v
AMERIŠKA
AMERICAN IN SPOUT FOREIGN . " IN LANGUAGE ONLY
AMERICAN HOME
SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER
NO. 156
CLEVELAND, OHIO, FRIDAY MORNING, JULY 7, 1939
LETO XLII. — VOL. XL1I.
Trgovina se dviga pravi Hopkins
Washington, D. C. — Trgovinski tajnik Zed. držav, Harry L. Hopkins, je izdal v javnost poročilo, da je trgovina v Zed. državah na podvigu. To se je precej pokazalo zadnjih šest tednov, ko se je dvignila aktivnost v trgovini nad ono v maju. Hopkins pravi, da je trgovina živahnejša, vendar pa še precej njen razvoj zadrževan radi nestalnih razmer v Evropi. Produkcija jekla se je dvignila od 47 na 71 odstotkov kapacitete, kar je precej dobro znamenje za letni čas. Mnogo je k temu pripomoglo znižanje cen jeklu v maju, vsled česar prihaja več naročil. Trgovanje na drobno se je dvignilo v prvih šestih mesecih za 5 odstotkov na onim lansko leto za to dobo. --o-
Kongres mora biti priden, če ne jih dobi
Washington, D. C. — V senatu Zed. držav še vedno cincajo radi nevtralitetne postave, ki jo je poslanska zbornica že sprejela z dodatkom. Senat se boji načeti delikatno zadevo. Predsednik Roosevelt zahteva, da se sprejme nevtralitetna postava, ki bi prepovedala sploh vsak izvoz orožja v države, ki se nahajajo v vojni. Poslanska zbornica je pa sprejela dodatek, da se gotove vojne pripomočke lahko izvaža. Temu z vso silo nasprotuje Roosevelt. V senatu je mnenje razdvojeno, nekateri držijo z Roose-veltom, drugi zopet ne. Zato bi senatorji radi sporno zadevo odložili do jeseni. Roosevelt pa zahteva, da se glasuje o tem prej, predno se kongres razide.
Senator Pittman iz Nevade, ki vodi boj za administracijo, je rekel, da bo ostal senat v zasedanju, dokler ne glasuje o tej stvari. Ko so ga vprašali senatorji, kaj bo, če se senat razide brez) glasovanja, je Pittman rekel, da pobegle senatorje lahko aretirajo in prisilijo k zborovanju.
Stvar je taka, da je za Zed. države najboljše, da se sprejme postava, ki absolutno prepoveduje izvoz orožja in vseh bojnih pripomočkov vsaki bojujoči se državi. Le tako je možnost, da se Zed. države ne zapletejo v vojno. To je, kar zahteva Roosevelt.
Izdatna klofuta politikarjem
Najvišja sodnija države Ohio določa, da mestni, okrajni in državni uslužbenci ne smejo biti več žoga politikarjem.
Republikanska kot demokratska politična organizacija sta dobili silen udarec, ko je najvišja sodnija države Ohio določila, da mestni, okrajni in državni uslužbenci, ki so pod civilno komisijo, ne smejo imeti političnih uradov, dokler so v taki službi. To bo zlasti velik udarec za republikansko stranko, ki je sedaj v sedlu v Clevelandu in v državi. Vsi precinktni načelniki, ki imajo sedaj dela pri mestu, okraju ali državi, bodo morali ali re-signirati kot taki, ali pa pustiti delo.
Ta razsodba najvišje sodnije bo imela tudi za posledico, da bo morala država sprejeti nazaj na delo vse one demokrate, ki so bili vrženi iz služb, ko je nasotpil vlado republikan-
ski governer Bricker. Kot znano, se je te uslužbence odslovilo brez vsakega zaslišanja in edino iz političnega vzroka.
Ta razsodba bo imela tudi za posledico, ki bo velikega pomena, da noben mestni uslužbenec v Clevelandu ne bo smel biti aktiven v prihodnji županski ali councilmanski kampanji. Clevelandski mestni uslužbenci so namreč pod civilno komisijo po novem čarterju.
V Clevelandu je danes od 200 do 400 mestnih uslužbencev, ki so tudi precinktni načelniki, vardni vodje itd. Vsi ti bodo morali odstopiti, ali pa bodo izgubili delo.
Nek demokrat je na to razsodbo šaljivo pripomnil: "Zdaj bomo pa vso politiko oddali ženskam, moški bodo pa obdržali svoje politične službe!"
Governer Bricker je opustil nameravani politični pohod, Ali se morda umite!
Columbus, O. — Republikanci v državi Ohio so bili v skrbeh, kaj bo, če bo njih politična stranka v državi razdvojena, če bosta hotela biti kandidata za predsednika Zed. držav governer Bricker in senator Taft. Oba sta si zidala fronte in noben ni hotel odje-njati. Zdaj se je pa nenadoma ozračje razčistilo in republikanci so si oddahnili.
Governer Bricker je namreč nameraval počastiti s svojo osebo razstavo v San Pranciscu Cal. Toda obisk razstave je bil samo navidezen vzrok. Glavni namen governerja je bil, da se poda proti zapadu in bi spotoma tipal pri raznih politikarjih, če bi ga podpirali za predsedniškega kandidata.
Naenkrat je pa governer
Vroče ji bo!
Cherry Valley, O. — Mrs. George Davis ima kokoš, ki je popolnoma brez vsakega perja. Da bi ji obvarovala nežno kožico, ji je dobra gospodinja spletla jopič iz starih nogavic. Kokoška se zdaj prav postavi v novem siaeatru, ki je pa nekoliko pregorak za te letne cane. -o—-—
PRI GENERAL MOTORS JE STAVKA
Detroit, Mich. — Včeraj je zaprlo pet to varen vrata, ki spadajo k General Motors. Prizadetih je 3,700 delavcev. Delavska unija CIO, h kateri spadajo ti de-
postavljeni piketi. Preddelavci in produkcijski delavci so smeli v tovarne. Izučeni delavci pa, ki delajo na 1940 modelih, niso smeli v tovarne, če bo pa stavka tra-
Bricker svoj pohod odpovedal in se izjavil, da bo ostal v Co-lumbusu radi obilega dela. O tej Brickerjevi taktiki zdaj po-1 iti kaši razmišljajo in sodijo, da bo ostal Bricker v ozadju in prepustil polje senatorju Taftu. Le če Taft ne bi bil sprejemljiv za predsedniškega kandidata od republikanske stranke, bi stopil Bricker naprej in vrgel svoj klobuk v lonec.
Za predsedniške kandidate se bo borilo več odličnih republikancev. Tako newyorški državni pravdnik Dewey in senator Vanderberg iz Michigana. Ta dva bo skušal premagati ohijski senator Taft. če bi se delegatje ne mogli odločiti na nobenem izmed teh, bi imel governer lepo priliko biti nomini-ran. Torej nekaj važnega se kuha vseeno.
Kongres protestantov
V	Clevelandu se vrši te dni kongres protestantov. Včeraj je govoril v mestnem avditoriju kakim 6,000 zbranim delegatom bivši predsednik Zed. držav, Herbert Hoover. Glavni predmet njegovega govora je bila vojna. Poudarjal je, da bi se morali narodi zediniti zlasti na tem, da bi bile varne pred napadom vse ladje, ki vozijo živila in da se z letali napada samo kraje, kjer se dejansko vrši vojna, ali samo one naprave, ki izdelujejo bojno orožje.
Polletna seja
V	nedeljo ob desetih dopoldne se vrši polletna seja družbe SND na 80. cesti. Navzoči naj bodo vsi direktorji, delničarji in zastopniki društev. Seja se vrši v dvorani SND na 80. cesti.
Pobiranje asesmenta
Tajnica društva Marije Magdalene št. 162 KSKJ se bo nahajala danes zvečer med 6 in 7 uro v stari šoli sv. Vida v vrho društvenih zadev.
KOT V LEPIH STARIH ČASIH
Franklin, Pa. — V tem mestu se je v nedeljo vila dolga parada otrok. Mimo je privozil tovorni vlak. Ko je strojevodja videl parado, je vlak ustavil in z zanimanjem opazoval slikovito povorko. Ko je bila parada mimo, je strojevodja zapiskal in vlak je odpeljal naprej.
-o-
Vročina pritiska
Včeraj je kazal toplomer 89 stopinj in'je bil najbolj vroč dan letos, razen na 7. junija, ko je zlezel toplomer na 90 stopinj. V državi Ohio sta bili včeraj dve žrtvi vročine. Za danes vremenski prerok ne pričakuje nič olajšave, razen če bo popoldne kaka nevihta z dežjem.
Prijeten piknik
Društvo Slovenski dom št. 6 SDZ priredi v nedeljo prijeten piknik na Stuškovi farmi v Wickliffe, O. Vsakemu se obetajo fina okrepčila. Igrala bo izvrstna Eddie Seškova godba. Balincanje in druga zabava bo na programu.
Zadušnica
V soboto ob 6:30 se bo brala v cerkvi sv.. Vida zadušnica za pok. Rose Snyder, roj. Erste ob priliki 4. obletnice njene smrti. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Selitev tajnice
Tajnica dr. Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ se je preselila na nov naslov, ki je 799 E. 155th St. Telefonska števila je MU1-berry 8111.
Pozdravi iz Minnesote
Iz Willarda, Wis. pošiljajo sledeči Clevelandčani pozdrave svojim prijateljem: Mr. in Mrs. John Gornik iz Giddings Rd., Marie Gornik in Faye Vidmar.
Teta štorklja
Tetica štorklja se je oglasila pri Mr. in Mrs. Rudolph Koesel in prinesla v dar zalo hčerko. Dekliško ime mamice je bilo Jean Fortuna iz 47. ceste. Mati in dete sta zdrava. Naša čestitke!
Roparji odnesli $400
Na vogalu 60. ceste in St. Clair Ave. so neznani lopovi ustavili Josepha Vidmarja in ga prisilili, da jih je odpeljal do 45. ceste in Lakeside Ave. Tam so mu vzeli okrog $400.00. Mr. Vidmar je iz znane Vidmarjeve družine na 60. cesti.
