LISTEK. Vojni spomini (Januš Golec.) (Dalje.) Tako nekako prve dni po našeiu (Kihodu iz pot>lojank sem motril pri oddihu iz gozdnega kritja kozake, ki so nam sledili v precejšnji razdalji. M»d nami in kozaki se je še podila patrulja na&ih dragon<;ey, brojefia 4 jezdeie. Tej naši pa.tn.ilji so se kozaki pripiazili od strani v bok in jo ugmli <;elo na smrt. Od kon.iev sta so zvalila dva zadeta po tleb. dva pa ¦sta bi-zela nepoftkodovana v smeri proti nam. Pri lelem prizoru mp jp oSvignila bliskoma misel i,ri sklep: eden izmed teb konjskih ubežnikov bc tvoj! Z mogočnim mahanjem ter klicanjem sein privabil k sebi živaJ mofiko-konjskega spola, r\me barve, z b«limi lisiimi na ^elu in ob kopitih. Zival, dasi je bila na prvi pogled nnprednjaško Tnstrega pogleda lor prevof gibfinega obnaSanja. mi je vzbudila radli \itko lepo. visoke postave pohlep in nietiil spm: .Taiinfi. takoga konja še doslej niti viclol nisi. ka.i šelo, jezdil! Tudi uzda in sedlo sta bila dokaj novega poknlenja, le od zadaj na sedlu je bilo zapisano lisitinr nih črk konjevo ime: Mentor! Menil sem tedaj sam pri sebi: Koiij jo podoben konju; le radi sedla in tiskanega impna h\ mo Se laliko or>lvaizovale kake sitnosti. " ¦¦*¦*}Brpz dolgoveznili pomislekov sem razsedlal Mentorja, pustivši .jerinenje s sedlom vred v pošči kozakom v spomin. Mentorjn spiii oprtnl svo.jp spdlo in si prilastil jezdno žival. za katero nift je zavidal vsak (^astnik pri polku. Hil sem pa upravifieno lahko (»onosen na tako pridobitev. ki ni imela privlaftnosti samo zh: oko. ampnk moi MpiiIoi- je ime! za. tvab. za galop in prfiskok kot snijak lahne noge. Žival. katei-e prvotni gospodar jp obleža-l na hojnpm poljn. spm smatcal pred Bogom in javnostjo za svojo last. 2ivi duSi pri" polku se ni kradlo na miseL da bi mi to po \ojnem pravu polnomo^no pravit-o kratil ali pretelitavnl /. oporpkanjem. \i'avno pred mesto.cetn Dukla sem trabil na Metitorjn Ziidovoljno ponosuega obraza j>o cesti. N\i do.siio od costp po travnikii se je ]X)dila pna eskadronst iin&ih dragoncev. V jtočetkn vojnp so uosili nafti kavaloristi &ist in jjoiios vojaAt\ a konjeniške vrste, -- nidere iilače in nti glrivi svetlikaste čeladp. Pri poglodu na celo dolgo rižo rudefiih blaT- se je moj Mentor proap^e zaglpdnl v priviafnost rudefte barve (er nbstal. Radostrio ie razgetnil na vso aapo. sp vzppl na /adnji nogi in nisem ga mogel vefi obdržati. V divjem galopu mod nestrpno ulasnini i-ezgetom je drvil za rudeftimi hla^ami. Ni ftuda, da so se dragonci pri leni viku in konjskeni polelu zvedavo ozrli v žival, ki jih je (ako hrupno i ozflravljaln in drvila v njih srpdo. Ta rpzgot in koniski jiobeg je mene bliskoraa občutno dregnil: |K)dirati so se zafieli v moii notran.josti Že dodobra podprti stebri lastninske pravioe. An vrnitev je bilo prepozno. da, opIo nemogoče, ker so dragonoi žp bili zapnzili iiipiip in koti.ia. Postala je eela cskadrona in k Mentorjn jp sto^il mustačast stražmnistpr z vsklikom: ..To ie Nfpntor. naibol.jši konj mo.iega voda!" Zivnl je miista?ar.jfi zvedavo povohnila, nato pa razgetnila visoko zapofegnjeno. da so jej odgovorili vsi kopitni (ovariši od eskadrone. (irom in atrelia! To je bil globok prepad razlikp itipcI mprioj iri konjem. ^ival je vriskala tpr cepetala vsled presenečenega svidenja: a jaz sem se