film BELE PLANJAV K prejel r(>nasto medaljo, v zvrsti žanrskega filma pa je za barvni film OGNJENA KACA prejel zlato medaljo. Občinski svet Ljudske tehnike Jesenice mu je podelil nagrado kot najbolj uspešnemu avtorju festivala, poleg tega pa je prejel še zlato medaljo Železarne Jesenice in plaketo Zlatorog PZS. Leta so tekla, jeseniški kinoamaterji pa so bili gostje na skoraj vseh festivalih doma in v tujini. Z nobenega festivala se niso vrnili brez priznanja in nagrade. Navezali so stike s kranjskimi in tržiškimi filmarji in tudi skupaj posneli nekaj uspelih filmov. Začeli so snemati na šest-najstmilimetrski filmski trak in njihove filme smo lahko videli tudi na ljubljanski televiziji. V starem internatu na Cesti žele-zarjev 26 so si uredili klubske prostore, kjer imajo redne sestanke in razna predavani a, vsako leto pa organizirajo tudi filmske tečaje in krožke po osnovnih šolah in na ŽIC. Od 18. do 20. aprila letos bodo organizirali že osmi medklubski festival amaterskega filma, ki pa je že mednarodnega pomena, saj na njem sodelujejo najboljši kinoamaterji iz Italije. Avstrije in Jugoslavije. Letošnji festival je namenjen praznovanju desete obletnice obstoja film--^ske skupine Odeon in s tem tudi začetek kinoamaterstva na Jesenicah ter 00 tridesetletnici osvoboditve. Festival bodo podprle razne družbenopolitične organizacije in podjetja in upajmo, da bo tudi letos tako USpeien kot vsako leto do sedaj. " A. K. V Tržiču razstavlja akademski slikar Jože Trpin Drevi bo v paviljonu NOV v Tržiču odprta razstava oljnih slik akademskega slikarja Jožeta Trpina. Avtor je po rodu iz Ljubljane, kjer je končal akademijo upodabljajočih umetnosti in diplomiral pri prof. Gabrijelu Stupici. Razstavljal je že v Ljubljani, Rušah, na Jesenicah, v Kranju in Kranjski gori pa tudi Tržičanom se je že predstavil na samostojni razstavi v letu 1970. Jože Trpin je realist, vendar podobo pokrajine poenostavlja in zajema v svoji sliki predvsem bistvo razpoloženja, ki je bilo v slikarju in v naravi v času, ko je slika nastajala. V nekaterih delih sicer opažamo rahel odmik od realizma, vendar avtor v celoti le ostaja pri stvarnosti. Trpin se ukvarja tudi z drobno grafiko in z litografijo, vendar se na razstavi v Tržiču predstavlja predvsem z oljnimi podobami, med katerimi so tihožitja in portreti, največ pa krajine. Ustavlja se po naših mestih in mestecih in upodablja v njih zanimive detajle, najraje pa — kot navdušen planinec - slika gorsko pokrajino naših Alp. Razstava bo odprta drevi ob 18. uri s koncertom, ki ga bo izvajala naša mlada, a že priznana flavtistka Irena Grafenauer. Spremljala jo bo pianistka Gita Mallv, ki jo Tržičani dobro poznajo, saj je domačinka. Koncertni program obsega Mozartov Andante, Faurejevo Fantazijo in sonato Sergeja Prokofjeva. S. R. »Predstav si želijo« 18. marca smo na 5. strani objavili prispevek F. R. z naslovom Predstav si želijo. Nanj smo dobili naslednji odgovor: Kulturno delo v Medvodah res ni rožnato, je pa to delo medvoških amaterjev plodno, koristno in v duhu časa. Mogoče ni odveč reči, da je med-voška Svoboda v svojih 30 letih aktivnega dela (obletnico praznuje letos) dala 64 pre-mierskih uprizoritev, kar je 0 več kot dve letno; da je samo v letošnji sezoni igrala Domna dvanajstkrat, z njim gostovala v okviru kulturne akcije mesta Ljubljana in izvedla prva v Jugoslaviji krstno odrsko uprizoritev Snežne kraljice, ki so jo izvedli devetkrat doma in po delovnih kolektivih. V kulturno življenje v Medvodah posegajo medvoški gle-dališčniki aktivno tudi z recitali in s proslavami. Omenim naj recitala »Kam« in »Re-kviem« izvedena 1. novembra 1974 in 31. decembra 1974, ter proslavo ob 29. novembru 1974 — skupno z OZMS. Lahko povem tudi, da je medvoška Svoboda tik pred premiera Borovega dela Zvezde so večne. F. R. pa ima navsezadnje odprta vrata na vse seje Svobode kakor tudi drugih krajevnih faktorjev, kjer bo lahko izvedel natančne podatke o delu Svobode in kulturnem življenju v Medvodah nasploh. Zvedel bo lahko tudi, koliko je bilo in je še zdaj vloženega prostovoljnega dela in akcij v obnavljanju samega doma (obnova elektrike, strehe, odra, dvorane). V dneh, ko se borimo dati kulturi svoje mesto v naši socialistični družbi in ko le ta daje s svojo ureditvijo velike možnosti tudi amaterjem, neresničnost objavljene notice ne daje časnikarske populariza-ri/e F. R. Medvodčdni in občani krajev, kjer medvoška Svoboda gostuje, dobro poznajo njeno delavnost in po-žrtvot a I nos t igra leei' - a m ater-jev. Upam, da tisti Medvodčani, ki imajo veselje in so s to »nedelavnostjo« prizadeti, ne bodo vrgli puSke v koruzo in bodo svojih 30 let aktivnega dela kronali z uspešnostjo predstave Zvezde so večne. M. P. Zgoraj: dela Nevenke Gorjanc, spodaj: Ladislava Krmeca. Foto: F. Perdan Nevenka Gorjanc in Ladislav Krmec razstavljata v Mestni hiši v Kranju Tako kot glasba, besedna in glede-liška umetnost je tudi likovna dejavnost od nekdaj privlačevala lju-bitelje-ustvarjalce, ki pa niso iskali v njej materialnih dobrin, temveč prijeten oddih, spremembo v vsakdanji enoličnosti, predvsem pa afirmacijo svojih likovnih talentov in estetskih pogledov. V toliko večji meri velja to za one, ki jim umetnost pomeni vsaj do neke mere nadomestilo za tisto, za kar so bili tako ali drugače prikrajšani, saj prinaša v njihovo življenje nov smisel in nove cilje. Zato je toliko bolj spodbudna odločitev Društva'invalidov v Kranju, da na razstavi v Strebriščni dvorani Mestne hiše v Kranju predstavi dela dveh članov, ki se odlikujeta po že kar otipljivih rezultatih v svojih dosedanjih slikarskih prizadevanjih. To sta Nevenka Gorjanc iz Kranja in Ladislav Krmec iz Britofa. Nevenka Gorjanc je po svoji sli-karsko-tematski usmerjenosti izrazit figuralik. Njen interes pa ni obrnjen k človeku, temveč v živalski svet. S kar izrednim poznavanjem anatomije, ki ni rezultat šole, temveč nenehnega in natančnega opazovanja objekta, oblikuje najrazličnejše vrste psov — same ali povezane s krajino. Nekatere njenih upodobitev npr. škotskih ovčarjev spominjajo na kompozicije angleških baročnih slikarjev in so med najpri- vlačnejšimi na razstavi. Predvsem pa moramo pri Nevenki Gorjančevi poudariti njeno nadarjenost za risbo, ki je enostavna, preprosta, toda obenem natančna in prepričljiva. Komaj moremo verjeti, da si vsega tega znanja ni pridobila v šoli, temveč sama z izredno vztrajnim in napornim delom in v najtežjih zdravstvenih pogojih. Ladislav Krmec se šteje manj za slikarja kot za kiparja. Njegovi reliefi v lesu so pravi odmev našega, danes skoraj izumrlega podobarstva, s katerim smo se na Gorenjskem srečevali v drugi polovici 19., pa tudi v našem stoletju. Vendar niso samo Krmečevi, s pripovednostjo nasičeni reliefni prizori tisto, kar je vredno naše pozornosti. Tudi njegove krajine znajo pripovedovati, iz njih veje toplo, nekoliko nostalgično razpoloženje, ki ga občutimo tudi v njegovih rezljanih reliefih. Krmečev odnos do slikarstva je neposreden, tak kot pri slikarjih, ki so še pred sedemdesetimi leti vneto poslikavali končnice »kranjičev« pa tudi drugih vrst panjev ali pa okraševali stare gostilniške ambiente s pripovedno bogatimi, nekoliko romantično obarvanimi oljnimi podobami. Značilna v tem pogledu je njegova Večerna pokrajina ali Otroci pri igri, sliki, ki bi lahko rabili kot izhodišče tudi pri slikarjevem bodočem delu. Cene Avguštin J Razpisna komisija pri upravnih organih skupščine občine Radovljica razpisuje na podlagi 38. in 40. člena pravilnika o samoupravljanju, notranji organizaciji in medsebojnih delovnih razmerjih upravnih organov prosto delovno mesto referenta za kadre v oddelku za družbene dejavnosti in občo upravo Pogoj za sprejem na to delovno mesto je višja izobrazba pravne, upravne ali organizacijsko kadrovske smeri ter tri leta ustreznih delovnih izkušenj. Kandidati morajo poleg splošnih pogojev imeti tudi moral-no-politične kvalitete. Osebni dohodek bo določen v skladu s samoupravnim sporazumom. Pismene ponudbe z overjenim dokazilom o šolski izobrazbi, življenjepisom, potrdilom o dosedanjih zaposlitvah in potrdilom o nekaznovanju je treba poslati v 15 dneh od dneva objave na naslov: razpisna komisija pri upravnih organih skupščine občine Radovljica. Učna ura na šoli Petra Kavčiča »Kakor je v temeljnih organizacijah združenega dela za delavce najbolj pomembno delo, uspešno poslovanje, ustvarjanje dohodka in z njim temeljev za današnji in jutrišnji dan, tako je za nas učence najbolj pomembno učenje. To je naše delo, je naš temelj za prihodnost. Pri našem delu nas vodijo Titove besede pionirjem: Učite se, učite se! In še enkrat: Učite se!« Angelca Jenko, uslužbenka iz Stare Loke: »V šoli sem bila že večkrat na roditeljskem sestanku in na govorilnih urah. Tako da sem-se s šolo že seznanila. Vendar se na teh srečanjih z učitelji pogovarjamo le o učnem programu in uspehu oziroma neuspehu naših učencev. Zato sem se povabilu, naj prisostvujem pouku, zelo rada odvzala. Bila sem pri angleščini v 5. razredu. "V ta razred hodi hčerka Mojca. Učijo se veliko več kot smo se včasih, vendar veliko bolj razumljivo in zato ni čudno, da je kljub vedno večjim zahtevam učni uspeh vedno boljši; Mislim pa tudi, da bomo starši sedaj znali bolje vrednotiti učiteljevo delo, saj se morajo na učno uro zelo temeljito pripraviti in zelo aktivno tudi delati vseh 45 minut. In to petkrat, šestkrat po tri četrt ure dan.« Ura na šoli Petra Kavčiča je hit minila. Zadovoljni so bili starši, učenci in učitelji. Pripravljena najbrž ni bila tako hitro. Kar precej ur je bilo treba trdo poprijeti, da Je vse potekalo po načrtu in brezhibno-Skromna in delovna kot čebela, Pa odločna, če je potrebno, je Mariji Jagodičeva, izpeljala vse od zamisli do izvedbe. Ni hotela, da jo posebej predstavljamo, češ da je delo njena dolžnost. A so kolegi menili, da Je čas, da najbolj delovni stopijo iz anonimnosti... Besedilo: L. Bogataj Fotografije: F. Perdan Praznovanje se je začelo s slavnostno sejo šolske skupnosti. Udeležili so se je učenci, učitelji in številni starši. Tako je začela svoje poročilo o delu šolske skupnosti učenka Maja Ješe, članica delovnega predsedstva slavnostne seje šolske skupnosti na osnovni šoli Petra Kavčiča v Škofji Loki. Na tej šoli so v torek, 18. marca, praznovali dan šole. Praznik v spomin na svojega vzornika, aktivista, ilegalca in partizana Petra Kav-čiča-Jegorova, ki je 18. marca 1944. leta padel v Breznici v škofjeloških hribih. Praznovanje so začeli s slavnostno sejo, ki so se je poleg učencev in učiteljev udeležili tudi številni starši ter bratje in sestra Petra Kavčiča. Na seji so šolarji spregovorili o liku svojega vzornika in prizadevanjih in nalogah šolske skupnosti za boljši učni uspeh in disciplino na šoli. Zatem so v prvem nadstropju odprli malo galerijo loških likovnikov. V njej so razstavljena dela Dore Ple-stenjakove, Ive Subica, Petra Jova-noviča, Toneta Logondra, Franca Tavčarja, Janeza Potočnika, Janeza Hafnerja in še nekaterih drugih. Po ogledu razstave so učenci in starši skupaj z učitelji odšli v razrede. Začele so se odprte učne ure. »Dan šole praznujemo že približno petnajst let,« pripoveduje ravnatelj Jože Peternel. »Vsako leto pripravimo proslavo, nekajkrat pa srno praznovanje združili s športnim dnevom in z obiskom kraja v Breznici. kjer je Peter Kavčič padel. Le'os smo ob tej priložnosti želeli stopiti korak bliže k staršem. Z namenom, da jih seznanimo z novimi učnimi metodami, sodobnimi učnimi pripomočki in našo novo šolo, smo jih povabili tudi k pouku. Pripravili smo tako imenovane odprte učne ure.« k lu A ts> Petek — 28. marca 1975 »Boste s to obliko sodelovanja s starši nadaljevali?« »Odziv je zelo dober in vidimo, da se starši za delo v razredu zelo zanimajo. Zato bomo takšen šolski dan še pripravili, saj je v našem interesu, da se s starši čimbolje spoznamo in da se oni spoznajo z našim delom. Ne vemo pa še, če bo ta dan ravno ob prazniku šole. Najbrž bomo izbrali drug datum, ob praznovanju dneva šole pa bomo spet pripravili kaj novega.« V vseh razredih so bile klopi polne. Tako kot običajno, le da so polovico sedežev odstopili staršem. Pridružili smo se jim v sedmem razredu, kjer je učiteljica Albina Rozman s pomočjo grafoskopa in res-ponderja utrjevala znanje o prirodnih značilnostih Afrike. S pomočjo aparata, ki je bil na njeni mizi in je bil povezan z drobnimi škatlicami na mizah učencev, je snov hkrati razlagala, spraševala oziroma utrjevala, preverjala, česa učenci še niso razumeli in ponovno razlagala, kar jim ni bilo jasno. Starši se niso mogli načuditi nazornosti pouka, hitremu dojemanju učencev in nedvomno je bila upravičena pripomba enega od njih, ki je dejal, da jim sedaj zares znanje »skoraj vlivajo v glavo.« »Koliko pa smo se mi gulili na pamet!«, je še zavzdihnil ob spominu na svoja šolska leta. In že je zvonec naznanil konec učne ure. Kaj o odprtih učnih urah, o tej obliki sodelovanja šole in roditeljev, menijo starši? »Marija Kržišnik, uslužbenka, doma je v Vincarjih pri Škofji Loki: »Hčerka Saša obiskuje 6.. razred. Kot vse mame, je tudi mene zanimalo, kako je v šoli, Dfl sem prišla pogledat. Prisostvovala sem uri matematike in slovenščine. Pri obeh predmetih je učiteljica razla- gala s pomočjo responderja in grafoskopa. Zdi se mi zelo zanimivo in šele sedaj pravzaprav vem, koliko v sodobni šoli otroku pomagajo. Učijo se predvsem logičnega razmišljanja in uporabe učbenikov, včasih pa smo se le bolj ,piflali'. Ni bilo pomembno, če si snov razumel ali ne, le da si zdrdral od naslova do pike, pa je bilo v redu. S sodobnimi pripomočki pa otroka dobesedno prisilijo k razmišljanju. Danes sem si ogledala pouk pri dveh predmetih. Zelo bi bila vesela, če bi šola odprte učne ure še pripravila, da bi videla, kako poučujejo v višjih razredih in pri drugih predmetih. Pa še bolj bomo znali pomagati otrokom, če se jim bo kaj zataknilo.« Slavko Drnovšek, monter hladilnih naprav, doma je v Virma-šah: »Dva otroka imam na tej šoli. Jerica obiskuje 8. razred, Slavko pa petega. Najmlajši pa hodi v četrti razred in obiskuje pouk v stari šoli. Na proslavo in k pouku sva prišla oba z ženo. Poslušala sva razlago pri fiziki. Zakaj ravno pri tem predmetu? Hčerka je bila v fizikalnem kabinetu, pa sva seveda šla tja. Povabilo sva oba z navdušenjem spre jela, saj šole do sedaj znotraj še nisva videla pa tudi pouka v kabinetu si nisva predstavljala. Sedaj bova vsaj vedela, kakšne so vse te naprave s tujimi imeni, o katerih otroci toliko pripovedujejo. Tudi šola se mi zdi zelo lepa. Zato me kar jeza zgrabi, če pomislim, da bo najmlajši najbrž moral hoditi v osnovno šolo na Trati, ker je le-ta menda že prenapolnjena. Če smo že toliko let plačevali samoprispevek in zbrali toliko denarja, pa bi ga še malo več, samo da bi bila šola dovolj velika za VSe otroke še vsaj deset let. Ne pa da le komaj leto dni po otvoritvi pretesna!