AccepUnce for fcailin« «1 .pecUl r»U of »»Ugo proridod for te -«1»« »03, Act of Oct. I. 1S1T. outl.ori.rd on Juno 14. 191S. Coloradski rudarji še čakajo na mezdni odlok Kato prihaja zima ia srzla barja « a a Industrijski komisiji se ie prav nič ne mudi. Komisiji fte idej 1 ni znano, kako visoko meado naj prejemajo rudarji t Denver, Cole.—Minilo je prvo leto, odkar so ef rudarji obrnili na državno industrijsko komisijo za poviianje mezde. Komisija je sprejela vlogo rudarjev, a SMrft- fffV— Mf t°mns danes še nTna jasAem do kakine bodočnost tukajinjih tekstilnih mezde so rudarji opravičeni. Odkar je bila vložena peticija za povišanje mezde, je bila štiri mesečna stavka na premogovnem polju v državi Colorado. Osem rudarjev je bilo ubitih in več ko petdeset ranjenih. Okoli pet sto rudarjev je pa bilo vrženih v zapor. Komisija je obdržavala zaslišanja, ki so stala mogoče petdeset tisoč dolarjev in so trajala skozi štiri mesece. Stavkovni odbor se je trudil doseči odlok sodišča, toda komisija že zdaj ne ve, do kakšne mezde so rudarji opravičeni. Komisija je dne 17. oktobra lani priporočila rudarjem, da naj čakajo na akcijo Jcomisije. Rudarji zdaj razumejo, kaj je komisija menila, ko je rudarjem svetovala, naj čakajo. In sicer to, odkler rudarji ne bodo demokratičnim in republikanskim političarjem obrnili hrbta, toliko časa bodo čakali na odloke industrijske komisije, ako gre za povišanje mezde. Tako se ne bo godilo le rudarjem, ampak vsem delavcem, Id bodo zahtevali izboljšanje mezde. Letos je volilno leto. Rudarji in sploh vsi drugi dslttrci v Torsdu lmajolia, pokažejo na ta način, da so ae naveličali čakati, da ne oddajo za kandidate demokratične ln republikanske stranke niti enega glasu. To bi bila dobra šola za profesijonalne meščanske po-litičarje, obenem pa nauk in dokaz, da si morajo delavci v državi priboriti politično moč, ako žele, da bodo upoštevani. Delavci in farmarji imajo noč, da vsi kandidate demokratične in republikanske stranke obleže na volišču kot politični mrliči in po politični smrti obude kes, ker so grešili zoper delavce in farmarje—svoje bliž-njike. Trda zima se napoveduje dva tisoč tekstilnim delavcem, da-sl niso na stavki. delavcev, dasiravno niso na stavki ali izprti. York Mfg. kompanija se je odločila, da začasno odslovi dve tretjini svojih delavcev. Skoraj dva tisoč delavcev bo brez dela, ako ga ne dobe v drugih industrijah. Kompanija je najprvo nameravala likvidirati. Ako bi se to zgodilo, bi bili vsi delavci postavljeni na cesto tik pred zimo. Ta dogodek pokazuje, kakšna krivica se godi delavcem, ki ne morejo izpoelovati sodnijske prepovedi, ki bi prepovedovala podjetnikom jih odsloviti, kadar jih je volja. Naobratno pa podjetniki, kadar delavci zastavka-jo ob času ugodne konjunkture na trgu zaradi povišanje mezde, da si prihranijo kakšen cent za deževne dneve, lahko izpoaluje jo sodnijsko prepoved, ki prepoveduje delavcem nadlegovati o-ne svoje tovariše, ki nočejo za-stavkati, se pridružiti njim, da spravijo podjetnika na kolena. Podjetnik je svoboden. On samo reče: "Jutri ae ne bo delalo." In posledica njegovega ukaza je ta, da morajo delavci ostati doma proti svoji volji. In to je mezdna sužnost, ki je uve-kapitalistični pravijo zavedni tekstilni delavci, ki občutijo bič industrijskih podjetnikov v sedanjem času. Slad ogroža tat milijonov Ijndl TAMMANIT8KI GRAFT SMRDI DO NEBA. Sto milijonov dolarjev je bilo iz-Kubljenih mestu New Yot*u i graf tom. ^^^^ "J; . New York, N. Y. — Tamma- nitaki graft, združen z nesposob- nem delu province fiantung ln nostjo stane mesto New York «to milijonov dolarjev. Po konservativni oceni je to skoraj dvajset odstotkov mestnega proračuna, kot ter podaja John Rak Hess v listu "The Forum". Neki socijologbpiše v listu "Američan Mercury", da tammanitaki Pl*n /naša od četrtinke do polo-Vl<* vsote #600,000.000, ki jo v»»ko leto mesto izda za kritje svojih stroškov. Pot rata v transportaciji požre »»•ko leto pet sto milijonov do-l,irjev, ker je napaka v načrtu »«ta skoraj pred enim stolet-J"m '*1 kazala le deset avenuj ** otoka. V dimu, kl prihaja » Pol milijona visokih dimnikov, * P* na leto potrati skoraj sto bilijonov dolarjev. (*>r©gimov sUi posknftal Mežico CHyf 5 okt—Humber-'' 21-letni sin umorje- ni novoizvoljenega predsed-Wka Mehike, ae je hotel včeraj ko se je vrnil zgodaj [jlJtr»j s plesa s svojo zaročen-'n njeno materjo. Kriv je *n>ir z deklico. Zadal se je v T? ".trJf P™*, toda krogla ga lahko ranila. Štiri milijone Rusov In dva milijona. Kitajcev strada na smrt. > Moskva, 5. okt. — Več kot štiri milijone kmetov v dvanajstih južnih distriktih v Ukrajini in deloma na Krimu je v obupnem boju z lakoto. Letine nI nobene. Strašna suša v minulem poletju je spremenila stepe v puščavo, v kateri niti koze ne morejo najti paše. Najbolj je udarjena kolonija 100,000 Židov, katere je naselil v Ukrajini ameriški odbor s pomočjo sovjetske vlade. Peking, 5. okt. — V zapad- južnem delu province Cihli so vsled suše, kobilic, toče, črvov in deloma vsled dvilne vojne zadnjo spomlad > ter sedanje zgodnje slane zavladale razmere strašne lakote. Več kot dva milijona kitajskih kmetov je prizadetih. Reveži nimajo žita niti za dva tedna in jedo le enkrat na dan, in še to pomešajo z listjem in drevesnim lubjem. Ljudje prodajajo zimsko obleko ln vse, kar imajo, za živila. CELA DRUfclNA ZGORELA« Ogenj je nastal as nepojasnjen Rrandoti. Me.—Na nepojasnjen način je nastal ogenj na farmi Alez Wlleona. Hiša je pogorela do tal in v nji so zgoreli Wilson, njegova žena, njegov ain Mervil in gdč na. Sarah Wllaon, sestra gospodarjeve žene. Avtoma^ si v Nemčiji. Berlin. 6. okt. — Na uličnih oglih v Berlinu poetavljajo avtomate, v katere vržeš novec in vea padejo poštne znamke. Mehanični vojak v ameriški armadi! Električni "robot", ki strelja na letala, se je pojavil v ma nevrih. Armada se mehanizira. V ŽELEZNIŠKEM ■ ODBORU NI DELAVCEV Aberdeen, Md. — Ameriški vojni department je 4. bktobra predstavil javnosti prvega me haničnega, strojnega vojaka, ki operira lahke topove, naperjene je]Y zr*k letalom. PiM "ro-bot" te vrste, ki je električni stroj, se je pojavil omenjenega dne v manevrih, ki po izjavi poveljnikov značijo "največjo in najmodernejšo mimično bitko na zapadnem kontinentu." i Stroj, ki nosi ime "Private Robot" (prostak Robot), je kontroliral ozračje nad mestom, avtomatično izračunal daljavo, zanesel podatke v aparat v ^vezi z motorjem in motor je avtomatično dvignil top in ga nameril na cilj v zraku ter sprožil. Višek perfektnosti iznajdbe je v tem, da strojni "vojak" nameri top ne tja, kjer je tarča, temveč na točko, kjer ima biti tarča, ko prileti projektil. Top je metal projektil za projektilom n zadel natančno vsako tarčo, ci so jo vlekli za seboj brzo leteči aeroplani v zraku. Okrog 16,000 ljudi je gledalo manevre in demonstracije s "robotom". Navzoči so bili tudi vojaški atašeji vseh Večjih inozemskih dežel. Manevri so tudi razkrili nove tanke, ki drve z dvakrat večjo hitrico kot najboljši tanki, ki so jth imeli v svetovni vojni. Brzl motorji so nadomestili vse prejšnje in počasne vozove. Ameriška moril-msšlua ee Mjlnbolj mehanizira v velikanski stroj! Vsi modeli tankov iz svetovne vojne so Še postali stara, ničvredna šara. Vojaški letalci v zraku so avtomatično prejemali direktive potom radia, ki so jih dajali častniki na tleh. Ta odbor ima dstfnati fakte, k so vodili do spora na sapadnlh železnicah, ds sdaj stavka. Danta regletrael ja Volllci se morajo vpisati v 86 ' mestih v Illlnofau. V soboto 6. oktobra je registracija volilcev za november-ske volitve v 96 mestih v državi Illinois, izvezmši v Chicagu, Ciceru, Chicago Heigfctsu, Summitu, Galesburgu in Peoriji, tjer je že bila 29. septembra ln drugič ter zadnjič bo prihodnji torek 9. oktobra. Registrirajte se danes vsi, kl stanujete v Berwynu, Evanato-nu, Forest Parku, Hinsdalu, La vrangu, Lemontu, Lyonsu, Maywoodu, Oak Parku, River-sidu, South Chicago Heightsu In St!ckneyju. Vsa ta mesta so v Cook Countyju. MUHASTA STRELA. Udarila je v jadrealk ladje. Tarpon Hprings. Fla.