Zadušnica
V	nedeljo ob sedmih Se bo brala v cerkvi sv. Kristine zadušnica za pok. Lucijo Kušar. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
Zadušnica
V	soboto ob devetih se bo brala v cerkvi sv. Vida sv. maša za pok. Barbaro Grimšič. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
47 mrtvih v poplavi v Kentucky
Morehead, Ky. — Governer Chandler je poslal pomožne policijske in vojaške čete v severni del države Kentucky, kjer je silna poplava divjala v sredo. Dozdaj so dobili izpod ruševin 47 mrtvih. Nad 2000 oseb je brez strehe, katero jim je odnesla voda, ki je pridrla s hribov. Kakor sodi osobje Rdečega križa, ki je prihitelo na pomoč, bo škoro gotovo do 100 smrtnihislučajev.
Kakor pravijo pofočila, se je utrgal oblak nad pokrajino kmalu po polnoči. Hudourniki, potoki in reke so takoj narasle. Ljudje, katerih bivališča se nahajajo ob potokih, niso imeli toliko časa, da bi pobegnili v višje kraje. Najbolj s0 prizadeti okraji Carter, Elliot, Morgan, Magoffin, Rowan in Breathitt. Vršili so se žalostni prizori. O nekem Ted Sparkmanu se pripoveduje, da je pravkar odprl vrata svoje hiše, da bi se rešil z ženo in štirimi otroci, ko je vse skupaj odnesla voda. Mož in žena sta se rešila, otroci so pa izginili v divjih va-j lovih. Drug slučaj. Družina šestih oseb se je hotela naglo rešiti v avtu. Pridrla je voda in vse skupaj odnesla. Vrhu vsega so Pa še ugasnile električne luči, da je vladala popolna tema, v kateri sploh ni bilo mogoče ničesar reševati.
-o---
Napredek posojilnice
V	današnji izdaji časopisa lahko vidite finančno poročilo slovenske posojilnice za prvih šest mesecev letos. Posojilnica je napredovala v premoženju nad $100,000.00 v teh šestih mesecih. Vse hranilne vloge do 30., junija so dobile pripisane obresti po 3 odstotke. Delničarji so pa prejeli dividende na bazi 47> letno. Nas zelo veseli ta lep napredek slovenskega denarnega zavoda, ker s tem se pokaže tudi gospodarska moč naroda.
-o--
Piknik "Kanarčkov"
V	nedeljo priredi priljubljeni mladinski pevski zbor "Kanarčki" piknik ali izlet na prijaznih černetovh farmah na McCrack-en Rd. Vsi, ki ljubijo slovensko pesem, zabavo in ples v prosti naravi so vabljeni.
-o
lavci, je potegnila delavce na. jala več kot en teden, bodopokli-stavko, da se doseže zahteva izu- cani na stavko tudi ostali delav-čenih mehanikov za boljše plačil- ci. če se bo stavka razširila na ne pogoje.	splošno, bo lahko prizadetih do
Pri vseh teh tovarnah so bili 100,000 delavcev.
Na tisoče delavcev pri WPA je zapustilo delo radi nadaljnih delovinh ur. Mnogo WPA projektov bo radi tega ustavljenih
Cleveland, O. —: Izučeni ali strokovni delavci, ki so zaposleni ,pri 'WPA so se izjavili, da bodo pustili delo, ker je kongres določil nadaljne delovne ure pod isto plačo. To zlasti prizadene unijske delavce, ki delajo sicer samo toliko ur, kolikor jih določa unija, da zaslužijo svojo določeno mesečno kvoto.
Unijski delavci grozijo z stavko. In če gredo ti delavci na stavko, bodo ustavljeni večinoma vsi WPA projekti, kjer so navadni delavci odvisni od izučenih delavcev, da napravijo gotova dela.
Iz raznih krajev dežele se poroča, da je na tisoče delaV-ceh pri WPA projektih včeraj zapustilo delo radi daljših ur. Delavske organizacije so včeraj poslale brzojave na ohijske kongresnike in senatorje v Washington, da olajšajo novo postavo za daljše delovne ure.
Relifne administracije po Ohio so tudi v skrbeh radi na meravane odpustitve delavcev
od WPA. Prihodnjo sredo bo odslovljenih v državi Ohio od 200,000 do 186,000 delavcev, ki bodo padli na relif. V Clevelandu bo prizadetih kakih 3,-000 delavcev, če bo pa nastala splošna stavka pri WPA projektih, bo pa še več delavcev odvisnih od relif a. Ker je pri nekaterih WPA projektih od 3,000 do 5,000 izučenih delavcev in če gredo ti na stavko, bo vsled tega primoranih kakih 20,000 delavcev pustiti delo. Zadeva postaja jako resna in kongres se bo znašel pred jako kočljivo zadevo.
Danes bo v Clevelandu kakih 20,000 WPA delavcev odložilo delo za en dan kot v protest za daljše delovne ure. Korakali bodo na Public square, kjer se bo vršil protestni shod.
Iz Washingtona se poroča, da se je izjavil F. C. Harrington, ki je načelnik WPA vladne organizacije, da se v očigled podaljšanih ur ne da napraviti ničesar, razen če kongres zopet spremeni to postavo.	$JS
Hoover dolži Roosevelfa, da preveč me-šetari z Evropo, kar ni zdravo za deželo
Chicago, 111. — Bivši predsednik Zed. držav, Herbert Hoover, je imel v tem mestu govor, v katerem je poudarjal, da ostanejo Zed. države lahko izven vsake evropske vojne, samo če hočemo. Nevarnost, da se zapleto Zed. države v evropski bojni vrvež, leži samo na naši vladi, je rekel Hoover.
"Predsednik Roosevelt," je rekel Hoover, "se je vsedel k
mizi, kjer se igra politika moči Uvrstil nas je med ravnovesje sil. Ni varno, da se igramo z besedami, ker nam lahko kdo odgovori z puško. In potem besede ne bodo več pomagale, ampak bo treba prijeti za orožje, da se bomo dejansko branili. Največja nevarnost za Zed. države, da se zapleto v vojno, je tujezemska propaganda, ki vpliva na naše strasti.
Sweeney je zopet udaril Angleže
Cleveland, O. — Bojeviti kon-gresnik Sweeney je imel v Puri-tas Springs parku govor pred večjo skupino izletnikov, katerim je govoril, da nas v tej deželi popolnoma nič ne briga, kaj se godi v Angliji, Nemčiji, Španiji ali drugod.
"Ker smo vtaknili leta 1917 svoj nos v druge razmere," je grmel Sweeney, "smo pustili na evropskih bojiščih 67,000 naših sinov." Dalje je poudarjal kon-gresnik, da je Anglija edin narod, ki lahko pahne ves svet v vojni vrtinec. Imperialistična Anglija je vzrok fašizma v Italiji in nacizma v Nemčiji, je trdil Mr. Sweeney.
Proti koncu govora je. trdil kongresnik, da si Anglija prizadeva na vse načine, da bi zapletla Zed. države v ponovno vojno. Prepričan pa da je, da ameriški narod ne bo slepo drvil v vojno. -o—-—-
Italijanska dekleta vohunijo v Franciji
Grenoble, Francija. — Garni-zijski častniki in neka 19 letna italijanska krasotica so na preiskavi radi vohunstva. V mestu je bila poleg te Italijanke še neka druga njena rojakinja, ki je pa nenadoma izginila z važnimi vojaškimi dokumenti preko meje v Italijo. Obe dekleti sta bili založeni z denarjem in sta se največ kretali med francoskimi častniki. V afero je zapleten tudi neki francoski trgovec, ki je dekleti predstavil častnikom. Ta trgovec je eno izmed deklet včeraj odpeljal z avtom do laške meje, kjer je dekleta čakal avto, s katerim se je naglo odpeljala in z seboj odnesla važne francoske vojaške listine in načrte. -o-
NAŠI IZLETNIKI
Iz glavnega mesta Zed. držav, Washingtona, pošiljata pozdrave Mr. in Mrs. Anthony Zakraj-šek in sinček.
Iz svetovne razstave pozdravljata prijatelje Mr. in Mrs. Louis Judnič. Odpeljeta se domov grede tudi v Niagara Falls.
Iz Davis, W. Va. pa pošilja pozdrave družina Mr. John (Lin-dy) Lokar.
žalostna vest
Frank Culkar, 8709 Rosewood Ave. je dobil žalostno vest, da mu je v Rosen, O. umrl ljubljeni brat Louis. Doma je bil iz Št. Vida pri Zatični. Zapušča žalujočo soprogo in sedem otrok, brata Franka, eno sestro in štiri brate v starem kraju. Pogreb se vrši danes popoldne. Naj počiva mirno v ameriški zemlji.
Na grob Mr. Pirca
Sledeči Newyorčani so se podali na grob pok. Louis J. Pirca, da počaste njegov spomin: Mr. Rude Trošt, Mrs. Frances Ribič, njeni hčeri Mrs. Mitzi Cergonja iz Zagreba, ki se nahaja začasno na obisku v Zed. državah in Mrs. Pauline Sloan.
Piknik Zadruge V nedeljo se vrši na Močilni
DOBER ŽELODEC
Canon City, Colo. — Robert Delaney, jetnik v državni jetniš-nici mora imeti kaj dober želodec. Oni dan je pogoltnil 19 žeb-ljev, dve šivanki, nekaj steklenih drobcev in spil nekaj strupa. Drugo je vse lepo prebavil, samo dve šivanki ima še nekje v telesu.
-o-
MISLIJO, DA SO PRIJELI PRAVEGA MORILCA
Cleveland, O. — Šerif Martin O'Donnell je aretiral nekega sumljivega zidarja, ki je baje v zvezi z skrivnostnimi umori v Clevelandu zadnja leta, ko so dobili ostanke žrtev po raznih krajih mesta. Teh žrtev je bilo trinajst in na vsakem truplu ali kosteh se je pokazalo, da je bil morilec ena in ista oseba.