« Slavnostno sejo je vodilo delovno predsedstvo, ki so ga sestavljali učenci sedmega in osmega razreda. Delovni predsednik pa je bil predsednik šolske skupnosti Marko Debeljak. V prvem nadstropju Šole Peter,Kavčič so odprli malo galerijo loških likovnikov. Med drugimi razstavlja svoja dela slikar Janez Potočnik. Zdaj bliže kot kda jkoli! LES,. MIZARSKE PLOŠČE LESENE STENSKE OBLOGE PARKET, STAVBNQ^OHISTVO < ca N < _i ai > KERAMIČNE PLOŠČICE GRADBENI MATERIAL v naui trgouini BKRANJ-PRIMSKOVO (POLEG SALONA POHIŠTVA) telefon (064) 26 076 Pred dnevi je filmska ekipa RTV Ljubljana začela v zgornjem delu Poljanske doline snemati televizijsko dramo »Sence pod Ostrim vrhom«. Po noveli Miška Kranjca »Ciklame, vres in ljubezen« je scenarij napisal Vladimir Frantar. V glavnih vlogah nastopata Dare Vdlič in Bert Sotlar, poleg njiju pa še Jože Zupan, Janez Albreht in drugi. Delo režira Mirč Kragelj. Večina drame bo posneta v Stari Oselici nad Poljansko dolino. Po predvidevanjih bo snemanje končano v maju, gledalci pa si bodo delo na televizijskih zaslonih lahko ogledali v jeseni. Na sliki: snemanje pogreba na pokopališču v Stari Oselici. (-jg) — Foto: J. Govekar Dubrovački trubaduri v kinu Center Dober mesec je tega, ko je imel v Kranju in še nekaterih drugih krajih na Gorenjskem samostojne koncerte popularni pevec Mišo Kovač. Posebno mladi so ga takrat povsod lepo sprejeli. Mladim in tudi vsem drugim ljubiteljem znanih in manj znanih zabavnih melodij pa se obeta zdaj enaka prijetna osvežitev na področju zabavne glasbe. V četrtek, 3. aprila, ob 20.15 bodo v kinu Center v Kranju nastopili Dubrovački trubaduri. Ta znani ansambel obstaja in uspešno nastopa že 15 let. Obiskali so že domala vse kontinente. Največje uspehe v tujini so zabeležili v Zvezni republiki Nemčiji in v Združenih državah Amerike. Na turneji v Ameriki so na primer posneli na raznih nastopih tudi celovečerni film. Številni ljubitelji poznajo ta vokalno-instrumentalni ansambel zgolj po številnih gramofonskih ploščah, ki so jih izdali doslej. V četrtek zvečer pa se bodo Dubrovački trubaduri prvič predstavili v kinu Center v Kranju. , V edinem jeseniškem kampu na Plavžu pri Šrancu imajo že prve goste. Skupina sedmih Nemcev iz Nurnberga si je za letošnji zimski dopust na priporočilo nemške agencije izbrala jeseniški kamp, od koder se vsak dan odpeljejo na naša smučišča. Že zagoretih obrazov zagotavljajo, da kaj takega po večletnih zimskih počitnicah v Švici niso pričakovali, da so bili prvi dan navdušeni nad Španovim vrhom, dan kasneje pa niso mogli prehvaliti čudovitega dneva, ki so ga preživeli na Voglu. — D. S. — Foto: F. Perdan poročili so se V KRANJU Kristan Boris in Obranovič Darinka, Jankovi? Milan in Grum Mira, Fodveršček Vojko in Švarc Lidija V TRŽIČU Hrkalović Djuro in Krsti? Mirjana umrli so V KRANJU Menart Jakob, roj. 1898, Pavec Jožef, roj. 1917 V TRŽIČU Marca plazovi najbolj nevarni Precej dolgo je tega, ko so zaceli dobri poznavalci zim in njih nevarnosti Matija Zdarski, Georg Bilger, Wilhelm Paulcke in naši planinci z Rudolfom Badjuro na čelu opozarjati na »belo, ledeno smrt«, na snežne plazove. Mokri in suhi snežni plazovi, oboji so enako nevarni, so največji sovražniki zimskih obiskovalcev gora. Tudi opozorila predstavnikov sedanje mednarodne gorskore-ševalne organizacije IKAR in naše gorske reševalne službe niso nič manj resna. V naših gorah so plazovi uničili že čez 150 življenj. Zato moramo biti v gorah skrajno previdni in predvsem dobri in nesebični tovariši v primerih nesreč. Prva lavinska katastrofa pri nas je zabeležena pred 123 leti, ko je plaz pod Ponščico usmrtil tri rateške kmete. Naša najhujša tovrstna nesreča pa se je pripetila 28. marca leta 1937, ko je plaz terjal pod severno steno Storžiča devet življenj. Leta 1968 je plaz pod Mojstrovko zasul štiri planince in še bi lahko naštevali. Najhujše je bilo leta 1950 in dalje do leta 1952, ko so plazovi rušili senike, staje, kozolce, gozdove in segali tudi po ljudeh. Plazovi se pojavljajo v nestalnih presledkih. Značilna so leta 1879, 1903, 1905, 1929, 1937, 1950, 1951 in 1952 in leto 1968. Prizanesla tudi ni letošnja zima. Zato kaže biti marca, ko so plazovi najnevarnejši, še posebno previden! U. Ž. V gorah več udobja V slovenskih gorah je čez 170 planinskih koč, domov, bivakov in zatočišč, vendar so zmogljivosti teh objektov za tako množičen obisk planinskega sveta, kakršen se je zadnja leta pojavil pri nas, premajhne. Čeprav smo zadnja leta veliko vlagali v razširitev teh postojank, žal mnogi planinci ne morejo najti v njih niti najbolj skromnih in zasilnih ležišč. Pogosto spe na hodnikih, mizah, podih, klopeh itd. Kljub takim težavam sta se naša planinska misel in z njo zanimanje za gore povečala. Zato se je slovenska planinska organizacija lotila povečanja prenočitvenih in prehrambenih zmogljivosti naših planinskih postojank. Do 200. obletnice prvega pristopa na Triglav (1778 —1978) nameravamo zgraditi nov planinski objekt pod Mangartom, na Kaninu, pri Krnskem jezeru, na Ledinah, na Golici itd. Razen tega pa bodo planinci obnovili in povečali Dom na Kredarici, Triglavski in Aljažev dom ter Poštarsko kočo na Vršiču. Novosti bodo pomembne pridobitve slovenskega planinstva in alpinizma.Ob pomoči in razumevanju odgovornih bodo planinci radi pomagali s prostovoljnim delom in prispevki. U.2. Živo tudi na Zatrniku Ko je pred dobrim tednom zapadel na Gorenjskem sneg vse do nižin, so oživela vsa smučišča; tako tudi na Zatrniku, kjer je zapadlo okrog pol metra snega. Če se bo hladno vreme nadaljevalo, računajo, da bo na Zatrniku smuka ugodna še okrog 14 dni. Minulo soboto in nedeljo so bila smučišča polna. Vsi parkirni prostori so bili zasedeni. Tudi restavracije in bifeji so dobro založeni z okrepčili. Dobi pa se tudi topli obrok. Dovolj snega je tudi v Lipanci na Pokljuki in na Višelnici. J. Ambrožič nagradna križanka od vsepovsod za smeh 1 2 3 4 5 6 1 21 7 8 ' 9 10 11 12 13 14 16 17 ■ ■ % 19 1 23 24 ■ 25 ■ * 26 27 28 29 ■30 ■ 32 1 33 Ti ■35 • ■36 37 ■ 38 ■ 44 39 ■ 40 41 42 45 46 47 48 ■ 53 49 50 ■ 55 52 54 56 57 Vodoravno: 1. rusa barva, 5. veliko listnato drevo s trdim lesom, plod je želod, 9. šivanka, 13. popularni roman škotskega pesnika in pisatelja VValterja Scotta o narodnem junaku, 15. prepozičija v slovnici, 17. vzporedni akord. 18. obalno področje s kopališči in letovišči. 19. Dušan Nedeljkovič, 20. vedeževanje, napovedovanje prihodnosti, 22. kratica za Zvezo narodov, 23. zimska padavina v trdni obliki, 25. italijanski fašist, politik, Mussolinijev sodelavec, ustreljen 1944. Galeazzo, 26. plovka na vodi, največkrat znamenje za ladje na nevarnih mestih, 28. sinko, 30, žival, ki rije pod zemljo, 31. zvonu podobna priprava za podvodna dela, potapljaški poveznik. 32. Hajko Koritnik, 33. temni del dneva. 35. važna začimba, 36. znak za kemično prvino natrij, 37. industrijsko mesU) na Hrvaškem, na obeh straneh Kolpe nad izlivom v Savo, 39, opisovalec Dalmacije, pripovednik in esejist, pisec »Cudežftega prahu«, Vjekoslav, 41. zaboj ali koš za družino čebel, v katerem delajo satje in hranijo med, 43. pes ža lov na srne, 45. vrednost blaga ali storitev, izražena v denarju, 48. čebeli podobne nadležne žuželke. 49. čevljarska navoza, nakolenek, 51, odstavljeni kitajski oficir in politik, maršal Piao, 52. jeklenec, vrsta železne rude. železov karbonat, 54. predelek, časopisni stolpec, 56. tragičen moment, dogajanje ali dogodek, 57. oseba, na katero je nakazilo, asignacija izdana Navpično: 1. zver iz družine mačk, 2. uvodni članek, 3. kraj pod Bernskimi Alpami ob zgornjem toku rekrtSaane v zahodni .Švici, 4. četrti rimski kralj, ki je dal zgraditi pristanišče Ostio, 5. rimski pesnik Horatius. 6. kdor vzdržuje, hrani, redi, 7. tek na kratke proge, 8. tkanina, ki se tesno prilega telesu, 9. ugandski general in politik Amin, K), grški politik, znameniti partizanski borec iz časa okupacije, Manolis, H. naočnik. ščipalnik. naočno steklo za eno oko, 12. nekdanji turški velikaš, 14. kraj severno - med Mirno in Mokronogom. 16. ime slovenske pevke popevk Sršenove, 21. teža embalaže, 23, kratica za Sovjetsko socialistično republiko, 24. veleum. 26. človek bele polti, 27. ime jugoslovanske pevke popevk Stefok, 29. črni ptič pevec z rumenim kljunom. 31. odžagana debela veja. kolec. 34. dnevno ali tedensko glasilo za obveščanje javnosti, časopis, 35. francoski kapelnik, po katerem se imenuje kovinsko pihalo, zlasti v vojaških godbah, sarrusofon, 37. sned snedena, požrešnež, 38. največji grški otok v vzhodnem delu Sredozemskega moga, 39. domače žensko ime, Katarina, 40. dnevni metulj belih ali rumenih kril, 41. pritrgovanje pri hrani, zlasti ob določenih časih, 42. pokrajina v jugozahodnem delu Saudove Arabije, ob Rdečem morju, 44. kratica za novi frank, 46. frnikola, 47. papežev letni dohodek, annatae. 19. življenjska tekočina, 50. ime pevca O-Farima, 53. Edvard Grieg, 55. Rudolf Golouh. Rešitve pošljite do torka, 1. aprila na naslov: Glas, Kranj, Moše a Pijadeja 1, z oznako Nagradna križanka. Nagrade: 1.: 50 din, 2.: 40 din, 3.: 30 din Rešitev na*.' .dne križanke z dne 21. marca: 1. talka, li tanin, 11. Parlov, 12. emisar, 14. mora, 15. Visla, 17.. Aden. 19 Oka. 20. pašteta. . 2. Apo. 23. SO. 24. Kartagina, 26. AN, 27. trtar, 29. ave, 30. arara. 32. šelak, 34. gmota, 35. TC, 36. adrenalin. 40. TK, 42. rik, 44. avtomat, 45. RUR, 46. knap, 48. Nives, 49. marš. 50. apatik, 52. belica, 54. olika, 55. Akita Izžrebani reševalci: prejeli smo 115 rešitev. Izžrebani so bili: 1. nagrado (50 din) prejme DRAGO ZAPLOTNIK, V. p. 6318/4, 54400 Djakovo; 2. nagrado (40 din) CVETKA COP, 64270 Jesenice, Viktorja Kejžarja 37; 3. nagrado (30 din) ALBINCA GABRIČ, 64000 Kranj, C. 1. maja 65. Nagrade bomo poslali po pošti. J9> — Nisem mogel zaspati, pa sem štel ovce in se spomnil na zrezek. ■lm — Tako, mamo sem uspaval, sedaj pa lahko gledava kav-boiko! Velik plen egiptovske policije Ponoči je policija zavzela hišo v kairskem predmestju. Sele tedaj se je izkazalo, za kako velik plen gre. V vseh hišnih prostorih je bilo ogromno dragih kamnov, zlata in drugih dragocenosti iz faraonske grobnice. Vrednost tega zaklada cenijo za 2 milijardi dinarjev. Kar trije tovornjaki so bili potrebni, da so zaklad lahko odpeljali. Dragocenosti so bile iz 4000 let starega faraonskega groba, ki ga je odkrila skupina tatov. V grobnici so pustili le faraonovo mumijo, vse drugo pa so odnesli. Če vmes ne bi posegla policija, bi se zakladi verjetno pojavili v draguljar-nah po vsem svetu. Čebele zaustavile promet Veliki čebelji roji so na severu Argentine blokirali pomemben cestni most med dvema mestoma. Dimne bombe, s katerimi so skušali čebele omamiti, so jih še bolj razjarile. Most so zato morali zapreti,za ves promet. Šele, ko so čebelarji našli matice in jih odstranili, so čebele odletele. Naj milejša zima Zahodnonemški strokovnjaki za meteorologijo zatrjujejo, da je bila minula žima v ZRN naj milejša kar jih pomnijo. Meteorološke postaje na Bavarskem niso tako mile zime zabeležile vse od leta 1781. Februar je bil letos dvakrat bolj sončen kot navadno, januarja pa so v okolici Stuttedrtp. enkrat samkrat zabeležili temperaturo izpod ničle. Obenem so meteorologi sporočili, da so zaradi mile zime največ prihranila cestna podjetja. Tovornjaki na elektriko V Moskvi bo spomladi začelo voziti po mestnih ulicah prvih deset tovornjakov na električni pogon. Za zdaj jih bodo uporabljali na krajših progah, in sicer za razvoz živil. Akumulatorje bodo morali polniti na vsakih 400 do 500 prevoženih kilometrov. Tudi v Bonnu metro Pred nekaj dnevi so v zahodnonemškem glavnem mestu izročili namenu 7,5 kilometra dolgi odsek bonnske mestne železnice, ki je v dolžini treh kilometrov speljana pod zemljo. Gradnja je stala 203 milijone mark in predstavlja prvi korak k izgradnji mestne železniške mreže, ki naj bi v prihodnosti povezovala Koln in Bonn. s šolskih klopi Teta s kuhalnico za nami Ko sem bil še majhen, je pri nas stanovala še moja teta, ki pa je bila zelo stroga. Če smo ji le malo nagajali, nas je natep-la s kuhalnico. Nekega dne pa je prišla k nam na obisk še sestrična. V hiši smo zganjali hrup in delali nered. -Teta se je razjezila in nas( namahala. S sestro in sestrično smo se zmenili in ji obljubili, da ji bomo to vrnili. Odšli smo k njej v kuhinjo in pustili odprta vrata. Hoteli smo jo jeziti, kar nam je seveda tudi uspelo. Komaj se je prikazala v kuhinji, smo začeli vpiti: »Teta s kuhalnico za nami, teta s kuhalnico za . .. !« In že je pograbila huhalnico iz predala in stekla za nami. Mi smo ji ušli in se ji začeli smejati. Ona pa nas je lovila in lovila, da se je pošteno utrudila. Boris Pintar, 5. b r. osn. šole , Ivana Tavčarja, Gorenja vas \ Dimnikar Dimnikar črn kot v črno-beli televiziji slika, se po vasi potika in vsak dimnik ga mika. Išče si dela, s seboj nosi omela, s kolesom se pelje, pod kolesi sneg melje. Vsakdo, ki ga sreča, si srečo obeta. Nihče ne pozabi za gumb se prijeti. Otroci se dimnikarja nič ne bojimo, za njim hitimo in glasno kričimo. Marko Gašperlin, 4. b r. osn. šole Stanka Mlakarja, Šenčur, iz glasila Žarki Strah me je bilo Že večkrat sem se spraševala: »Kaj je to strah?« Toda odgovoriti si nisem mogla. Nekega dne sem res doživela strah. Bila je tema. »Kje se mudiš, mamica?« sem se spraševala Gledala sem cestne svetilke in ljudi. Opazovala sem mimoidoče in čakala mamico. Saj tako nisem imela kaj početi. Nenadoma sem zagledala neko čudno prikazen. »Kaj pa je to?« sem skoraj kriknila. Kotalilo se je vedno bliže, bliže. Bilo je zelo blizu in videla sem, da je to velik pomečkan papir s svojo senco. To je bil tisti strah. Zasmejala sem se. »Joj, kako sem neumna!« sem' v smehu rekla. Naenkrat koraki pod oknom. »Kdo pa hodi tod?« sem dejala in pogledala skozi okno. Postave nisem mogla razločiti. »Saj to je mamica!« sem se zveselila. Mamica me je stisnila k sebi. Potolažila me je s pomarančo. , Doraščam, postajam vedno starejša. Sedaj me ni nikoli tako strah kot nekdaj. Toda strah me je še vedno. Broni Mladenovič, 4. b r. osn. šole Simona Jenka, Kranj, iz glasila Vaje Prejšnji teden nam je sneg pripravil malo veselja, vendar prepozno. Pomlad je tu. — Foto: F. Perdan Moj kraj danes in jutri Šest je ura, ko vstanem. Stopim na prag, da bi videla, kakšno je vreme. Pogled na okolico je bil prelep. Hribe je zavijala megla, v njej pa se je kopalo pravkar vzhajajoče sonce. Nad njimi je žarela rdeča zarja. Zamislim se. Koliko desetletij je preteklo,a Dobravšče 30 seohranile take kot so še danes. Res da so bile hiše obnovljene, njih število pa se ni dvignilo. Tako jih še Pozna obiskovalca Sedela sem za pisalno mizo in delala domačo nalogo. Tedaj je pozvonilo. Jezna sem vstala, kajti tisti dan je zvonilo že tretjič. Odprla sem vrata inv se skoraj zadrla: »Kaj pa je?!.« Nekdo me je vprašal če je oče doma. »Ne,« sem malomarno odgovorila. Ko je neznanec odšel, sem zaprla vrata in zopet odšla v sobo. Začela sem premišljevati o nočnih obiskovalcih, ki nas vsak večer obiščejo. Pozvonijo, potem pa tečejo, da se kar kadi za njimi. Ko pa pogledam skozi vrata, ni ne duha ne sluha za njimi. Pred dvema dnevoma sem videla, ko sta dva zvonila pri prijateljici Maruški. Sklenila sem, da se jima bom maščevala, ker me zmeraj dvigneta od kake zanimive oddaje. Še, tisto uro sem na balkon postavila petliterski lonec, poln vode. Mislila sem si: »Ko bosta pozvonila, bom tekla na balkon in ju polila.