pogrezal trenutno v blato straliopetne uegotovosti. Kaj lx> puf' s teboj? Raz obrazov vsph draigonoev. sem 6i)al to skelečp vprašanje. ^Odkod imaš našega kouja? Kje si ga pofatil in izmaknil?" Siražmojstni na ta vprašanja niti odgovoril nisem: a ]>otipal me .je z besedo: odkod? sum gospod ritmo.jstpr, poveljnik eskadrone. Sent mu ponudil požirok studp.n^ne rpsnice, kje jn kako sva se spoznnia s konjem. (ro.spod ritmojster je neverjetiio skomizn:l z ranianii in me lopntnil brez nadaljnega pobrskavanja z obsodbo: _Raz konja!" Rudečehlači premofti .sem sp u.dal ler razjezdil Montorja. Dragonci so odbrzeli z Mentorjem vred; a jaz spm ostal sam, iij)!-t le 5e na dvonogatega konja - lastnih nog! Zaloigra za merie. burka za dragonce in moje (ovariSe, da sem se prelevil iz ponosnega jezdeoa v cestni prali ponižanega pešca. se je doigrala malo pred mestecem Dukla. Skozi mesto sem jo že ubiral peš v prahu in znoju. A liolj skelePe boleCe nego ob trdo cesto brušene pete si me ujedali porogljivi o("•ilki in Dosmihanje tovariStv, fteš: ,,tio, kaj? Šcdaj nacn':rat j-.eš!" Kdor se jjovi^uje, bi .»onižan! Iz vira le-tega  nebeškega reka sem se ž<- tolikokrat napil v miru,  še večkrat v vojni in tudi ti>krat. Za Duklo sem za iezrlil lastnn že vpokojeno '¦ ijuse, ki je prenašalo v zadiijič moje ponižane ude na poti od Dukle do mestpca Felzovizkoz na* Madžarskem. Nekega jutra pred odhodom me pride klicatmoj konjar. naj bi šel pogledat svojega, konja, ki se je mendla Cez noč nanovo prerodil, ker jiobrcava ležeft na hrbtu z vsemi štirimi v zrak. Krog kljuseta je bilo zbrano lepo število gledalcev, katprih ranenja so se cepila na dve strani: Eni so se dušili, da brca konj v zadnjih sunkih na tem grešnem svetu:, drugi, da je na starost v. revmatizmu ponorel in se sedaj v preobražanju z brcanjem premlaja. Na razpotju smrti iu konjskega preroda se nismo mudili dolgo, ker nain je pokazala živjal sama pravo, za me bridko pot — konjske smrti. Kljuse je pomolelo jezik na dolgo iz čeljusti, bele pene so mu privrele iz gobca, prekucnilo se jp še na pravo plat, bronilo z zadnjimi nogami ter vzdihnilo izmufieuo in hropeče, zadnjič v svojem revmatičnem življenju. Gledalci so se smejali, ko je konj zadnjifc in za vedlno zinil na široko; mene pa je zabolela ta v smrtnem boju otrpla odprtina. konjskili' čeljusti na dnu srca, ker sem zdrknil tako kar z enim omahom iz visoke lestve ponosa ter se ustavil v ponižnosti oestnega prahu. Pa vam povem, da se nisem ril tudi po konjski smrti np kot 6rv po madžarskem prahu, ampak spm se posilil na voz našega trena in se .vozil do že omenjenpga mosteca Fplzovizkoz. To mealeoe Je majhno, radi prevladujočega židovstva še preoej ličen kraj. liežefie v Karpatih, je kar posejano B lifiniml vilami. ki so po veftini vse last bogatih Kfirahamovcev. Seve od raeateca danes ni veft kamens nn kamenu, ker jp bilo prav do tal poruSeno od' uaBb artilerije v Casih preloma rnske fronte pri GorfcaB* Ko smo bivali mi tamkai j)o umiku iz tretie bitiBi |t bilo nattaženo polno židovskih beguncev iz Oa¦o!