Osumljenec, ki je zdaj zaprt, je priznal, da je bil skupaj z, Flo
osumljenca so našli po stenah kri.
Dva šerifova deputija sta skrivoma sledila osumljenca že dlje časa. Povsod sta šla za njim, po parkih in sploh kamor je šel. Policija trdi, da ga je tudi ona imela na piki že dlje časa in da je čakala samo ugodne prilike, da ga zasači pri kakem "delu." Policija trdi, da je prijeti moški degeneriranec, ki se je približe-
Lepa izbera pohištva
Perusek Furniture, 809 East 152d St. je dobila posebno kras-karjevi farmi ogromen piknik, i no zalogo pohištva iz razstave v katerega priredi Slovenska zflrj Chicagu. Oglejte si ga. Berite družna zveza za vse odjemalce in, oglas za posebno znižane cene. cenjeno občinstvo sploh. Tukaj	Prevzet je trgovine
se bodo delile lepe nagrade sre- Mr. Joseph Tomšič se priporo-čnim in seviralo se bo rumeno ča Slovencem in Hrvatom, ker je pečeno koštrune in drug prigri- prevzel gasolinsko postajo na
renče Sawdey večer prej, predno i val moškim v parkih. Zdaj ga so našli njeno razmesarjeno tru- j zaslišujejo in videlo se bo, kaj se plo, zašito v vrečo. V stanovanju j bo moglo izsiliti iz njega.
zek. Dovolj bo na razpolago za vse.
Na počitnice
Gdč. Virginia Just je odšla na počitnice k svojemu stricu Matt Leskovcu v Rock Springs, Wyo. Odsotna bo dva meseca in pol. želimo jkprijetno zabavo. Zadušnica V nedeljo se bo brala v cerkvi sv. Kristine ob enajstih sv. maša za pok. Johano Kranz. Sorodniki in prijatelji so vabljeni.
15808 Waterloo Rd. Vedno izvrstna postrežba.
Umetalni ogenj Ker se na 4. julija radi dežja ni mogel vršiti program z ume-talnim ognjem v mestnem stadionu, se bo prireditev vršila v soboto večer. Vršila se bo parada raznih narodnosti, skavtov in drugih civičnih in veteranskih organizacij. Vstopnice za to zanimivo prireditev so že v pred-prodaji.
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 7, 1939
"AMERIŠKA DOMOVINA"
AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER
•117 St. Clair Avenue	Cleveland. Ohio __Published dally except Sundays and Holiday«
NAROČNINA:
2a Ameriko In Kanado, na leto >5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto »7.00. Za Ameriko In Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po poAtl, pol leta *3.S0. Za Cleveland, po raznaialcili: celo leto »5.50; pol leta »3.00. Za Evropo, celo leto, »7.00. Posamezna Številka, 3c.
SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, »5.50 per year; Cleveland, by mall, »7.00 per year. DJ3. and Canada, »3.00 tor 8 months Cleveland, by mall. »3.50 for 0 months Cleveland and Euclid, by carriers, »5.50 per year, »3.00 for 6 months European subscription, »7.00 per year. _ Single copies, 3c_
Entered as second class matter January 5th, 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878.
BESEDA IZ NARODA
Ob grobu gospodarja
1932 si gospodarji, med katerimi je tudi solastnik in urednik Mr. James Debevec, niso mogli plače vzeti, toda mi uslužbenci smo bili kljub temu tedensko do

No. 156, Fri., July 7, 1939
V četrtek preteklega tedna, bila je ura enajst predpoldnem, ko
semjstopil v uredništvo Amen-| žadnjega" oenta plačani. Vsak .............. """ " korak uslužbenca je bil pošteno
Premaganje predsodkov
Ni čuda, da se v Ameriki toliko piše o predsodkih. V deželi, katere prebivalstvo je sestavljeno od vsakega plemena in narodnosti na svetu, so predsodki vsake vrste zrasli in padli: proti Indijancem in črncem, proti posameznim priseljenim skupinam in tudi proti nekaterim veroizpovedanjem, kakor kvakerjem, katoličanom, hugenotom, unitarijancem, žfdom itd. Vodilni ameriški filozofi, sociologi in vzgojitelji so proučevali vprašanje predsodkov, njih izvir, mehanizem in razširjanje, pa tudi sredstva, kako naj se premagajo, ker tvorijo nevarnost za napredek naroda.
Filozofi, ki so imeli vpogled v ta problem, so pronašli, da ni govora o takozvanih prirojenih predsodkih. Ti absolutno ne obstojijo. Otroci prihajajo na svet prosti vsakih verskih, plemenskih ali druge vrste antipatij. Ko pa odraščajo, začnejo pridobivati prevladujoče nazore svojih staršev, svojih prijateljev in od onih, v katerih družbi se gibljejo.
V vsej človeški zgodovini so bili ljudje nagnjeni, da se združijo z ljudmi, ki so njim enaki, ki govorijo isti jezik, ki imajo iste navade in običaje, iste šege in ki so iste vere. Nagon v takih ljudeh je zelo močan, da ne vzljubijo onih, ki so drugačni. Dostikrat so celo ljudje istega ozadja ustvarili za sebe zaprto skupino in skušali so ovekovečiti sebe in niso dopustili nikogar druzega v svoj delokrog. Da to dosežejo, so razvijali skupen čut ponosa v svoje pokoljenje, svoje vero-izpovedanje, svoje vrste moralo, istočasno pa so redili nezaupanje in bojazen pred vsemi tujci.
To je običajni mehanizem nestrpnosti in je bil ponovno vporabljan v vseh delih sveta. V Ameriki so prvotne puritan-ske kolonije primer takih zaprtih skupin. Proglašali so se "izvoljenim ljudstvom" in proslavljali svoje lastne verske zapovedi, za vse druge veroizpovedi so pa imeli samo zaničevanje češ, da bi se utegnila omadeževati čistost njih vere in vsakdanjega življenja. Dolgotrajno zanikanje verske svobode katoličanom je nadalnji primer antipatije in bojazni
napram tujcem.
Predsodek in nestrpnost, ki so jo pionirji prinesli sem kot del svojega starokrajskega ozadja, se je v veliki meri razblinil, ko so ameriški pionirji bolje spoznali drug drugega v vsakdanjem življenju. Protestanti, baptisti, kvakerji, hu-genoti, katoličani in druge verske sekte, vsi so stali pred enim problemom: da se preživijo od zemlje. Sekali so v velikih ameriških pragozdovih, gradili so svoje koče, posuševali močvirja, pripravljali ledino za obdelovanje in sistematično silili proti zapadu.
Mnogo je bilo razlogov za skupno sodelovanje v tej nalogi, nikakega razloga pa, da bi nadaljevali svoje stare prepire. Počasi so se navadili najprej zadev svoje naselbine, potem pa reševanja kolonialnih problemov in končno velikih narodnih problemov, ko so prvotne naselbine postale neodvisne in postale Zedinjene države. Osnovni vir stalnega nesporazuma in iaburjanja je bil odstranjen, ko je bila cerkev popolnoma ločena od države in so vsa veroizpovedanja dobila popolno svobodo ter enakost pred postavo.
Kjer se antipatija proti tujcem goji dalj časa, nastanejo družabni problemi. Vsaka naselniška skupina v Zedinjenih državah je postala ob gotovem času predmet predsodkov. V kolonialni dobi Amerike so bili Nemci, Švedi, Nizozemci in Irci zaporedoma obdolženi separatizma, nelojalnosti in drugih očitkov. Ustanovile so se razne ameriške organizacije, zlasti takozvani "Know Nothings" in pozneje Ku Kluxi, ki so imeli največje predsodke proti novim naseljencem, zlasti katoličanom.
Zastonj je bilo tem ljudem pojasnjevanje, da priseljenci opravljajo najtežja dela v Ameriki, da so oni prav za prav iz Amerike naredili to, kar je danes, predsodki so prevladovali in prevladujejo deloma še danes. Predsodek nikdar ne išče dejstev, pač pa živi od domišljije in klevete.
Učimo se vsi skupaj, vse narodnosti, pa tudi Amerikan-. ci, da smo strpni in se borimo že od mladega proti predsodkom, kajti borba proti predsodkom je prav za prav borba ameriške kulture.
ške Domovine po običajnemu po slu zadnjih devet let. Od časa, ko se je nahajal na bolniški postelji solastnik in urednik Mr. James Debevec, so vsi njegovi posli odpadli v področje solastnika in urednika Mr. Louis Pirca. Pri vstopu ga ni bilo v uradu, toda kmalu se je vrnil in se vsedel za uredniško mizo. Zdel se mi je zelo potrt in otožen. Glas mu je bil tih in v nekih slutnjah tajin-stven. Izročil sem mu prinesena naročila in se poslovil "Good bye, Mr. Pire," in enak odzdrav iz njegovih ust so bile nama poslednje besede. Zdel se mi je njegov odzdrav tako mehak, tako prijazen in iskren kot nikoli poprej v življenju. Kdo bi si mislil, da bom poslednjič rekel svojemu dobremu gospodarju "good bye". Nekaj ur pozneje bil je mrtev v sredi svojega plodovite-ga dela.
