NO. 69 AsgntttM Domovina A-MHIJC/IM--HOIUE AMERICAN IN SPIRIT F0R6IGN IN LANGVAM ONLY HORNING (LOVCNIAN UNO NfWSPA CLEVELAND 3, 0., THURSDAY MORNING. APRIL 7, 1949 LETO LL— VOL. U. »X SLOVEWIJE NEDELJSKO DELO je v ti- glase za kulake in kapitaliste, tovini zapovedano ali vsaj zelo pogosto zapovedano in prisilno. Pa jim to ni vež dovolj. Sedaj so začeli kar javno napadati in smešiti tiste uradnike in delavce, ki ob nedeljah in zapovedanih praznikih še hodijo v cerkev. Otrokom so grozili med božičnimi prazniki, da morajo priti v šolo in da bodo meli neopravičen izostanek, če jih v šolo ne bo. Otroci, ki so šli v cerkev na praznik, so dobili slab red v vedenju. Sedaj zahtevajo, da se morata oba roditelja pismeno izjaviti ali zahtevata verski pouk za otroka ali ne. Za te izjave je navadno tako kratek rok ali kaka druga predpisana formalnost, da je starši ne morejo izpolniti pravočasno tako da verouk izpade. Potem otrok ne more in ne sme več obiskovati vero uka. DOVOLJENJA ZA IZSELITEV — Da je v Jugoslaviji res hudo, najbolj dokazuje dejstvo, da bi se mnogo ljudi rado izselilo, pa vlada ne dovoli izselitve Redki, redki so tako srečni, da dobe izselitveno dovoljenje. Jugoslavia je kakor mišnica, ki vanjo lahko prideš, ven pa ne moreš. V zadnjem času so ljudj) i bo vsaj v tem oziru POT NA BREZJE. — Gorenjska družina, ki ima 12 otrok se je dogovorila da se je peljal oče z odraslimi otroci na Brezje. Ker manjka denarja so šli seveda z vozom in konjem. Po poti so jih pa napadli člani domačega krajevnega odbora, to so nekdanji občinski odborniki. Očeta so 4 krat ranili v hrbet, otroke pretepli, voz in konja pa vzeli zase. Pritožbe ni. TITOVE SLIKE. — Titove slike so po komunističnih satelitskih državah prišle ob veljavo. Povsod so jih imeli velikanske zaloge. Sedaj jih ponujajo na vse strani. Najbolje so še napravili Cehi, ki so odrinili večjo količino teh podob v kompenzaciji: 300 kg slik za 2000 kg. tobaka. Velikonočne pesmi Zbral in založil Rev. Odilo Hanjšek OPM, Willard, Wis. Posamezen izvod te prelepe zbirke velikonočnih slovenskih pesmi samo 75c. Naročite jih brž, da jih boste v slovenskih cerkvah še letos lahko uporabili in poživili slovensko petje v ča- NOVI GROBOVI Zanimhfa razsoda ! AMERIKA BO UPORABILA ATOMSKO BOMBO PROTI VSAKEMU NAPADALCU Lt. Laddie J. Zindar Bilo je 28. maja 1944, ko je ameriški bombnik poletel na bombno misijo nad Nemčijo in bij sestreljen. Med posadko je bil tudi en Slovenec, ki je zgubil pri tem svoje življenje in to je bil Lt. Laddie J. Zindar (Žnidaršič) iz 6521 Schaefer Ave. Ob smrti je bil pok. Laddie star 29 let, 6 mesecev in 10 dni. V vojaški službi se je povzpel od navadnega vojaka d* čina II. poročnika. Poha jal je East Madison šolo, potem East High višjo šolo in končno graduiral iz Case School of Technology kot električni inženir. Delati je pričel pri Cutler Hammer Co. v Clevelandu in ko je koropanija preselila svojo tovarno v Detroit je odšel s komipanijo tudi Laddie su Velike noči in potem, dokler in se v službi povzpel dc Ab- tudi za korist listin, ki odisku-traja velikonočna doba cerkve- sištent Sales Managerja. Ko je jejo sv. m»ie v cerkvi sv. Tere- Sodnik o pomenu in vrednosti sv. maže — Sv. maša je obče koristno delo — pravi sodnik. Clevelandski sodnik Nelson J. Brewer je izdal zanimivo razsodbo v sporu glede denarja $35,000, ki jih je zapustil Antonijo Di Fronzo, ki je umrl 8. junija 1947. Določil je ta denar za sv. maše za duše v vicah, posebno za svojo lastno in dušo svoje žen^. Sv. maše naj bi se opravile v cerkvi sv. Terezije, 5276 E. 105. St. Garfield Hhts. Sorodniki, ki so katoličani, so izpodbijali to določilo posled- nje volje pokojnika češ. da ne velja, ker denar ni bi! določen dandanes, da se verjetno nihče Parada vojske - Skupno praznovanje vseh oboroženih sil - Predsednikov govor. Washington. — Predsednik Truman je prisostvoval paradi vojske na Constitution Ave. v Washington, D. C. Tajnik za narodno hrambo Johnson je izdal odredbo naj vse vrste oboroženih sil slave en skupen praznik “Dan oboroženih sil." Predsednik je zvečer govoril novim članom sedanjega kongresa ki so člani demokratske stranke. V tem izrednem govoru je' predsednik Združenih držav kratko in trdo povedal svetu, da se ne bo prav nič obotavljal uporabiti atomsko bombo proti vsakemu napadalcu. Amerika je sicer tako močna za nobeno osebo, pa tudi ne za noben splošen dober namen ali dobrodelnost, ki bi bila komu v korist. Tako so trdili sorodniki, ki so katoličani. Sodnik, ki pa ni katoličan, pa je razsodil takole: Sv. maša predvsem koristi duhovno vsem tistim, ki se je udeleže, vsem tistim, ki hočejo z mašnikom darovati. Duhovnik, ki oprav- dalcu. lja av. mašo daruje po namenu tistega za kogar mašuje, pa tudi za vse duše in v korist vseh tistih, ki se sv. maše udeleže. Namen pokojnega Di Fronzo je bil vsekako, da naj se sv. maše opravijo v občo korist, posebno tudi za korist tistih, ki obisku- ne bo upal napasti nikjer na svetu, ker vsak ve, da Amerika hoče mir in bo čuvala mir povsod. Vsak ve, da je norost,zaletavati se v ogromno silo Amerike, ali če bi se to vendarle zgodilo. naj vsak ve, da se predsednik Združenih Držav ne bi prav nič obotavljal uporabiti atomsko bombo proti vsakemu napa- Amerika je odgovorna za mir in blagostanje sveta, pa če to hočemo ali pa ne, če imamo to radi ali pa ne. Tako je. Tega se zavedamo in bomo po tem ravnali. To so v glavnem predsednikove besede. Začetek skupščine Zveze Narodov Acheson izjavlja, da bo USA podpirala Zvezo — Gromi-kov vljudno molči. Lake Success, N. Y. — Začelo se je zborovanje glavne skupščine Zveze Narodov. Predseduje avstralski zunanji minister Dr. Evatt. K prvi seji so prišli šefi delegacij, skoro sami zunanji ministri svojih držav. Napeto so gledali kako se bosta srečala Acheson in Gro-miko. Pa ni bilo senzacije Ljubeznivo sta se pozdravila in sovjetski delegat se je rokoval Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice Tone Subcl direktor operne Sole— Poznani operni pevec, Tone Subel, je bil imenovan za direktorja Operne šole v Washingto-nu, kjer je pričel s poučevanjem 1. aprila. Četrta obletnica— V petek ob 7:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete maša za pok. John Hrovat v spomin četrte obletnice njegove 3mrti. Seja St. 3 SMZ— V nedeljo ob dveh popoldne se ibo vršila seja podružnice št. 3 SMZ v Slovenskem domu na Holmes Ave. Tretja obletnica— V soboto ob devetih bo v cerkvi sv. Lovrenca maša za pok. Frank Magdalene v spomin tretje obletnice njegove smrti. Nov Slovenski pogrebnik— Raymond A. Svetek, 1064 E. 174 St., je zadnjo soboto graduiral iz “Cleveland College «f Mortuary Science.” Njegov oče August F. Svetek