—Strela i udarila v Jadrenik jadrenice "Aegli," ko ae Je nahajala na odprtem morju. Udarila Je v glavni jadrenik. ko ae je ladja nahajala v Mehiškem zalivu. Od Um je švignila po jekleni vrvi na sprednji konec ledje ln vrv skrivila, na to je švignile prek krova v kuhinjo, kjer je ropotala z lonci ln skledami In ostra-šila kuharja, na kar je švignila nazdol po steni od znotraj in kakšnih pet palcev nad vodo Je preluknjala steno In smuknila v morje. Moštvo je bilo le omem-jeno, poškodb ni zadobil nihče izmed mornarjev. Memaričnl pakt objavi jen Pariz, 5. okt. — Francija in Anglija sta se končno zedinili, ds ob Js vita momarični pakt ln vso tocadevno korespondenco 10. oktobra. Chicago, IU,—^Predsednik Coolldge je imenoval želesnlški odbor v smislu Wktson-Parkerje-vega zakona. V +dboru ni delavcev. Njegovi Člani, so: James R. Garfield, odvetnik za veleblznis v Clevelandu in bivši kurivni diktator. George T. Baker, nekdanji bis-nlsman in zdaj kapitalist v Da-venportu in predsednik državnega šolskega odbora v Iowi Chester H. Rowell, republikanski političar, bivši Član plov-benega odbora in kalifornijski železniški komisar. Walter Parker 8tacy, član najvišjega državnega sodišča v Severni Karolini od leta 1016, odvetnik in demokratični političar. Daviš Rich Dewey, profesor ekonomije na Tehničnem inštitutu države Maatachusetts, član mnogih komisij ga preiskavanje vzrokov brezposelnosti, delavske mezde, razmer v ječah ln dobro-tvorstva, avtor ln urednik. Lahko se reče, da precejšnji del zaslužka teh Članov odbora ne prihaja od lastnega dela, am pak od dela drugih, ker imajo denar vložen v razna podjetja. Niti eden izmad Članov odbora ne živi v razmerah, v kakeršnih žive železniški aprevodnlkl in sa-virači, ki preživljajo sebe In svoje družine s tem, kar zaslužijo na železnicah. Vprašanje, o katerem imajo odločiti, je to: Ali se naj mezda va* železniških sprevodnikov ln zaviračev na sapadnlh železnicah poviša na leto za $6,600,000 ali za $7,600,000. Razume se, da bodo preiskovalci reševali to vprašanje z vidika vlagateljev in ne z vidika delavcev. Človeška stran tega vprašanja bo malo vpoštevana. Ravno s takega vidika sš bo reševalo vprašanje težkih vlakov, ki Jih vlačita po dva stroja ali pa izredno težke lokomotive. Odbor ima štiri tedne časa, da dožene fakte. Nato morajo sprevodniki, tavlrači in železniške družbe čakati 80 dni, preden pri-čno z novimi potezami, ako ae ne morejo sporazumeti glede dognanj, To pomeni, da bo stav-ka, ako pride sploh do nje, tedaj pride šele zgodaj v mesecu decembru. Za stavko je bilo od-glasovano z devet proti enemu glasu. Železniške družbe žele odpraviti pravila, kl so že več let v veljavi in kl so bila vspoatav-ljena v zaščito železniških potnikov ln železničarjev. , Odbor bo mogoče podal poročilo, kl bo govorilo v prHog železniškim družbam. Ako se to zgodi, bodo želesniške družbe Imele čas trldeaet dni, da zbere-jo stavkokaze, se pripravijo za izposlovanje sodnijskih prepovedi, nahujskajo druhal proti železničarjem, da linČajo voditelje stavke, kot ae je to zgodilo v Ar-kansasu leta 1922 ln še za druge reči, s katerimi upajo zlomiti stavko. Javno zaslišanje je pričelo v dvorani Klmball v Chicagu. Pr-vl> bodo železničarji predložili svojo strsn vprašanja in želesniške kompanije bodo na to odgovorile. OHUMIJEN JETNlAKI HTRA-ZNIK ARETIRAN. VVashlngton. D. C. — Republikanska kampanjska mošnja, is katere se financira Hooverje-va predsedniška kampanja, je imela 1. oktobra $321,000. V septembru so snašall prispevki $1,788,289.70, potrošili pa so $1,074,870. Tako poroča blagajnik kampanjskega odbora J. R. Nutt. Blagajnik je tudi objavil seznam prispevkov. Seznam poka zuje, da je kampanjaka mošnja odvisna od težkih kapitalistov. Deeet prispevkov znaša po $26,-000 ln darovalci teh vsot ao vsi is New Yorka. Navedena so imena: izključno sami veliki kapitalisti. Družina Guggen-heim je sama prlipevatu $80,0001 Dalje je naštetih 8484 pri-spevalcev, ki ao dali od $60 do $1000. Med temi je par sto Cikažanov. Trije čikaški kapitalisti — Jullus Rosenwald, Ira Nelson, Morris in W. P. Mar-phy — so dali po $10,000 vsak. RopabHkaneko kampanjsko korito Vodje poročajo, da je kam pa aja v septembru stala nekaj čea milijon dolarjev, prejeli pa ao dva milijona. Finančna politika K ***** v Snowden isdelal program sa prihodnjo delavsko vlado. Neodvisni socialisti v oposl-clji. _ London, 6. okt. — Philip Snowden, bivši finančni minister v prvi delavski vladi na Angleškem, je včeraj predložil na konferenci delavske stranko finančni program, ki 90 ga zborovale! osvojili. VoAtaljt neodvisne (socialistične) delavske stranke ostro kritizirajo program očitajoč MacDonaldu, da je stranka preveč popustila v svojem razrednem boju. Finančni program delavske stranke Je v glavnem, da se de-avska vlada od tačstka omeji več j Ide! na Izdatke, kl omilijo razna socialna zla in da tis razburja preveč privatne trgovine n kapitala vobče. * Zato se Je atranka izrekla le sa kontrolo državne banke, ne pa ta naclo nalizlranje privatnih bank. De-avstvo mora prevzemati kspl tal in odgovornost polagoma In stopnjema, ne pa vsega naen krat in potem utoniti v krizi — je sedanja teza angleških labo-ritskih voditeljev. Snowden je rekel včeraj, da bo prihodnjo delavsko vlado, U pride na krmilo ob prihodnjih volitvah, vselo najmanj dve leti, predno uredi državna finance in popravi napake sedanja torij ske vlade. TEKSTILNI STAVKAM PROTI KOMPROMISU VDOVA NE POBI NINB. ODfiKOl). Odpustita al svojemu možu al# Ns f r je« de je bil v Z e bežnimi jetniki. / zvezi Ata.- Aretirali ao A. G. lOrhardsa, Jetniškega stražnika v Kllbyju. ker ao pobegnili iz ječe Roy Dickeraon is dva njegova tovariša. Jetnlški paznik trdi. da so ga kaznjenci podrli na Ua, zvezali In na to ušli. Pesnik se zdaj nahaja v okraja! ječi. Waalilngtsn. D. C. — Zenp zamorskega delavca, kl Je bil u-bit na delu za Potomec Electric Power kompanija, ne prejme penija odškodnine, je odločila odškodninska komisija, ker Je zapustil svojo ženo in živel t drugo, njegova legalna žena pa mu nI odpuatlla tega preatopka. Od-škodnlnaka komlalja js odločila, da druga žena ni opravičena do ne ena ne druga dlla odškod-nobene odškodnine. Zdaj ne bo nine. "Grof ZeppeMa" rtko v Berlin, 6. okt. cepelin, "Grof odpluje v Am* torek. — Novi nemški Zeppelin", naj- večji zrakoplov na avetu, odpluje is Friedrkhahavena proti New Yorku prihodnji torek, ako bodo vae priprave v redu. Najmanj trije ameriški bogatini bodo med peeaširji. Kompromis je bil odklonjen a štirimi proti trem glaaovom. —StaVka proti snlšanju mezde sdaj traja že 26 tednov. New York, N. Y.—Tekstilni delavci so organislranl v lokal nih organizacijah po delu, kl ga opravljajo v tovarni. TUkaj je sedem lokalnih unij in vprašanje kompromlaa, to je» ako sprej mejo pet odstotkov snišanja mezde, je bilo tem lokalnim or-ganisacijam predloženo na gla sovanje. Štiri lokalne organi sacije so ae izrekle proti kompromisu, tri pa sa kompromis. To pomeni, da je kompromis od klonjen s Štirimi glasovi proti trem. Stavka sdaj traja še pet ln dvajseti teden. Zanimivo je, kako so glaso* vali tkalci o kompromisu. Pro* ti kompromisu je bilo oddanih 462 glasov, sanj pa le 290 glasov. Stavkujočl delavci Isjav-ljajo, da rasumsjo In se savsda-jo, kaj njih glasovanjo pomeni. Zima je pred durmi. Toda delavci so prepričani, da tovarnarji ne bodo mogli več dolgo časa vzdržati. Ako so privolili v pet odstotkov popusta od svojega prvotnega aklepa, bodo popustili še od nadaljnlh pet odstotkov. Tako mišljenje prevladuje med stavkujočlmi de* avei. Ako je treba, so tekstilni delavci pripravljeni vsdršatl še nadaljnlh šest meseoev v stavki. Delavci se savedajo, da bo sima povečala trpljenje sanje. Toda stisnili bodo pasove la stavkat! do apomladt, ako je tre- ba. Povprečna mesda Je bila $19 na teden. Ako bi pa sprejeli snlžaaje mesde, tedaj bi bi la mesda okoli $17.10 na teden. Precejšnje Število delavcev služI še manj v mestu, v katerem se smatra, da je treba potrošiti sa šivUenske stroške drušlne pet oseb družinskega očeta, šene In treh otrok — dva in štirideset dolarjev na teden. Pomoč sa stavkarje js potrebna. _ POMOČ OB PRAVEM C ASU POTAPLJAJOČI LAM JI V VIHARJU, Moštvo ss js rsMIs v čoialh. New York, N. Y<—Radio kor poracija poroča, da je dobila t aredo popoldne klic S.O.H., kl Je naznanjal, da Je ribiška ladja "Fillett" nahaja v skrajni sili. Sporočilo Je dodalo, da se ladja nahaja v taki nevarnosti, da pogrezn* petnajst minut kasneje po oddanem klicu S.O.H. Kaa-neje Je parnik "America" apo-ničli radio korporariji, da Je vzrla ribiško ladjo "Fillett," k! zek) visi ns eno strsn in kateri hiti na pomoč. de kasneje aporočllo pa pove, da Je parnik "America" rešil moštvo, kl je zapuatilo ladjo v dveh čolnih. "Perry," ladja obrežne atrsže, je odpluls ns pomoč. 8TO TRIDESET LET HTAR INDIJANEC UMNI« Zapustil je štiri sinove asd 90 let. etsre Vallevtets, Csl. — IndijsnakJ poglsvsr Msnuel Portes, atsr JtfO let, ae je preaelll v večna lovišče. Zapuatil Je štiri sinove, stare nad devetdeaet let, štirl-najat vnukov In štirideaet pra-vnukov. Tesarji tskljačejejo kosiuniste. Ukeland. Fla. — Teasraks unija, United Hruttierood od Carjienters and Jolnera of A-merira. Je v četrtek na svoji letni konvenciji v tem meetu izključila pet članov, kJ ao aktivni v komunlattčni atranki. Izključeni člani so v Neijr Vorku.tpo Združenih državah. Jaimakl potodnjoii razred na strail S kazenskimi paragrafi hoče sa- staviti pot rasvoju v človeški drušbi. Tokio, Japonska. — Prebrisani japonski državniki trdijo, da mo na Japonskem le par korakov za sedanjo clvilisacijo. To pa Is ne govore, ampak tudi dejansko pokasujejo, da ne marajo zaostati sa nazadnjaki drugih tturndov pri sajam ju napredka v človeški drušbi. Sprejeli so nove postave proti "nevarnim mislim." Zaostati ne marajo sa Bolgarijo, Italijo, pa tudi ne za drugimi nazadnjaškimi državami, Smrtna kasen je določena ta moške in šene, kl organizirajo tajne organizacije s namenom, da sa izpremenl ustava ali vpri-zori revolucija. Olanl takih skupin bodo pa obsojeni na dve leti trdega dela. Tisti, ki žele odpraviti privatno lastnino pa dobe po daset let. Japonska vlada je potlačila vse politične stranke, kl priporočajo fundamentalne socialne ali gospodarske ispremembe, sa to ss take stranke organizirajo le tajno. Kadar posedujoči ras-red postane tako nervosen v de-«■11, du upa ugnati In odpraviti "nevarne misli" le še t vešall In tešklmi Jetnišklmi kasnimi, tedaj je njegova potlelja še pre-oej omajana In treba Je le majhnega sunka in zmaje se cela struktura tako močno, da še seseda. V Rusiji in Turčiji je bilo tudi tako. AU nekanjlh ruskih in turških mogotcev ni več, da < bi ukaaoval! doma, ampak potepajo ia klatijo se po svetu, spre-mljaai od kletvie onih, kl so trpeli pod njih želesno peto. Rnmnnekl ikandaliok Princ Nikolaj ram umskih mora vrniti doMl ultlmatum regentov, r)da se ii Pariza. Dunaj. 