Tužna vest, Mr. Pire je mrtev, mi je bila neverjetna in ne-umljjiva. Kako naj tako hitro umre človek, ki je bil steber vsega narodnega, kultur'nega, prosvetnega in političnega gibanja v metropoli, žal, vest je bila bridka resnica — Mr. Pire postal je pokojnik. Zdi se mi, da popis njegovega življenja nikoli ne bi bil popolen, če o njem ne bi pisali oni, ki smo mu bili podrejeni, ž njim šli skozi življenje in preje mali kruh iz njegovih rok. Dovoljeno naj mi bo, da na tem mestu in ob svežem grobu svojega gospodarja izrazim svoja globoka čuvstva in ljubezen plemenitemu možu, narodnemu borcu in velikemu sociologu
V pokojnem je bila vtelešena plemenita duša, do svojega bližnjega vseh dobrin polno dobro srce, značaj v resnici in prepriča nju neuklonljiv, mož jekla in kre-menite vzdržnosti, mož velikega obzorja in velik domoljub. V svoji živi besedi je znal poveda ti in zapisati prerokbe bodočno sti, bodriti k narodnemu življenju, dajati nasvete iz bogatih izkustev ter kazati smernice k uspehu in aktivnosti. Vedno in povsod je stal v obrambi pravice priseljencev, posredoval v njih korist in jih branil pred šikana-mi in preganjanjem. Velikokrat
plačan. Velikokrat se je v meni zbudila misel, da če bi bili drugi delodajalci enaki mojim, nikoli in nikjer ne bi bilo povoda za stavko. S tem početjem smo delavci zljubili podjetje kot bi bilo naša last. Tužno mi je pri srcu, ko pišem o vrlinah svojega gospodarja, toda s ponosom ugotavljam, da naj bi bilo to podjetje po občevanju svojih delavcev zgled drugim, ki še vedno smatrajo delavca za brezpravnega sužnja, ki sme le garati v strahu in bojazni za svoj dnevni zaslužek.
Dragi gospodar in dobrotnik! V pondeljek predpoldne smo v naročje materi zemlji izročili Tvoje plemenito telo in do naroda ljubeče srce. V tišini božje njive bo Tvoj večni dom. Angel miru bo čuval nad njim in rosil trato, preko katere bo vrnel čaroben veter. Položili smo Te v sosedščino mnogih, katerim si bil učitelj, dobrotnik in voditelj.
Ob Tvojem svežem grobu stojimo Tvoji delavci, oko nam je rosno, topo gledamo na kup zrahljane zemlje, kjer nam po-5iva v večnem snu naš dober gospodar. Tužno in jadno se poplavljamo od Tebe, svojega dobrotnika — svojega gospodarja in krušnega očeta. Poleg ljubezni Ti polagamo na sveži grob udano hvaležnost nas in naših družim v blagem spominu na Tvoje plemenito srce.
Dragi trpin, mučenik narodnih idealov, briljantni vodnik svojega naroda, učitelj pravice in resnice, boritelj za delavčevo pravo in zaščitnik zatiranih, ob svežem grobu Ti žalostni kličemo: "Spočij se v miru po plodo-vitem delu za narod in človeštvo!" Ob svežem grobu Ti pa slovezno obljubljamo, da bomo zvesto sledili Tvojemu velikemu delu in odmevajočem klicu iz hladnega groba.
Joško Penko, uslužbenec pri podjetju Ameriška Domovina --—o-
Mr. L. Pircu v spomin
te mirno v ameriški grudi, saj ste vse življenje v Ameriki tudi ljubili in zagovarjali ameriške principe.
Duša Vaša pa naj plačilo uživa v raju. Spomin na Vas pa ostane, dokler se bo čula slovenska govorica po Clevelandu in ostalih krajih Amerike. Družini prerano umrlega, solastniku Ameriške Domovine, Mr. Debevcu, osobju pri upravi pa moje iskreno sožalje.
J. Resnik. --o-
Graduacija pri sv. Kristini
Bilo je pred 51 leti v Fennville, Mich, ko sta se hotela poročiti William Sbiffert in Elizabeth Sharp. Njiju starši so pa rekli, da sta še premlada in da naj le še potrpita nekaj časa. No, pa sta čakala in zdaj, po 51 letih, sta se poročila, ker sta prepričana, da sta dovolj stara za ženitev.
* * «
Euclidskemu županu Simsu očitajo, da ni držal svojih kampanjskih obljub in da bodo zato državljani obračunali ž njim je-heni pri volitvah. Obljubil je, da se bodo pod njim davki znižali in da bo prihranil mnogo mestnega denarja. No, davki so se pod njim zvišali od $'2.37 na $2.48 in bodo šli menda še višje. Prihranil tudi ni nič, obratno da bo napravil preko $100,000 deficita. Res ni dobro obetati preveč v kampanji.
j,2 prejel za dobro delo zgolj hvaležno zahvalo in premnogokrat pa pikro in črno nahvaležnost. Pri posredovanju ni gledal kdo je in kdo ni njegov prijatelj. Njemu je štelo dejstvo Slovenec vse in nikogar ni vprašal, kdo si in kdo nisi. Sam sem bil priča, ko so ga prosili pomoči oni, ki so v srcu nosili mržnjo proti njemu. Nekoč sem ga opomnil, ko sem videl takega prosilca v uradu, če bo tudi temu pomagal, ko vendar ni nikdar in nikjer pozabil blatiti njegovo ime. Nikoli ne zabim, kaj mi je na to opombo Mr. Pire pripomnil, ko je rekel: "Iz sovražnikov moramo prijatelje narediti, ker iz prijateljev jih ni potreba, iste že imamo." Res plemenite besede moža, katerega življenje je bilo usmerjeno v ljubezni do naroda za vse rojake enako.
Kot delodajalec je bil nam uslužbencem gospodar brez vsakega oporekla. Nikoli ni dal svojim uslužbencem čutiti, da je neizprosen gospodar, kjer mora biti absolutno izvajana njegova volja. Občeval je z nami kot svojimi najboljšimi prijatelji, svetoval nam kct bi bil oče v družini, svaril nas proti eni ali drugi nesreči, prijazno in brez ukora nam povedal napake pri delu, za vsakega uslužbenca se potegnil za njegovo dobro ime, visoko cenil delo svojih ljudi, plačeval zaslužek nad uflijsko lestvico in premnogokrat več kakor je kdo
Cleveland (Newburg), O.— Velika žalost je zavladala med Slovenci po Ameriki. Posebno mi Slovenci v far i sv. Lovrenca žalujemo radi prerane smrti moža, kateri je veliko storil za Slovence in še bi bil, da ga ni kruta usoda vzela od nas.
Malo je hiš in družin, pri kateri ni bil list Ameriška Domovina, katerega urednik in solastnik je bil Mr. Pire, dnevno razvedrilo. Seve, list bo še naprej izhajal in svet se ne bo podrl, ali Mr. Pirca ne bo več. Zato žalujemo za Vami. Koliko tisočev ljudi ima danes delo, ker so sledili Mr. Pirčevim nasvetom, da so postali državljani. Pa tudi tisoči so, kateri so se posmehovali njegovim člankom. Toda danes se kesa-jo. Žal, da je za marsikaterega to kesanje v škodo.
Umrl je mož, njegova dela pa živijo. Tako se lahko reče o pokojnem Mr. Pircu. Toda žalovanje ne pomaga nič. Le molitve potrebuje. Zato vsi čita-telji in čitateljice izmolimo po par očenašev za pokoj njegove plemenite duše.
Vi, Mr. Pire, pa imetje v večnosti pri Bogu veliko plačilo za dobra dela, katerih ste veliko storili na zemlji. Gotovo imate lahak odgovor pred božjim Sodnikom. Saj ste ga velikokrat zagovarjali. Kolikokrat ste se kot urednik postavili v bran proti napadom na vero, Cerkev in Boga. Vse to
Vedno se tako zgodi, da izgubljeni čas lovim. Se reče, v kolikor mi je to mogoče. Ta dopis je za štiri tedne zakasnel in je na veljavi nekoliko izgubil. Nekaj klenih zrn pa imam za pripomniti, četudi pozno.
V nedeljo 4. julija se je vršila graduacija naše farne šole sv. Kristine. V zgodovini naše žu-pne šole je bila skupina gradu antov letos najštevilnejša (28 po številu). Nekateri izmed teh so dobili pohvalo za ta ali oni red. Rose Nemec je bila naklonjena šolnina za eno leto v eno izmed katoliških višjih šol. Ana Hočevar je dobila odlikovanje za najlepše obnašanje vseh v šolo pohajajočih otrok v šoli sv. Kristine, kar nekaj že tudi pomeni dandanes. Marsikaj se dobi za denar, obnašanje se pa ne da kupiti, tudi z rumenim zlatom ne.
Alice Vidmar se je dnevno redno" udeleževala sv. obhajil. Harry Mlaček je dobil najboljši red v znanju katekizma. Lucile Zgonc je dobila pohvalo od Cleveland Press, da je najboljša učenka šole sv. Kristine za "spelling." Edward Ropasky je bil najboljši učenec med dečki in Mary Zdešar je največ storila dela za cerkev.
Na hodniku naše šole visi tabla z imeni vseh "hondr roll" učencev in nčgflfr /naše šole. 58 jih je po številu, 40 deklic in 18 dečkov, kar ni samo častno za nežni spol, ampak precej sramota za naš moški naraščaj. Ako bo šlo tako naprej, bodo dekleta brez bojazni lahko rekle fantom "dumbells," kar se tolikokrat ču-je v našem življenju.
Ob graduaciji mladih dijakov in dijakinj se človeku nehote pojavijo misli: kaj bo ž njimi? že seda je šlo težko. Kar so pridne in qkrbne šolske sestre tekom učne dobe vsadile v mlada srca, je šolska počitniška doba, žal, veliko porušila. In kaj sedaj ? Ali se bodo držali naukov, ki so jih prejeli od dobrih šolskih sester? Saj nam je predobro znano, kako se domišljuje, kaj da je napol doraščujoča mladina. Domišlja si kot da je vzvišena nad starši in da se nahaja gori nekje nad oblaki.
Kako plemenite ideje je imel Rev. Slaje, ko je deloval na tem pred leti, da bi mladina osnovne nauke dobila v javnih šolah, šolo dovršila pa v katoliških šolah. Kadar je nevarnost največja, izgubi naša mladina vzgojitelje. Edina opora so ji starši. Ako se bodo starši zavedali svoje odgovornosti napram otrokom, potem bo brez dvoma nekaj dobrih naukov pokazalo svoje uspehe •Kako lepo se čuje to: kadar dijak dovrši visoko šolo ter stopa z visoko izobrazbo v svet, da je pohajal v začetku v katoliško šolo. Še lepše pa boža naša ušesa, ako dijak ali dijakinja to sam pri priznava.