« Svoj načrt sem razložila očetu, ko je prišel domov. Ura je bila sedem, ko je pozvonilo.Oče je,šel odpret vrata, jaz pa sem tekla na balkon. Komaj sem zgrabila lonec, sem zagledala senco. Nisem mogla razločiti postave. Nagnila sem lonec in »čof« na neznanca. Zažugal mi je s pestjo in stekel čez travnik. Obrnila sem se in zagledala očeta, ki se je na ves glas smejal. Upam, da me izzivalec nikdar več ne bo upal nadlegovati. Andreja Pustavrh, 1. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas danes stoji 14. Nekatere so velike, visoke in bele, druge manjše, a prav tako lepe, tretje pa so že zelo stare. Ena od njih je lesena in krita s slamo. Je brez elektrike. Ob večerih v tesni izbici sveti medla svetloba petrolejke. Kosilo se še vedno kuha v peči in gost dim se vali skozi vrata. Še pred desetimi leti je bila dovoljena zidava novih zgradb, danes pa ni več. Pod bližnjim Zirovskim vrhom so odkrili bogato zalogo urana. Zato naj bi v naši vasi zgradili tovarno za predelavo te rude. Veliko koristnega bi bilo narejenega s tem, a koliko škode! V bližnji okolici bi podrli drevesa, mnogo pa bi se jih v zadušljivem dimu posušilo.- Na rodovitni zemlji ne bi več zorelo zlato klasje pšenice, na jesen pa se ne bi v vetru več pozibavala prelepo cvetoča ajda. Stopim nazaj v hišo in kmalu zatem se je naredil dan. Še - po poti v šolo sem razmišljala in upala, da le morda ne narede tovarne, saj bi bilo potem uničeno tudi naše življenje. Marija Miklavčič, 7. c r. osn. šole Ivana Tavčarja, Gorenja vas Tinček, Tonček Tinček, Tonček je bolan, to je res prečudna stvar. Glava ga boli, meni pa se zdi, da lenoba ga drži. Sonce je zašlo Sonce skrilo se je za goro, mrak pokril je vso zemljo. Zvezdice zapojejo, da otroci mali kmalu bi zaspali. Andreja Gros, 6. ar. osn. šole heroja Bračiča, Tržič radio gledališče___• kino sobota 29. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pionirski tednik, 9.85 Naš Plesni orkester ima besedo, 10.15 Sedem dni na radiu, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasvet i„J 2.40 Ob bistrem potoku, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 S pesmijo in besedo po Jugoslaviji, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, Hi.45 Listi iz albuma lahke glasbe, 17.20 Gremo v kino, 18.05 S knjižnega trga, 18.20 Dobimo se ob isti uri, 19.40 Minute z ansamblom Boruta Lesjaka, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Spoznavajmo svet in domovino, 21.15 Za prijetno razvedrilo, 21.30 Oddaja za naše izseljence, 23.0.vfS pesmijo in plesom v novi teden Drugi program 9.00 Sobota na valu 202, 13.00 Vedri ritmi, 13.35 Ritmi Latinske Amerike, 14.00 Odrasli tako, kako pa mi, 14.20 Glasbeni drobiž od tu in tam, 14.35 Od ena do pet, 15.40 Portret orkestra Rob Pronk, 16.00 Naš podlistek, 16.10 Vodomet melodij, 16.40 S popevkami po Jugoslaviji, 17.40 Svet in mi, 17.50 Deset minut z ansamblom Milana Ferleža, 18.00 Vročih sto kilovatov, 18.40 Jazz na II. programu Tretji program 19.05 Znanost in družba, 19.20 Jacques Offenbach: Hoffmannove pripovedke, opera v treh dejanjih, vmes ob 20.30 Dvignjena zavesa, 22.05 Sobotni nočni koncert, 23.55 Iz slovenske poezije nedelja 30. MARCA 6.(X) Dobro jutro, 8.07 Veseli tolx>gan, 9.05 Se pomnite, tovariši, 10.05 Prvi aplavz, 11.15 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, vmes ob 11.50 Pogovor s poslušalci, 14.05 Nedeljsko popoldne, 18.05 Radijska igra — Rainer Puchert: Ollie ujame čudno ptičku, 18.34 Vedri zvoki, 19.40 Glasbene razglednice, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 V nedeljo zvečer, 22.20 Serenadni večer, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 V lučeh semaforjev Drugi program 8.10 Zvoki za nedeljsko jutro. 9.35 Mladina sebi in vam, 10.05 S Plesnim orkestrom RTV Ljubljana, 10.35 Naši kraji in ljudje, 10.50 Cockatil melodij, 11.35 Melodije po pošti, 13.20 Film. opereta, musical, 14.(K) Pet minut humorja. 14.05 Odrske luči, 15.00 Nedelja na valu 202 Tretji program 19.05 Večerna nedeljska reportaža, 19.15 Igramo, kar ste izbrali, vmes ob 20.35 Športni dogodki dneva, 23.(K) Dva tria Johannesii Brahmsa, 2.3i55 Iz slovenske poezije ponedeljek 31. MARCA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Pisan svet pravljic in zgodb, 9.20 Izberite pesmico, 9.10 Orkestri in zabavni zbori, 10.15 Za vsakogar nekaj, 11.15 Z nami doma in na poti. 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami na koncertnem odru, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Poje amaterski zbori, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Interna 469, 17.20 Koncert po željah poslušalcev, 18.05 Naš gost, 18.20 Ob lahki glasbi, 19.40 Minute z ansamblom Jožeta Privška, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Ce bi globus zaigral, 20.30 Operni koncert. 22.20 Popevke jugoslovanskih študijev, 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Za ljubitelje ja/./a Drugi program 9.00 Ponedeljek na valu 202, 13.00 Melodije in ritmi iz. studia 14, 13.35 Z majhnimi zabavnimi ansambli, 14.(K) Nenavadni pogovori, 14.20 Godala v ritmu, 14.35 Pop integral. 15.40 Obisk pri orkestru Mats Olsson. 16.00 Kulturni mozaik. 16.05 Panorama slovenskih popevk. 16,40 Ti in jaz in glasba, 17.40 Besede in dejanja, 17.50 Sprehodi instrumentov, 18.(X) Glasbeni cocktail, 18.40 Zabavni zvoki za vse Tretji program 19.05 Tuja eberovska literatura, 19.30 Vladimir Horo-vvitz igra Skrjabina. 19.50 Literarni večer. 20.35 Gvorgv Kosa: Simfonija št. 8, 21.00 Ekonomska politika. 21.20 Večeri pri slovenskih skladateljih: Emil Adamič, 23.00 Sezimo v našo diskoteko. 23.55 Iz slovenske poezije torek 1. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja. 9.05 Radijska Šola za srednjo stopnjo, 9.30 Majhni vokalni ansambli, 10.15 Promenadni koncert, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Po domače, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Skladbe za mladino. 14.40 Na poti s kitaro, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Družba in čas, 17.20 Zveneča imena, 18.05 V torek na svidenje, 18.35 Lahke note, 19.40 Minute z ansamblom Henčka Burkata. 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi, 20.30 Radijska igra — Gerhardt Rent/.sch: Babje leto, 21.37 Zvočne kaskade, 22.20 Ob petdesetletnici Iva Malca, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Popevke se vrstijo Drugi program 9.00 Torek na valu 202, 13.00 S solisti in ansambli J RT, 13.35 Lahka glasba na našem valu, 14.(X) Književnost jugoslovanskih narodov in narodnosti, 14.20 Zabaval vas bo ansambel Dorka Škoberneta, 14.35 Parada popevk, 15.40 Tipke in godala, 16.(X) Pet minut humorja, 16.05 Moj spored, 16.40 Stereo jazz, 17.40 Ljudje med seboj, 17.50 S pevko Aretho Franklin, 18.00 Parada orkestrov, 18.40 Popevke slovenskih avtorjev Tretji program 19.05 Mejniki v zgodovini, 19.20 Radijski pevski leksikon, 20.(X) Slovenska instrumentalna glasba, 20.35 Vidiki sodobne umetnosti, 20.55 Hamburški glasbeni večeri, 22.40 Trenutki s Scarlattijem, i23.K) Baročni nokturno, 23.55 Iz slovenske poezije sreda 2. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Nenavadni pogovori, 9.25 Glasba vam pripoveduje, 9.40.Temelji marksizma in marksistično samoupravljanje, 10.15 Urednikov dnevnik, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Od vasi do vasi, 13/30' Priporočajo vam, 14.10 Pojo naši operni pevci, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Loto vrtiljak, 16.45 Zvoki in barve orkestra Norveškega radia, 17.20 Zbor Lira in APZTone Tomšič, 18.05 Naš razgovor, 18.35 Predstavljamo vam, 19.40 Minute z Ljubljanskim jazz ansamblom, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Koncert iz našega studia, 21.35 Lepe melodije, 22.20 S festivalov jazza, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Melodije jugoslovanskih pevcev zabavne glasbe Drugi program 9.00 Sreda na valu 202, 13.00 Danes smo izbrali, 13.35 S pevci ja/./.a, 14.00 Radijska šola /.a srednjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra, 14.35 Znana imena - znane melodije, 15.40 Srečanja melodij, 16.00 O avtomobilizmu, 16.10 Popevke tako in drugače, 16.40 Moderni odmevi, 17.40 Svetovna reportaža, 17.50 V ritmu sambe, 18.00 Progresivna glasba, 18.40 Jugoslovanski pevci zabavne glasbe Tretji program 19.05 Deseta muza, 19.15 Večerni concertino, 19.45 Za ljubitelje stare glasbe. 20.35 Poslušali bomo zborovske skladbe skladatelja Ferda Juvanca, 21.00 Pot izobraževanja, 21.15 Predstavljamo vam nov posnetek opere Klektra Ricbarda Straussa, 22.45 Festival sodobne komorne glasbe v Radencih 1974, 23.55 Iz slovenske poezije^ četrtek 3. APRILA 4.30 Dobro jutro, 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska šola za višjo stopnjo, 9.30 Iz glasbenih šol, 10.15 Po Tali-jinih.poteh, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 S pihalnimi godbami, 13.30 Priporočajo vam, 14.10 Naj narodi poja 14.40 Mehurčki, 15.30 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Jezikovni pogovori, 17.20 Iz domačega opernega arhiva, 18.05 Kulturna kronika, 18.20 Produkcija kaset in gramofonskih plošč RTV Ljubljana, 18.35 Z zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 19.40 Minute z ansamblom Atija Sossa. 19.50 Lahko noč, otroci, 20.00 Četrtkov večer domačih pesmi in napevov, 21.(X) Literarni večer, 21.40 Lepe melodije, 22.20 Nova tonska posnetka Dubravke Tomšič-Srebotujakove,' 23.05 Literarni nokturno. 23.15 Paleta popevk m plesnih ritmov Drugi program 9.00 Četrtek na valu 202, 13.(X) Od melodije do melodije, 13.35 Zvoki orkestra Gerhard Narholz, 14.20 Otroci med seboj in med nami, 14.35 Radi jih poslušate. 15.40 Rezervirano /a mlade, 16.(X) Okno v svet. 10.10 V svetu operete, 16.46 Mozaik glasov in ritmov, 17.40 Pota našega gospodarstva, 17.50 Z Zabavnim orkestrom RTV Ljubljana, 18(X) Popevke na tekočem traku, 18.40 Non-stop ples Tretji program , 19.05 Kogoj, naš sodobnik, 19.50 Sodobni literarni portret, 20.10 /bor RTV Beograd pod vodstvom Borivoja Silnica bo pel skladbe jugoslovanskih avtorjev, 20.35 Mednarodna radijska univerza, 20.45 Dubrov niske poletne igre 1974. 21.45 Hector Berlioz: Faustovo pogubljenje, dramatična legenda, op. 24. 23.55 Iz slovenske poezije petek 4. APRILA 4.30 Dobro jutro. 8.10 Glasbena matineja, 9.05 Radijska .šola za nižjo stopnjo. 9.30 Jugoslovanska narodna glasba. 10.15 Uganite, pa vam zaigramo po želji, 11.15 Z nami doma in na poti, 12.30 Kmetijski nasveti, 12.40 Popevke brez besed. 13.30 Priporočajo vam. 14.10 Mladina poje, 14.30 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo, 15.30 Napotki za turiste, 15.35 Glasbeni intermezzo, 15.45 Vrtiljak, 16.45 Glasbena medigra. 16.50 Človek in zdravje, 17.20 Iz koncertov in simfonij, 18.05 Ogledalo našega časa. 18.15 Zvočni signali, 19.40 Minute z ansamblom Borisa Kovačiča, 19.50 Lahko noč, otroci, 20.(X) Stop-pops 20, 21.15 Oddaja o morju in pomorščakih, 22.20 Besede in zvoki iz logov domačih, 23.05 Literarni nokturno, 23.15 Jazz pred polnočjo Drugi program 9.00 Petek na valu 202, 13.(X) Glasovi v ritmu, 13.35 Iz filmov in glasbenih revij, 14.(X) Radijska šola za nižjo stopnjo, 14.25 Glasbena medigra. 14.35 Kaleidoskop popevk. 15.40 Jazz za mlade, 16.(X) Filmski vrtiljak, 16.05 ' Z velikimi zabavnimi orkestri. 16.40 Za mladi svet. 17.40 Odmevi z gora. 17.50 Prijetni zvoki. 18.(X) Izložba popevk. 18.40 Partiture lahke glasbe Tretji program 19.05 Radijska igra - Boško Smakovski: Odločitev. 20.00 Rameau in čembalist George Malcolm, 20.15 Z jugoslovanskih koncertnih odrov - prenos iz Slovenske filharmonije. 22.15 V nočnih urah, 23.30 Iz jugoslovanske operne literature. 23.55 Iz slovenske poezije Kranj CENTER 28. marca angl.-ital. barv. pust. RAZUZDANI ob 16. in 20. uri, franc. barv. satira O. K. ŠEF ob 18. uri za Filmsko gledališče 29. marca angl.-ital. barv. pust. RAZUZDANI ob 16., 18. in 20. uri, premiera amer. barv. pust. POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 22. uri 30. marca amer. barv. risani VESELI SPORED NAGAJIVEGA DETLA ob 10. uri, angl.-ital. barv. pust. RAZUZDANI ob 15., 17. in 19. uri, premiera amer. barv. krim. PRlCE IN MORILCI ob 21. uri 31. marca amer. barv. pust. POBEGNIL SEM S HUDIČEVEGA OTOKA ob 16., 18. in 20. uri Kranj STORŽIČ 28. marca jug. barv. DEPS ob 16., 18. in 20. uri 29. marca nem. barv. vvestern ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 16. in 20. uri, franc. barv. BEL-MONDO - VELIČASTNI ob 18. uri 30. marca nem. barv. vvestern ZAKLAD V SREBRNEM JEZERU ob 14. in 18. uri, franc. barv. BEL-MONDO - VELIČASTNI ob 16. uri, premiera amer. barv. PLAČILNI DAN ob20. uri 31. marca amer. barv. PLAČILNI DAN ob 16., 18. in 20. uri Tržič 28. marca amer. barv. drama ENA JE OSAMLJENA ŠTEVILKA ob 18. in 20. uri 29. marca amer. barv. drama ENA JE OSAMLJENA ŠTEVILKA ob 18. in 20. uri 30. marca franc. barv. krim. MARSEJSKI KLAN ob 15.. 17. in 19. uri 31. marca franc. barv. krim. MARSEJSKI KLAN ob 18. uri Kamnik DOM 28. marca amer. barv. ZDRAVNIKI IN NJIHOVE ZENEobl8. in 20. uri 29. marca amer.-ital. barv. vvestern ŠERIF, IMENOVAN ČUTARA ob 16., 18. in 20. uri 30. marca amer.-ital. barv. vvestern ŠERIF, IMENOVAN ČUTARA ob 17. in .'9. uri 31. marca amer. barv. CS vojni MOSTIŠČE ob 18. in 20. uri Cerklje KRVAVEC 29. marca amer.-ital. barv. vvestern PREKLETI OBRAČUN ob 19. uri Škofja Loka SORA 28. marca ital. barv. drama PREISKAVA JE KONČANA, POZABI ob 18. in 20. uri 29. marca amer. barv. fant. DAN DELFINOV ob 18. in 20. uri 30. marca amer. barv. fant. DAN DELFINOV ob 1H. in 20. uri Železniki OBZORJE 28. marca amer. barv. fant. DAN DELFINOV ob 20. uri 29. marca franc. barv. komed. BOCCACCTO — DEKAMERON ob 20. uri 30. marca ital. barv. drama PREISKAVA JE KONČANA. POZABI ob 18. in 20. uri Radovljica 28. marca amer. barv. vohun. VOHUN V ZELENEM KLOBUKU ob 20. uri 1 29. marca angl. barv. PRIŠEL BO MOJ DAN ob 18. uri, slov. barv. STRAH (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 20. uri 30. marca barv. risani V GRMU JE ZAJEC ob 16. uri, slov. barv. STRAH (mladini do 15 let ogled ni dovoljen) ob 18. uri, angl. barv. PRIŠEL BO MOJ DAN ob 20. uri 31. marca amer. barv. zgod. EL C ID ob 20. uri Jesenice RADIO 28. marca amer. barv. PAZI, KOSE SREČAVA 29. marca amer. barv. risanka PINK PANTER -FESTIVAL SMEHA, angl. barv. POSLEDNJI DNEVI HITLERJA 30. marca angl. barv. POSLEDNJI DNEVI HITLERJA 31. marca franc. barv. POLICIJSKA OCENA Jesenice PLAVŽ 28. marca amer. barv. ZLATO ZA POGUMNE 29. marca franc. barv. POLICIJSKA OCENA 30. marca amer. barv. risanka PINK PANTER -FESTIVAL SMEHA, franc. barv. POLICIJSKA OCENA 31. -marca angl. barv. POSLEDNJI DNEVI HITLERJA Dovje Mojstrana 29. marca ital. barv. UMOR IZ LJUBEZNI 30. marca franc. barv. SIN Kranjska gora 29. marca franc. barv. SIN 10. marca amer. barv. PAZI, KO SE SREČAVA gledališče PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ PETEK, 28. marca, ob 17. uri - J. Kislinger: IGRA O ZMAJU; zaključena predstava za učence osnovne Sole Lucijana Seljaka; SOBOTA. 