6. okt. — It Bukarešte poročajo, da Je princ Nikolaj, eden od treh regentov, kl vladsjo v Imenu šestletnega kralja Mihaela, dokler ta ne odraste, prejel ultlmatum, da se mora vrniti domov do jutri. A-ko se ns vrne, bo (sključen it sveta regentov in njegovo ta-sebno premoženje bo zaplenj* no. Ultlmatum sta poslala o-atala dva regenta na pritiak rumunske Vlade In njegove matere, kraljice-vdove Marije. tyikoi*j se nahaja v Parim, kamor Je pobrisal v zadnjem av|ruatu v družbi s svojo ljubi-co, kl se piše Dumitrascu Ta-hak{ Neka vest sa glasi, da se Je oaatanll pri svojem bratu Karolu, ki živi še par let v Pa-risu s svojo rdečelaso Magdo Lupeacu, radi katere je izgubil rumusakl prestol. Nikolaj, kl Js star 26 let, je sporočil mate-ri, da ss misli poročiti s svojo punco, in da ga ne bo nikdar vsč v Kumuniji. Marija Js tdsj napela vse svoje sile, da dobi svojega nsjmlajšega sina domov. KI KOV PKKDMEDNIK JE INTERNACIONALE. Ameriško priznanje eovjetov otežksčeno. I Moskve, 6. okt. AlekalJ Rl-kov, predaednlk sovjetake vlade, Je bil danes Izvoljen predsednikom izvršnega odbora komunistične intsrnaclonale. 8 tem korakom js blls dana ofl* cijelrta ves med sovjetsko vlado In komunistično internacionalo. DoaleJ ao aevjetakl uradni krogi dlpiomatično zanikali to sveso. Američani, kl se nahajajo v Moakvl po trgovaklh opravkih, pravijo, da Isvolitev Bikova proda*)nikom Internarionsle še bolj zavleče pri«nanj« aovjstov PROSVETA PROSVETA GLADILO SLOVENSKE NARODNE PODPOHVK JEDNOTE LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE CcM o«i«*ov po dogovora. Rokopiai m n» vrttejo. Naročnina: ZwJinJ«ne država (Isvan Ckloaga) »6.00 na lato, $3.00 sa pol lata; Chicago in Cicaro $7X0 na lato, 93.75 aa pol lota, ln ta inosam atvo # oo Naiilov m vm, kar laM atik a Hat««: "PROSVETA" 2657-59 So. Uwa4ala Atmu«, Chicago, Illiaoia. THE ENUGHTENMENT" Orgaa of tka glevaea IiUml Saaaftt Ssdatjr. mm Owaad bj tka Slovana National Banaflt Sociatjr. AdvartMgS ***** a«^ a|raomant. Sobacription: United States (aneapt CMasgo) and Cansda |6.00 par jrasr; Chicago »7J0, ond foraiga countriaa »,00 par yar MEMBER OP THR PEDERATED PRESS Datum v oklapaju n. pr. (Sapt. 80-1928) polog vaioga imona na naalovu pomeni, da va mja a Um dnavom potekla naročnina. Ponovite jo pravočsano, SOCIALNA ZAKONODAJA ZELO SfcPA V DEŽELI VSEMOGOČNEGA DOLARJA. Komaj ena tretjina Združenih držav ima uveljavljene zakone, ki prepovedujejo žensko ponočno delo v indu striji. Zakoni v državah, v katerih prepovedujejo ponočno delo, so še daleč od tega, da se lahko reče o njih, da so popolni. Zakon V državah New Hampshire in Mary-land omejuje ponočno žensko delo na ta način, da določa, koliko ur smejo ženske delati na dan v industriji. Zakon držav Ohio in Washington prepoveduje ženam ponoči le prodajanje vstopnic in opravljnnje službe v dvigalih. To pomeni, da v teh dveh državah uživa zelo majhno število žen zaščito pred ponočnim delom. Južna Karolina ne prepoveduje delavkam opravljati ponočhega dela v tekstilnih tovarnah. Delo za žene je prepovedano le v mer-kantilnih podjetjih. Znano je, da je v tekstilnih tovarnah zaposljenih na tisoče delavk, medtem ko jih je zelo malo v merkantilnih podjetjih. Zato je ta zakon navadna farsa. V državah Massachussetts, PennsylVania in Indiana je Žensko delo zopet prepovedano samo v tovarnah. Zakon v državi New Jersey ne določa nobene kazni za podjetnika, ako ukaže delavkam delati ponoči. . Zakon za odpravo ponočnega dela je tako pomanjkljiv in povrlen, kot so vsi drugi socialni zakoni v korist delaVcem. Zaščita mladoletnih delavcev je enaka ničli. Nikjer zakoni ne določajo, da bi mladeniči in mladenke pod osemnajstim letom ne smele več delati ko osem ur na in ne opravljati ponočnega dela. Odškodninski zakon za ponesrečene delavce je večinoma pomanjkljiv in delavci so večinoma zavarovani proti poškodbam pri privatnih zavarovalniških družbah, mesto da M države uvedle svoj zavarovalninski sklad. Strokovne bolezni tudi še niso vključene v odškodninski zakon. Državnega zavarovanja proti boleznim ni še nikjer uvedenega. To delo opravljajo bratske podporne organizacije, nekatere unije in semintje so podjetniki uvedli bolniško zavarovanje proti boleznim v svojih podjetjih z namenom, da delavce še bolj priklenejo na podjetje. Ravnotako je z zavarovanjem za starost in proti brezposelnosti. Zdaj a$ vrši volilna kampanja, ampak časniki nič ne poročajo, da kandidatje razpravljajo na volilnih shodih o teh za delavstvo izredno važnih vprašanjih. Kandidatje starih strarik nastopajo, kakor da je socialno vprašanje že rešeno in delavstvo Živi v največjem zadovoljstvu. Ako se kandidati ne brigajajo za socialno zakonodajo, tedaj je naloga delavstva, da prinese življenje v volilno kamptajo. Zdaj je ftia, da delavstvo preizkusi kandidate, koliko se brigajajo za koristi delavstva. Le tako se lahko delavstvo prepriča, da U kandidatje ne bodo storili ničesar zanje, ko bodo izvoljeni v postavodajne zbore in javne urade. Na volilnih shodih naj jih odprto vprašajo, kako mislijo o odpravi ponočnega dela, o zavarovanju delavcev proti boleznim, poškodbam, brezposelnosti In o oskrbi za starost Izprašajo naj njih vest o zaščiti mladoletnih delavcev, varnostnih napravah v podjetjih, šolskem poduku za delavsko mladino in prepričali se bodo, da ti kandidatje starih strank nikdar ne mislijo na delavce razen takrat, kadar love delavske glasove. Primerjajo naj njih odgovore z odgovori kandidatov socialietične stranke in na jasnem bodo, katera stranka ima jasen In določen pro-grsm In kandidatje katere stranke bodo v resnici sestopati Interese delavstva, ako bodo izvoljeni v zakonodajne sbore in Javne urade. Delavcev ni treba biti prav nič sram zastaviti kandidatom taka vprašanja, ki se tičejo njih blagostanja. Saj kandidatov tudi ni sram loviti delavskih glasov, zakaj bi se delavci potem sramovali jih vprašati, kako bodo zastopali koristi delavstva, ako bodo Izvoljeni. Ksdsr bodo slišali odgovore kandidatov, bodo na jasnem, da se eocialistična stranka bojuje za koristi delaveev In ne njih isžemalcev. Delavci morajo sami delati za svojo osvoboditev in Izboljšanje iivljanakih razmer, ako hočejo kdaj biti svobodni ali živeti v boljših rssmerah. Ce se kdo delavcem predstavi, da je njih odretentk, Je to slepar, kajti delav- cev ne more nihče odrešiti, kot delavci sami, ne pa posamezniki, ki imajo jezike namazane z medom. Volilna kampanja je tu. In delavci jo morajo izrabiti sebi v korist, če ne, bodo prihodnja štiri leta zanje ravno tako tužna in polna trpljenja, kot v preteklosti. vesn njusonii Koga bomo letos volili? Homer CHy, Pa. — Vse lur ima človek Je zdravje in zdravo pamet. Pred štirimi leti so se vršile predsedniške volitve, kakor bodo tudi letos. Takrat Je jtril naš. delavski kandidat pokoj nI La Follette, progresivec. Zs leto 1928 imamo čistega in pre-skušenega moža delavske stranke Norman Thomasa, za podpredsednica pa Maurerja, ki sta najboljša za delavstvo. Ali mislite, da bodo delavci volili zr. •voje kandidate? Bolj težko. Eni se izgovarjajo, da bodo letos volili zs Smltha, ker Je "moker," drugI, da za Hooverja, ker tam bo denar pa "suh" Je. Toliko boljše za "munšajnarje." Ne eden ne drugi ni za delavstvo, pač ps sta obs za debelo motnjo WaU Streeta. Niti Smith no bo dal piva in ne odprl velikih pjvnlc, kakor ne bo Hoover reguliral velikih rek in ne bo spojil velikih Jezer do Atlantika, še manj ps do Pacifika. Obljuba ostane obljuba. Vem, da je v delavski stranki štiri petine vo-lilcev, ki bodo šteli po volitvah. Na republikanski strani imajo milijone na razpolago za a-gitacijo. Ali mislite, da na Smi-thovi Jih ni? Od kod pa izvira ta debel denar? Seveda, od zaslužka nss delavcev. Kapitalisti jih bodo trošili, namreč dolarje, v treh mesecih pa jih bodo dobili nazaj z debelimi obrestmi vred. Sužnji pa delajte in garajte! Se smo brez uma. Le za kapitalista smo, ker brez njih bi ne mogli živeti, ker nočemo in ne znamo. Mi volilci v Indiana okraju, večinoma premogarji, bomo volil "brata" za senatorja-- 0'Hera, ki je leta 1928 nsjel ali zalissl jemo Lucerne št. 2 in zlo-mil unijo. Začetek obrata je bil 27. marca pod "open shop and check off" sistemom. Tako napredujemo premogarji in vsi ostali trpini tnaml. Voli, ksr je •bi prav. fltiri leta preteko, pa le pride najhujše. Kritizirati Jr ahko, kaj pametnega ukreniti >a je težko. O napredku ni tre ba pisati, ker ga ni. Pozdrav Nacetu 2lemberg«r-ju, ker sva obs enega leta in mišljenja. Stara Jerhovna, A. O. Zgodovina slov. rudarja v Kingo, Kaas. — Čakam in čakam, da se bo kdo drugi oglasil, pa je vse tiho, kot bi bili vsi zadovoljni s pi^mogarsko pogodbo v 14. distriktu, pa temu ni tako. Vsaj jaz nisem zadovoljen z njo, ker takšno pogodbo bi lahko dobili meseca marca, to je, pred potekom stsre pogodbe. Premislite rajski, koliko je narod širom Združenih držav nabral v pomoč etsvkujočim premogar-jem. Mi v Kansasu smo tudi nekaj prejeli, h) sicer v obliki a-sesmenta pri Slovenski narodni podporni jed noti. Drugače nismo prosili, ker smo rajše trpeli Javna zahvala. Wlllard, Wls. — Končno Jc1 vendar prišel tako zaželjen dan, 80. september, za katerega smo Se s takim zanimanjem priprav-Jali. Vinska trgatev bo je zelo dobro obnesla; kaj takšnega šo ni bilo v Willardu. Prinesla je Slovenskemu narodnemu domu jrev lep dobiček, zakar gre vsa !ast In zahvala rojakoma Hrenu ln Franku Švabu, ki sta so