Tu imam v mislih eno najbolj nadarjenih učenk, ki je pohajala v našo šolo in to je Miss Dorothy Fritz. Sicer ni graduirala iz naše šole, ker je s svojimi starši se preselila iz 239. ulice na 124., vendar s ponosom vedno poudarja, da je pohajala v šolo sv. Kristine ter si obuja prijazne spomine na njeno šolsko dobo pri sv. Kristini.
Miss Dorothy Fritz je pohajala tri leta na Western Reserve univerzo. Bila je vseskozi marljiva učenka, za zgled vsem sodi7
marljivost, je vodstvo Western Reserve! univerze izmed 800 učenk njej in pa samo še eni podelilo šolnino za en semester na Merrill- Palmer šoli, Detroit, Mich. To je najvišje odlikovanje, ki ga more ena dijakinja na Western Reserve univerzi dobiti, ker more iti v omenjeno šolo v Detroit šele potem, ko dovrši štu-dije na Western Reserve univerzi.
Mlada, nadebudna Dorothy Fritz se namerava posvetiti dia-tission študijam, kar pomeni, da bo nadzorovala jedila v bolnišnicah. Za tak poklic se zahteva skoro enaka izobrazba kot za zdravnika. In ako pomislimo, da Dorothy še ni dopolnila dvajset let, da je morala biti vseskozi nadarjena in pridna učenka. Lahko so starši ponosni na tako hčerko, ker ona ne pohaja samo radi imena v šolo, kot se nekatere njene sodijakinje izražajo češ, da se bo bolj ugodno poročila, ako dovrši kolegij, človek bi dejal, da je tudi na ženitovanjsko polje zašlo raketirstvo.
Zavedaj se, draga Dorothy, da so Ti dali starši priložnost se po-vzpeti na visoko stopnjo izobrazbe. Izkazuj jim hvaležnost za to in ne sramuj se jezika, ki ga Tvoja mama in ata govorita. Ob vsaki priliki pa poudarjaj, da si katoličanka in da si imela čč. šolske sestre sv. Frančiška za vzgojiteljice. Ako se boš vedno zavedala tega, Te bodo spoštovali vsi, s katerimi boš v svojem življenju prišla v dotiko. Moje iskrene čestitke nad Tvojim briljant-nim uspehom. Sonce sreče naj Ta spremlja na vseh potih Tvojega življenja. Služi poklicu, katerega si si izbrala zvesto, za kar naj Ti pomaga Bog.
Frank Kovačič
-O-
nedeljo torej vsi na Zadružni piknik pri Močilnikarju.
Andrej Zupane, preds.
-o-
Zahvala skupnih Mladinskih zborov
0 nedeljskem pikniku Slovenske Zadruge
zaslužil. V času depresije v letu Vam koristi po smrti. Počivaj-! jakinjam. Za nagrado za njeno
Oglasili so se drugi pred menoj, povedali so vam, da bo v nedeljo 9. julija na Močilnikar-jevi farmi, da se lahko vozite zastonj od 1., 2., 3. popoldne izpred vseh zadružnih trgovin in da bo koštrunov na razpolago takoj opoldne. Zraven tega, da se boste zabavali ob godbi Jankovichevih fantov ter da bo nič manj kot 30 lepih nagrad, in vse kar imate storiti je to, da se poslužite naših trgovin tekom tedna, te vam bodo pa dale listke za $1.00 nakupa kar po dve. Morate pa biti navzoči ob dviganju srečnih listkov ob 6 :30 zvečer.
Vse to je lepo in dobro; od vas pa pričakujemo, da nam zopet prinesite tisto lepo dobro voljo na piknik, naklonjenost tekom tedna v prodajalnah.. Saj veste sami, da ste vi oni, kateri odločajo kako lepo se bomo imeli in ako naj bo res zabave na koše. Kakorkoli bilo, direktorij je sklenil, naj bq vse samo najboljše, cene zmerne in zabave veliko!	,
Temu se lahko • ugodi, ako bodo vremenski faktorji naklonjeni, ako ne pa bomo vse skupaj spravili pod veliko streho Slovenskega doma na Holmes Ave. Ugodilo se pa bo zagotovo, ako bo solnce, ker na podlagi povpraševanj po listkih epet kaže, da bo farma polna ljudi in njih vozil.
Zase ne morem drugega povedati kot to, da se poslužite vseh prilik, da si dobite kolikor mogoče največ listkov tekom tedna, dobilo se jih bo tudi na pikniku, rezervirate zase in prijatelje to nedeljo za veliko Zadružno zabavo na tem pikniku, in veseli bomo vsi skupaj na Močilnikarjevi farmi.
Ženske so obljubile postreči kakor nikoli poprej na pikniku. Kaj to pomeni, kadar to one rečejo vedo vsi, ki so samo enkrat bili na kaki njihovi priredbi. Vse bodo imele urejeno; koštrunove založke po 10c, ostale po 5c in za vse prijazen nasmeh in dobro postrežbo. V
Nepozabni nastop cleveland-skih Slavčkov 11. junija v Pitts-burghu bi bil nemogoč brez nesebičnega in trudapolnega sodelovanj a narodno-zavedne tamkajšnje skupine, katera je naredila vse v njeni dani moči, da se je koncert tako gladko iztekel. Odbor Skupnih mladinskih zborov v Clevelandu se vsem najtopleje zahvaljuje za to požrtvovalno delovanje, javnosti jih pa izroča poimensko v hvaležni spomin:
Paul Klun, preds., Sylvia Fa-bec, tajnica, John Jergel, John Decman, Joseph Hrvatin, Math Pavlakovic, Anton B a r i 1 a r, George Vidina, Joseph Maticic, Dr. F. J. Arch, John Lokar in Matt Spolar. Izredna hvala gre za izredno delo, katerega sta izvršila v prvi vrsti Paul Klffn in njegova soproga ter dr. Archu in John Lokarju. Prisrčna in iskrena vam hvala. K temu Pittsburghškemu odboru gre prav lepa hvala ženskemu gospodinjskemu klubu Slovenskega doma na Butler St., za njih okusno večerjo, katero so priredile vsem gostom in pa direktoriju Slovenskega doma za izkazano naklonjenost.
Brez teh bi bilo težko, kajti ti so se zavzeli in skončali vse predpriprave za koncert. Je pa še druga zahvala na mestu in ta je vsem listom in dopisa-teljem, kateri so tako oglašali ta gostovalni koncert v Pitts-burghu. Za Cleveland prav lepa hvala: Ameriški Domovini in Enakopravnosti, za zunanje liste pa Prosveti, Proletarec, Naprej, Zajedničar in glasilom naših organizacij.
Da smo se zamogli pokazati z dovršenim petjem izven Cle-velanda pa gre priznanje in zahvala posamezniku, društvu in organizaciji, katera so darovala v potovalni fond. Vsem tem najlepša hvala in enako vsakemu poedincu, kateri je na katerikoli način pripomogel do tega slovesnega gostovanja v Pittsburghu. Vsem skupaj še enkrat prav lepa hvala in hvaležnost. K temu so všteti, kajpada, vsi starši in oni, kateri so potovali z nami v Pittsburgh ter tako znižali potovalne stroške zborom.
Za Skupne Mladinske zbore Joseph Siskovic, preds. Ančka Traven, tajnica. -o-
ST. CLAIR RIFLE CLUB
Prihodnja klubova seja in vaja se vrši v nedeljo 9. julija; Na tej seji bomo imeli več važnih zadev za rešiti, zato opozarjam članstvo, da se udeleži polnošte-vilno. Obenem bomo tudi delali, zato pridite zjutraj. Izid zadnjih vaj je sledeč:
Gerl, A........................... 12
S ušel , J............................. 22
Urbančič, J....................- 20
Novak, J......................... 24
Kramer, F. ...................... 16
Peterka, J....................... 12
Stampfel, F..................... 12
Spenko, F....................... 19
Mrs. F. Novak................ 12
Pozelnik, J..................... 15
Mihelich, J..................... 11
Kavčnik, A..................... 16
Sietz, F........................... 15
Papeš, J......................... 19
Baraga, A....................... 12
Dolenc, S..................... 20
Urankar, A. .................. 15
Antonin, A....................... 18
Šinkovec, V.................."... 19
Ferkol, L......................... 20
Urankar, J..................... 19
Turšič, F......................... 21
Ravnikar, A................... 18
—Tajnik
Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh.
NAZNANILO
Cenjenim Slovencem in Hrvatom naznanjam, sem prevzel	■! •
GASOLINSRO POSTAJO
na 15808 Waterloo Rd
Imam SHELL gasolin in najboljše olje Se priporočam
JOSEPH TOMŠIČ
Bethel, O. — Dr. William Thompson, še vedno zdravi bolnike, čeprav je dosegel lepo starost 104 leta. V istem uradu posluje že 79 let. Ima še vedno lepo število bolnikov, ki trdno zaupajo svojemu staremu doktorju.
-O-
LOVEC SE BOJI VOJNE
New York, N. Y. — Finančnik J. P. Morgan se je odpeljal na škotsko, kjer namerava imeti nekoliko zabave z lovom na divje race. "Seve," je rekel Morgan, "če ne bo vojne."
MALI OGLASI
Prodajalci se iščejo
Sprejme se prodajalce za premog, moške ali ženske, ki bi prodajali na provizijo. Pokličite KEnmore 0233-M. Central Coal & Coke Co., 2028 E. 65th St. za-dej.	(157)
SPECIALS
Friday - Saturday
V BLAG SPOMIN
PRVE OBLETNICE SMRTI NAŠE BLAGE IN NEZABNE SOPROGE IN MATERE
Lucije Kušar
ki je bila položena k večnemu počitku dne 9. julija 1938.