29. marca, ob 10. uri za IZVEN - Matija Logar: STRIČEK METLA; lutkovna predstava za otroke. televizija sobota 29. MARCA 9.30 TV v šoli (Bg), 10.35 TV v šoli (Zg), 12.00 TV v šoli (Sa), 14.40 Rokomet Medveščak : Crvenka — prenos (Zg), 15.55 Nogomet Crvena zvezda : Rijeka — prenos (Bg), 17.50 Veslanje Oxford : Cambridge — posnetek, B, 18.05 Obzornik, 18.25 Pavijani - film, B, 19.15 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski zunanjepolitični komentar (Lj), 20.00 Gledališče v hiši (Bg), 20.30 Moda za vas, B, 20.45 Frontno gledališče, 21.20 Potovanje v središče zemlje — film, B, 23.30 TV dnevnik (Lj) POTOVANJE V SREDIŠČE ZEMLJE -ameriški barvni film, 1959; režiser Henry Levin, v gl. vlogah James Mason, Arlen Dahl; Potovanje v središče zemlje. V 80 dneh okrog sveta, 2000 milj pod morjem, Carski sel, Nenavadni izumi. Potovanje z balonom itd. bo naslovi zanimivih, privlačnih filmov po predlogi istoimenskih romanov Julesa Verna Potovanje v središče zemlje je eden boljših, predvsem po zaslugi sijajne scenografije trikov m nasploh oživljanja, vizualizacije Vernovega teksta. UHF — oddajnik Krvavec 18.00 Kronika (Zg), 18.15 TV olimpiada (Sa), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Človekov vzpon — serijska oddaja (Zg II), 20.50 Športna sobota, 21.05 Glasbena oddaja, 21.40 Sedem dni, 22.00 Jane Eyre — TV nadaljevanka (Bg II) nedelja 30. MARCA 9.00 Poročila, 9.05 Svet v vojni, 9.55 Otroška matineja: Viking Viki, B, Nikogar ni doma. Avtomobil skozi kamero (Lj), 10.45 Odhod štafete mladosti iz Labina — prenos (Zg), 12.15 Kmetijska oddaja (Bg). 13.10 Poročila, Nedeljsko popoldne: Naši zbori: Cerknica, B, Slovenske morske poti — reportaža 16.25 Moda za vas, B, 16.40 Košarka Olimpija : Jugoplastika — prenos. 18.15 Poročila, 18.25 Vesolje 1999 - serijski film, B. 19.15 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski gospodarski komentar, 20.05 P. Zidar: Utonilo je sonce — TV nadaljevanka, 20.50 Kratek film, 21.05 Korziški gnev — dok. oddaja (Lj), 21.30 Športni pregled (Sa), 22.05 TV dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17..35 TV drama, 18.15 Kratek film, 19.00 Mladina vprašuje, 19.30 TV dnevnik, 20.00 Zabavno glasbena oddaja, 20.45 24 ur, 21.00 Celovočerni film I Bg II) ponedeljek 31. MARCA 8.10 TV v šoli, ponovitev ob 14.10 (Zg), 10.00 TV v šoli, ponovitev ob 15.35, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.35 Poljski in mestni mišek - oddaja japonskih lutk, B. 17.45 Ri sanka, B, 17.55 Obzornik, 18.10 Na sedmi stezi. 18.45 Pota nove Jugoslavije: Za boljši svet, 19.05 Odločamo, 19.15 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 A. Ostrovski: Volkovi in ovce - predstava SNG Drama, 22.00 Mozaik kratkega filma____TV dnevnik (Lj) Komedija znamenitega ruskega dramatika iz realističnega obdobja A. N. Ostrovskega VOLKOVI IN OVCE je nastala leta 1875, v prvih letih po odpravi tlačanstva, ko je prido-bitništvo na lahko roko postalo značilna poteza v življenju tedanje Rusije. Delo je satira na pohlepne tipe starega in novega kova. ki se med seboj grizejo in spodkopavajo, satira, ki leti predvsem na določeno okolje v določenem času, a je obenem toliko tipično značajska, da vsaj delno velja tudi za druge čase in okolja. Zlati prikaz »novega« poslovnega človeka Berkutova daje misliti tudi na podobne tipe današnjih dni. UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila, 17.30 Lutke, 17.45 TV vrtec, 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Bg), 18.45 Branje (Sa/Bg II), 19.30 TV dnevnik, 20.00 Športna oddaja, 20.30 Glasbena oddaja, 21.0.5 24 ur, 21.20 Celovečerni film (Bgll) torek 1. APRILA 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg), 9.35 TV v šoli, ponovitev ob 16.05 (Sa), 10.00 TV v šoli, ponovitev ob 15.35, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.35 Tiktak, 17.50 Spoznavajmo glasbo: Odkrivajmo melodijo in sozvočje, B, 18.05 Obzornik, 18.20 Nikogar ni doma, 18.30 Avtomobil skozi kamero, 18.50 Ne prezrite, 19.15 Risanka, B, 19.30 T V dnevnik, 20.05 Diagonale: izbor iz sporeda drugih jugoslovanskih TV studiev, 21.00 L Feucht-vvenger: Brata Lautensack - TV nadaljevanka, B, 21.50 T V dnevnik (Lj) UHF — oddajnik Krvavec 17.20 Poročila, 17.30 Otroški spored. 18.00 Kronika 18.15 Glasbena oddaja (Zg), 18.45 Otroška ustvarjalnost (Sa), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II), 20.00 Obzorje, 20.45 24 ur, 21.00 Humoristična oddaja, 21.45 Dokumentarna oddaja (Bg II) petek 4. APRILA sreda 2. APRILA 8.10 TV v šoli (Zg). 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.30 Viking Viki. B, 17.55 Obzornik, 18.10 Mladi za mlade — oddaja TV Zagreb, 18.45 Reportaža. 19.15 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 Film tedna: Chiekin portret, B, 22.10 Miniature: Trio Barnev Kessel, B, . .. TV dnevnik (Lj) Ob letošnjem festu je bil v Beogradu simpozij na temo Socialna tematika v sodobnem filmu. Avtorji reportaže SOCIALNA TEMATIKA IN FILM so na simpoziju, kjer so sodelovali naj-boli znani tuji in domači filmski teoretiki, skušali dobiti nekaj odgovorov na najbolj bistvena vprašanja: kaj vse zajema socialna tematika po vsebi»ski plati; kako se je socialna tematika v filmu razvijala; kako se javlja v sodobnem filmu? Oddaja ne da nobenih dokončnih odgovorov. Je samo splet mnenj in razmišljanj, ki pa so toliko bolj koristna za ljubitelja filma, saj mu verjetno prvič 'ponujajo nekaj osnovnih razmislekov o poslanstvu filma. CHIEKIN PORTRET - japonski barvni film, 1968; režiser Naboru Nakamura, v gl. vlogah Tetsuro Tamba, Shima Iwa-shita; Kot aro Takamura se po končanem študiju v Franciji vrne na Japonsko. Tu se seznani z deklet oni Chieko. Njen oče, bogat in ponosen človek, nasprotuje poroki. Končno se mlada le poročita in nekaj časa uživata srečo. Kotaro je dosti zaposlen * poklicnim delom, žena pa se ukvarja s slikarstvom. Ko pa komisija zavrne eno. njenih slik, Chieko opusti slikanje. Ob istem času je ubit njen oče. Chieko poskuša narediti samomor. Zdravnik ugotovi, da je duševno bolna. Končno v bolnišnici umre za pljučnico in zvesti Kotaro je prisiljen sam kljubovati življenju. UHF — oddajnik Krvavec 17.45 Košarka Zadar : CZ (Zg), 19.30 TV dnevnik (Sa/Zg II). 20.00 Kronika vaškega pokopališča, 21.(K) 24 ur (Bg II). 21.15 Feljton, 21.45 Močnejše od življenja -serijski film (Zg II) J - četrtek 3. APRILA 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 (Zg). 9.35 TV v šoli, 15.35 Francoščina, 16.35 Madžarski TVD (Bg), 17.25 J. Bevc: Kadar kupuješ, se ne odloči prehitro — oddaja iz serije Ko bo pomlad, 17.50 Obzornik. 18.10 Vremenski stroj - 1. del filma, B, 19.15 Risanka, B, 19.30 TV dnevnik, 20.05 J. Sem jonov: 17 trenutkov pomladi — T V nadaljevanka, 21.15 Kam in kako na oddih, 21.25 Četrtkovi razgledi, 21.55 TV dnevnik, 22.10 Hokej SZ : ZDA — posnetek s svetovnega prvenstva v Munchnu, B(Lj) Ali smo na pragu nove ledene dobe? Tako se prašuje Nigel Caldfer v svoji knjigi VREMENSKI STROJ, ki jo je izdal lani pri založbi BBC. Ta družba je v sodelovanju z avtorjem ki mnogimi uglednimi institucijami posnela oddajo v dveh delih, ki je po predvajanju novembra lani izzvala veliko razprav in predstavlja enega največjih dosežkov v proizvodnji aktualnih oddaj družbe BBC. V filmu je preprosto, razumljivo povedano in prikazano, kako delujejo viharji in kako oceani ustvarjajo obdobja čudnega vremena kako lahko vulkani, spremembe na soncu in variacije zemeljske orbite spremenijo podnebje. Tudi dejavnost človeka lahko vpliva na vreme, po naključju ali namerno. In nevarnost nove ledene dobe je bolj zlovešča kot so mislili znanstveniki še pred nekaj leti. UHF - oddajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg), 17.30 Tehtnica (Bg), 18.00 Kromka (Zg), 18.15 Zabavna oddaja (Bg), 19.30 TV dnevnik (Zg), 19.55 Test (Lj II), 20.15 Munchen: Hokej SZ : ZDA -prenos. B (EVR^Lj II) 8.10 TV v šoli. ponovitev ob 14.10 in 16.05 (Zg). 10.5O Angleščina ponovitev ob 15.30, 16.35 Madžarski TVD (Bg). 17.20 Pisani svet — mladinska oddaja, 17.55 Obzornik, 18.10 Glasbena oddaja. 18.45 O mladi generaciji: Kaj je s tistimi, ki so skr*iili, 19.15 Risanka B. 19.30 TV dnevnik, 19.50 Tedenski notranjepolitični komentar. 20.05 Ukročena trmoglavka — film. B, 22.15 625. 22.45 TV dnevnik (Lj) UKROČENA TRMOGLAVKA - ameriški barvni film; režiser Franco Zefirelli, v gl. vlogah: Elizabeth TayIor, Richard Burton; , Ukročena trmoglavka je komedija, v kateri sta si Elizabeth Tavlor in Richard Burton lahko dala duška. Oba sta kar se da hrupna in učinkovita. — Sestri iz bogate padovanske, družine sta si popolnoma različni. Mlajša ima celo vrsto oboževalcev, starejše pa zaradi njenega ponosa dolgega jezika in odrezavosti nihče ne mara Toda staro pravilo terja, da se mlajša hči he sme poročiti prej kot starejša. Le tujca pa bi lahko s prevaro spravili v zakon še preden bi spoznal nevesto. Tako se začne zaplet, ko pride v mesto Petrucio iz Verone in začne dvoriti privlačni Katarini. UHF — odajnik Krvavec 17.20 Poročila (Zg). 17.30 Na črko. na črko (Bg). 18.00 Kronika (Zg), 18.15 Narodna glasba (Sa). 18.45 Reportaža (Zg), 19.30 TV dnevnik (Sa Zg II). 20.00 TV drama, 21.00 24 ur (Bg H), 21.15 Gost urednik. 22.25 Zabavno glasl>ena oddaja (Zg II) tržni pregled JESENICE Solata U do 12 din, špinača 18 din, cvetača 14,50 din. korenček 4,70 do 8,50 din, česen 27,50 din, čebula 3,80 din, fižol 15.40 do 18.70 din, pesa 3,80 din. kumare 27 din, paradižnik 23,50 din, paprika 40 din, slive 22 din, jabolka 9 din, hruške 15 din, pomaranče «,.30 do 8.50 din, limone 11,80 din, ajdova moka 18,63 din. koruzna moka 5.35 do 5,86 din, kaša 11,34 din, surovo maslo 46,28 din. smetana 21,24 din, skuta 12,70 din, sladko zelje 6,50 din. kislo zelje 7 din, kisla repa 5,50 din. orehi 17 din, jedrca 77,50 din, jajčka 1,10 do 1,25 din, krompir 1.70 do 2 din KRANJ Solata 8 do 10 din, špinača 18 do 20 din, korenček 6 din, slive 18 din, jabolka 4 do 5 din, pomaranče 8,60 din, limone 11,40 din. česen 20 din, čebula 3 din. fižol 14 do 16 din, pesa 4 din, kaša 12 din, čebulček 20 din. žganje 35 din. radič 25 din. kokoši 30 din, med 35 din. ajdova moka 14 din, koruzna moka 4 din, jajčka 1,30 din, surovo maslo 32 din, smetana 22 din, orehi 70 din, klobase 20 din, skuta 18 din, sladko zelje 4,50 din, kislo zelje 8 din, kisla repa 7 din, cvetača 12 do 14 din, krompir 1,80 din TRŽIČ Solata 8 do 20 din, špinača 20 din, cvetača 13 din, korenček 8 din, česen 30 din, čebula 5 do 9 din, fiži>I 15 din, pesa 5 din, slive 18 din, jabolka 4 do 7 din, regrat 5 din, motovileč 5 din, med 40 din, pomaranče 9 din. limone 12 din, ajdova moka 16 din, koruzna moka 6 din. surovo maslo 48 din, smetana 5 din, kislo zelje 7 do 8 din, kisla repa 6 do 7 din, krvavice 22 din, orehi 12 din. jajčka 1.30 do 1,50 din, krompir 2 din aružins6i pomen/ii Da nas bo pomladanska utrujenost kot posledica pomanjkanja vitaminov v zimski prehrani pestila kar najmanj, spremenimo jedilnik že pri zajtrku. Namesto kave spijmo čaj z limono ali pa pomarančni sok, dodajmo sadje k malici, pri kosilu pojejmo namesto priloge k mesu in sladice dvojno porcijo solate. Ta naj bo enkrat ali dvakrat na teden obogatena s kuhanimi jajci tudi naša edina jed za večerjo. Jglane talne obloge Podobno kot običajne preproge čistimo tudi iglane preproge, s katerimi so v celoti pokriti nekateri prostori naših stanovanj. Čistimo jih s sesalcem enkrat tedensko, sicer pa vsak dan pobiramo smeti z aspi-ratorjem — mehanično metlo. Dvakrat na leto pa celotno talno oblogo očistimo s suhopenastim čistilnim sredstvom. Da bodo talne obloge vedno lepe, je treba madeže, ki nastanejo na njej takoj očistiti. Pri tem pa umazanega mesta ne smemo drgniti, pač pa madež odstranjujemo z vpi-janjem in tamponiranjem. Dokler se očiščeno mestone posuši, ne hodite po njem. Posebne madeže z iglanih talnih oblog odstranjujemo takole: madeže od piva, vina in likerjevcistimo tako,da najprej madež popivnamo s čisto krpo, nato pa očistimo s čistilno peno. Če je madež krvav, uporabimo1 mrzlo vodo in nato še čistilno peno. Maščobne kaplje takoj osušimo z vpijajočirm papirjem ali krpo, nato pa uporabimo-čistilno peno. Enako ravnamo tudi pri .madežih od kave, kakaa in sadnih sokov. Madež od kemičnega svinčnika čistimo najprej s špiritom, nato pa še s suhopenastim čistilom. Madeže od sadja čistimo s toplo vodo, ki smo ji primešali čistilno sredstvo. Urin popivnamo s krpo ali pivnikom, nato pa čistimo z mlačno okisa-no vodo in čistilnim sredstvom. Nato zbrišemo mesto s suho krpo. Kaplje voska na tapisonu pazljivo odtrgamo, ostanke preli-kamo skozi pivnik z mlačnim likal 'kom. _ Medtem ko zima še krepko opleta z repom, čeprav po koledarju pri nas nima več iskati, se moramo še vedno ovijati v tople plašče. Kljub temu pa mislimo na kostime v toplejših dneh. Na sliki je kostim z razširjenim krilom, jopica je nad prsmi rezana in nabrana, v pasu pa stisnjena s pasom . Riž Ste vedeli, da je v Evropo prvi prinesel riževa zrna Marko Polo v štirinajstem stoletju? Preteklo pa je še mnogo časa, da je riž v evropski prehrani zavzel kolikor toliko ugodno mesto. Medtem ko je riž po svetu glavna hrana milijonov ljudi, pa je pri nas še vedno le priloga mesu ali pa sladica. Morda je razlog, da riž ni bolj pogosto na naši mizi, prav to, da se včasih kuhanje ponesreči. Riž mora biti — kuhan ali dušen — ravno prav trd in nikoli razkuhan. Pripravljanje riža nam bo vedno uspelo, če ga bomo enostavno skuhali v veliko slane vode: ko voda zavre, vanjo počasi vsujemo riž. Kuharski mojstri pravijo, da sme riž vreti le kakih dvanajst minut. Kuhanega odcedimo, prelijemo s toplo ali mrzlo vodo, odvisno od tega, kaj bomo pripravljali. K rižu gre različne vrste* zelenjava, meso, sadje, pripravljamo ga kot sladice ali kot solate. Potrebujemo: 10 dkg margarine, 3 jajca 35 dkg skute, sol, 15 dkg belega zdroba 5 dkg surovega masla, 2 žlici belih drobtin 4 žlice sladkorja in po želji cimet. Skutni žličniki Margarino penasto umešamo, dodamo rumenjake, pretlačeno skiito, malo soli in zdrob. Testo pustimo pol ure počivati. Beljake stepemo v trd sneg in ga previdno primešamo testu. Z mokro žlico oblikujemo žličnike in jih devamo v vrelo slano vodo. Počasi jih kuhamo 10 do 15 minut. Nato jih poberemo iz vode s penovko Surovo maslo razpustimo v kozici in na njem preprežimo drobtine. S tem zabelimo skutine žličnike, sladkamo in po želji potresemo še s cimetom. Poleg ponudimo kompot._, " ~ _ Koža Koža je naša prva obrambna črta pred boleznimi. Varuje nam zdravje in nas s spremembami opozarja, da nekaj ni v redu. Na koži je okoli dvesto milijonov por, skozi katere se dnevno izloči okoli liter znoja. Znoj ne uravnava samo naše toplote, pač pa ima tudi sestavino, ki skupaj s kožnim lojem ščiti površino naše kože, da vanje ne vdira množica klic, ki jih v zraku kar mrgoli. Ena od važnih nalog kože je tudi dihanje. Kakor se čudno sliši, je vendarle res, da koža sprejema iz zraka kisik, oddaja pa ogljikov dioksid. Koža je razen tega, da deluje kot občutljiv termostat, tudi važen izloče-valni aparat. Zato je prav, da dnevno skrbimo za čistočo kože, da bo lahko v redu opravljala svoje naloge in da je prehitro ne bo načel zob časa. Ne glede na zunanjo temperaturo vzdržuje človeško telo, če je zdravo, stalno temperaturo 37 stopinj Celzija. Pri tem vzdrževanju določene temperature telesa ima svojo nalogo tudi koža. Kadar nas zebe, se krvne žilice v koži stisnejo in se tako zmanjša površinska prekrvavitev kože, kar vsekakor vpliva na oddajanje toplote okolici. Kadar pa nam je vroče, se krvne žilice v koži širijo in tako lahko oddajo več odvečne toplote. Poprečno oddamo v enem dnevu okoli 2500 kalorij toplote. marta odgovarja Tonka — V pismu sem vam narisala mojo sedanjo jopico, pa bi jo rada spremenila.! Kako naj to naf pravim, da bo čim manj dela? Stara sem 16 let, visoka 165 cm in 56 R težka. Kot je iz skice, bo \)kšaljopiaa do-bila\\ : zankasto kvackahe žepe in ovratnik ter ob robu rokavov. Upam, da ne bo preveč dela. izbrali smo za vas gorenjski kraji »Šopek« so v radovljiški ALMIRI dali ime tejle ljubki obleki iz rožastega jerseva — mešanica bombaža in sintetike. V opečnati, zeleni, drap in temno rjavi barvi in v velikostih od 38 do 42 se dobe v njihovi prodajalni. Cena: 350,30 din Strojček za mletje mesa, za rezanje zelenjave, za stiskanje krompirja rabi gospodinja praktično vsak dan. Tile, ki se dobe pri jeseniškem FUŽINARJU, imajo tudi to prednost, da se z vakuumom pritrdijo na mizo. Cena: 84,40 do 92,20 din Deklica-vojak s Češnjice Če iščete plaič za pomlad, poglejte se na Kokrin oddelek ženske konfekcije v GLOBUSU, kjer imajo zelo lepe Krojeve modele v rdeči, sivi, zeleni in modri barvi. Material: 100 % volna. Cena: 1700 din Je pa še druga hiša (št. 5) na Češnjici, kjer gospodarijo Rozmani (po domače Tomažinovi). Da ne bi bilo kake zamenjave, to povem. Naključje pa je hotelo, da je bilo obema gospodarjema enako ime — oba sta bila Cirila Rozmana. Le da Toma-žinov še živi, Rozmanov pa je že pokojnL No, zdaj pa je čas, da preberemo pripovedno pesem, tako tesno navezano na star Rozmanov dom. DEKLICA VOJAK Je Rozmanu prišlo pismo tak, da treba mu bo soldata dat. Pa nima nobenega lepga sinu, pa ima devet lepih hčeri. Alenčica zala, najmlajši hči, očetu zdaj pravi in govori: »Oče, vi pojte zdaj v Riden lep, kupite konjča berzdega ino tud puško in sablico, na koncu bo imela pangelc zlat, lih kakor ga ima višji soldat.