toliko trudila, da se je vse tako epo izvršilo. Lepo je bilo videti naše vlničarje in vlničarke v lepi narodni noši, ko so nam zajeli lepo slovensko pesem: "En firibček bom kupil." Akoravno so bili večinoma vsi vlničarji in vlničarke tukaj rojeni, jim gre slovensko petje dobro. Čast in hvale vem! Nudili ste nam veliko veselja in ssbeve. Lepa hvala tudi tistim, a so pomagali pri delu v vinogradu ter hvala tistim, kl so ds-*ovali pijačo , sadje in Jedila. Poeebno se zahvaljujem našima trgovcema Hugo Quaatu, ki je daroval cel šop banan, in Joe Lunku. ki Je daroval mernik lepih hrušek. Zahvaljujemo ss vsem poaetnikom. ki jih Ja bilo lepo žtevilo, ker so nam pome-gali do tako lepega uspehe, že leti bi bilo. da bi še priti i stva, da, so rojaki drugod še v veliko večji potrebi, kajti tam je stavka pričela prej nego v Kansasu. Zdaj smo popolnoma izčrpani,, pa zadolženi do vratu, brez obleke, zima pa je Že skoro pred durmi, povrh pa sedaj tako dobra pogodba, kakor se je izrazil predsednik 14. distrikta, češ, kako smo premogarji veseli, ker je pogodba podpisana. Rojaki, sedaj odprite oči! Ko pridejo volitve meneča decembra za distriktne uradnike, izvolimo moie, ki bodo zastopali naše interese. Imejte vedno pred očmi dejstvo, kako strašno smo poraženi. Se prej je bil zaslužek pičel, kaj bo šele sedaj, ko je mezda toHko znižana! Mongo .rojakov se je moralo preseliti, ker tu niso imeli kaj jesti; zapustiti so morali svoje domove, katere eo tekom let pristradali. Premogarsko življenje v Kansasu je precej burno. Kdor je i-mel odprte oči zadnjih 15 let, je lehko videl vso tragedijo pre-mogarske družine. Ko je bila premogarska industrija v Kansasu na vjšku, je kom penija poleg rovov postavila tudi hiše, ki so bile v najem njenim uslužbencem za primerno mesečno odškodnino. Ko pa je premogarska industrija jela pešati, so kompanije sicer še odpirale nove rove, niso pa več postavljale hiš, v katerih bi delavci dobili stanovanja. In tako so si sojaki pričeli postavljati svoje hiše. To je bil prvi udarec za premogarje, kajti predno je rudar hišo postavil in jo Izpla-čal, je bil tudi rov že izčrpan. Tako je bil rojak ob delo in brez denarja. Kaj početi? Šel je iskat dela, ki ga je morda dobil pri drugem rovu, Četudi 15 ali 20 milj oddaljenem od njegove ga doma. In kaj sedaj? Delo i-ma, njegov dom pa daleč proč, pri novem rovu pa ni stanovan ja. Tako ne more Hi, pa je vprašal, koKko bi stalo, če bi svoje hišo prepeljal »k novemu rovu. Pred 16 ali 20 leti Je stalo od 100 do 125 dolarjev, seveda je bilo odvisno, kako velika je bila hiša in pa od daljave,^ Kaj storiti? V hišo je del vse večletne prihranke, pa se Je odločil, da jo prepelje. Kupil Je mal prostor v bližini novega rova. S preselitvijo hiše in družine jo nastalo več dela sanj ln njegovo ženo. Treba je bilo hišo popraviti, ker se je s selitvijo poškodovala in pa podstavek je bilo treba napraviti nov. Treba je bilo vodnjak napraviti In še drugo in še drugo, kar je pač treba v vsaki hiši, tako da Je vse skupaj rojaka stalo od 500 do 600 dolarjev poleg vsega njegovega dela. Se ni vsega plačal, kajti rov Je bolj slabo obratoval, draginja je rastja ln z draginjo sel Je večala druŠina. Kar Je nekega dne preddelavec naznanil, da kdor Je svoj prostor v rovu do-gotovil, ne dobi več novega, ker! je ves premog, kar ga Je kom-psnijs lastovafta. te pobran. Zopet je btt naš rojak med spet dobil tako daleč od doma, da ni mogel hoditi na delo. Ako bi hotel sedaj hišo prepeljati, bi ga samo vožnja stala več kot prej vse skupaj. Denarja nima, po mu nekdo svetuje, da naj rajši kupi avto, Fordovo 'Lizo,' ki ga bo dobil na obroke. Rojaku je načrt ugajal, samo z ženo se mora preje pogovoriti glede tega, kaj bo .ona rekla. Zena mu je dejala, kako naj neki kupi avto, če nima denarja. On ji je pojasnil, da ni treba vsega takoj plačati, samo da i-ma nekaj, drugo da plača na obroke, vsaki mesec toliko. In Žena je bilavskoro vesela moževega načrta, češ, koliko dela se bo prihranilo, ker ne bo treba hiše prepeljavati in skoro nič več ne bo s tal avto, poleg tega pa se bo tudi sama kam lohko peljala z 'Lizo.' Tako sta kupila avtomobil in rojak Je postal s tem suženj av- čvrsto drži za njeno dolgo ki- PH^ HM^^^^^V iZbiia Letafaki Lindbereh i moderni hudi« pa z niodernim ^vedjg ,a80pigom d *udifiem- __Hooverja. Nalašč je letel v S? Francija ima lep načrt. Nem- d* M jc mogel pravočaa* čija naj plača deset milijard do- registrirati, iarjev (to je toliko kot zame de- Lindbergh je dober letalec ia set tisočakov, ki jih nimam) in zaveden volilec. Zaveda 8V(>. dobi Porenje nazaj. jih interesov. V enem dobrem Kje dobi Nemčija deset mili- letu, odkar je letel v Pariz m jard dolarjev? Naj jih da Kel- mu kapitalisti dali zaslužiti ^ logg, ki je za mir. kje dobi Kel- pol milijona dolarjev, j^u logg? V Wall Streeta, kjer so smatra, da so njegovi interesi polne skrinje. Kje vzame Wall neločljivo navezani na kapitali-Street? Iz žepov ameriških de- »te. . ... . . , lavcev in farmarjev! Saj ima- Drugače je Charlie Ion in b ^ dej- ^ vsi avtomobile in svoje hiše. rajien fant. bo ^ posebno ker sam ni bfl mehanik. Večkrat je moral klicati "zdravnika", da ga je spravil naprej. — Takšna je zgodovina slovenskega premogarje v Kansasu. Potem pa še številne stavke na povrh — pa še tu in tarti slišiš rojaka, ki pravi, da bo volil Smitha, ker drugače da je glas v stran vržen. Rojaki, vsaj enkrat volite vsi socialistične kandidate, pa vaši glasovi ne bodo proč vrženi kot so bilf do-sedaj vselej, ko ste volili za rožne Smithe, kajti tisti, za katere ste volili, so vam delili samo ba-tine. ^ Premogar. prvimi ob delo. Kaj pa sedaj? na dan s kakšno takšno sabevo. ESEM*1? ?rUvni HvVasiu ko Je delal pri drugem ■podinjski klub naj bi nas pre- ^ „ Jt v doti,nem kniJu senetil s k akno lepo igro. Slovenski narodni dom lepo napreduje, a bomo morali še ve- prscej spremenilo. Napravili so tlakovane ceste po vsem okraju poleg tega pa sprejeli poetaw>. Milwanške del. razmere. Mllarankee, Wis—Pazno sem čital spis "Y Fordovem kraljestvu" in ne morem drugače, kot da tudi jaz opišem tukajšnje razmere, ki so še precej podobne Fordovim. Na prvem mestu pa moram Čitateljp prositi, da mi oproste, ker sem tneseca avgusta pisal v Prosveti, kako dolge ure moramo garati pri Simon Body korporaciji v North Mil-waukeeju. Takrat sem pisal, da delamo 12 — 13 ur dnevno brez vsakega odmora, kvečjemu 30 minut opoldne. To je bilo avgu sta in polovico septembra, kon-cem*septembra smo pa skrajšali delovni čas od 18 do 15 ur in so nam povišali plačo od kosa za d?a centa. Da bodo čitatelji prav razumeli: so nam utrgali in ne povišali. , Za tista dva centa dobi vsak suženj sedaj ob šestih zvečer pinto pristne turške kave in 10 minut odmora, potem jo mahnemo do 9". zvečer. Ako bi kdp rekel, da ni naša kompanija dobra, bi ne povedal resnice. Organiza cije nočemo, ker nam bi gotovo skrajšala delovni čas, delo od kosa pa povišala. Kaj bi potem z denarjem? Priganjačev je vse polno; nikoli zadosti ne narediš in nikoli zadosti dobro. Sem že precej poskusil v tej deželi, ali takšne moderne sužnjosti še nisem videl kot je ravno tukaj. Pritožiti se nimaš nikomur, ako kaj zineš v prid delavstva, si takoj na cesti. Ravno pred par dnevi sta bila dva. naša rojaka odpuščena, ker nista hotela delati tako dolgih ur. Vprašanje je, kdo je tega kriv? Odgovor je pač lehak: Nobeden drugi kot mi delavci sami, ker se ne brigamo za svoje interese, ker rajše bogatimo druge. J. W. SOBOTA, 6. OKTOBRA fvss Mslakt OPAZOVANJA t Tr*** katoliške strani se tJ Častita sestra Aimee Semple zoper katoliško stran 0 katofc McPherson je šla izganjat hu- ški morali. Goeh, tiho, tiho diča iz Londona. Good luckl— ni treba vlivati olja v ogenj lil Medtem pa se hudi*, ki je podil od naše strani...... Aimee po arteonski pustinji, ko Salutem ex inimlcis nostri • jo bili takrat cigani ukradli, it»B * helluva business' ' so Načrt Je lep: Nemčija dohi star, bo on kandidiral za pred iz Amerike deset milijard in pla- sednika. ■ ča Franciji, Angliji, Italiji jn drugim ugnikom. Ti plačajo A- AngIeški škof ah^u mer,ki svoje dolgove^ Amerika d& 8e anglo-katoliSka Z pUča WaU Streetu, Wall Street loči ^ ^^ pZ " plača - govno. rajji ikofuje ^ y p 111 FrA^iL i« berači pri vernikih za S Se ena šepetajoča kampanja : ka,k(f da bi mn parlament dikti KatoliAki bratje Hrvati se ral' kftko naJ nekaj repenčijo na katoliške Tudi znamenje boljlega ča« brate Slovence. Psssst, ne na Ce je angleški parlamenti glas!............tako bedast, da se briga za mo Častiti gospodine Ilija Seve- litve in starove&ke coprnije, jJ rovič stiska pest in jo kaže go- pa škof toliko pameten, da zah apodinu Trunku. Ššššš — poti- teva ločitev. Cerkev naj sami homa! Živi in sama umre. Strm Hko žrtvovati, predno bo Izg^ da ee hiše ne isne "moleti" po tovljen. Torej, delujmo za SND tlakovani cesti. Sel je sa delom In bodimo složni, kar bd v čast nam samim, laeofc Dedisian, predsednik SND. In imel srečo, ker je bM Se m©-čaa. kompanije pa. kot Je znano, imsjo rade močne delavce, ss-to Je bil takoj upoelen. Delo jo Smrtna k< Universal, Pa. — Naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem, da je dne 22. septembra preminul sobrat Martin 3reznikar. v starosti 42 let, rojen dne 17. maja 1886 v vasi Draga, očlna iz župnija Sent Ru-pert na Dolenjskem. V bolnici je bil 20 dni. in sicer v Cotum-bia Hospital, Wilklnsburg, Pa. 2ena mu je umrla leta 1921 v Joh*townu, Pa. Pokojni zapušča