}«. Mudili smo se v njem nad 8 dni. V tem 6asu sem lazil po ulicah in zaSel nekega predpoldne prvič in menda zadiijič \; židbvsko sinagogo (molilnico). Vratar mi ni branil vstopa gotovo v trdem prepričanju, da spm tudi jaz Abrahamove veroizpovedi, ker imam precej zakljukaai nost — Kratkomalo, zmuzal sem se v svetišče in stal na sredini molilnice med samimi strogovernimi židi. Sinagoga je bila lična stavba, z rnogočno kupolo. NotranjšSino je delilat lesena, izrezljana, visoka ograja v dva dela. Na levi strani od vhoda soti6ale za pregrajo ženske z otrooi. Otrofiad je vikala v vseh mogočih glasovih; ženske pa so šumljale kot fiebele in polukavale skozi luknjice ograje na desno stran. kjer so bili zbrani sami dolgobradiati Zidje v črnili. dopetnih kaitanih. Preko glave so Smeli potegnjene belo-črne molilne plašče, na sredi^i čela privezane kockaste, 5riip tablice (v teh tablicah je baje 10 zapovedi), krog levice pa so si ovijali Crne jermene. Mustačasti kot pošasti, oblefieni kot čarovniki, so držali vsi odprte debelc knjigp, moleč iz njih moinljajoS v globokih priklonih. Otroški cvik in ženski šepet na levici; na desnici egiptovski Sarovniji podobni prizori . . . IVfraz me je sprelp.tel pri tem pogledu. Molefii 2idje so me pogledovali po strani ter namigavali nekako skrivnostno drug drugemu. iOddrsal je eden v smeri proti omari v kotu ter se mi je približal z molilnim plaščem, z naftelno tablico, jermeni in knjigo. Pošasti vsiljive! Smatrali so me za svojca^ ki iSČe v sinagogi duSne utehe. a mu manjka za rnolitev po(rpbTia ,,meštrija." Sem odmigaval z roko, da ne bom molil z njimi, pa ni nifi pomagalo: 2id mi je hotel vsiliti molilno orodje. Ce že imam veliko na vesti. krSftanstvo pa Sp le nisem zatajil nikdar! To židovsko nasilstvo mi jp presedalo. skozi duri nisem mogel, ker jih je stražil zaklenjpne vratar. Pomagal sem si iz kristjanotajst- vu bližnje priložnosti, kot bi bil menda storil vsak kristjan: pokrižal sem se na dolgo in široko! Kako, kedaj in v kakem spremstvu sem zašel na plano, pod milo, tudi kristjane krijofco nebo, mi še je danes ugaiika. Cul sem, da je nekdo zaloputnil jejzno za menoj vrata. Iz sanagoge je puhtel po mojem oclhodu mesto vnete molitvp živahen prepir v nizkih in žensko-visokih glasovih. 2e marsikaj mi je odpustil dobrotljivi Bog na tem svetu, samo od judovske strani domnpvanega židovstva mi ne bo treba zameriti. Saj sem se otresel pošteno drugoverskih skušnjav s samiro znamerijem sv. križa. — Po tem nezabnem doživljaju v sinagogi sem nameril svoje korako že k<rule6ega želodoa naravnost v naše stanovanje. Naš polkovni štab sp je bil nastanil v hotelu na sreclini glavnega trga. Mi smo prebivali v I. nadstropju, v pritličju pa je laatnik hiše krfimaril. Vojaštvo jp pod nami malo preve6 slišno poplaknjevalo osnšena grla. Radi tega je ukazal naš zadrezasti oberst gostilno brezpogojno zapreti. Postavil jp na opsto pred gostilnitška vrata stražo z nasajenim bajonetom in povpljem: Zabraniti vsakemu ne 1p vstop, ampak ppIo pot mimo krfime! V na višji ukaz zaprti in zastraženi gostiliii smo obedovali žp ompnjpnpga dne v sobani l. nadstropjn. Tako bolj proti koncu tedaj še bogatega kosila je npkaj mof-no zaropotalo po stopnjicah. SliSati je bilo bobljavi prepir iz židovskih in kršftansko uhrunih ust. Prepirljivca sta še med trušftern in kregom ustavila pred vrati nafie obednice. NaS obterst je nakremžil obraz v vseb za jezo prikrojenih gubah in odposlal adjutanta z menoj pogledat. kdn bi se drznil motiti obed samega gospoda obersta. (Dalje prihodnjiž.)