« Oče je šel v Riden lep, kupil je konjiča berzdega ino tud puško in sablico, na končuje imela pangelc zlat, lih kakor ga ima višji soldat. Se Alenčica hitro usuknila, na konjiča je urno smuknila. Je Lenčica dalječ dirjala, dalječ, oj dalječ v ravno polje. Višji soldat v lini stoji in tako pravi ter govori: »Sem spoderči Rozmanov soldat, žensko telo je preserčno, moško telo je prelepo; mi ga pa moremo skušati. Peljimo ga h konjskim berzdam tje: če je to res moško telo, bo berZde rado prebiralo; če je pa žensko to telo, jih še ne bo pogledalo.« Ona je berzde prebirala, svojemu konjiču je eno kupila. Višji soldat Se govori: »Mi ga pa moramo skušati. Sten ge mu z lojem namažimo. Če je to res žensko telo, bo gori in doli po štengah šlo in se bo milo zajokalo. Če je pa to moško telo, bo gori in doli po štengah šlo, pa ker h ko bo zašentalo.« Je Lenčica gori in doli šla, pa je kerhko zašentala. Višji soldat še govori: »Meni je prišlo pismo tak. da bomo šli vsi v pare spat, z menoj bo pa šel Rozmanov soldat.« Alenčica pravi in govori: »Če pa gremo, le pojmo, orožje med nama ležalo bo, orožje moje skušal bo.« Višji soldat še govori: »Kdor bo preplul veliko vodo, veliko vodo, vodo Donavo, spet lahko domu bo potlej Sel.« Preplula je ona veliko vodo, veliko vodo, vodo Donavo. Koje priplula onkraj vode, snela je kapco dol z glave. Po hrbtu sta ji padli kite dve, oj kite dve kot gajžli dve. Višji soldat še govori: »Do zdaj si bila moj brhki soldat, od zdaj boš pa žena moja.« Alenčica pravi in govori: »Kar je rečeno, je storjeno. Jest pa zdaj spet domu bom Sla, imam doma jest grunte tri, in tudi goršega, kakor si ti!« Opomba: Ljudsko pesem o vrli Češnji-čanki, Rozmanovi Alenčici, je zapisal tako, kot jo je slišal, Gregor Krek. Objavil jo je v Slovenskem Glasniku leta 1859. — Dr. JKarol Štrekelj pa jo je prevzel v svoje znamenito delo »Slovenske narodne pesmi«, ki ie izhaialo v snoni<*ib od leta 1895 dalie. Romantična snov te ljudske pesmi je vzpodbudila predoseljskega fajmoštra Matevža Ravnikarja-Poženčana (1802 — 1864), pesnika-čbeličarja in Prešernovega sodobnika, da je leta 1863 priobčil v »Novicah« po svoje prikrojeno, a zelo, zelo podobno umetno pesem »Zormanov vojak«. Sicer pa Rozman in Zorman — obe imeni zvenita enako. Naslov Poženčanove pesmi je zelo določen: Zormanov vojak iz Kranja. Narodna pripovedka. Začne pa se takole: Kaj sedijo oča Zorman tak pobiti tam za mizo? V listek gledajo odkriti. V temu pa stoje besede tele: No, vsebino že vemo, cesar hoče od hiše vojaka in konja. Oča Zorman pa ima same hčere. Cesarju pa se ne kaže zameriti. Zato stopi predenj Alenčica, najmlajša hčerka: Le poglejte me, od nog do glave, mislim, da junaške sem postave. Vranca strahovala s krepko bom roko, z mečem pa podila Turke v njih nebo. Štirinajst kitic dolga »pesnitev« se konča z zares milim vzdihom: Čast Bogu! Devica sem, iz Kranja, kjer deviStvo čisto ni le prazna manija. Portal Rozmanove hiše na Češnjici. — Foto: F. Perdan Obvestilo Občane s področja krajevnega urada GORICE obvešč amo, da bomo v petek, 11. aprila, začeli objavljati v rubriki »Gorenjski kraji« v prilogi zapise o naslednjih krajih: Babni vrt, Čadovlje, Golnik, Gorice, Letenice, Pan-gršica, Povije, Srednja vas, Te-netiše, Trstenik, Zalog in Žablje. Kraje bo opisoval posebno glede na njihovo zgodovino, geografsko lego, gospodarsko in kulturno vlogo, naš stalni sodelavec Črtomir Zoreč. — Vabimo prebivalce omenjenih vasi, ki še niso naši naročniki, da si že sedaj za-gotove redno prihajanje Glasa v njihove domove. nada/Jei 'a/i/ea 1"? V sodelovanju s Prešernove družbo objavljamo v nadalje- / vaniih kriminalko Claudea Avelina Mačje oko. Delo je izšlo v zbirki Ljudska knjiga, ki jo izdaja založba Prešernova družba. Novinarjem je opisala dogajanje gospa Berger mati. To je storila s hladno, natančno jasnostjo, v slogu Merimeeja. Gospa Bergerova, rojena Emilie Chavend, mladeničeva mati, je ostala nevidna. Vendar je njena slika objavljena — mačje oko je bilo njeno —, toda nihče ne omenja imena pravega naslovljenca. Seveda najdeš tudi fotografijo gospodične Sarrazin med neko garden- partvjo. v listu Bagatelle pa sliko Jeana Marca v velikem planu; na sliki je v svoj velik prid dve leti mlajši, zelo umetniški, nedolžnega pogleda. Pariška in lvonska policija seveda nista tvegali nobene hipoteze o morilcu, čeprav sta dali vse podatke o žrtvi: Rue Vauban je poudarila, da ni temeljito izprašala glavne priče, Quai des Orfevres je pričakoval njeno skorajšnjo vrnitev. Veliko so govorili o maščevanju, veliko molčali pred policaji. Do očeta in strica ni bilo mogoče priti. Že od popoldneva sta' V Tkalnici in predilnici Saint-Polvcarpe, katere stoletnica je nedavno dala priložnost za tako lepo ceremonijo in katere lastnik, gospod Couzon, zmeraj v odličnih stikih s tiskom, ga je sprejel osebno. »Bodite prizanesljivi, gospodje,« je izjavil, »izvrstna človeka in vzorna uslužbenca. Presenetljiva tragedija, ki jo je zvrnil nanju nesrečni otrok, ju ni odvrnila od njunega vsakdanjega dela. Nekega dne bo pojasnjena, zakaj vse se pojasni, in voditelj tega podjetja, nastalega na poštenju in lojalnosti, se svečano obvezuje, da vas bo tistega dne osebno sklical in vam omogočil pogovor, kolikor ga boste želeli, z gospodoma Bergeroma.« »Vsaj eden,« si reče Belot, »ki mi ga ne bo treba obiskati.« Od Sennevilla ve, da začnejo v Predilnici in tkalnici Saint-Polvcarpe z delom ob pol devetih in tako četrt ure prej trikrat pozvoni v ulici Dumont. Skozi vrata se oglasi moški glas, zlomljen glas; CLAUDE AVELINE MAČJE OKO »Kdo je?« 1 »Oprostite mi, gospod. Prihajam iz Pariza. Sem glavni inšpektor sodne policije.« , Vrata se v hipu na široko odprejo pred drobno postavo /. opustošenim obrazom: I^eonard z očmi požira Mesijo. »Ste prijeli morilca?« Iz jedilnice, katere osvetljeni vhod daje edini nekaj luči predsobi, se zarišeta dva druga, enako napeta obraza, Emilijin in Joannesov. Tretji, ki pripada sloviti stari materi, še najbolj izraža napeto radovednost. »Zal, ne,« reče Belot. — Stopi za korak naprej. — »Dovolite?« »Kako ne.« reče nesrečni Joannes, »kako ne!« Od včeraj se je postaral za deset let, vendar ni imel časa, da bi shujšal. Emilie seje izpraznila od prelitih solza. Videti je otopela, spodnja čeljust ji neprestano drhti. Visi v stari domači haiji, brata pa si še nista pripela ovratnikov. Le stara mati je že neoporečna. »Iz Pariza, pomislite!« nadaljuje Joannes. »Lvon lahko ljubiš kolikor hočeš in v navadnem času se ga ne bi odrekli: Pariz ni zaradi tega nič manj prestolnica! Tukaj, gospod inšpektor . . .« »Glavni,« doda Leonard. »Glavni inšpektor.« Na mizi skodelice in ostale pritikline za zajtrk. Joanes stegne roke proti temu intimnemu prizoru. »Kot včeraj,« zamrmra, »natanko tako kot včeraj.« »Toda brez Jeana Marca,« reče Emilie, od obupa že ravnodušna. »In brez kovčka,« dopolni stara mati, »kar na marsikaj postavi piko. Mislim, da vam moram predlagati, da sedete.« »V resnici ste ljubeznivi, gospa,« pravi Belot, ko seda. Pogleda ga, za hip utihne, potem pa pravi z enako suhim glasom: »Moramo se tudi seznaniti. Jaz sem očitno stara mati. Mati. Oče. Stric. Moja vnukinja je prenočila pri sočutnih sosedih. Kar zadeva mojega vnuka — nihče ni bil toliko človeški, da bi nam prinesel najmanjšo novico o njem.« Pogleda dvojčkov napeto zasledujeta vsak stavek tankih ustnic, potem se preže preselita na obraz inšpektorja, ki odgovori: »Kava se vam bo ohladila, gospa. Naj moja prisotnost nikogar ne vznemirja. Vašemu vnuku gre dobro, kolikor je mogoče. Včeraj ga je zaradi prehlada pregledal zdravnik. Na pljučih in bronhijih ni ničesar.« »Hvala bogu!« reče Emilie. »In popolnoma je razumel,« nadaljuje Belot, »da ga moramo zavarovati pred nezdravo radovednostjo. Prišel sem, da ga odvedem v Pariz. Tam ga ne moremo pogrešati.« »Pravica skrbi za varnost,« reče Joannes. »Skodelico kave za te dobre besede, gospod glavni inšpektor?« Belot odvrne: »Ne, hvala,« stara mati pa naglo: »Kje si slišal dobre besede, Joannes? Ali sem prav slišala, da bo Jean M are spremljal tega gospoda sem, da nas bo lahko pred odhodom objel? Ali da je gospod prišel ponj zato, da se Jean Marc med vožnjo ne bi preveč dolgočasil?« »Glavna priča je,« reče Belot, »in zato ...« »In zato ima pravico do spremstva? Ali zdaj prič ne kličejo več s pismom ali telegramom? Igrajo stare matere in jim hkrati natikajo lisice?« - »Če ne vsaj zato, da bi jih varovale, gospa,« pravi Belot kar se da mirno, pripravljen na morebitno nevarnost. »Ali hoče zdaj morilec ubiti Jeana Marca?« vpraša Emilie in čeljusti se ji še močneje zatresejo. Joannes je skušal piti kljub temu, da ima že štiriindvajset ur stisnjeno grlo, in zdaj opusti tako nenavaden načrt. Tudi Leonard je že razumel. »Seveda, seveda!« pravi. »Morilec nesrečne gospodične, odsekana roka, kovček, to bi utegnilo pomeniti: ,prvo dejanje! Zdaj si ti na vrsti!'« »Ali pa,« doda Belot, »,sprejel boš, kar pričakujemo od tebe.'« »In kaj bi bilo to?« vpraša stara mati pogumno. »Vam je povedal Jean Marc? Vam, ali kateremu izmed vaših tovarišev, ki so prišli včeraj zjutraj?« »Ne, gospa, ničesar nam ni povedal, najbrž zato ne, ker ničesar ne ve. Njegovi sovražniki ga hočejo najbrž najprej prestrašiti, ga spraviti v položaj, da se bodo lahko obnašali tako in nič drugače.« »Tako je!« pritrdi Leonard veselo. »Jean Marc je lahko varen samo še v rokah policije!« »Oprostite mi, gospod glavni inšpektor,« pravi Joannes, ki je bil pogledal na uro. »Kakor najbrž veste, moj brat in jaz delava v Predilnicah in tkalnicah Saint- Polvcarpe in morava nemudoma tja. Če mi dovolite, v preizkušnji, ki je doletela mojo nesrečno družino in mene, se ne morem dovolj zahvaliti razumevanju in pomoči, ki nam jo je izkazal naš delodajalec, gospod Couzon. Bila bi največja malopridneža, če mu ne bi izkazala hvaležnosti z natančnostjo pri delu.« »Kljub temu bi rad malo govoril z vami o vašem sinu,« odvrne Belot. »Poznate starše, ki poznajo svoje otroke in lahko o tem govorijo?« se lahno nasmehne stara mati. , »Da, gospa. Vas.« Že drugič se je za hip zdrznila. Nato se ji je pogled prvič nekam izgubil in rekla je sama sebi: »Svoje otroke, to da. Toda Jean Marc . ..« A že je spet napadalna. »No, in kaj? Imate ga pri roki, nihče vam ni potreben.« Belot vstane. »Še trenutek! Moja sinova gresta in moja snaha gre počivat, kajne Emilie?« »Da, mati,« odvrne Emilie. »Na svidenje, gospod. In naj Jean Marc nikar ne pozabi šala!« Joannes in Leonard sta pripravljena, potrto se spogledata in pozdravita Belota, kakor da bi bil on v nesreči. Belot ostane sam s staro materjo, ki se ne more vzdržati in mu reče: »Malce čudni ste, kajne, gospod . ..« »Belot. Frederic Belot.« »Čudni ste, Frederic« »To je moj poklic, gospa.« »Nisem mislila tega. Lahko bi bili tudi nevarni.« »Nikoli nedolžnim, gospa.« »Morda; pač pa sumljivim . . . vendar vsi sumljivi niso krivi, mislite na to, Frederic. Zaupam vam tega pobalina. Umetnik je! Težak, zmerja, prepričan, da ga nihče ne razume, tudi jaz ne. Razumem to, v tem sva enaka, ali skoraj enaka.« »Čudno,« premišljuje Belot, ko leze v avto, ki mu ga je dala na razpolago Rue Vauban, »noben član družine ni spregovoril o jutranjih časopisih. Se nobenemu ni zdelo potrebno, da bi jih prebral? Pustimo brata, najbrž sta jih kupila, ko sta šla v pisarno. Toda ona? Ona, ki je sprejela novinarje in jim natančno opisala tragični prizor? Rekel bi, da je častihlepna.