tukaj dva si-: na, brata in sestro. En sin se nahaja pri stricu Louis Repov-šu v Chicagu. Kje sta brat In sestra, mi ni znano. Društvo št. 141 SNPJ mu Je darovalo krasen venec v zadnji potdrav. Pogreb se Je vršil dne 24. sept. v Unltjr Pa. Sinovoma smo poslali braoJaV, ali radi oddaljenosti ni bilo nobenega. žalujoči ostsli: John in Frank Repov*, sinova. Pokojni naj počiva mirno v smeriški grudi. "Srce, ne Brockhausov leski- roke dela, da zabriše sledove, d kon, določa starost poeta," je ne- zvedri razdejane črte obraza, d koč rekel Franc Dingelstedt is novemberskih viharjev i — stavek, ki bi ga danes popra- stvari majske vetriče. vil, da je doživel našo dobo. Srce Znano je, da je po obstreljeva ne določa. ničesar več, ne pri nju Strasbourga leta 1870 ne poetu, %ie pri nepoetu, in starost nadoma več sto ljudi obolelo ni dam ni določena po krstnem li- sladkorni bolezni: strah j^od stu nego po rdečilii za ustnice... stotek nevšečno povečal. Tod _Po rdečflu za ustnice, po pu- to je kaj telebast primer; seda dru, po masaži, po kratkem kri- njost s syojim tempom pozn lu, po plesu in po operaciji žlez. mnogo opasnejše fino, dan i S temi orožji vojuje kozmetika dnem se ponavljajoče obstrelje obupen boj proti koledarju, vanje živčnega sistema, in n "Panika pred starostjo jč pre- čuda, da zadeti hite k zdravni vzela Človeštvo," je nedavno iz- ku in se žurno dado podšiti. javil Tandler, "in ta panika ga Kopališki zdravnik Lorand, k žene v roke pomlajujočim ope- je napisal čudno knjigo o stani ratorjem . . ." Isto praznover- nju — morda je še nekoliko za je, ki je s voje dni iskalo pana- starca—, pripoveduje o čolnar cejo proti vsem boleznim, skuša ju na Čapriju, ki je še z 80 le danes prevarati naravo, vrlo in vedro in čilo prevažal svoj čoli pošteno naravo. Zakaj ona je in na vprašanja, zakaj je še U našla — baš v staranju •— ta- kp trden, je preprosto odgov< ščito pred smrtjo: mi vsi bi mo- ril: "Samo sempre sllegro. rali umreti mnogo prej, da nam ("Zmerom sem dobre volje." narava ni dala sivih las, medlih Tako je. Poglavitno načelo r< mišic, lenega črevesja, brazd in tranje kozmetike slove: Ne di notranje ohlajenosti, da nam ni, »i vzeti dobre volje. Živel bo skratka, omejila telesne ekono- dolgo, če se boš dolgo smejal, mije in nas obdarila in s starost- Pa tudi ni vzroka, da bi se m< jo. f Mi pa vidimo v tej naklonje- rali bati starosti kakor kake tx nosti nesrečo, tožimo že od Ho- lezni. Starost je prijetno sam< raca nad bežnostjo let, se srdi- zatajevanje na gorskem greh mo in jočemo ter si dajemo pol nu. Tam zreš nizdol, stojiš v razpadip fasado sveže preple- soko nad vsem posvetnim. Na skati in skušamo prellčiti usodo ognji staroeti, nad razmerji telesa. nad alimentadjskimi P"*" Dame poznajo le še nežno sta- izvirajočimi iz njih. Sicer »i i rost; Šestdeset aH sedemdeset, ranžiran in tožiš nad izgubljen vse eno :vsem cveto črešnjerde- mi nadami, ne pa nad izgub če ustne, brivci in pleeaki si radosti. Irski kmet Brown. polnijo žepe in pripovedujejo o katerem piše vsaka fnskrobiot pomlajenem Faustu, ki je odraz ka, se je tako opil. da se ga globokega človeškega hrepene- celo smrt »bala in ga je nja: v starosti osušnje močvir- bila šele tedaj, ko je bil nek< Ja, v mladosti je zapeljal Metko, slučajno trezen. "Skoda. *k Življenje je trt grižljaj in J® vzdihnil Brown na »m sanj dobimo tek šele tedaj, ka- 111 1**^ P«* ^ dar nam prično izpadati zobje. let rai i®' P» 7»oram ie s # Baš ko Je najboljše, moraš od u • • NJ®ff°v motto je bil o mize, in zato je rasumljlvo, da aUri: V®®®*0 live1' vesel° nam sen o pomlajen Ju hoče o- mrI • • • Primerjajmo s tem H hraniti zobovje in tek. V osta- v,to P,8mo mlade^a Mozarta. I«m se pomlajujemo bolj ta dru- P18*1 očetu: Smrti 86 * ge ko za sebe, to smo dolžni oko- n® nasprotno, drag« 1 lici, zakaj vsakomur je ljubši je kakor m0J »^bolj*« PrU** Pogled na brhko atrapo kakor Starosti-se bolj boji »swv na staro kapuco, in Amerika, de- kakor berač, rez bolj kakor L>» žela mladoetl je izumila tudi *en, In v nazadovanju po«xk slavni ameriški nasmešek. v naši dobi imamo zgovorno p Takten Je U nasmešek. U )»*niio: da ee velika večii oni, ki se ne ume obvladati, le evropskega človeštva bolj t"1 človek brez vzgoje izliva svetu rojstva kakor smrti, svojo mtzerijo. "Meni se slabo Tudi to Je pravljics. da *t godi. . ." Kdor se obvlada, se rost raajedr. moči. Najvfčji n zaklepa. Ni večerjal, jutri mu »>«ci človeštva so bili »tarči zapsde menica. ' nismo čitali ne p Tisisnu is » In ali ni razumljivo, da je na- chelangelu. ne o Newtonu. U» ša doba postala doba kozmeti- nizu. Galilelju, Cariylu sli ke? Raj Je tudi doba vznemir- diju. da bi se bili zatekli k jenj. 8 slehernim novim izu- ni operaciji, da dovrše r mom se vznemirjenje pojavi v la. Rimi jen Msrk A vrel K novi obliki, od železniške vroči- dober recept zs prenašanj' ne do strahu pred brzojavkami, res«: do telefonske bojazni, do živ- "fclvi vidno tako. kskor čnega Šoka pri kotnih Izgubah: M ti bil današnji dan P""'* skratka, kozmetika ima polne v življenje T < -- ■ -----—~ --------------- i Vesti iz Jugoslavije STAVKA DIJAKOV SKOPUU. ( I/TlTTlO.I Skoplje, 18. sept. 1928—PH nas v južni Srbiji je silno važen problem vzgoje, izobraževanja saj je v naših krajih naj več j procent analfabetov. Zelo redki »o ljudje, ki umejo pisati. Ce pit ge že katera dola otvori ali raz širi, ni za to potrebnih zgradb sli pogosto učiteljev. Tako so pred leti našo trgovsko šolo iz premenili v akademijo. Ta pa i ma tako majhne prostore, da je šola prenatrpana, zlasti Ae k»tosr ko ima akademija že popolne 4 razrede in čez 300 učencev. Sola ima 4 učilnice, a vsak izmed teh 4 razredov ima še vzporednice Taka zgradba'no odgovarja hi gijenskim pogojem. .». « Ker se že v vaeh zadnjih letih to vprašanje ni rešilo, so da nes zjutraj stopili študentje štrajk. Zapustili so šolo, šli demonstraciji pred inšpektorat ministrstva trgovine in indu atrije in prtid občino," zahteva joč, naj se Že vendar enkrat iz boljša to stanje. Izgleda, da jim bo oblast preskrbela druge prostore, ki odgovarjajo higijenskim zahtevam in šoli. Saj je celo ravnatelj izjavil, da je v taki šoli delo nemogoče in poleg tega manjka tudi — 11 profesorjev. . . Včasih so se štrajka bali Sedaj pa stopajo v štrajk — bodoči .trgovci! Kam smo prišli? Halo Beograd — tukaj Lon don! — Beograd, 20. sept. 1928. Ni dolgo, kar je bila vpostav-ljena telefonska zveza s Parizom. Snoči pa se je vršil prvi razgovor po teleonu med Beogradom in Londonom. Na telefonski centrali se je javil London in prosil za zvezo z uredništvom lista "Politika," kar se je tudi zgodilo. V^uredni-štvu Politike so se silno začudili, ko jih telefonska gospodična iz Londona vpraša po angieiki: "Ali je tam Beograd? Jugoslavija? Ali dobro slišite?" "Ali right, dobro se sliši." Culo se je tako dobro in raz umljivo vsako besedo, kot bi govoril prav iz bližine. Pogovorili so se malo uredniki še z londonsko miss, želeli ji srečen večer in pa, da naj se Še kaj oglasi. To snoči je bila samo izkušnja. Ker je nadvse zadovoljivo izpadla, se bo prav kmalu otvo-ril redni promet na telefonski progi Beograd - London ter bodo tako žuraalistične vezi mno-fo boljše in hitrejše. Nesreče v Ljubljani. — Ljub-ljMa, 20. sept. 1928. — Ljubljana je še daleč od velemesta, j« Ae zmirom bolj kot "dolga vm," v kateri bi človek ne-pfi-hkoval nesreč na prometnih u-licah. In vendar so ae v dveh zaporednih dneh izvršile dve nes-Pred včerajšnjim je avto prevrnil neko starko, včeraj zvc-kr Imi je na Miklošičevi ulici bli-*u sod ni je zavozll v kolesarja Habiča, poslovodjo Pollakov« tovarne. Vrglo ga je na tlak in »u razbilo lobanjo. Rešilni avto 1» je takoj, odpeljal v bolnico, *ndar je Habič že ponoči podle-tf l>oAkodbam. Na kraju nesre- je pokrila tlak velika mlaka ■vi. ki je ostala, dokler je ni "Pral |x>noči dež. Vsekakor bi bile nesreče manj Če bi se na vaa važna jiiiiča postavilo varnoet. atra-*>ke, in ne kot sedaj aamo na ■•"»•h, treh. Varčevanje v tem ni na mestu. NfKrefa druge aorte. — Ljub-20. septembra 1928. Gro-■ nam jia še druga nesreča, ki * * čiMto druge prirode. Ce bo **klh "žrtev" te nesreče, ae še P*. ^Msednik oblastne akupšči-P Uerikalac. dr. Natlačen, je P1^ odpotoval na naglo v P**d "intervenirat" Pred PJ*i dnevi pa ae je mudil v T*radu veliki župan IJubljan-'aradl nekih "interven-^ "i-ozicijn u giblje zdaj In fvi. e doprinesel na svobodo med delavce, kjer briški in svet^vni eMliraHJ, bo evoje delo za boj proti kleri- tudi aa književn«* polju. Nefc^ kalizmu nadaljeval s podvojeno Hko njegovih snanetvenlh knjig ae uporablja kot u£ne knjige ta pripravil učitolj, in |>redav»l ga tako dobro, da je učitelj uvldel, da je Mihajlo zrastel čez idvor-sko Šolo. Poslali so ga v višjo šolo v sosedno mesto; tu se je učil matematiko hi naravoslovja; tu je slišal o Franklinu in njegovem zračnem zmaju, o Lin čolnu in njegovih idealih; tu je Mihajlo začel sahjati o Ameriki. Odšel1 je v Prago in tu zagledal oglas Hamburg-Ameriške linije, ki je nudil vožnjo tretje-ga razreda do New Yorka za 28 goldinarjev. Nadobudni bodoči Amerikanec je prodal svoje knjige, svojo uro, svojo zim« sko suknjo in skorsj vse, kar Je imel, in kupil vozni listek za Hamburg in New York. Dne 12. marca 1874 Je parnik "Weet phalia" priplul ic nemške luke v New York in na njem je bil Mi hajlo Pupin, tedaj 16 let atar. Po dolgi in burni vožnji ae je izkrcal v Hobokenu in od tam so ga prevozili na Castle Gar den, današnji