Draga soproga in dobra mati! Leto dni je minilo, ko smo Tvoje blago telo položili k večnemu počitku. Leto dni nam grenke solze polnijo naša očesa, ko v duhu tavamo w, Tvojimi blagimi spomini. Ob žalostni obletnici Ti močno žalostni kličemo: Počivaj v miru do snidenja nad zvezdami. • Žalujoči:
JIM KUŠAR, soprog JIM Jr.. JOHN, FRANK in JOSEPH, sinovi MARY, hčerka Cleveland, Ohio. 7. julija 1939.
* hi* ttfa ; £t is -
Oblak Furniture Co.
TRGOVINA S POHIŠTVOM Pohištvo in vse potrebščine za dom 6612 ST. CLAIR AVE. _HEnderson 2978
AMERIŠKA DOMOVINA, JULY 7, 1939 II	__jflTS
"Ali je moj brat Old Shatter-hand našel tudi mojo sestro?" "Da." "Kje je?" "Tam v grmovju." "V katerem grmovju?" "Kjer je tičal moj brat Win-netou."
"Kako veš to?" "Ker pelje tja njena sled." "Si videl njeno sled?" Nljegova vprašanje je dotnje-začudeno. Ni vedel,' pri čem da je z menoj. Trdil sem, da sem videl njeno sled. Da bi bil povedal neresnico, tega si ni nnslil. Da ,pa bi bila Nšo či pustila sled za seboj, na to pa tudi ni mislil.
"Da! Našel sem njeno sled," sem odgovoril.
"Kako si jo našel? Nšo či je
eio pazila. Nobene sledi ni za njo!"
Motiš se! Pravim, našel sem nJeno sled."
"Nisi je našel!" "Sem! Nšo či je pustila do-ro sled za seboj." "Uff.— J Rje je?" "Na tleh seveda ne." "Kje pa?"
"v vejevju. Nšo či ni stopala tleh, nesel si jo, lomila sta vejevje in trgala listje."
"Uff. ! Praviš, da sem jo nesel ?"
"Da."
"Kdo ti je povedal?" "Najprvo tvoje stopinje. Globlje so, ker si bil težji. Ker pa vendar v eni minuti nisi težji Postal, sem sklepal, da si nosil breme. In breme je bila tvoja sestra."
•»."n,ff~! Vrni se Pa ge enkrat išči!"
"Zaman bi iskal. pa tudi treba ni. Kajti Nšo či sedi tamle V tjrmovju. Po njo poj dem." Stopil sem pa jasi. Tedaj pa je prišla Nšo či iz grma in reki abratu s prepričevalnim glasom:
"Dejala sem ti, da me bo našel ! In prav sem govorila!"
"Da!" je končno priznal tudi Winnetou. "Moja sestra je prav povedala! In jaz sem se zmotil. Moj brat Old Shatterhand ne najde sledi samo z očmi, ampak tudi v mislih. Skoraj se ne bo imel kaj več učiti."
"O, mnogo je še tega!" sem dejal. "Moj brat Winnetou me hvali, pa njegove hvale si ne zaslužim. Toda česar še ne znam, se bom še od njega naučil."
Prva hvala je bila, ki sem jo čul iz njegovih ust. Priznam, da sem bil ponosen na njo, prav kakor kedaj v šolah, če me je pohvalil moj profesor.
Zvečer tistega dne mi je Winnetou prinesel okusno izdelano !n z rdečimi indijanskimi vezeninami okrašeno lovsko obleko iz belo ustrojene jelenovine.
'Nšo či, moja sestra, prosi, da bi nosil tole obleko!" je dejal. Ivoja obleka za Old Shat-terhanda ni več primerna "
In čisto prav je povedal. Moja obleka je bila tudi za indijanski okus že pregrda. Da sem se v njej pokazal na ulici evropskega mesta, bi me bili kot nevarnega potepuha nemudoma vtaknili v luknjo.
Toda — ali sem smel sprejeti tako lepo darilo? Od Winnetou-ove sestre ? Posebno po tem, kar sem tisti dan slišal?
Winnetou je menda moje misli uganil. Dejal je:
"Lahka Mameš t oje obleko! Jaz sem jo naročil. Ne daruje ti je Nšo či, ampak njen brat Winnetou, ki si mu življenje rešil.
Ali belokožci ne smejo sprejemati daril od žensk?"
"Smejo. Pa običajno le od lastne žene ali pa od sorodnic."
"Moj brat si, Nšo či je torej sorodnica. Lahko bi torej sprejel to darilo tudi od nje. Pa spre.i-meš ga od mene, jaz ti ga darujem. Nšo či je obleko le naredila za tebe."
Ko sem drugo jutro obleko po skusil, mi je bila prav, kot da mi je pomerjena. Niti newyorški modni krojač bi je ne bil bolje pogodil. Seveda sem se v njej najprvo pokazal svoji lepi prija-seljici. živo je zardela, ko sem pohvalil njeno spretnost in njen okus.
Kmalu nato sta me obiskala Dick Stone in Will Parker in se dala občudovati. Sta tudi dobila vsak svojo novo obleko, ki pa je seve ni naredila Nšo či, ampak druge apaške ženske.
In nato sem šel v dolino Rio Pecosa, da bi se vadil v metanju tomahawka.
In tedaj se mi je z drobnimi, počasnimi koraki približal čuden, majhen možic.
Novo, Čisto popolnoma novo usnjato obleko je nosil. Končava-la se je spodaj v dvoje starih indijanskih škornjev, tako razsež-nih, da bi se bil lahko v njih za silo nastanil njihov lastnik z vso svojo majhno osebnostjo. Pokrit pa je bil možicelj s še bolj strainskim klobukom, ki bi njegovo starost, barvo in obliko tudi najduhovitejši strokovnjak le s težavo uganil. Njegovi krajci so se otožno obešali kot da žalujejo nad izgubo stare, zakrpane lovske suknje, ki je do tistega dne v neločljivim prijateljstvu pomagala staremu klobuku v izvrševanju toaletnih dolžnosti na osebici drobnega gospodarja. Izpod klobuka je gledal v svet zaraščen pragozd kuštravih las, iz njega je štrlel 'kakor razgledni stolp naravnost ogromno razse-žcn nos. Od obraza se radi ilujno razrastle brade razen že imenovanega .razkošno opremljenega vohala ni videlo druga več ko i majhne oči, ki pa so bile izredno bistre, živahne in ki so me trenutno prav hudomušno in radovedno pogledovale.
In po teh znakih sem spoznal, da je tista postavica prav za prav moj nekdanji prijatelj Sam.
Postavil se je pred mene, raz-koračil drobne, srpaste nogice, pa me samodopadljivo vprašal:' * "Sir, poznate morebiti moža, ki stoji tule pred vami?"
"Hm —! Da vidimo!"
Prijel sem ga za roke, ga'trikrat zasukal, si ga ogledoval od vseh strani, pa dejal:
"Resnično, — to bo Sam Haw-kens, če se ne motim!"
"Yes, mylord! Topot se niste zmotili. Jaz sem! V vsej svoji velikosti in osebnosti!"
"Hm —! Ampak čisto spremenjen —!" , "Kajne! Ste opazili?"
''Čisto popolnoma nova suknja —!"
"Seveda!"
"Od koga?"
"Od medveda, ki ste mi ga podarili."
"Vidim, Sam! Pa ko vprašam od koga, bi rad vedel, katera o-seba vam je obleko dala."
"Oseba —? Hm —! Ah, tako (—! Da, oseba, sir! Hm —! Stvar je, veste, takole čisto, — hm! — čisto posebna!"
"Zakaj?"
"Zato, ker — hm! — ker prav za prav ni oseba." "Ampak —?"
"Osebica." "Osebica —?" "Osebica!" "Katera —?"
'No, ali ne poznate ljubke Kliuna ai?"
Zal —! Kliuna ai pomeni mesec. Je dekle ali žena?"
'Oboje. Ali prav za prav ne 2no ne drugo."
"Torej prababica — ?"
"Neumnost! če je oboje, de-! k]e in žena, pa vendar ne eno ne druS°. je le eno lahko, namreč vdova. Vdova je torej, in sicer po apaškem bojevniku, ki je padel v zadnjih bojih s Kiowami."
"Hm —! In tisto vdovo torej mislite tolažiti —?"
Dr. Rajko Ložar:
Rimsko mesto Emona
Na tleh današnje Ljubljane je stalo v rimski dobi utrjeno mesto Emona. Že zgodaj so naši zgodovinopisci prišli na to, da pri antičnih avtorjih (Pliniju in drugih) kakor tudi v antičnih zemljevidih (Tabula Perutingeriana) navedeno mesto Emona ne more ležati nikjer drugje, kakor na tleh današnje Ljubljane. Edino nekdanji kustos ljubljanskega deželnega muzeja, Alfonz Mullner, je iskal Emono na Igu, na mesto današnje Ljubljane pa je prestavil rimsko naselbino problematičnega imena, Aquilino. Ta Mullnerjeva teza se pa ni mogla dolgo držati. Neštevilne starinske najdbe, prihajajoče na dan na vseh koncih in krajih Ljubljane že pred in za Mullnerjevih časov, so dokazovale, da se je morala tu nahajati mestu podobna naselbina. Še bolj pa se je ta domneva utrdila, ko je v ]. 1909—1912 W. Schmid na zemljišču nemškega viteškega reda na Mirju jel odkrivati ostanke emonskih hiš, cest, ulic trgov itd.