« V letu 1975 bo Prešernova družba izdala za svoje naročnike naslednje knjige iz redne letne zbirke: Prešernov koledar 1976, roman Bena Zupančiča Plat zvona, roman Milene Mohorič Hiša umirajočih, mladinsko povest Frana Milčinskega Ptički brez gnezda, priročnik Higiena in kozmetika. Zbirko bodo člani prejeli broširano za 70 din, vezano (koledar bo broširan) pa za 100 din. Člani, ki bodo imeli plačano članarino do 30. junija, bodo prejeli še knjigo Miška Kranjca Povest o dobrih ljudeh. Vse knjige iz te zbirke bodo prejeli člani hkrati v mesecu novembru 1975. Vpišite se v Prešernovo družbo pri vašem zaupniku ali pa naravnost na naslov: Prešernova družba, 61000 Ljubljana, Opekarska-Borsetova 27. PONOVNO V PRODAJI 3. ponatis! magda stražiSar in ll.del CIGANKA NAROČILNICA Priimek in ime: .............................................................................................. .................... Točen naslov: .......................................................................................................................... Nepreklicno naročam naslednjo knjigo (ustrezno prečrtaj) 1- Ciganka L del, cena 30 din 2. Ciganka II. del, cena 30 din Podpis:............................................................. (To naročilnico izpolnite, izrežite in pošljite na naslov: ČZP KMEČKI GLAS, Miklošičeva 4, 61000 Ljubljana). Potrošniki ! ■viercator V salonu pohištva * Mercatorja v Kranju v hali C Gorenjskega sejma si lahko ogledate in nabavite po ugodnih cenah pohištvo — gospodinjske stroje — preproge — lestence. Obiščite salon Mercatorja v Kranju hala C! Kmetijska zadruga Bled ima razen reprodukcijskega materiala za kmetijstvo vedno na zalogi tudi gradbeni material po konkurenčnih cenah Blago po želji dostavljamo tudi na dom iz našega skladišča ali pa ga posredujemo neposredno od proizvajalcev. V vrtnariji na Bledu in cvetličarnah na Bledu v hotelu Jelovica in v Radovljici v hotelu Grajski dvor nudi ves za pomladansko saditev potreben material in vse druge vrtnarske storitve. Se priporočamo. Obvestilo Krajevna skupnost Šenčur obvešča vse občane Kranja in okolice, da je na njenem območju in okoliških gozdovih STROGO PREPOVEDANO odlaganje smeti in odpadkov. Zato v zvezi s tem obveščamo oz. pozivamo vaščane Šenčurja, da se TAKOJ prijavijo v uradnih urah v pisarni KS za nabavo smetnjakov, iz katerih bo odvažal smeti Komunalni servis Kranj, in to v smislu Odločbe SO Kranj objavljene v Uradnem vestniku Gorenjske štev. 25-268/71. Vaščane Srednje vasi pa obveščamo, da odvažajo smeti v jamo, ki je ob cesti Šenčur — Velesovo. Opozarjamo vse občane, posebej pa še krajane KS Šenčur, da se ravnajo po tem obvestilu. Kdor bo zaloten, da na nedovoljenem kraju odlaga smeti ali druge odpadke, na kar pazijo pooblaščeni krajani, bo predlagan občinskemu sodniku za prekrške za najstrožje kaznovanje. Sola v naravi potrebna vsem .Pretekli teden seje začela v tržiški °yčini za vse četrte razrede osnovah Šol Kokrškega odreda Križe, ^''oja G rajzeri a in heroja Bračiča S(>b» v naravi. Sola je organizirana ^ treh izmenah, ki trajajo po en te-^e,L in sicer na Ljubelju, ker so za "Kaiiizac ijo takšnega izobraževanja najboljši pogoji. Vendar so se pokarale pri organizaciji šole V naravi •OŽave. Nekateri starši ne zmorejo r8ote, ki jo morajo za enotedensko Oivanje na Ljubelju prispevati otro-Cl- drugi nimajo potrebne smučarske opreme, nekateri pa sddijo, da takšna oblika izobraževanja ni potrebna. Na zadnji seji izvršnega odbora občinske konference SZDL so raz--W"av lj al i o tem in menili, da je šola v naravi koristna in dobrodošla za **akega učenca četrtih razredov v *r*ixki občini. Člani izvršnega odboja- so sklenili, da se morajo šole V ,1;i»'avi udeležiti vsi in da je treba |'s,im, ki zaradi najrazličnejših razlogov v šolo ne morejo, pomagati. jO naj bo akcija vsega Tržiča, so '"'jali. Odločili so se, da otroke, ki na zimsko šolo v naravi ne bodo mogli, vključijo v šolo, ki bo poleti na morju. Posamezniki za to vrsto izobraŽevanja ne smejo ostati prikrajšani! Zato kaže šoli v naravi že med letom posvetiti več skrbi in organizirati sejme smučarke opreme, saj je pomanjkanje le-te med glavnimi vzroki, da grozi nekaterim učencem izostanek s šole v naravi. V Tržiču upajo, da bo akcija izvršnega odbora občinske konference SZDL uspela, da bodo prizadeti yčenci vključeni že v zimsko šolo v naravi in jim ne bo treba čakati na poletje. -jk Voda uničuje travnike V ponedeljek se je kmet Franc Jugovic iz Zabnice spet napotil v Kranj in se, kot že nekajkrat poprej, oglasil na občini, na železniški postaji in prvič tudi pri nas v uredništvu. Zal so bila njegova dosedanja pota brezuspešna! Tako kot leta nazaj je tudi zadnjič povsod povedal, da je zaradi deževja v preteklem tednu voda iz potoka Zabnice v spodnjem delu vasi, pod njegovo domačijo, spet prestopila bregove, se razlila po travnikih, med katerimi so tudi njegovi, in pustila na rastoči travi blato, pesek, mivko, smeti, odpadke in najrazličnejšo kramo, ki sodi v smetiščno jamo, ne pa v potok! Zabnica je naplavila tudi ostanke od žganjekuhe, stare čevlje, posode (tudi nočne) in celo crknjene kokoši! Na Jugovičevem in sosednjih travnikih je »lepa« podoba, kaj vfie mečejo v potok Žabnico ljudje *od Stražišča navzdol. Zal najdemo podobne primerke tudi drugje na Gorenjske'm. Takšne poplave po-, vzročajo precejšnjo materialno škodo. Po vsaki povodnji je trava uničena in pogosto še za nastilj ni uporabna (zaradi zastrupitve s krmo s tega travnika je Jugovicu pred leti že poginila krava), povrhu vsega pa je treba travnik očistiti navlake. V primeru višje trave je čiščenje težje in zamudnejše. Franc Jugovic predlaga preprosto rešitev, ki ne bi terjala posebno Učenci o Železarni V petek, 21. marca, so na Jesenicah učenci osnovnih šol jeseniške in radovljiške občine tekmovali v znanju na temo Kaj veš in znaš o jeseniški Železarni. Tekmovanje je že peto leto zapored pripravila jeseniška Železarna zato, da bi se učenci bolj navduševali nad železarskimi poklici in spoznavali jeseniško* Železarno. Tekmovanje ekip je le ena izmed oblik sodelovanja med Železarno in osnovnimi šolami, saj ta delovni kolektiv pripravlja za učence višjih razredov tudi razgovore o poklicnih možnostih oziroma o nadaljnjem šolanju, prireja oglede Železarne itd. Vsako leto učenci tudi pišejo naloge na temo o železarstvu in pripravljajo likovna dela, ki jih potem razstavijo v delavskem domu na Jesenicah. Za letošnje tekmovanje so v Železarni pripravili več vprašanj, med njimi vprašanja o zgodovini železarstva, samoupravni organiziranosti Železarne, o vlogi železarstva v jugoslovanskem in svetovnem merilu, o proizvodnji in o poklicih v Železarni. Za najboljše ekipe so pripravili denarne nagrade, ki veljajo kot nagrade razredom najboljših ekip. Poleg tega, da vsak posameznik prejme tudi spominsko darilo, so v Železarni namenili vsem šolam jeseniške in radovljiške občine ki se udeležujejo tekmovanja, po 500 dinarjev vsakemu osmemu razredu kot prispevek k zaključnemu izletu. Skupaj so tako za vse osme razrede namenili 10.000 dinarjev. Obenem pa so vse šole dobile kot spominsko darilo tudi umetniško sliko članov likovne sekcije DOLIK. Letos se je tekmovanja v gledališču Tone Cufar udeležilo 11 ekip. Sodelovale so ekipe iz Lipnice, z Bleda, Lesc, Radovljice, Gorij ter iz vseh osnovnih šol jeseniške občine. Največ znanja so pokazali učenci osnovne šole dr. Josipa Plemlja z Bleda, ki so osvojili prvo nagrado. Ekipo so sestavljali Janez Ropret, Marjana Benedik in Maja Plemelj. Drugo mesto so osvojili učenci iz osnovne šole Koroška Bela. Ekipo so sest avliali Breda Avsenik, Tatjana Muhar in Blaž Žukovec. Tretji pa so bili Goran Majcen, Jolana Phajfer in Simona Riht aršič, kiso sestavljali ekipo Prežihovega Voranca. Nagrade je najboljšim podelil predsednik delavskega sveta jeseniške Železarne inž. Alojz Kalan. Centralni mladinski pevski zbor jeseniških osnovnih šol je poskrbel za kulturni program. Učenci so se na tekmovanju pomerili tudi v preiskusu praktičnega znanja, v delavskem domu pri Jelenu pa so razstavili najboljša likovna dela o Železarni in Železarstvu. D. Sedej Kmet Franc Jugovic iz Žabnice 61 meni, da bi se z večjim vodnim pretokom pod železniško progo v spodnjem delu Zabnice rešili vodne nadloge, ki uničuje travnike in pušča na njih pesek, blato in drugo navlako — Zaradi zastrupitve že kravji pogin Sodelovanje med študentskima kluboma V nedeljo je bilo na Jesenicah srečanje članov študentskega kluba z -Jesenic ter Kluba študentov Poljanske doline. Športni del so gostitelji pripravili v telovadnici osnovne šole Tone Cufar. Študentje so se med seboj pomerili v treh disciplinah: košarki, odbojki in nogometu. V košarki so zmagali domačini z rezliltatorn 78:62, v odbojki prav tako Jeseničani, in sicer s 3:0, v nogometu pa študentje iz Poljanske doline s 10:f)! »Neuradni« del srečanja se je nadaljeval na Španovem vrhu. Študentje obeh klubov so se že dogovorili, da bo prihodnje srečanje članov obeh klubov v Gorenji vasi v Poljanski dolini! Biba velikih denarcev, koristna pa ne bi bila le za okoliške travnike, temveč tudi za železniško progo. V primerih, kakršen je bil pretekli teden, se voda poloti tudi železniškega nasipa in se dvigne celo do železniških tirnic in pragov. »Ozko« grlo je pretok Zabnice pod železniško progo! V primerih deževja večjih količin vode ne more sprejeti, razen tega pa ga razni materiali zamaše. Ker voda nima prostega in dovolj velikega pretoka, se razlije po travnikih ob progi, išče svoja pota, poplavi tudi ~v višje ležečih predelih in zasipa ter oži pred leti regulirano strugo Zabnice. Pri prostem in »svobodnem« toku bi voda strugo sproti čistila in gladko odnašala vejevje, predvsem pa smeti in odpadke, in kar je najvažnejše — ne bi poplavljala in povzročala škode. J. Košnjek Voda je Usahnila, na travniku pa je ostalo smetišče. Zgodba se vsako leto nekajkrat ponovi. Se je pretekli teden zadnjič? — Foto: F. Perdan Konfekcija Mladi rod Kranj, Pot na kolodvor 2 Odbor za kadre razpisuje naslednja prosta delovna mesta: saldakontista Pogoj: ekonomska srednja šola, zaželena praksa, za nedoločen čas tajnice Pogoj: administrativna šola z znanjem strojepisja, za določen čas modelarja Pogoj: modelarska šola ali ustrezna praksa. Razpis velja do zasedbe delovnih mest. Prošnje z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v osmih dneh od dneva objave. S Posredujemo prodajo karamboliranega vozila: 1. osebnega avtomobila zastava 750 letnik 1971, prevoženih 45.000 km, začetna cena 7000 din. Ogled vozila je možen vsak delovni dan od 8. do 14. ure pri Zavarovalnici Sava PE Kranj. Pismene ponudbe z 10 % pologom od začetne cene sprejemamo do srede, 2. aprila 1975, do 12. ure. Zavarovalnica Sava PE Kranj Trgovsko podjetje nama Ljubljana, Tomšičeva 2 objavlja za TOZD — Škofja Loka prosto delovno mesto prodajalca čevljev Pogoj: prodajalec in 1 leto prakse, poskusno delo 1 mesec, delo za nedoločen čas Pismene ponudbe s kratkim življenjepisom in z dokazili o izobrazbi in praksi sprejema kadrovsko socialna služba podjetja, Ljubljana, Tomšičeva 2, 8 dni po objavi. ČGP Delo podružnica Kranj zaposli takoj: prodajalko časopisov, grafične galanterije, ter tobačnih.izdelkov v kiosku na Jesenicah. Zaželena je trgovska šola oziroma praksa na enakih ali podobnih mestih. Ponudbe pošljite na CGP Delo, podružnica Kranj, Koroška 16, telefon 21-280. Dobra opremljenost gasilskih društev Če se peljemo od Gozd-Martuljka proti Kranjski gori, opazimo v vasici Log na desni strani v borovem gozdu meglico, ki ne zgine niti ob lepem vremenu. Za borovci je smetišče ali še bolje pogorišče starih odpadkov. Vaščani Loga pravijo temu kraju kar krematorij. Zakaj? Kranjskogorčani so si ta prostor izbrali za požiganje in odlaganje smeti, niso pa čisto nič pomislili, da vonj po izgorelem dimu moti vaščane v okolici. Te kupe požigajo največkrat zvečer in potem je vse skupaj odvisno od vetra, kam bo ta smrdljivi vonj usmerjal. Na TV, radiu in po časopisih lahko opazimo reklame za darovanje starega papirja in krp za izgradnjo bolnic in za boj proti raku. Jeseniška Železarna mora plačevati težko zaslužene devize za odpadni material in reno. Na kranjskogorskem smetišču pa leži tega odpadnega materiala še pa še. Namesto da zastrupljajo ozračje, bi lahko vse to nabrali na kupe in ko bi se nabrala zadostna količina materiala, bi ga lahko odpeljali v Železarno Jesenice ali pa prodali Dinosu, star papir pa darovali za boj proti raku. — Foto: A. Kerštan Še nikdar tako aktivni dvojilo. Žal je bilo premalo nočnih. Tržiška društva so jih organizirala le 15, medtem ko je bilo drugih vaj 266. Med devetimi lanskimi požari v tržiški občini sta bila le dva hujša. Tako kot ostali sta bila pravočasno zadušena predvsem zaradi dobre opremljenosti gasilcev. Z izjemo Jelendola, kjer se trudijo kupiti motorno brizgalno, imajo vsa društva brizgalne rosenbauer. Ob ocenjevanju lanske uspešnosti gasilstva v tržiški občini ne gre prezreti uspešnega vključevanja žensk v gasilstvo. Društvo v Podljubelju ima na primer ltar dve desetini. Uspešno in, plodno je-bilo tudi sodelovanje z zamejstom. Lani so delegacije tržiške zveze obiskale Bru-neck v Italiji, Kofhen na avstrijskem Štajerskem, Borovlje, Sela in še nekatere druge kraje na slovenskem Koroškem. Ob ocenjevanju uspešnosti dela so gasilci opozorili tudi na pomembno pomanjkljivost. Dejavnosti gasilcev še ni zaslediti v statutih krajevnih skupnosti. M. Krsnik V soboto, 22. marca, je bil v gasilskem domu Tržič redni letni občni zbor Občinske gasilske zveze Tržič, ki so se ga udeležili tudi vidni predstavniki družbenega, političnega in gospodarskega življenja občine. Da je bil zbor uspešen, pove podatek, da je v razpravi sodelovalo kar 27 govornikov! Lansko leto so bila gasilska društva v tržiški občini bolj aktivna kot pretekla. Programi so bili uresničeni. Zveza je organizirala podčastniški tečaj, od katerih jih je sedem uspešno 'zaključilo tudi častniški tečaj v Kranju. Število vaj se je po- Uspela vaja V počastitev 20-letnice prostovoljnega gasilskega društva Zbilje je bila v soboto sektorska vaja, na kateri je sodelovalo 112 gasilcev iz društev kranjske, škofjeloške in šišenske občine?. Vaja je lepo uspela, saj je voda iz Zbiljskega jezera pritekla v 1600 metrov oddaljeni zaselek Žeje v 15 minutah, -fr V nedeljo, 23. marca, je bila v Škofji Loki redna letna skupščina škofjeloške občinske gasilske zveze. Poleg predstavnikov vseh društev z loškega področja so ji prisostvovali tudi zastopniki republiške gasilske zveze, občinskih gasilskih zvez iz ostalih gorenjskih občin, občinske skupščine ter družbenopolitičnih organizacij. O delu zveze v preteklem letu je spregovoril njen predsednik Tone Oman. Predvsem je omenil težave, ki so jih gasilska društva morala prebroditi v preteklosti, težave, s katerimi se gasilska organizacija mora spoprijemati danes, ter uspehe, ki so bili kljub vsemu doseženi v zadnjem obdobju. Ugotavljal je, da marsikje še vedno ni pravega sodelovanja med krajevnimi skupnostmi, z ostalimi družbenopolitičnimi organizacijami ter z gasilskimi društvi. Skratka, da teh stikov ponekod skorajda ni! Poleg tega pa je opozoril na dejstvo, da je sestav delegatov, ki so predvideni za skupnost požarnega varstva, neustrezen, saj je med njimi mnogo premalo simpatizerjev gasilstva. Med po-e manjkljivosti v občinski gasilski zvezi je nato predsednik Tone Oman prištel nedelavnost nekaterih komisij v njenem okviru, slabo vodenje administrativnih poslov po društvih, majhno število naročnikov na »Gasilski vestnik«, neurejena orodišča in domove po posameznih krajih itd. Menil pa je, da se bodo v prihodnje stiki med zvezo in društvi še bolj okrepili, saj je zveza pred kratkim končno le dobila svoje prostore, kjer bodo odslej po enkrat tedensko uradne ure. Seveda Škofjeločani niso pozabili tudi na vzgojo kadrov. V zimski sezoni je bilo več tečajev za izprašane gasilce, pred dnevi pa se je končal tečaj za častnike. Izpit je uspešno opravilo petnajst kandidatov. Nove častnike je tako dobilo kar devet društev v občini. Za prihodnje obdobje pa v škofjeloški občini nameravajo še več skrbi posvetiti vzgoji starejših članov ter mladincev. KZ NAKLO - VALILNICA prodaja 10 tednov stare j^rčke vsako sredo od 7. do 18. ure in soboto od 6. do 12. ure v valilnici Naklo Cena 30 din KZ Naklo V zadnjih nekaj letih so društva v občini namenila izredno veliko denarja za nakup gasilske opreme ter mehanizacije. Trenutno le še pet društev na področju škofjeloške občinske zveze nima svojega prevoznega sredstva, eno pa ne nove motorne brizgalne. Pri nakupu opreme je veliko pomagala tudi zveza. Gasilci v loški občini pričakujejo, da bo po ustanovitvi skupnosti za požarno varnost — samoupravni sporazum v občini Škofja Loka je že podpisan — zaradi urejenejšega financiranja gasilska dejavnost lahko še bolj zaživela. Škoda, ki jo v škofjeloški občini povzročijo požari, se iz leta v leto močno spreminja. Lani so, denimo, gasilci morali posredovati v triindvajsetih primerih. Zabeleženih je bilo predvsem nenavadno veliko gozdnih požarov, največja škoda pa je bila povzročena ob eksploziji in požaru v obratu LTH v Vincarjih. Ob dejstvu, da je v zadnjem letu rdeči petelin čestokrat pustošil na gozdnih površinah, so prisotni na letni skupščini menili, da s« prav za gašenje tovrstnih požarov še vedno premalo opremljeni, in da bodo v prihodnje morali dobiti več podpore tudi pri