akvarij na Batte-ry, kjer so tedaj pregledali pri seljence. Ves kapital, ki ga je prinesel s seboj, je znašal v a-meriškem denarju celih — pet centov. , S tem kapitalom je mladi Pu pin začel avojo ameriško kari-jero in Šel skbzi običajne vice osamljenega priseljenca. Ali uspelo mu je vstopiti v Columbia vseučilišče, kjer je dovršil svoje študije devet let kasneje po ivojem vstupu v Ameriko. Dobil Je štipendijo (John Tyndall fe!lowship) v priznanje za njegovo delo. Kasneie se je Pupin podal v Evropo, kjer je študiral fiziko in matematiko na vseučiliščih v Cambridgu in Berli-nu. V tem poslednjem mestu mu Je bil profesor slavni von Helmholtz. Povrnil se je v A-meriko in dobil mesto profesorja na Columbia univerzi, katero mesto še danes zavzeitiia kot profesor elektroi-mekanik«. On le upravitelj Phoeniz Research aboratorija, "fellow" in član mnogih znanstvenih organizacij. Nekoliko čaaa Je bil predsednik največje organizacije a-meriških znanstvenikov, Almiv rlcan Aaaociatlon for the Ad-vancement of Bcience. Izmed mnogih izrazov priznanja za njogovo delovanje In priapevke r.u znanost naj omenimo Hubertovo nagrado fran coske akademije, Kdisonovo zlato medaljo Franklin In«titula n zlato medaljo udruženja so-cijalnlh znanosti. Pupin, znana! venik In Izumi Ulj. Njugovi uapoiU kot iznajdi-telja in zruu\stvenik* ao mnogoštevilni. Njegova najnovejša iznajdba J« v zvezi a telefonirali-j em na velike razdalje. B t*»mo-čjo indukcijskih tuljav (Pupin coils), postavljenih, v gotovih razdaljah, je Pupin silno povečal daljavo telefoniranja. Patent za U izum je leta 1924 kupila Bell telefonaka družba in istočasno tudi nemški telefonski interesi . Druge iznajdbe se tičejo električnih valov, olektrične rs-soname, multiplez telegrafiran-ja itd. * Leta 1906 je Pupin odkril sekundarno radiacijo z-žar kov. la- mlade fisike. Kot književnik se je med drugim izkazal s svojim Životopisom "Od priseljenca do iznajditelja" (From Immigrant to Inventor), katero delo je dobilo Pulitzerjevo nagrado. Knji ga vsebuje značilno poslanico a meriški mladini. Glavni cilj te knjige je. kakor sam pisatelj na vaja, "da opiše porast idealizma v ameriški znanpsti, posebno fizikalni znanosti in sorodni industrijah." Zlasti pa odgovar ja na morebitno vprašanje: — "Zakaj pa naj opiše to tujero-dec?" s tem besedumi: "Priseljenec mnogokrat vidi stvari, k uidejo pozornosti domorodca." Popolnoma s vest si svojih dol žnostl in odgovornosti napram deželi, ki jo je adoptirnl, on ven dar stalno izraža svoj ponos na narodnoat, is katere izhaja, svojem Življenjepisu omenja, da ni prišel v Ameriko samo za to, nesel a seboj nekaj, kar je vredno: znanje in globoko občudovanje in spoštovanje sa najboljše tradicije moje narodnosti. Moja mati in nepismeni kmetje, tfbi rajočl se na vasi. so me učili to noben drugi pouk ni nam* na pravil globljega vtisa." Njegova poslednja knjiga "The New Rennaisanoe" (Nov preporod) je opis novih tendenc v moderni znanosti, da se naj dejo končno vzroki v silsh, ki ni so mehanične ali materialistične. Profesor fhipln je tudi Član upravnega odbora (Board of Trustecs) Foreign Language It^ formatlon Sorvko. Ob tej prlloiP nosti je upravni odbor v svoji seji sklenil odposlat! prof. Pupl nu svoj posdrav ln Čestitke aa ti jegov sedemdeseti ropstnl dan FLNL KNAPPOVA JK 2E OnffLUft-LA SVOJO KAZEN. Presedela Je trideeet dni v kom fortnem zaporu. Albany, N. Y.~- Mrs. Floronce E. Knapp, bivša državna, tajni ca, je odslužila trideset' dni i okrajni joči, ker je okradlu državo za večjo vsoto denarja Obsojena je bila zaradi veletat vine, ker jo okradla drftavno blagajno na ta način, da je vknji-žila delavce, da jim Je bila izplačana mezda za delo, livršeno za državo, a ti delava! nlao nik dar delali za državo, ampak njih Imena so bila le zanešena v knji ge, denar zanje jo pa apraviia državna tajnica. Prva porota v letu 1M6 se ni zedinila na pravorek. Druga porota Jo je p ro naši a krivo vele-tatvine. Sodnik Jo Je obsodil le na trideset dni zapora. Ta obsodba Je izzvala veliko kritike v državi in zunaj nje. Kvanalon najbogatejše me«to na avetu. Chicago. —- Evanaton, čika-ško severno predmestja, je aa svetu, daai ima le 47,000 pre-možen ja najbogatejše meeto na svetu, dasi ima leh 47,000 pre bivalcev. Ocenitev oaebnega premoženja snaša 9U.76H.97. Zemljišča in produktivni kapital ni vštet, temveč samo stanovanjska oprema, dragulji itd. Všteti so tudi avtomobili, katerih imajo Kvanstončanl 18,760. To bogastvo je razumljivo, ker v Evanstonu stanuje veliko število čikaških milijonarjev. Dva deška obrnjena na a»rt. Chicago. — Chariea Walz, star 18 In Anthony Crseo, star 19 let, sta bila v četrtek obsojena na smrt na električnem stolu radi umore policaja. Zadnjo spomlad sta hotela oropati neke lekarno na severni atranl mesta, pri tem Ju Je pa inaačil pollraj Arthur Taau, kl sta ga •flMfc H llaKimore, Md. — Poln železniški voz čistega alkohola, približno H000 ga km, kl Je la«l-nina zvezne vlade, Je Izginil pred dvema tednoma Iz tirov v tem mestu. Nlh6e ne ve, kdo Je karo odpeljal. Cela armada prohlblčnih detektivov išče ka-ro, kl vendar ni šivan ka. f Iniinarlf U...J.. oiuvensKa naroona IMH 7 i?, v Me* ItOT GLAVNI STAfh MP74I tO. LAWNDALE AVL, CHICAGO. OiJNOii Izvršovalni odbor: UPRAVNI (1118RK: | Prednednik Vlarval Cainksr; (MKlpred^alk Aadr«w V Idr leh. 7, Rot 103. Johmitown. Ps.: fl. tajidk lila« Nov.kj tajaik belniihsga oddelka Lovrsac CrsdiMi; gl. Msaajnlk John Vegrlrk; urodslk gls.il« Još« Eavtft-nik; upravlull gUalls Filip (ledina; vrhoval idravnlk Dr. F. J. Kara. SISS 8t. Clair A ve« Claveland. Ohlo. (tOaFOlMVlRKl OMfflK: . ' ' Frank Aoinrak. predaadnik. 9fS F. 74th Rt.. Hrvaland. Ohle; >rank AUmJi. 1114 K Cran/urd Av*. Chlca««. III.; Jacuh ZapanfM. SSt7 S. RW«r-way AvaM rhlrago, HI. l«OHOrrNl OD8RK t John (iorflek. praeaadnlk. 414 W. flay Rt., flpringfiaM. in. J John Triall. Ro* M. Htm ha n«. Rs.; Tooy Nhragal. ||.F.l>. Na. t, JAsoton Htj. III. t Frank INrfhoJ. IIm SI, Park lllll, Pa.t Anion Ralar. Bos IT. Anaa. Krna. IMUNIMI OMMtt • -ORRKDNJE OKRO/JR: Uvranr Uradllsk. NS7-SI Ro. Uwnd«1a Ava^ Chieage, 111, VZHODNO OKROŽJR: joaaph JRorko, R.F.D. t Mas IN, W**t Nawtoa. Pa.i Anion Ahram. 11SI K. 7«th Ru, ( Uv^lsnd. Okla. t .,» *APADNO OKROŽJRj Isroh llahih. RJL S. Ros IS. PUtaharg. Kana., is isgoaapaš; Frank Klan. Ros Ms. Chiaholm. Mina., ss aav. .»p ; John flolob. Ros 144. Rodt HprlngH. Wyo. Nadzorni odbor: ■ Frsi* Saje. prad«adolk, JSJIf V/, Sflth Rl.. Chicago. IR.s I.advtk Madva- Uk, S40S Rl. < lair Ava., Clavaland. Ohk>i Alhart Hrast, m Ro. Plsrra »t, Mllwaakaa. Wb. Zdrušltvenl odbor: pradaadnlh, fiOS Aaguslh Rl. ga. Tli : Jr*n Olip, t4M Ho. CHftoa Psrk Ava.. Chicago, III., Paler Uaohal. 7lft It l lMah, Colo-rado Rprlaga. Colo. POIOR!—-Koraaponšenca s glavnimi ojtomlkl. kl dalajo v glavačih ara-du. se vrti tskolci . W m V ii prcd.iHfalk.. ss asslevci Pred- Mrdnlltvo H.N.P.J.. ZSAT-SS Ro. Uwnd«lr Avc., Chlcog«. III. VRK ZADKVK ROl.NllKK IHNIPOR« RR NARLOVKi tstallka tajal-Itvo R.N.P.J., tSST M Ra. UwadaW Avo., (hleaf. III. "" TT rottUATV« IN RTV ARI. kl ac ttfoje «1. lavrtcvalac«. odh.»ra in |adnot* voWa sc aaalovai Ta|alštva R.N.P.J., NIT II Ha. Uradni t Ava., Chleago, lil. VRK /ADRVB V XVKRI X HI.AtJAJNlftKtMI POM,l ae »o«ll|a|e na naslov: Rlagajalšlvo R.N.I«JH W7.M Ro. taimMc AVa. (*lca«o. llM Vaa pritotha glada poalovsnja v gl. Isvršcvalacm odberg sc naj pofttllaje Fraak Ra|c«. pradacdnlku nadsornegs odhors. Ilgsr nssk>v )a sgers|. f ii4 £it* -3 m W Vsi doplal la dragi splal. asinanlla. oglaai. asro«alas Is »ploh vsa, kar tal.'?? ,iftaB'lT i» P^U« »• n««lovi "PRORVOTA,-ISS7-AI Ha. Uwndslc AvcH Chicago. |H. I 1 ' 1 11 LuŽlAka pravljica. živel je nekdaj ogljar. Koči-co si je J»U posUvil daleč sunaj v goljavi. Ko jo nekoč sedel pri kosilu, je nasurailen vihar, ki mu je pollri kočkso, porušil kopo ln odnedel"Vse, kar Je bilo njegovega. ^ Razjarjen Je odgljar zagnal svoj noš proti viharju, A glej čudo t vihar ga je prijel z dolgi ml' mehkimi prsti ter odnesel njega in akledo, katero je še vedno držAl v roki, visoko v zrak. Kpnčno ga Je posUvil na zemljo. Ogljar jo pogledal ok<>-£ sebe in videl, da sa nahaja v velikem meatu katerega nI poznal in o katerem še nI bU čul ničesar. Nikogar od mnogih mimoidočih ni poznal in žaloaton je begal s avojo skledo po cestah. Glasno je vskllknil: "MoJ Bog, kako najdem so|iet [mt domov?" Tisti trenutek se mu pridruži neznanec in ga vpraša: "Kako si pa prišel sem?" Ogljar mu odvrne: "V hoetl sem kuhal oglju. In glej, nastal e hud vihar, kl ml je podrl In odnesel vse, kar Je kilo mojega. To me Jo gjozilo in v togoti sem zagnal nož proti nJemu t" Neznanec vpraša: "Oglej al mojo |>eto, v njej Je obtičal nož; ali ni morda tvoj?" In ogljar je spoznal svoj nož. Nato mu reče neznanec: "Po* Legni ga is pete I A svetujem li, da t4iga nikoli več ne storiš. Tudi svoje kope ne postavi več na tleti kraj, zakaj, tam mimo V4»di moja |iot, kadar hitim Anglijo po rumeni pesek. Kdaj pridom, ti im» morem povodatl! Ogljar Je nepremično gleda! neznanca, trdno držeč avojo akledo v rokah. "Ako hočaš sopet domov, lezi na obraz!" To rekšl Je neznan^ sgtnll. _ Ogljar je atorll, kakor mu > bMo se povedano. Takoj se je dvignil moten vihar, kl ga je odnesel v višave in ga Je končno «opet pološil na tla. Vtrado-i Je pogleda! okoli «*he in efioznal. da Je zopet doma na svoji goljavi. Mila kletvi«. Metropollt Teodoaij Mmovič J« nekdaj še kot arhimandrit prišel v Novi find in ob