Kje in kakšna je bila in kako je nastala? Kje leži Emona v današnjem mestnem teritoriju? Vsak Ljubljančan pozna znameniti "rimski zid" na Mirju, čeprav večina izmed njih ne veruje, da je na njem še kaj pristno rimskega. Ta rimski zid je južna fronta nekdanjega rimskega mestnega o-zidja in sega na vzhodu do E-monske ceste, na zapadu pa približno do Groharjeve ulice, kjer se končuje s stolpom. Vzhodna fronta je potekala pri-
bližno od kapelice na Emon-ski cesti proti severu (hiša poleg kapelice je zgrajena na rimskem zidu, imenovala se je "na rtiči"; fortezza — utrdba), prekoračila je Emonsko oz, Cojzovo cesto ter teče po vrtu Križevniškega reda potem pod Vegovo ulico (natančno pod ostanki zidu Knežjega dvorca, v globini kake 8 m pod nivojem) do Kongresnega trga v bližini Univerze. Tu se je zid zopet obrnil proti zapadu, tvoreč severno fronto. Potekal je približno pod današnjo Wurzbachovo hišo v Gradišču, nato pa v isti smeri proti današnji Bleiweisovi cesti; czidje nunskega zidu v Nunski ulici stoji na fundamentih rimskega zidu. Nekoliko pred Bleiweisovo cesto se je zid za-okrenil proti jugu, tvoreč za-padno fronto. Njena linija leži vzporedno z Bleiweisovo cesto, teče po vrtovih za bansko palačo. Trgovsko akademijo, skozi klet hiše Hrovatin na Cesti 29. oktobra, nato pa po zapadnem robu Ulice rimske legije; tam vidno današnje vrtno ozidje stoji v celoti na fundamentih rimskega zidu.
S tem ozidjem je v glavnem očrtan obseg rimskega mesta Emone. Kako je bilo to mesto veliko, si lahko predstavljamo na podlagi številk: severna in južna fronta sta bili dolgi po 435.50 m (1470 rimskih čevljev), vzhodna in zahodna fronta pa po 523.60 m (1768 rimskih čevljev).
Izmed današnjih mestnih delov spadata v obseg rimske Emone Gradišče in Mirje. V obeh teh dveh besedah se skriva prava tradicija, kajti beseda mirje naznačuje kraj z os-
Na sliki vidite Mrs. James Farley, soprogo načelnika demokratske stranke v Ameriki in generalnega poštnega mojstra. Poleg nje sedi Arthur Davis, ki je predsednik Aluminum Co. of America.
vela samo še par tednov, kot pravijo zdravniki. Ijivo bolna. Slika je bila vzeta pred nekaj dnevi v New Yorku, kamor je prišla Mrs. Taylor, da si ogleda svetovno razstavo predno umre. Prihaja iz Gcorgije in sam governer jo je pripeljal v New York.
tanki ozidja, beseda gradišče pa to, da so stari Slovani na ondotnem mestu našli razvaline starejših gradu podobnih naprav. Ker so gradišča ponavadi na vzvišenih položajih, bo kdo rekel, da v tem primeru to ne drži. Toda drži: kajti ozemlje Gradišča je najvišje ležeča točka osrednjega dela Ljubljane, ki obvladuje vso dolino Ljubljanice in Gradišči-ce; v rimski dobi, ko okolica še ni bila zazidana, je moral imeti s tega mesta vsakdo najboljši pregled celotne okolice.
Ta rimska Emona je bila po najnovejših raziskavanjih (B. Sarja) ustanovljena verjetno kot taborišče legije, in sicer V. legije, za časa vlade cesarja Augusta. V literaturi se omenjajo nekatere opeke z žigi te legije, toda opeke same so se izgubile. Mere obzidja ustrezajo obsegu taborišča, potrebnega za kvartir ene legije. Ko je legija mesto zapustila. se je v zasilnih vojaških barakah razvila sčasoma civilna naselbina, po mnenju W. Schmida sestoječa iz večine iz odsluženih vojakov ali veteranov XV. legije. Za časa Tiberija je ta mlada naselbina postala kolonija, to je, dobila je pravice, ki so mesto ožje pritegnile v sestav rimsko-ital-ske upravne in politične organizacije; imenovana je bila Co-lonia Julia Emona. Mesto je potem doživljalo vesele in žalostne čase tja do Atilovega pohoda v Italijo (452 po Kr.), ko je bilo verjetno porušeno.
Mestna podoba Emone
Oglejmo si nekoliko zunanjo ali mestno podobo Emone. Ozidje mesta je bilo opremljeno z obrambnimi stolpi, deloma četverokotnimi deloma okroglimi. Teh stolpov je bilo po Schmidu 22. Zgoraj so imeli najbrž lesene nadgradnje in pa mostovže za stražo. Pred zidom je bil na zunanjih straneh jarek, napolnjen z vodo, da je sovražniku oteževal dohod k ozidju. V ozidju so bila vrata: predvsem v vsaki glavni fronti po ena glavna vrata, skozi katera je vodila glavna deželna vesta dotične smeri iz mesta. Skozi zapad-na vrata je šla cesta v Aqui-leio in Trst, skozi severna (v današnjem Gradišču pri Nunski šoli) cesta v Celeio in Poe-tovio, vodeča pri Črnučah čez Savo, skozi vzhodna vrata cesta v Siscio, vodeča na današnjem bregu čez Ljubljanico. Južna fronta takih vrat ni imela, kajti tu se je najbrž v neposredni bližini ozidja razprostiralo barsko močvirje. Razen glavnih vrat je bilo v ozidju še mnogo manjših vrat za mestne ceste in ulice same, da je bil meščanom pristop v okolico olajšan. Ali polagoma, ko so postajali časi bolj in bolj nemirni, so mnogo teh vrat zazidali ter tako povečali obrambno sposobnost mesta.
Mesto samo je sestojalo iz tako imenovanih insul (insula — otok), hišnih kompleksov v obliki četverokotnih oddelkov. Te insule so obsegale ali po eno hišo, ki je bila v tem primeru sorazmerno velika, ali pa več hiš manjšega obsega. Schmid misli, da je bilo v Emoni 46 takih hišnih otokov. Obsegi teh insul so kaj različni ; za primer naj navedemo hišo XVII., ki je merila približno 46x50 metrov. S pravokotno obliko hiš je bila podana že tudi pravokotna mreža cest in narobe. Tudi v Emoni so imeli ceste speljane po splošnem rimskem vzorcu na osnovi cardo-decumanus cest (cardo maximus — glavna cesta v smeri sever-jug, decuma-nus maximus — glavna cesta v :smeri vzhod-zahod). Vzporedno s temi glavnimi cestami so potekale male oziroma ožje ceste in ulice v istih smereh. Ta način pravokotnega cestnega omrežja kakor tudi insularne razdelitve hiš so Rimljani prevzeli od grških
AMERICAN RADIATOR PR ODMU
WOLFF HEATING CO
GRELNI INŽENIRJI
Gorak zrak, para, vroča voda, plin, olje, air conditioning. — Popravljamo vse vrste f tirna«« in boilerje. NOBENE GOTOVINE TAKOJ, PLACATE V TREH LETIH Urad in razstava vseh predmetov na
j 15 E. 103 ST. GLenvUle 9218 Vprašajte za naiega zastopnika—Štefan Kobash
helenističnih arhitektov in ga najprej uveljavili v svojih le-gijskih taboriščih, odtod je pa prešel tudi v civilno urbanisti-ko. Toda mi si vsega tega ne smemo predstavljati pretirano — šablonsko; tudi tu so bile možne spremembe, inačice in druge oblike, kajti rimska mesta niso nastajala na risalni deski, temveč iz živih potreb. Cestna mreža sama je bila opremljena z dobro kanalizacijo, ki je vodila v strugo Ljubljanice.
(Dalje prihodnjič.)
-o--
STAR ZDRAVNIK
Fresh, Boneless Blue Pike Fish, lb........29c
Fresh Roll Butter,
lb..............24%c
C. W. Coffee, lb......17c
Fels-Naptha Soap 10 Bars...........39c
Ignac Slapnik, st.
CVETLIČAR	j P
6102 ST. CLAIR AVE. >
Golden Yellow Bananas, lb.........5c
SPECH FOOD STORE
1100E. 63rd St.
Soba se odda
možu ali ženi; tudi kuha si lahko. Vhod je sam zase. Vprašajte na 1167 Norwood Rd. zgorej. (157)
HEnderson 1126
IMAMO
električne ledenice, pralne stroje in radio — Popravljamo vse te stvari v vaše zadovoljstvo!
SAILOR RADIO SERVICE 807 East 152d Street poleg Perušek Furniture Store Liberty 8869
Fresh No. 1 Selected Eggs, doz........ny2 c
ZAKRAJSEK FUNERAL HOME, Inc, 6016 St. Clair Ave. Telefon: ENdicott 3113
coxxxxxxxixxxxxxxi:xrxxxxx3
TREBUŠNE PASOVE IN * ELASTIČNE NOGAVICE 3 imamo v polni zalogi. Pošiljamo M	tudi po pošti.
: MANDEL DRUG CO.
" 15702 Waterloo Rd., Cleveland, O.
SLOVENSKO PODJETJE
BLISS ROAD COAL & SUPPLY CO.
Najboljši premog In drva. Pokličite KEnmore 0808 22290 ST. CLAIR AVE.
Pravkar došlo in izbrano na razstavi pohištva v Chicagu
3 KOSI
POSTELJA
SKRINJA
OMARA
SPRING
MODROCI
BLAZINE
Za samo $69.50 kompletno
Kovinska postelja, sagless spring, 100% modroc iz bombaža kompletno
Floor sample, čisto nova krasna peč, kompletno z broil ler jem, vsa bela
Perusek Furniture
809 E. 152ND ST. MH-9211
Prodajalna odprta zvečer v pondeljek, četrtek in soboto
AtotŠKA MMfrVi^A, fljfrf 7, 1939
—Od spodaj ? — ponovi krošnjah; — ali ste morda živeli kot črv v zemlji, ali ste se morda seznanili z vragom, ki živi tam v peklu?
—Da, bil sem v peklu — odvrne ta — a ta pekel je morda mnogo hujši od onega, ki me čaka po smrti.
—Bolje me boste razumeli, ako vam povem, da sem ždel v sibirskem rudniku.