Gozdnem gospodarstvu Kranj. In še škoda, ki je bila lani v občini Škofja Loka povzročena zaradi požarov? Brez vštete škode pn katastrofi v Vincarjih znaša le-ta okrog 120.000 din. Prihodnje leto bo za gasilce v škofjeloški občini jubilejno! Praznovali bodo namreč 100-letnico organiziranega gasilstva v komuni, gasilsko društvo Škofja Loka pa 100-letnico obstoja. Jubileja bodo seveda dostojno proslavili. Ob zaključku letne skupščine so bila podeljena priznanja za najboljše tekmovalne dosežke v preteklem letu, proglašena pa so bila tudi najboljša društva. Najbolje ocenjena v lanskem letu so bila gasilska društva Škofja Loka, Selca, Lučine, Dobračeva in Gorenjska predilnica-J. Govekar Točkovnik osnova za ocenjevanje uspešnosti društvenega dela Na osnovi lanskega točkovnika je bila najboljša operativna gasilska desetina s Primskovega, sledita pa ji desetini iz Preddvora in Vogelj rom, Vogljami, Savo, Tekstilindu-som, društvom Prebačevo — Hrast-je, Cerkljami Stražiščem, Šenčur Občinska gasilska zveza Kranj na osnovi posebnega točkovnika vsako leto ocenjuje delovno uspešnost in prizadevnost teritorialnih in industrijskih gasilskih društev. Na lanski poziv upravnega odbora zveze in štaba gasilske operative, naj bodo društva kar se da prizadevna pri uresničevanju določb točkovnika, se je odzvalo 31 društev. Izvedla so 44 obveznih suhih in 50 obveznih mokrih vaj ter 23 nočnih mokrih vaj. 13 gasilskih društev iz kranjske občine pa ni izvedlo nobene od zahtevanih in pričakovanih vaj. To so gasilska društva Besnica, Golnik, Ho-temaže, IBI, Jošt nad Kranjem, La-hovče, Naklo, Olševek, Predoslje, Planika, Trboje, Visoko in Žeje — Bistrica. Zveza je sicer ugotovila, da so nekatera od omenjenih društev vaje imela, vendar jih niso pravočasno prijavila organom gasilske zveze. Razen vaj točkovnik upošteva tudi dejavnost pionirskih, mladinskih in ženskih desetin, vodenje društvenih knjig, urejenost in opremljenost vozil in gasilskih pripomočkov, število in kvaliteto strokovnih predavanj in število naročnikov Gasilskega vestnika. Na osnovi lanskega točkovnika je bila najboljša operativna desetina Gasilskega društva Primskovo pred Preddvo- jem, Dupljami, Spodnjim Brnikom, Bitnjami, Velesovim, Britofom, Jezerskim, Mavčičami, Srednjo vasjo, Podblico itd. Na zadnjih mestih pa so društva Lahovče, IBI, Jošt nad Kranjem, Olševek, Planina, Trboje in Hotemaže. Letošnji točkovnik je v osnovi enak lanskemu, vendar so nekatera določila in zahteve ostrejše. Suhi vaji morata biti izvedeni aprila ah maja, mokri pa junija ali julija-NoČne vaje morajo društva organizirati avgusta ali septembra, in sicer po 20. oziroma 21. uri. Vaje morajo biti pripravljene na požarnem ob; močju društva, tako da se gasilci lahko čim bolje seznanijo s terenom, vodnimi razmerami in objekti. Društvo lahko izvede v enem dnevu }e eno mokro, suho ali nočno vaj°-Vaje morajo biti pravočasno prijaV" ljene na Občinski gasilski zvezi, prl' jave za strokovna predavanja pa najmanj 15 dni pred napovedanim rokom. Takšno delo omogoča večji in učinkovitejši nadzor nad dejavnostjo društev, obenem pa omogoč8 opozarjanje na pomanjkljivosti ifl napake. J. Košnjek TPP JESENICE RAZSTAVLJA PISARNIŠKO OPREMO, 1?""*"" OGLEJTE SI RAZSTAVO V HOTELU ,GRAJSKI DVOR' V RADOVLJICI OD 1.--5. APRILA 1975 ODPRTO VSAK DAN OD 8-17 URE RAČUNSKE, PISALNE , RAZMNOŽEVALNE, FOTOKOPIRNE IN DRUGE BIROSTROJč USTVARITE SEBI IN SVOJIM SODELAVCEM PRIJETNO DELOVNO VZDUŠJE ! mali oglasi • mali oglasi prodam Prodam PRAŠIČKE, stare 6 tednov. Kodras, Selo 33, Žirovnica 1677 Prodam novo pomivalno MIZO z dvema koritoma po ugodni ceni. Telefon 61-553 1679 Prodam belo dolgo POROČNO OBLEKO. Naslov v oglasnem oddelku. 1713 Prodam KOSILNICO BCS. So-khč, Selo 28, Bled 1714 Prodam PUJSKE. Janša Janez, Zasip 45, Bled 1715 . Prodam semenski KROMPIR igor in cvetnik. Češnjica 17, Podnart 1716 Prodam BIKA, 400 kg težkega. Ljubljanska 24, Radovljica 1761 Prodam KRAVO simentalko pred tretjo telitvijo ter ciko in križanko. Selo 20, Bled 1717 Prodam težko KRAVO tik pred telitvijo. Mlinska cesta 19, Bled 1718 Prodam krmilno PESO. Retnje !9, Križe 1719 Prodam kombiniran OBRAČALNIK za traktor ali vprego in KOSILNICO za konjsko vprego. Modrin 2, Škofja Loka 1720 Prodam mladega VOLA za vsako delo ali ga zamenjam za manjšega BIKCA. Hraše 31, Lesce 1721 Prodam otroški ŠPORTNI VOZIČEK — italijanski. Naslov v oglasnem oddelku. 1722 Prodam črno-beli TELEVIZOR ^ANORAMA in desni vzidljivi ŠTEDILNIK. Drulovka 30 1723 Prodam peč EMO 5, skoraj novo. ^ehoč Ignac, Savska loka 8, Kranj 1724 Prodam električno BAS KITAJO- Pucelj Boris, Planina 1, Kranj. ugled vsak dan popoldan. 1725 Do 10. aprila prodajam JARCKE, stare 3 mesece, priznane nesnice — Preluks. Kristina Urh, Zasip 23, pot Proti Sv. Katarini, Bled 1726 Prodam KOSILNICO ŠTAD-LER, SLAMOREZNICO s puhalni-K?m in manjšo SAMONAKLADAL-KO, skoraj novo, 22 kub. m tip SCHROK. Studeno 18, Železniki 1727 Prodam mlado KRAVO s teletom, semenski KROMPIR saški in igor ter SKALE za betoniranje. Strahinj 65, Naklo 1728 Prodam 7 tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Veterno 1 pri Tržiču 1729 Poceni prodam več STREŠNE OPEKE špičak in ohranjen ŠIVALNI STROJ. Huje 33, Kranj 1730 Prodam KRAVO s teličkom in semenski KROMPIR maja. Huje 13, Kranj 1731 Prodam traktorski OBRAČALNIK MINIBLITZ, nov, še po stari ceni. Mazi, Zabukovje 12, Besnica 1732 Prodam 120-basno klavirsko HARMONIKO ali menjam tudi za manjšo ali navadno. Osterman Ivan, Hritof 120 1733 Prodam 500 kosov rabljene STREŠNE OPEKE po 50 para in kg KROMPIRJA cvetnik. Zabukovje 1, Besnica 1734 Prodam sveže HRASTOVE PLO-' "E. Naslov v oglasnem oddelku. Kmetijska zadruga NAKLO — VALILNICA prodaja enodnevne Piščance v«ak torek °d 6. do 12. ure sprejemam o pismena pred" Naročila nad 25 kosov. Se priporoča KZ Naklo 64202 — Valilnica ot^Sodno prodam zakonsko POVELJO E program z JOGI JE M in Posteljnimi OMARICAMI. Ogled od 16 ure dalje. Petrovič, Kranj, Sta- rta Rozmana 4 1736 Prodam dva PRAŠIČKA, 22 kg le?;ka. Lahovče 49, Cerklje 1737 Prodam 10-colski GUMI VOZ ali xpr".iriin za 14-coiskega m gunuiast pOLN ter KOTEL za žganje - rab-,Jen. Zapuže2 1738 r Prodam suhe smrekove DESKE j m 25 mm. Naslov v oglasnem od-»toku. 173!) I Prodam mlado KRAVO tik pred el'tvijo. Sp. Gorje 70 1740 Izdaja CP Glas, Kranj, Ulica Mofte "ijadcja 1. Stavek: OP Gorenjski n»k Kranj, tink: Združeno podjetje Ljudttka pravica, Ljubljana, Kopitarjeva 2. — NuhIov uredništva in "prava lista: Kranj, Mofte Pijadeja L — Tekoči račun pri SDK v Kranju fttevilka 51500-801-12594 t- Te-Mfonii Klavni urednik, odgovorni u«"ednik in uprava 21-190, uredništvo 21-835, novinarji 21-880. malo-"Klasni in naročniftki oddelek 21-194. — Naročnina: letna 90 din, Polletna 45 din, cena za 1 fttevilko t dinar. — Oproftceno prometnemu d«vka po pristojnem mnenju 421-1/72. Prodam KRAVO po izbiri. Bavd, Moste 70, Žirovnica 1741 Prodam kombinirano PEC za kopalnico, nove HOKEJSKE DRSALNE ČEVLJE št. 38 in kromatično HARMONIKO VVELTMAISTER. Beleharjeva 39, Šenčur 1742 Prodam KROŽNO ZAGO (cirku-lar). Ogled popoldan. Šubic, Jezerska c. 93 b, Kranj 1743 Prodam ali zamenjam za staro SLIKO: zbirko 30 žepnih ur, dvoriščna 4 m široka železokovana vrata in 2 kub. m obdelanega zelenega kamenja. Pismene ponudbe na oglasni oddelek pod šifro »Staro« NOVO V BLAGOVNICI globus OKRASNO GRMIČEVJE GLINASTI LONČKI SEMENA vseh vrst PRST za presajanje PRIPOROČAMO SE ZA NAKUP ŽIVILA SAMOPOSTREŽBA globus Prodam semenski KROMPIR igor. Prebačevo 25 1745 Prodam VOLA, sposobnega za vsako delo. Sp. Lipnica 36 pri Radovljici 1746 Prodam mlado KRAVO pred telitvijo ali po izbiri. Srednja Bela 18, Preddvor 1747 Prodam dobro ohranjen kombiniran OTROŠKI VOZIČEK. Naslov v oglasnem oddelku. 1748 Prodam 3000 kg PESE. Naslov v oglasnem oddelku. 1749 ŠIVALNI STROJ znamke veritas, polavtomatski, prodam. Cesta na Klanec 22, Kranj 1750 Zamenjam BETONSKO ŽELEZO 10 mm za 16 mm, eventualno ga tudi prodam. Prodam 10 BETONSKIH STEBROV za kozolec. Kupim rabljen MEŠALEC za beton. Vinko Zorman, Gasilska 19, Šenčur 1751 Prodam semenski KROMPIR igor in rabljeno STREŠNO OPEKO špičak. Voglje 64 1752 Prodam TELICO simentalko, 9 mesecev brejo, ali KRAVO, dobro mlekarico, 8 mesecev brejo, in plemenske ZAJKLE. Jama 35 1753 Prodam rabljena OKNA 110x80 in STREŠNO OPEKO bobrovec. Rupa 9 1754 Suhe bukove PLOHE prodam. Ve-lesovo 24, Cerklje 1755 Prodam mlado KRAVO, 8 mesecev brejo, in OBRAČALNIK za seno. Lahovče 47, Cerklje 1756 Ugodno prodam rabljeni PRALNI STROJ CSR, električni ŠTEDILNIK, MIZO, štiri STOLE, SPALNICO, pomivalna KORITA (dvojna), 50 PALIC (fižolovk). Naslov v oglasnem oddelku. 1757 Prodam KROMPIR saški in igor. Godešič 43, Škofja Loka 1758 Prodam semenski KROMPIR igor, cena 1 din. Breg ob Savi 20, Kranj 1759 Prodam SENO in OTAVO. Pod-brezjellO 1760 Prodam 8 let starega KONJA ali zamenjam za starejšega, 3 tone SENA in SLAMOREZNICO z verigo. Pivka 15, Naklo 1793 Prodam delovnega VOLA. Dolenc -Janez, Gabrovo 2, Škofja Loka 1794 Prodam GRADBENO BARAKO. Uršič Rajko, Spodnji trg 7 ali Godešič 113, Škofja Loka 1795 Mladiče ŠKOTSKIH OVČARJEV, trobarvne, šest tednov stare, prodam. Kocet, Suha 1, Škofja Loka 1796 Prodam vrtno GUGALNICO iz cevi za otroke. Udir Lado, Kropa 129 1797 Prodam CISTERNO za olje, 35001. Hotemaže43 1798 Prodam ŠPIROVCE in KLEŠČE. Lušel2 1799 Prodam 6 tednov stare PRAŠIČKE. Rev Ivana, Moste 51, Žirovnica 1800 Prodam KRAVO, ki bo četrtič telila. Brezje 29, Tržič 1801 Prodam semenski jedilni KROMPIR in »kupersbuseh« štedilnik, malo rabljen. Glinje 3 Cerklje 1802 Prodam dva PRAŠIČA po 100 kg težka. Dvorje 17, Cerklje 1803 Prodam šest tednov stare PRAŠIČKE. Zg. Brnik 69, Cerklje 1804 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Nasovče 3, Komenda 1805 Prodam BIKCA, 11 mesecev starega. Mlaka 27, Komenda 1806 Prodam dva mesnata PRAŠIČA za zakol Cerkljanska Dobrava 1, Cerklje 1807 Prodam PRALNI STROJ AEG, centrifugo, SENO in hlevski GNOJ. Remic, Pšenična polica 10, Cerklje 1808 Prodam semensko GRAHORO. Lahovče 32, Cerklje 1809 Prodam PRAŠIČKE, šest tednov stare. Šenturska gora 8, Cerklje 1810 Prodam plemensko KRAVO po izbiri. Pšenična polica 16, Cerklje 1811 Prodam KRAVO po izbiri, gnoj-nični SOD in ČRPALKO. Lahovče 21, Cerklje 1812 Prodam tri, po sedem tednov stare PRAŠIČKE. Cerklje 97 1813 Prodam KRAVO, pet mesecev brejo. Cerklje 108 1814 Prodam mesnato SVINJO za zakol in 35 kg težkega PRAŠIČKA. Zg. Brnik 6, Cerklje 1815 Prodam krmo: SENO in DETELJO - 2000 kg, smrekove DESKE — cola, dva kub. metra in novo balkonsko OKNO S PLASTIČNO ROLETO. Podreča 11 1816 Prodam kuhinjsko KREDENCO, pomivalno MIZO z dvojnim, nerjavečim koritom, električni ŠTEDILNIK, MIZO in tri STOLE. Eržen Ivan, Zg. Pirniče 90 g, Medvode 1817 Prodam »BAN KI NE« in »PUN-TE«. Pševska 3, Kranj 1818 Prodam traktorski OBRAČALNIK SIP FAVORIT 220, čisto nov, še nič rabljen. Ažman, Brda št. 2 pri Lancovem, Radovljica 1819 Prodam skoraj nov OBRAČALNIK MARATON in SENO. Trste-nik 21 1820 Prodam tri mesece stare JARČ-KE. Urh Franc, Zasip 109, Bled vozila Prodam SPAČKA, letnik 1967. Telefon 61-553 1693 Prodam ŠKODO po delih, letnik 1967, Planina 27, Kranj, cena 1500 din. Telefon 24-892 1694 Prodam KOMBI IMV 1600, letnik 1968, tehnični pregled in registracija je za leto 1975. Milje 14, tel. 24-414 1695 Prodam AUSTINA, letnik 1967, v nevoznem stanju. Pucelj Boris, Planina 1, Kranj 1762 Poceni prodam • ZASTAVO 750, letnik 1967. V račun vzamem moped. Vilfan, Črnivec 19 a, Brezje 1763 Prodam motorno kolo TOMOS VE 15. Mrak Miro, Hrastje 14 1764 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1967, v voznem stanju, in 150 kosov MONTA OPEKE. Zg. Duplje 20 1765 Prodam avto NSU 1000, tehnično pregledan za 1975. Možno tudi po delih. Vili Povalej, Hudi graben 4, Tržič 1766 Prodam FIAT 1300, letnik 1968. Pintar, Gozd-Martuljek 51 1767 Ugodno prodam osebni avto FIAT 125, letnik 1969, registriran do avgusta 1975. Kočevar Ivan, Šorlijeva 3, Kranj 1768 Poceni prodam motorno kolo JAWA, 90 cem, dobro ohranjeno in tehnično brezhibno z rezervnimi deli ter trajno žarečo PEČ KREKA WESSO. Ogled vsak dan. Kuster Jože, Nazarjeva 10, Kranj 1769 Ugodno prodam FIAT 1100 R, letnik 1968, stalno garažiran, dobro ohranjen. Poizve se vsak dan popoldan od 15. ure dalje na tel. 44-549 1770 Poceni prodam TOVORNO PRIKOLICO za osebni avto in SIMCO, letnik 1960, po delih. Zupane Ivan, Smledniška 100, Kranj, tel. 22-613 Prodam LADO v nevoznem stanju, letnik 1972. Gogala Ivan Doslovce, Žirovnica 1822 TAM 4500 s cerado poceni prodam. Jozič, Frankovo naselje 52, Škofja Loka 1823 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1966, tehnično pregledano do marca 1976. Bernik, Virmaše 48, Škofja Loka 1824 Prodam FIAT 750, letnik 1965. Pižent, Frankovo naselje 111, Škofja Loka 1825 Kupim MINI 1000, letnik 1971, 1972. Plačam v gotovini. Adam Zvanut, Smledniška 3, Kranj 1826 Prodam ZASTAVO 750, letnik 1969, po generalni. Udir Lado, Kropa 129 1827 Ugodno prodam ZASTAVO 750, letnik 1971. Naslov: Kobe, Preddvor 1 1828 Ugodno prodam AMI 6, letnik 1966, registriran za 1975, dobro ohranjen, dodatna oprema. Ogled v soboto 29. 3. Huje 10, Kranj 1829 Prodam ZASTAVO 850. Šorlijeva 8, tel. 24-751, Kranj 1830 KADETT 1200, star 6 mesecev, prodam. Suha 8, Škofja Loka • 1831 AUDI 80, prodam. Konjar, Smlednik 3 1832 Prodam SPAČKA v garanciji. Šenčur, Štefetova 18 1833 Prodam FIAT 600, letnik 1960, dobro ohranjen za 5000 din. Zlato polje 15 a 1834 stanovanja nadstropju za Ponudbe pod 1773 Ženski dam SOBO in HRANO za pomoč na mali kmetiji. Aljančič Rezka, Podbrezje 105 1772 Zamenjam dvosobno komfortno STANOVANJE z balkonom na sončni strani v 3. manjše v pritličju, šifro »Mesto« Zamenjam dvosobno STANOVANJE v Niški banji, — zdravilišče, za enako v Kranju ali okolici. Interesenti naj se javijo na Reginčeva 1, Kranj 1774 Iščem ogrevano in opremljeno SOBO v Kranju. Ponudbe pod »Študentka« 1836 Štiričlanska družina išče STANOVANJE ali vzame v najem starejšo HIŠO ali jo odkupi v okolici Kranja. Boštar, Hafnerjevo naselje 79, Škofja Loka 1837 Oddam SOBO blizu Kranja. Telefon 50-334,77-314 1838 posesti Prodam GOZD v »reki« pod Krvavcem. Visoko 46 1775 Prodam dve manjši PARCELI GOZDA in dve manjši PARCELI TRAVNIKA, vse v bližini Škofje Loke. Poizve se v Turističnem društvu Škofja Loka 1776 Blizu Kranja prodam PARCELI z lokacijo. Naslov v oglasnem oddelku. . , . 1777 Prodam komfortno pritlično STANOVANJE na lepem prometnem kraju v Kranju, v izmeri 70 kv. metroV. Naslov v oglasnem oddelku. 1779 HIŠO, manjšo z vrtom, cena do 15 milijonov, kupim v kraju z dobrimi prometnimi zvezami. Javite telefo-nično (061) 325-110 od 8. do 10. ure. Kupim GARSONJERO v Kranju ali okolici. Ponudbe oddati pod šifro »Denar« 1781 Prodam enostanovanjsko HIŠO med Kranjem in Tržičem. Naslov v oglasnem oddelku. 1782 Prodam starejšo HIŠO v centru Kranja. Naslov v oglasnem oddelku. Na Gorenjskem kupim starejšo KMEČKO HIŠO z 20 do 30 ari zemlje, primerno za vikend ali stanovanje. Lahko tudi samo zazidljivo zemljišče. Ponudbe pod: »gotovina — dostop z avtom«.. 