t^ priliki poaetll tudi dom profeeorja Milana Heviča. •topu jo na glavna vrata In poavonil. A nihče ga ni čul. Mo-ral je večkrat pocingljoti in nazadnje ga ja minilo potrpljenje: mahoma se gjuliši po vsej hiši razdraženo močno žvenkljanje. "Prestrašili smo ae," pripoveduje Sevič, "ln stekli pred vrata, iilapeu odspred. A ko odklene in uzre posvečeno lice a velikim zlatim križem na pralh, se globoko prikloni in ga v (em poloftaju spusti na hodnik. A veaell Ura-ovič ae Je trti le udobrovoljll, ga |H>gledal In mu zaklkal: | "Kaj bi to obesili, če Bog da, — dekletu za vrati" AfiUraJte sa <#PniRVfto,,l Pooh avljatlke V /Ikašklh Mali. rhleago. — Vfidstvo čikaških Javnih šol Je sklenlbi, da ae u-vede pouk avljatike v desetih srednjih šolah v mestu. Učili bodo teoretsko aerodinamiko ln Isdeiovanje aeroplanakfh modelov. Na sprejemnem lepltu. Mihajlo BsniČ, profesor ln pozneje ravnatelj pošarevačke gimnazije, Je bil obziren človek, a je ljubil nedoI|qe štie. Na spre-Jemnl skušnji ini Je dijak pre-čHal stavek, pt i»et i "all.M "Kakšna beseda 'je "aH"?" vpraša profesor, "Aamo* t ain IV," blekne dijak. "Da, laigme," rečo na io Ba-nič, "1 retji sklon od "ata." Iz semljepisja Je potlej vprašal učitelj: , "Kako bi ti odšol odtod v U-tice?" Dečko molči, Banlč se skldil k svojemu ao-sedu'ln reče tli es "Jas hI vpra-šal." Toda dijak Je to allšal ln se ohmll k Kanlču t "Jaz bi tudi, gospod t" 116,000,000 *raA v Ncw Yorku. , ,. . Ne* Vork. - Kakor kolo dokazilo i materijai, znaša korur-cija v zvefcj z gradnjo odvodnih tnalu v v Oueeneu približno šestnajst milijonov dolarjev. Vea U denar ja pobnaol pokojni John Phillips, kontraktoraki kralj ta gradnjo kanalov. Nadebudna nevesU: ae Je včeraj strašno jeaila na vna. Problematični ženin: Zakaj? MoJ vaa vaa večer aRi enkrat nl-MJubll. . u , f— Boš »ato j« bUa gorčena Zaman je škilila skosi kiji ri r » PRO SVE TA 8r«a H «11»: skJpttavi Novemberski veder. Začel je pihati zapadni veter Id slutili smo, da se pripravlja vihar. Vso noč je zavijalo okrog šotorov in naslednji dan ob devetih zjutraj so začela plezati po zraku peščena zrnca. Larson je pritekel k mojemu šotoru in me poklical: "Pridi ven in ozrl se na zapad! Od tam se bliža peščeni vihar kakor bi se pomikal proti nam debel zid." Pogled me je resnično pretresel in spreletela me je groza. Mirijade drobnih peščenih zrac so zatemnile nebo. Mento je planil v moj šotor, da bi privezal dimnik z vrvjo za dva težka zaboja. Vzi smo si bili svesti, da se bliža težka ura in da se bo treba boriti z viharjem za vse, kar ze premika — in premično Je bilo vendar vse, kar je imela naša karavana na potu. Napotiti se v takem viharju dalje, bi pomenilo izpostaviti življenje gotovemu poginu. V takih okolščinsh Js prodiranje težje nogo v vodi. Proti viharju ne inrteft hoditi; če pa greš i njjm, se mora nagniti v kotu 80 stopinj proti vetru, ki te pritiska. Vendar Jedvs misliš na to, da bi mož korakal v takem položaju; in če vzdrži takšen poskus mož, gs ns vzdrže kamele. Živali in tovori n* njih ao za veter takšne zapreke, da ae veter lovi zanje in uetavlja ob njih; potovanje je torej dvakrat naporno. Ce zaloti takšen vihar karavane na potu, Jo v nekaj dneh uniči. U-poštevajoč te stvarne razloge, smo sklenili počakati v taborišču št. LXV., ki nam Je nudilo vsaj toliko zaščite, ker smo bili v njem preskrbljeni z vodo, čeprav J« bila paša za kamele prav Ta vihar je bil nedvomno naj-silovitejii izmed vseh, kar smo Jih doživeli. Brzel Je z naglico 80 m. na aekundo. BiH smo kakor obiskani ali zatrpani. Ob stene mojega šotora niso deževala samo peščena zrnca in oblaki pru hu — po njih js udarjalo tudi drobno kamenja, ki me je apo-minjalo na bobneči ogenj na fronti. Stena, ki Je bila najbolj Izpostsvljens viharju, ae Je Jela vdajati- Stebri, ki ao Jo držali pokonci, ao popadali drug za drisvnik. V Laraonovem šotoru Je bilo zelo veaelo. Igfcd ae j« bridge in Igro ao prekinjale salve zvon-kaga smeha. Profesor Slu in drugi Kitajci ae niso pokazali ves dan. Zvečer, s ko mi Je prines-l Larson večerjo, dodobra začinjeno z mongolskim peskom, sem proeil, naj pridejo vzi Evropejci v moj šotor. Peč mi je namreč gorela In žarela, luč pa Je razlivala prijetno svetlobo naokoli Vihar Je divjal vso noč. Zjutraj je dosegel Ae večjo silovitost in bila Js podobam kakor da noče odnehati. Sirom puščave ni bilo nikjer žive duš«. Vae ee je stiskalo pod platno, celo trdni Mongoli. TU ao pa izgledala, kakor bi jih pome! pošasten po-metač z Jekleno metlo. Po zraku so švigali «evetli repi kometrov in peščenih zrnc. In vae povsod so bile brazde. Skušal sem hoditi po njih in sem moral ugotoviti, da me navdaja pri hoji vo-lik občutek ne.sigurnoati Nisem namreč vedel, ali ae majem jaz, ali zemlja pod mano. Tako Je bilo, ko aem korakal nekaj čaaa v smeri viharja. Ko sem ee pa o-brnil, so mi začela deževati v o-braz ostra, drobna zrnca. Malo pred začetkom viharja ja minila naše taborišče karavana s potniki. Sedeli so v visokih pletenih atolih na hrbtih kamel. drugim na tla. Vjeto menispra- ^ jc ^ in 3SZS n^t! Sggg ie » v peščenem mateftu? Ce ae niso takoj ustavili, ne bi hotel menjati z njimi. Vihar v puščavi ustvarja v človeku in okrog njega neko čudno razpoloženje. Od vseh strani vleče, da se hoče taborišče podreti, šotori pa raztrgati. Posledica tega je, da nimaš nobene prav« volje do dela. Tudi Jaz sem Daiasss VOLKODLAK Ia Ti—ste" preval — A. I. Menda ni potrebno povedati, da čim Je pričel Thibault govoriti U monolog, se Je srnjak obrnil ter takoj zatsm izginil v gošči. Thibault ss Js spet zatopil v svoje delo, ko js nenadoma začul surov glas, ki mu je zaklical: — Htj, ti, malopridneži BH J« baron, Id je prijezdit h koči, kjer je videl svojo pse, ki so se tamkaj ustavili ter mahali z repi. — Hej, ti, pridanič! — Je ponovil baron, — ali ai videl zver? V baronovem obnašanju in izpraševanju Je moralo biti vsekakor nekaj, kar ni prijalo našemu filoaofeko navdahnjenemu čevljarju, sakaj, kljub temu, da Je zelo dobro vedel, zakaj gre, je odgovoril: — Kakšno zver? — Strela božja 1 Srnjaka, ki ga lovimo 1 Moral je dirjati mimo tvoje bajte in U bi ga bil moral videti! V katero smer je šel7 Govori, malopridnež, ali pa ti Jih na mečem a tem-le Jer- — Hudič te vzemi, prokleti vampi — je klel čevljar aam pri aebi. In nato gUeno, s izborno gesto nedolžne priprostosti: — O, da, videl sem gal — 8rnjaka? Z lepim rogovjem? I, kajpak, srnjaka s lepim rogovjem. Seveda, videl aem ga tako natančno, kakor vidim zdaj vaa, plemeniti gospod. —- Tedaj odgovori! — Kaj ia naj odgovorim vaši miloatl? — AU ee Je zdel upehan? — Ns poeebno. — Od katere strani Js prišel? — Saj nI prišel; stal Js na meetu. — Nu, pa vseeno, od nekod Je moral priti. — O, seveda, prav gotovo, toda Jas nisem videl, odkod. — V katero smer jfc potem odšel? -7 Prav rad bi vam pov«ial toda nisem ga videt fctltl. Baron Je s Jeznim pbgledom ošlnll Thibaul- ta. — Kdaj Je šel srnjak tod mimo, mojster bebec? — Ni še dolgo tega, gospod. — Kako dolgo? Thibault Je pomolčal, kakor bi si prizadeval osvežiti spomin, nato pa Je odvrnil: — Mislim, da je bilo predvčerajšnjim. — Ko je to rekel. nI mogel zatajiti porednega nasmeška. Ta nasmešek pa ni odšel neopažen baronu, ki Je zaaadil ostroge konju v boke. podrl Thlbaulta ter dvignil svoj bič. Thibault pa Je bil uren In a enim samim skokom Je bil pod poatreškom lop«, kamor mu baron ni mogel slediti a konjem, zato* Je bil Um tudi trenotno varen pred nJim. — TI se samo norčuješ (n lašešl — Je aa-vpil baron. — zakaj Marcasslno, moj najboljši pee. je zacvilil jedva dvajset kofekov od tu. in ee je tekel srnjak tam, kjer Je zdaj Marcaasi-no. tedaj Je nemogoče, da bi ga U ne bil videl. — Oprostite ml, moj gospod, toda glasom zatrdila našega dobrega duhovnega gospoda. nI nihče nezmotljiv razen papeža, in tako ae Je nemara tudi gospod pes zmotil. — Marcasslno as nikoli ne moti, Čuješ. malopridnež! In to ti lahko dokažem, ker vidim od tukaj sledove, kjer je srnjak razkopaval tla. — Kljub temu. gospod vsm zagotavljam. Prisegam vam.,. Js dejal Thibault. ko Je videl, da Je priM bason mršiti obrvt ta da utegne po-stati tanj nevarno. — Molči in pojdi sam, malopridnež! — ja zakričal baron. Thibault ie nekoliko okleval, toda baronov pogled je postajal člmdalje bolj grozeč, in da ga ne bi še bolj razjezil a tem, če bi ae upiral njegovemu ukazu, Ja mizlll, da Je bolje, da u-boga, zlasti, ker se Je tolažil z upanjem, da želi morda baron od njaga kake uahtge. Stopil Je torej izpod podstreška, toda komaj je bil na prostem, se je zagnal Jezdec z konjem proti nJemu in v naalednjem hipu Je udaril baron Thlbaulta z vzo močjo po glavi z ročajem biča. Thibault, ki ae mu Je kar stemnilo pred očmi vsled udarca, Je klecnll, nato pa se nsgnil naprej in padel bi bil na obraz, da ni tedaj banm naglo potegnil svoje noge iz stremena ter ga brcnil v prsi, tako da ga ni samo spet vzravnal, temveč ga vrgel vznak, da ze je zvalil k vrstim koče. Tako, — je dejal baron, — to imaš za zvojo laž in norčevanje! — In nato* ne da bi ae Ae dalje menil za nesrečnega čevljarja, ki ga Ja pustil ležečega na hrbtu, Je odjezdil a pai, ki ao medtem stekli sa zopet najdenim aledom. Thibault ja a težavo vstal ter se pretipal od glave do nog, da vidi, če ima še cele vse kosti.