Krošnjar tleskne z rokama. —Sveti Bog! — vzklikne on — Vi ste delali v rudniku? —Da, dvajset let. —Le čudite se! Zdi se mi, da ne morete razumeti, da ima človek še poguma potovati po svetu, ako je moral preživeti dvajset let pod zemljo! Rekli so mi:
—Ivan, tvoja ura je prišla, vr neš se lahko domov. —Haha, domov? —Guverner lahko reče kaj takega, on sedi v svoji udobni hiši in si gotovo ne more predstavljati, da so na svetu ljudje, ki nimajo svojega doma. —Kam naj grem? —Potoval bom, naj slučaj odloči, kam me bo odvedel. —Kako se imenujete? Rdečelasec »maje z rameni —Dvajset let sem se imenova' Ivan Pozabilsem.
—Aha, razumem, — reče star ček, — Vi ste storili težek zločin ter ste obsojeni na dolgo ječo, Potem ste pobegnili in vas naj-brže zopet zgrabili. —Da, tako je, uganili ste. —Blodil sem po gozdu, dokler me ni izgnal strah.
—Moral sem se približati človeškim prebivališčem, rad ali nerad . Na poti sem na nesrečo srečal transport sibirskih kaznjencev. Našli so me napol mrtvega in izgladanega ob robu gozda ter me takoj odvedli dalje.
Krošnjar pazljivo pogleda Ivana Pozabilsema.
—Ali vas ni našel nek mlad č-astnik?
Rdečelasec se zdrzne. —Da, res, bil je nek zelo mlad častnik, ki me je našel.
—Ali se ni nahajala tedaj v tem transportu tudi neka mlada žena z malim dečkom? Rdečelasec ostrmi. —človek, kdo ste, da veste vse to? — vzklikne on. — Vse, kar ste rekli, je resnica!
—Da, tedaj so vodili neko mlado ženo v Sibirijo, imela je s seboj otroka. Pripovedovali so o njej, da ni ničesar zakrivila, temveč da je samo ljubila nekega visokega častnika v Petrogra-du.
—Nato so ji odvzeli otroka in ona se je obnašala kot nora.
—Spominjam se vsega — nadaljuje rdečelasec — toda kdo ste vi, starček, da se vse-v ga spominjate, da veste, kaj se je tedaj zgodilo.
Starček si pogladi svojo sivo brado.
—Imel sem dobrega prijatelja, ki mi je pripovedoval, kako so vas našli ob robu gozda. Takoj sem si mislil, da mislite na oni transport kaznjencev!
Rdečelasec zamrmra nekaj besed.
Ni verjel staremu krošnjar-ju.
Toda sedaj sta se začela oba zaupnejše pogovarjati.
—Ali nameravate peš v
rdeče-
asec. — Ali si ne boste na potu kje odpočili?
—Moram si odpočiti — odvrne starček. — Obrnil se bom neki vasi na svojega znanca. —Tudi jaz bi si hotel nekje odpočiti — reče rdečelasec -ahko bi šla skupno v kako vas. Molče sta šla dalje. Vsak je bil zatopljen v svoje misli.
Naenkrat vpraša krošnjar: —Kaj ste zagrešili, da so vas tako težko obsodili?
Rdečelasec zavihti svojo pa-ico po zraku.
—Nisem mnogo zakrivil — odgovori on — jaz sem samo ubil — svojo ženo,!
—Za Boga — vzklikne krošnjar — ubil je svojo ženo — storil je najtežji zločin, pa pra-
vi samo !
—Da, če bi bila dobra žena - reče rdečelasec.— Toda ona mi je bila nezvesta.
—Ali poznate Petrograd?
Starček pokima.
—Poznam.
—Ali veste morda, ali še živi bogati Jagodkin?
Starčkove oči se zaiskrijo.
—Bogati Jagodkin? —vpraša on. — Kaj ste imeli z njim?
—On je zapeljal mojo ženo!
—Povem vam lahko, da je Jagodkin žalostno končal. Umrl je ne samo kot nesrečen, siromašen človek, temveč mnogo let se ni mogel ganiti. Bil je hrom. — Bog vas je maščeval !
Rdečelasec izusti kletev.
—Hotel sem se jaz maščevati nad njim — odgovori 011. Sklenil sem obračunati v Petro-gradu s tem lopovom.
—Toda seveda,dvajset let ni malenkost, v tem času se je mnogo spremenilo na svetu.
—Mrtvi naj počivajo! — reče starček. — Ko je enkrat človek mrtev, preneha vsako maščevanje.
Rdečelasec zmaje z rameni. Izgledalo je, da se ne strinja s svojim spremljevalcem.
V tem trenutku vzkjikne starček:
—Tam se že vidijo strehe hiš. Takoj bova v vasi, kjer si bova odpočila.
—Da, to je vas — odvrne rdečelasec. — Toda midva izgledava kot divjaka, morava se malo očediti.
Stala sta ravno na bregu nekega malega potoka.
Rdečelasec poklekne ter si umije roke in obraz z bistro vodo.
Ko je bil gotov, se obriše in gre naprej.
—A sedaj pojdiva, starček, v vas — reče rdečelasec. Tam se bova okrepčala z žganjem.
Oba stopita v vas.
Pred neko majhno zgradbo obstaneta.
Nad vratmi se je nahajala tabla z napisom "gostilna."
—Vstopiva! — reče rdečelasec.
Prišla sta po stopnicah v hi šo ter stopila v veliko sobo, kjer je stala velika miza in nekaj stolov.
Za pultom je stal nek majhen, plešast človek.
—Ali ste vi krčmar? —vpraša rdečelasec.
—Da — odvrne ta. — Kaj
ukazujete — jesti ali piti? Rdečelasec sede k mizi. —Žganja! — vzklikne on. Hitro.! Razen tega toplega mesa!
Nato se obrne krčmar h kro-šnarju.
—Dober dan! Krošnjar odzdravi.
—Ali ste prehodili dolgo pot?
—Zelo dolgo.
—Ali hočete tudi vi jesti in piti?
Ko je tudi starček naročil, kar je želel, odide krčmar iz sobe, da ukaže služkinji, naj prinese jedi in pijače.
Nato se vrne v sobo.
—Kako daleč je od tukaj v Krasnojarsk? — ga vpraša starček.
—Okrog pet ur, ako boste hitro hodili! — odvrne gostilničar.
—Kako je tam?
(Dalje prihodnjič)
Finančno poročilo
St. Clair Savings and Loan Company
od 1. januarja do 30. junija, 1939
Imetje:
Gotovina na rokah in v bankah ........$ 79,518.87
Posojila na prve vknjižbe .............$734,956.60
Posestva na rokah za prodajo .........$120,566.40
Bančno poslopje ......................$ 51,000.00
Prodane in garantirane vknjižbe .......$ 27,494.09
Vloge v drugih posojilnicah ...........$ 22,399.90
Delnice v Federal Home Loan banki ....$ 10,000.00 Blagajniške delnice ...................$ 2,676.51
Razno ...............................$ 7,223.48
/ -
Skupno imetje ...................$1,055,835.85
> ^ 'V-.- :,■/■'■'•:■ | '
Obveznosti:
Hranilne vloge .......................$745,673.93
Predujemi Fed. Home Loan banke.....$ 69,875.00
Neizvršena posojila ...................$ 36,223.14
Možna obveznost garantiranih vknjižb ..$ 27,494.09 Razno ............................,...$ 12,762.59
Skupne obveznosti ----$892,028.75
Glavnica in preostanek:
Startne delnice ........................$ 78,808.77
Tekoče delnice .......................$ 165.26
Rezerva za Federal Insurance ..........$ 2,848.92
Nerazdeljen dobiček ..................$ 28,166.95
Posebna rezerva ......................$ 5,817.20
Postavna rezerva .....................$ 48,000.00
Skupaj ............$163,807.10
Skupne obveznosti, glavnica in preostanek......$1,055,835.85
DODATNE INFORMACIJE O NAŠEM POSLOVANJU ZA PRVO POLOVICO LETA 1939
Izdalo se je 45 novih posojil v skupni vsoti................$158,415.71
Prejelo se je 125 novih vlog v skupni vsoti ................$101,000.00
Napredek v premoženju .................................$100,000.00
Znatno se je napredovalo v skladih rezerv in nerazdeljenega dobička. Vloge so prejele obresti na bazi 3.% letno.
Delničarji so prejeli dividende na bazi 4% letno.
Za direktorij St. Clair Savings and Loan Company,
PAUL J. SCHNELLER, tajnik.
Spesid Happy Ucufi ai
CEDAR POINT
THE FINEST VACATION RESORT ON THE GREAT LAKES
Zxiendd/	Mil^ out Mies
God Vt/dteM. <4 lake.
•	YottH thrill over its superb sandy beach.
One thousand comfortable, outside rooms at HOTEL BREAKERS. Moderate rates. Excellent meals.
JIM SportM, including Tennis, Boating, Fishing, Golf. Many new attractions.
Bndleaa Fun for the entire family for a day, a week-end or entire vacation. • Ideal for Conventions and Organization Outings.
•	Free parking for 6,000 cars. Garage facilities.
Earny to Reach via O. S. Bonis 6, Ohio 2. Midway between Toledo and Cleveland, in ifae cenlei of Ohio's Lete Erie Vacalionland. Convenient rail at bos connections at Sandusky. Steamer Iiom Detroit.
OPEN JUNE )0th to SEPTEMBER 4th. Ask lor FOLDER.
CEDAR POiNT-ON-LAKE ERIE • SAND0SKY, 0810
trance nightly in beautiful nev Ballroom to such famous Bands as Don Bettor ...Sftep Fields, Ruts Morgan and others.

VABILO NA PIKNIK
priredi ga društvo Slovenski Dom, št. 6 S. D. Z.
na Stuškovi farmi
v nedeljo 9. julija, 1939
Na razpolago bodo najboljša okrepčila, balincanje in več drugih zabav . . . Godba Eddy Sešek.