1784 zaposlitve Zaposlim PLETILJO - redno ali honorarno. Telefon 50-334 ali 77-314 Novak Zorica, Golnik 25 1839 Iščem MIZARSKEGA POMOČNIKA in VAJENCA. Možnost dela na akord. Lipar, Lahovče 31 1710 Iščemo SNAŽILKO za čiščenje skupnih prostorov stolpnice IV, C. 1. maja 67. Interesentke naj se javijo pri Germ Mirotu v isti stolpnici prireditve GASILSKO DRUŠTVO MAVČIČE prireja vsako nedeljo ob 18. uri PLES. Igra ansambel MODRINA. Vabljeni! 322 PD KOMENDA prireja vsako soboto PLES ob 19.30. Igra ansambel TURISTI. 1789 MA ŽELEZNIKI prireja v soboto, 29. 3., ob 20. uri PLES. Igra ansambel »NOCTURNO«, pojeta Sonja Gabršček in Braco Koren 1840 OO ZSM MOŠNJE prireja v nedeljo, 30. 3. 1975, ob 18. uri PLES. Igra ansambel TURISTI. Vabljeni obvestila ROLETE: lesene, plastične in ža-luzije, naročite ŠPILERJU, Grad-nikova 9, Radovljica, telefon 75-610 ali pišite, pridem na dom. 4733 STRUZIM in LAKIRAM PARKET. Mlakar Vojko, Kamnogoriška 47 c, Ljubljana 1711 izgubljeno Izgubil sem ZAPESTNO URO od samopostrežne v Stražišču do ceste na Jošta. Najditelja prosim, da jo odda na naslov: Pravhar Avgust, Savska loka 1, Kranj 1790 najdeno ŠKOTSKI OVČAR, rjavo bele barve, čaka lastnika pri Zgaga Janezu, Zg. Bitnje 221 1791 ostalo Podpisani Sekne Milan, Voglje 42, preklicujem izjave, ki sem jih dal o Jerovšek Meti, Lahovče 79, dne 16. 11. 1974 v gostilni v Lahovčah in se ji zahvaljujem, da je odstopila od kazenskega postopka. 1792 V najem dam 4 PARCELE zasejane njive. Trebar Anton, Britof 44, Kranj 1778 Dam v najem dobro vpeljano GOSTILNO na Gorenjskem. Pogoj odkup inventarja — 200.000 din. Ponudbe pod »Samo resni interesent« V najem vzamem GOSTILNO ali manjši počitniški dom. Gorjanc Zvonka, Mlakarjeva 22, Kranj 1786 Oddam v najem LOKAL v središču mesta. Ogled vsak dan, razen sobote in nedelje od 14. ure dalje. Ostalo po dogovoru. Ludvik Daga-rin, Partizanska 30 A, Škofja Loka DELAVNICO, potrebno popravila, in TRAVNIK dam v najem. Jegorovo predmestje 25, Škofja Loka • 1835 dežurni veterinarji od 28. marca do 4. aprila: TERAN Janez, dipl. veter., Kranj, Valjavčeva 6, telefon 23-716, ali 21-798; od 4. do 11. aprila: CEPUDER Bogdan, dipl. veter., Kranj. Kajuhova 23, telefon 22-994; od 11. do 18. aprila: BEDINA Anton, dipl. veter., Kranj - Kokrica, Betonova 58. telefon 23-518; od 18. do 25. aprila: RUS Jože, dipl. veter., Cerklje 147, telefon 42-015 loterija Srečke s končnicami so zadele dobitek N-din Srečke s končnicami 80 40 229034 44340 600 240284 60770 600 5 82190 408560 800 5.000 38625 27815 71 9331 18491 20 200 600 49105 73545 464965 173541 5.000 16 225291 5.000 76 193731 150.000 006 15646 12 40 418496 82 50 042 100 37 76072 600 987 34402 600 62227 79492 800 18557 26442 1.000 385227 588142 • 5.000 429407 13 20 8 93 20 22288 87783 600 55318 38613 800 18698 31483 1.000 03108 187363 5.000 859 74 30 82489 84 30 16319 114 60 18479 8244 300 73809 3904 500 087549 78074 ' 800 399919 C •3 "mM •a « «4 bodočih članov Zveze komunistov. Seminarje pripravljajo na -Jesenicah, za vsebino in predavanja pa poskrbi jeseniška Delavska univerza. Leta pripravi tudi zaključne teste, na osnovi katerih se ugotavlja pridobljeno znanje in na osnovi katerega se tudi priporoči osnovnim organizacijam, da sprejmejo posamezne člane. Na zadnjem uvajalnem seminarju je poshiŠalo predavanja o avantgardni vlogi delava skega razreda, o zgodovini partije, o statutu, o nacionalnem Vprašanju in o drugih temah 33 slušateljev, ki so vsi opravili zaključne teste. Trije izmed njih so odgovorili na Vprašanje, kje in kako se nameravajo pozneje vključevati v družbenopolitično delo. Dr. Alojz Novak, zdravnik v Zdravstvenem domu na Jesenicah: »Član Zveze komunistov sem že dobro leto in že dobro leto tudi delujem v osnovni organizaciji našega kolektiva. Tudi v prihodnje nameravam delati v svoji osnovni organizaciji, kjc-t sem zaposlen. Seminar se mi zdi koristna oblika izobraževanja mladih komunistov, meni samemu so bile teme na seminarju več ali manj že znane. Nekako preseneča pa me struktura, saj vidrin, da so ve-činoma to predvsem ml, 1t11 Draga Zugwitz, dijakinja srednje ekonomske šole na Jesenicah: -Aktivno delam v organizaciji Zveze socialistične mladine že nekaj let, že dve leti na šoli vodim marksistični krožek. Zaradi svoje dejavnosti sem seznanjena s politiko in z usmerjenostjo Zveze komunistov, kljub temu pa sem na seminarju, ki je bil zelo dobro pripravljen, slišala.marsikaj novega in koristnega. Zdaj se bom vključila v osnovno organizacijo Zveze komunistov na Centru srednjih šol, ki ga obiskujem in kjer se tudi družbenopolitično udejstvu-jem. Še vnapfej pa bom, če bom le zmogla, delala tudi v Zvezi socialistične mladine in marksističnem krožku.« Bojana Kodre, predmetna učiteljica na osnovni šoli Tone Cufar: »Ko sem še št u-, dirala, sem v prostem času delala v prosvetnem društvu na Hrušici, kjer sem doma. Sicer v družbenopolitičnih organizacijah krajevne skupnosti Hrušica nisem bila aktivna, vendar sta mi doma oče in mati vedno nudila takšno vzgojo, da sem se na osnovi lastnega prepričanja in na priporočilo osnovne organizacije na šoli udeležila tega uvajalnega seminarja. Slišali smo marsikaj koristnega, teme in predavatelji so. bili odlično pripravljeni. Članstvo v Zvezi komunistov nameravam opravičiti s svojim delom v osnovu organizaciji na osnovni šol Tone Cufar na Jesenicah.'« D. Sedel Sodelovati mora potrošnik Ze lani je občinski odbor sindikata delavcev trgovske dejavnosti v kranjski občini predlagal, da bi v občini uvedli drugačen delovni čas za prodajalne. Predlagali so, da bi bile vse prodajalne ob nedeljah zapite, ob sobotah pa naj bi bile odprte od 7. do 13. ure. Koje izvršni svet kranjske občinsko skupščine na eni zadnjih sej . v minulem letu razpravljal o tem predlogu, je ugotovil, da v kranjski občini trenutno ni pogojev /a. takšno ureditev, da je potreben predvsem 'družbeni dogovor o tem m da bi bilo treba takšen delovni čas urediti ne le v občini marveč na širšem območju. Izvršnemu odboru občinske konference socialistične zveze Kranj je bil na zadnji seji predložen predlog dogovora o obratovalnem času v občini. Predlog dogovora se od lanskega predloga bistveno ne razli-kii|e. Predvideva pa. da bi takšen družbeni dogovor morale podpisati vse organizacije združenega dela trgovske dejavnosti s sedežem v občim Kranj in organizacije dela s sedežem izven občine, ki imajo svoje prodajalne v Kraniu. Nadalje bi, morali dogovor podpisati tudi skupščina občine Kranj in občinski sindikalni svet. Izvršni odbor se je strinjaf. da sij organizacije združenega dela trgovske dejavnosti IpredVSelh prehrambenih dejavnosti) in zaposleni v ii i 111 že nekaj časa v težkem polozaiu. Menil pa je. da bi pri podpisu takšnega družbenega dogovora morali sodelovati ludi potrošniki. V novoopi edel jeni in organizirani socialistični z.vc/t pa je prostor tudi za dogovarjanje. Zato naj bi ta organizacija skupaj s potrošniki prav tako sodelovala pri podpisu dogovora. Ha/en tega pa je izvršni odbor menil, da bi vprašanje obratovalnega časa morali reševati na šiiM-ui področju in ne le v kranjski občini. Treba bi bilo tudi temeljito preučiti sedanji dokaj težak položai delavcev v posameznih trgovskih dejavnostih, do katerega v večini primerov prihaja zaradi zamrznjenih marž m drugih vzrokov. A. Zalar Pred pribpZno mesecem dni je podjetje Kovinar -Jesenice začelo graditi v Radovljici raztežilnik bodoč* radovljiške kanalizaci/e. ki /o gradi/o postopa-ma. Za gradnjo raztežilnika so se v občini odločili, ker je kanalizaci/a. ki je potekala po glavni cesti mimo občinske skupščine, zastarela in so odpadne vode posebno t>b večjih nalivih Udarjale naza/. Največ težav so imeli zaradi tega prebivalci v blokih ob Gorenjski cesti. Raztežilnik. ki bo v prvi fazi. dokler ne bo zgrajena celotna kanalizacija v Radovljici. rabil kot kunulizu cijski vod. poteka po nor/ relaciji m je dolg okrog 350 metrov. Dela pri gradnji tega raztežilnika gredo že h kraju. Gradn/a. za katero /c denar zagotovila občinska skupščina, pa Jut veljala okrog 650.000 novih dinarjev. -A. Z. - Foto: F. Perdan Petro/ Ljubljana bo na bencinski črpalki l v Radovljici igrddi/ posebna cisterno za motorni petrolej. Le- tega uporabljajo v glavnem kmetovalci za italijanske kosilnice liCS in nekatere druge kmetijske stroje. Pozimi pa motorni petrolej mešajo tudi z gitsjiodinjskim oljem in ga uporabljajo, za kurjrtvo. Na bencinski črpalki v Radovljici so imeli doslej motorni petrolej le v 200- litrskih sodih. Ko tut Vgrajena nova cisterna, ga bodo prodaja/i tudi na drobno. Pravijo, da že nekaj let prodajo precej tega goriva predvsem kmetovalcem. Cisterno za motorni petrolej fina doslej na Gorenjskem vgrajeno le bencinska črpalka v Naklem, Na sliki: ta teden so pri bencinski črpalki l v Radovljici začeli z zemeljskimi deli za vgraditev nove cisterni-. — A. Z. — Foto: F. Perdan Za 12 milijonov din škode Katastrofa v Sari se ne sme ponoiiti V soboto, 15'. marca, je bil občni zbor ribiške družine Kranj, na katerem so ugotovili, da je prek .150 članov v minulem letu dobro gospodarilo. Zaradi napovedanega prazne-nja akumulacijskega jezera. hidroelektrarne1 Moste so zadnja tri leta skrbeti, da je lulo v gojitvenih potih kili in pritokih dovolj rib, ki naj bi jih kasneje vložili v Savo. Predstavniki'Zavoda za ribištvo Ljubljana in regionalne ribiške zveze pa so poudarili, da je kranjska ribiška družina med najuspešnejšimi na dolenjskem. V glavnem so se v razpravi zadržali pri škodi m posledicah zaradi izpraznitve akumulacijskega jezertl hidroelektrai ne Moste. Po llovno je bilo potrjeno, da so ob izpustu lani poginile vse ribe do /biljskega jezera, v Zbiljskem jezeru pa je smrtni val preživelo le kakšnih pet odstotkov rib, ki pa so prav tako zaradi zastrupitve- in poškodb no-.1 ran jih organov obsojene na poČa&en pogin Tako /naša za /daj ugotovljena'škoda v Savi od hidroelektrarne Moste do pregrade hidroelektrarne v Le vsak pati slovanski voznik svoia volilo opremljeno varnostnim pasom P-idruMe ta nam 3 loćkovni m uporabljale varnostni pas med voinjo Zasć.Me tvoiega sopoimka .....'■■<■ varnoslni pas vam v prometni r>ejQodi ragotavlia SO % ve«|0 osebno varnost Sva) S*. Siovam^ is pf**enl>vo la .iooio . catlnam p.ometu Medvodah okrog \'l milijonov novih dinarjev. Na občnem zboru so se vsi po vrsti zavzeli, da se čez 'deset let takšna katastrofa ne sme ponoviti in da je treba storiti vse, da bo Sava ponovno oživela in da ne bo čez čas le še umazano mrtvo korito. /a oživljanje Save- in Zbiljskega jezera bodo kranjski ribiči ppstopno, pač glede na vegetacijske in Vegene-racijske pogoje, vlagali v reko ribe za razplod. Tako so na podlagi strokovnih ocen nekaj rib že vložili. Sicer pa si bodo še naprej prizadevali, da bodo pritoki Save in gojitveni potoki čimbolj čisti. Mladi člani so na primer lani organizirali očiščevalno akcijo v reki Kokri. S takšnimi očiščevalnimi akcijami bodo nadaljevali tudi v prihodnje. Poostrili pa bodo tudi nad/Ur glede onesnaževanje posameznih pritokov in potokov. Na zboru so še posebej 'opozorili na odpLake Oljarice v Uritolu in bolnišnice (iolnik. Skoda, ki je bila doslej povzročena zaradi teb odplak. |e že velika in ho treba zato v prihodnje nadaljnje onesnaževanju preprečiti, sicer bodo Kokra in nekateri pritoki prav tako postali mrl ve st ruge. Nazadnje so na zboru izvolili l.~>-članski upravni odbor ribiške druži ne. ki bo med drugim preučil možnosti ribolova v Savi s tako imenovanim vlaganjem rib pod trnek na dolo/enib odsekih. A. Zal ar Priprave na »Teden Komunista«! I.etos praznujemo 50. obletnico izhajanja glasila KPJ in kasneje ZKJ "Komunist". Da bi pomemben jubilej partijske tiskane besede čim bolj svečano proslavili, bodo po občinah organizirali tako imenovane "Tedne Komunista«. V 'Tržiču so se odločili združiti "'Teden Komunista« s praznovanjem občinskega praznika 5, avgusta. Na zadnji seji komi-te|a so imenovali iniciativni odbor, ki bo pripravil program ./Tedna« m ga predlagal V spre|em na prihodnji seji komiteja -jk Vključitve osnovnošolcev Komunalni zavod za za poslovanje Kranj ugotavlja vsako leto, kani se vključu jejo mladi, ko dokončajo redno osnovnošolsko oh veznost. Tako smo tudi ZS preteklo šolsko leto zbrali podatke, kam so se vključi li učenci po osnovni šoli. Na Gorenjskem je 28 po polnih osnovnih šol. Na njih je v šolskem letu 1973 71 zapustilo osnovno šolo 2389 učencev. Njihove vključitve so bile zelo p*?* stre, saj so se vključili kar v 29 štiri- in petletnih srednjih šol in izbirali med 44 dvo- in triletnimi šolami oi poklici. Vključitve pa niso vedno v skladu z družbenimi potrebami. Predvsem na stopnji dvo- in triletnega šolanja ugotavljamo že nekaj let, da v nekaterih strokah izredno primanjkuje kadrov, ker se mladi premalo zanimajo za izučevanje teh poklicev. Od celotne generacije se je v štiri- in petletne šole vključilo prek tisoč učencev, kar predstavlja 44,6 ** celotne generacije. Največ mladine se je vpisalo v gimnazije in pedagoške gimnazije (408), slede ekonomske šole (174), tehnične šole strojne smeri (69), zdravstvene šole (73) itd. Na tej stopnji pomanjkanje ka drov ni veliko, vsaj pri večini šol ne. Največji primanjkljaji so pri metalurških tehnikih. V tekstilni tehnični šoli pogrešajo predvsem fante.»Večje možnosti zaposlitve so še, p1'1 čevljarskih tehnikih. T* šole tudi nimajo izpolnjenih vseli svojih kapacitet, ostale pa so z omejenim vpiso"1 določale število sprejeti'1 učencev. Večji primanjkljaji so, kot smo že večkrat omeni*"1' na stopnji dvo- in triletnega sedanja. V pretek leni letu je bilO na (JorenjskeiU prijavljenih 1718 prostih učnih mest, na vsa ta mestS pa se je vključilo le "t^ učencev in učenk. To *4' pravi, da smo pokrili '*' 11 ', vseh potreb. Na te"1 nivoju so ostala nepopol" njena mesta skoraj v vseh poklicih. Izjema so avtoiiie-haniki, a d ni i n istra torke, prodajalci, frizerji ter šivilje obrtnega tipa. Največje pomanjkanje n nastaja v naslednjih strokah: kovinarska (stroji" ključavničarji, strugarjli re/.kalci, vodovodni instalaterji), elektro (elektro-inontcr in elektroi nstala-ter), gumarska, gradben« (tesar, zidar), metalurška- Od celotne generacije *c je torej vključilo v nadaljevanje šolanja 76,2 't vseh zaključujoč i h. Kje so dru-Ki? Skoraj 10 '< učencev se j4' vključilo v proizvod njo. torej so svoje sedanje zaključili. To so pre-dv sciii učenci, ki niso dokončal' osmih razredov osnovne šole, in tisti, ki niso bili sprejeti na šole /, omejenim vp»" som. Nadaljnjih 10% nadaljuje šolanje na osnovni šoli prek svoje šolske obvc/.no-sti, ker zeli dokončati W osmi razred in si s tem razširiti poklicno izbiro. Drug1 pa ali čakajo na zaposlitev ali so ostali doma na kmetiji. Za neznaten del učencev (1 ,.">'< ) pa zaradi preselitev ipd. nismo mogli ugotoviti, kje so. Ta informacija naj bi rabila predvsem tistim u< «'"; ceni in njihovim staršem, k' se morajo v letošnjem 1*^ odločiti /.a poklic o/., šoja* nje. Iz podatkov, ki smo j«' na zavodu zbrali, naiin"''1 ugotavljamo, da se tudi ''" tošnja generacija raje od'0 ča /.a nadaljevanje šolanj* v štiri- in petletnih šolah« dvo- in triletne« izohra/e*11 nje pa izbira sorazmern malo učencev. Zaradi oin'. jenih kapacitet šol pa v*1' ki žele v tehniške in nji1" ustrezne sole, ne bodo spi1 jeti. Preusmeritve bodo nl|J ne, zato je potrebno, vsakdo pravočasno pit"1 sli, ali ima re-alne niozn<>s^ za "Sprejem na zahtev ne\l*. šole, ali ni pametneje, da izbere krajše šolanje-. K