— — Tak tako, moj ljubi gospod baron, — je mimral, — tako torej postopaš z ljudmi, in to ai dovoljuj«! moto zato, ker zi se oženil a prinčevo bastardsko hčerjo! Ampak povem ti, moj dragi prijatelj, da se moti* če misliš, da boš ti tiati, ki bo Jedel srnjaka, katerega danes loviš! S tem srnjakom ae bo maatil ts-le malopridnež, ta potepuh, kakor ga ti imenuješ, Thibault! Da, jas ga bom jedel ln prisegam na to! — je zaklical Thibault, ki ae je čedalje bolj razvnemal. Ker Thibault nI bil mož, ki bi samo obljubljal, pa ne izpolnil, zato je stopil v hišo ter ze takoj zopet pojavil s kopjem, prisluškoval je še hip lajanju psov, nato pa odšel ter iaginil v gošči. " Srnjak Je šel — kakor Je sklepal Thibault — proti mostu,eki je držal preko Qurcq, med Noroyjem in Trosne. V času, o katerem govorimo, je vodil preko rečice ozek most,ali bolje brv, ki je bila podprta t dvema brunoma. Ker Je bila ta brv dokaj vieoko nad deročo vodo, tato Je Thibault kalkuliral. da žival ne bo šla preko, kadar dosps do mostu; skril se je torej aa akalo tik brvi ln čakal. NI čakal dolgo, ko Je opazil krasno srnjakovo glavo; žival Js bila oddaljena kakih deaet korakov od akals, za katero Je bil skrit Thibault Ta je previdno dvignil kopje, pomeril ter ga zagnal proti srnjaku. Toda srnjak Je moral že slutiti nevarnoet, kajti s enim samim skokom je bil na sredi mostu, t drugim skokom je bil že na onem bregu, tretji skok pa ga Ja že odnesel izpred oči. Kopje Je zletelo tik ob srnjaku ter ae zarilo v travo, kakih petnajat korakov od meeta, kjer Je stal Thibault, kt ni še nikdar naredil Uko slabega lučaja. Jezen sam naae, Je akočll naprej, pobral kopje ter odšel preko moetu na nadaljnje zaeledovanje prokletega srnjaka. Thibault Je poznal prav tako natančno goad kakor žival, katero Je preganjal, zato Je k mahi prestregel arnjaku pot ter ae zopet skril v zasedi zs grm, ne daleč od ozke steze. Jo pot Je šel arnjak tako tesno mimo nJega. Je Thibault premišljeval, da-li ne bi bilo bolje, če bi udaril srnjaka a ročajem po glavi, kakor da bi vrgel kopje vanj; toda žival Je bila hitrejša kakor njegovo premišljevanje, zakaj v naalednjem troaotku je bila že dvajset korakov oddaljena In Thtbaultovo kopje jo Je spet agrsšilo. Pasje lajanje Je prihajalo bliže In bliže; še nekaj minut, pa mu bo nemogoče izvršiti na v mera ter ae polastiti srnjaka. ^ največ hodil okrog šotorov in gledal, kako ae veter igra a težkimi kovčegi, ki ao bili trdno povezani, da jih ni vzela burja. Oborožili amo ae z največjo mero potrpežljivosti, zakaj edino ta nam je nekaj pomagala; vse drugo ni zaleglo nič. V Larsonov šotor Je naneslo toliko pssks, da bi človek lahko izginil v njem. Solnce ss nam je akrilo, svetloba se je poraz-gubila kakor da nam ni potrebna in ko smo se začeli posvetovati, kaj naj ukrenemo, smo nenadoma zaslišali klice na pomoč. Kaj ae J« zgodilo? Vihar Je dvignil neki Šotor in ga je hotel odnesti. Kline je izruvsl iz tal. da je plahta vihrala po zraku. V tem obupnem klicanju na pomoč pa je stopil na plan kinooperator Liebenenz, ki je začel prizor fil-mati. Njegova pripravljenost, da napravi iz katostrofe kupčijo, naa je spravil* v židano voljo. V šotoru Samem pa je bilo res neprijetno. Možje, ki ao sedeli v njem, ao se obupno borili proti viharju in so se držali za svoje zaboje, da ne bi odfrčali oni ali zaboji v srak. In razvil se nam je ne priaor, ampak papir! Sto metrov dolg zavitek papirja ze je razgrnil v vsej svoji dolžini. Tako razprostrtega ga nismo videli ne prej ne pozneje. Ponoči je padla temperatura na sedem stopinj pod ničlo. Vihar se Js nekoliko unesel, vendar še ni nastopila' ugodna ura za na pot. Počakali zmo še nekoliko. Potem smo Jo udarili proti severosapadu in amo srečali majhno karavano. Vodil jo je Norin, s katerim sta potovala Bergman in v. Marschalll. Dogovorili smo se, da bomo nekaj dni nadaljevali potovanje skupno in da bomo kartografirali potem vsak od svoj« strani gorovja, ki ga imenujejo Mongoli 'Sinje gore." Gorovje je dobilo svoje ime pač po tem, ker se vlečejo vršaci v neskočni vrsti in fe vidijo v daljavi kakor niz sinjih biserov. Prehodili smo ieat kilometrov in amo ae na navo utaborili. Pokrajina jo bfla nepopisno pusta. ele paše, mi pa ne smo po prinesli za Jezdili smo med griči in ko smo jih premerili, smo prišli zopet na ravnino. Kmalu smo trčili ns mejnike Mongolije. Prišlo mi je ns misel, da bi lahko nevede prekoračili meje republike. Če tega bi se manjkalo, da bi nas jeli nadlegovati mongolski jezdeci radi prekoračenja meje! Zavel je veter od eeverozapa-da. Kamele so se začele šibiti od utrujenosti. Kako mi je odleglo, ko sem v daljavi videl dim, ki se je dvigal kvišku in oznanjal naše novo taborišče. Pospešili smo pot in ko smo prišli na mesto, smo planili k ognju. Mrzlo je namreč postalo tako, da se ni dalo več potovati dalje. Termometefje ponoči padel na 8.2 pod Mčlo. Naslednji dan pa je vzšlo veličastno solnce. Od zhoda Je pihljala hladna sapica, na severozahodu pa je bilo nebo pokrito z oblaki. Tu amo se poslovili od Nori na, Bergmana in Marschalla ter male antilopa, katero je zadnje imenovani vodil s seboj. Norin se je napotil daljo proti Tsagan-Bogdou, mi pa en še nekaj časa ostali pod gorami. 2 i vali niso vode. K s prvo silo s Zvečer je na katerem glede Sovražnik mineralne — Gospod dvorni svetnik, pojdete v Rogaško Slatino? — Toda, miloetivs, ne pozabite, da iz principa ne pijem mineralne vode. ~ Zakaj pa ne? — Zdravnik mi Je dejal, da i-mam železno naturo, pa se bojim, da mi ne bi zarjavela. SOBOTA, 6. OKTOBRA OGLAS Pn*J* * leP° urejen IW ing House, 50 sob. rvZT $600 mesečno. Rent iM ing nouse, 50 sob. d^ $500 mesečno. Rent je »212T »ečno. Tri leta Laase. ^ wmo $1800. Oglasite * J Rmg. House prop., 18 n Am st., Chicago, 111. —tšffl Agi tirajte sa "Proaveto"! IZVRSTNA PRIUKA Člani in Sanice S. N. P. J. Sedaj lahko dobite ** PropreU vsak da&fa sna leto la knjiga A MEHIŠKI SLOVENCI, vredno ft ftt afca Pokloni zakoncev. — Mislim, da j« lazil za teboj tfedalc, predno sva se vzela. . — Seveda. , — Zakaj ga pa nisi vzela? — Saj sem ga. •t. Varčni letoviftčnr jI. — Ali ate si ogledali okolico letovišča in hodili na izprehod? — Ne, sedela sva c žensko vedno doma. — Zakaj pa? — Se tega bi bilo treba, da bi ne izrabHa sobe, za katero ava plačevala $5 dnevno. f paRJste brez odbitka arote $7.80. Ali pa tri knjige: SLOV.-ANGLE&KA SLOVNICA, vredna $2.00, ZAKON HIOGE-NEZIJE, vredna $1.50, te PATER MALAVfcN-TURA V KABARETU, vredna f 144, afcnpaj $5.00 la dnevnik Pisat eia aa aa* leta sa svote $7.80. Ta velja aa flane a N. P. J. m stara te nove naročnika. Na člani laJs$t4M. Lahko dobite pel late dnevnik Prasveta te____ vrednosti za $240 knjig, n. pr. JIMMT HIGGINS, ZA-I VLON BIOGENEZUE, aH pa ZAJEDALCE te HRBTENICO te INFORMATOR aka nam pefljete svete $4.00. Ne člani poiljejo $4.6oTxH pa sa $8.00 poDeta ltet ProsveU in knjigo JIMMT HIGGINS. Nefisnl Ta vaa M \ 1 2657 Sa. Lawniale Ava, Im PoCOJaml. '•r jnii* litini1'oi^Jt^Jtl' j t;" • 1 u ^ m t*^' j ur vj u * u u r r u u ^ s« r r * j v ^f j t*^ * j lt * ^ * j t* n^j PRIPOROČA SE >11 akupen sestanek, o ae poavetovali nega prodiranja. Norin, Bergman in v. Marschall so prišli is fvojega taborišča k nam, ki spiolrtli od njih oddaljeni ato metrov. Med poevetovan-jem pa ae je bilo znočilo in ker še nI vzšel mesec, je bila tema tako globoka, da nI mogla trojica najti poti Dupaj v taborišče Vrniti ao ae morali zopet k našemu ognju, kjer zmo jim posodili žepno žarnico, ki jim je pomagala najti pot ped domačo atreho. 16. novambra zjutraj nismo nikjer dobili vode. Ker je padlo živo srebro deaet atopinj pod ničlo, se tudi ni nihče pritoževal, da ae ne more ufriiti. Zrak je bil miren. Odrinili amo naprej, v severno smer. Mongoli, ki ao jahali na kamelah spredaj, so peli, žvižgali in se razgovarja-H. Človek, ki ni nikoli videl puščave, ne ve, kaj ee pravi imeti okoli sebe tako čvrijajočo družbo. Taka okolica napravi iz tebe drugega človeka. V teh krajih naletiš pogoato-ma na okostnjake kamel. Danes smo n. pr. našli dva. Imamo vtis. da je promet akozi te kraje pro-cej šibek. Se redkejši pa so spominski kamni, kstere postavljajo Mongoli duhovom svojih pokojnikov. Časih so se ti ksmni ksr izgubili — in dojmilo nss je, ds se oddaljujemo od mon-gotskega sveta. Na zapadni strani puščave smo že stopili na sveta tla preroka. Pokrajina našega Uboriiča št. LVI. j« bila prav Uko pusta kakor naša aadnja postaja, aa-mo s to razliko, da smo imeli sedaj nekaj več goriva kakor poprej. ' Dne 17. novembra amo odrinili v dveh skupinah. Larson Je šel na pot ob pol sedmih. Jaz pa ob pol osmih zjutraj. Slede!i smo severni prsvee. Pihal Je oster eevernl veter In karavano Je U-ko zetflo, da ao vsi tieekali a rokami in hukali, da bi al Jih og. reli. Jaa pa aem moral risati zemljepisno karto ns glede ns mraa In Čeprav so ml rok* časih kar otrpnile od mraza. da ivoje prihranke redno vlagate pr! naa. Mi bodemo skrbeh za varnost vaših vlog, kar bo nekega dne zelo velike koristi za vas. KASPAR AMERICAN STATE BANK 1900 Bine Ialand Ave. Chicago, III. OTTO KASPAR, predsednik Tiskarna S. N. P. J. - i nt m cn v 1 fl * r zr JftMJ MKf* SPREJEMA TISKARSKO OBRT SPADAJOČA DELA Tiska vabila za veselice in shode, vizitnice, časnike, knjige, koledarje, letake itd. v slovenskem, hrvatskem, slovaškem, češkem, nemškem, angleškem jeziku in drugih VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLANSTVO S.N.P.J., DA TISKOVINE 1 NAROČA V SVOJI ftSKARNI Cene zmerne, unijsko delo prve vrste. Vaa ^ojs^nila daje vodstvo tiskarne Pilite pa Informacije na S. N. P. J. PRINTERY 2657-59 So. Law»dale Avenue CHICAGO, ILL. ^ * , TAM SE DOBE NA ZELJO TUDI VSA USTMENA POJASNILA