vodi svoj pogrebni zavod' na 478 E. 162 St. Naše čestitke mlademu gradu-antu. Po pismo naj pride— John Zulich, prodajalec Zemljič, naj se zglasi na 6424 Spil-ker Ave., kjer bo dobil pL-mo iz Kanade. ■ '*5.. s izselitev. Jugoslavia je pač koncentracijsko taborišče prisilnih delavcev. MORAŠ BITI V DRŽAVNI SLUŽBI. — Jugoslovanski komunistični gospodarji so izdali novi zakon o državnih uradnikih. Zakon določa, da niti zapustiti ne smeš državne službe kadar bi hotel, če zapustiš službo predno si dobil dovoljenje za to, te lahko disciplinsko sodišče obsodi na dve leti prisilnega dela. Zopet znak komunistične svobode. V deželah kjer komunisti niso na vladi pa zagovarjajo celo štraj-ke državnih uslužbencev. SVOBODA GIBANJA je v Jugoslaviji zajamčena z ustavo. Toda za vsako potovanje mora vsakdo imeti posebna dovoljenja raznih delov slovenske zemlje. Začne s pesmijo Kristus je od smrti vstal, ki jo je po koroškem napevu harmoniziral Dr. Ludo-vik Puš, druga je prekmurska Jezus, božji sin živi, ki jo je harmoniziral urednik Ameri-kanskega Slovenca, naš rojak Ivan Račič, sledi mogočna Adamičeva Skalovje groba, pa ista v Puševi harmonizaciji, potem pa ostale slavnostne pesmi Velike noči kakor so jih ustvarili največji slocenski glasbeniki Stanko Premrl, Angelik Hribar, Gregor Rihar in drugi. Zbirka ima tudi mašne pesmi za velikonočni čas in velikonočne odpeve pri litanijah Matere Božje. Doslej je Rev. Odilo že zbral in dokumente. Kdor je sumljiv, l in založil sledeče zbirke sloven-to se pravi kdor ni zanesljiv ko-1 skih pesmi: Venec cerkvenih munist, dokumentov ne dobi. če pesmi, Božične pesmi, Sveti kljub temu potuje, pade v roke I Križ-postne pesmi, Naša pesem OZNI, ki kontrolira ves promet | — zbirka narodnih in Velikono- PODRŽAVLJENJE kmetskih posestev se izvrši sedaj pod najrazličnejšimi pretvezami. Pri dedovanju n. pr. se po državi posestvo, če so dediči še nedoletni. če je upravičeni dedič zaprt, se posestvo podržavi. Podržavljena so posestva, če slabo gospodarijo, ker proglase lastnike za saboterje, podržavljena so, če dobro gospodarijo, ker jih pro- Tri m Ih čne pesmi. Sedaj pripravlja pa zbirko Marijinih pesmi, ki bodo izšle v zvezku Slava Mariji. Naročajte vse te pesmi pri Holy Family Rectory, Willard, Wis. Ženske so vzele občinsko upravo v roke Bronson, Kans. — V tukajšnjem mestecu so 'ženske pri občinskih volitvah popolnoma porazile moške. Mesto ima 460 prebivalcev. Za župana je bila," skvadronu, 351 bombne skupine 8. zračne armade. Zapušča tukaj žalujočo mater Frances Urbiha (roj. Pauliteh), očima, Frank Urbiha in sestro Daniele Marolt. Truplo bo položeno na mrtvaški oder v petek ob treh popoldne v Grdinovem pogrebnem zavodu, ld63 E. 62 St., od-kjer se bo vršil pogreb v soboto ob 9:30 v cerkev sv. Vida s častno vojaško- stražo Excelsior Post št. 328 A. L. in nato bo truplo ipoložemf k zadnjemu počitku v vojaškem oddelku na Kalvarijo pokopališče. Jennie Dvornik V sredo je umrla Jennie Dvornik, 1161 E. 77 St. Zapušča soproga Johna, hčeri: Jane Whalen in Rose Polak ter sina Johna in Franka in več vnukov. Pogreb se bo vrši) iz Konys pogrebnega izavtc.da, 1214 E. 79 St. v cerkev sv. Frančiška ob 9:30 in na pokopališče Kalvarijo. Vencel Hoffman Po celoletni bolezni , j e umrl na svojem domu Vencel Hoffman iz 788 Lakeview Rd. Smrt je V Doslej 45 trupel —- Sodijo, da jih je ie 16 pod ruševinami — Fimež in barve so pdspešile ogenj. ! Effingham, Illinois — še vedno niso mogli izkopati izpod ruševin trupel vseh žrtev, ki so pomrle v enem najstrašnejših požarov, kar jih je bilo v ameriških bolnišnicah. Doslej so odkopal 45 trupel. Poleg tega so štiri bolniki umrli na dobljenih opeklinah in ranah. Sodijo, da je še najmanj 15' ali ,16 trupel pod kamenjem in pepelom, župnik cerkev sv. Antona je rekel, da je prepričan, da vseh mrtvecev ne bo 80. Točnega-šte-vila pa nihče še ni mogel ugotoviti. Fire Marshall pravi, da se je ogenj zato tako hitro razširil, ker so bili vsi leseni- deli hiše ravno na novo prepleskani in so v podzemnih prostorih še bile posode polne firneža in barv. bil s Silver Star, ki jc druga najvišja medalj a, ki jo j c mogel nastopila v sredo zvečer, Bil ijploh dobiti, ter 3 Bronze Starš je 74 let star, rojen v Cehbslo- in Purple Heart. V šolo je hodi) vaški, ipa je že v Zgodnji mla-[v Memorial in Collinwood dosti šell s svojim očetom v Pa-iHigh, kjer je bil znan kot izvr-krac, kjer je dolgo živel m de-jsten igrate pri football in loval in odkoder se ga njegovi basketball. Zaposlen je bit pri ška uptava na Poljskem izvaja zadnje dni obširno premikanje vojaških edinic. Vse vojaške postojanke dobivajo novih moči novo. orožje, municija prihaja iz Sovjetske Rusije in zaupni ljudje vedo povedati, da se Sovjetska Rusija pripravlja za napad proti zapadu v tem letu. Nash tudi znižuje cene Detroit. — Firma Nash je še- go, napadalno formo, ko bo prišlo na dnevni red vprašanje preiskave sodnega procesa proti kardinalu Mindszenty in protez stantskim duhovnikom v Sofiji. Gromiko bo verjetno uporabil tudi druge prilike, da bo napadel svoje nasprotnike v atlantskem paktu. Izrael pričakuje, da bo judovska država sprejeta med člane Zveze Narodov v tem .. | zasedanju. Acheson je izjavil, daj tud. zmzala cene svojim av- da je ugA vedno pripravljena tomobilom od 20 do 120 dolar- podpirati Zvezo Narodov z vae. JeV'__________________________mi močmi. Državni proračun za Ohio znaša 650 milijonov J Columbus, O. — Govemer Lausche je predložil načrt državnega proračuna za Ohio v i višini $650,000,000. Govemer i je- poudaril, da je v tej vsoti vkjlučeno 365 milijonov dolarjev | pomoči za šole, za starce, za slepe, za pohabljene otroke, za tuberkulozne in podobne socijalne I potrebe. Ne odlažalte! Nabavite si BESEDNJAK DR. KERNA dokler je še zaloga. ' Naročite ga lahko v na-ii upravi. Pošljemo tudi po pošti, če pošljete $5.25 r ameriških dolarjih. Ameriška Domovin« 8117 St. Clair Ave. Cleveland 3, O. U. S. A. prijatelji in znanci najbolj spominjajo, Zapušča soprogo Frances, rojeno Kovačič, sina Paul in Vincent in vnuke. Bilje Michael st., mater Pauline ro- Precision Fabricating Co. v Elyria, Ohio. Tukaj zapušča starše, očeta prebivalcev. Za župana je mik j]an društva sv. Jožefa št. 99'jena Lonchar, brate Steve, Nekateri so hoteli razkazati izvoljena Mm Mary Clark po CFU jn Wicodmen of the World. George, Michael ml. in Daniel. *“ J J_J‘ ” Zadnji trije »o bili vsi pri voja- komunistom Ameriko. To je ti-[poklicu gospodnja. V občinski stim, ki so prišli v New York odbor sta prišli še dve ženi in na “mirovno konferenco” umet: nikov. Državni oddelek jim pa dva moška. Za mestnega sodni, ka pa je zmagal mož napram ni dovolil potovati po Ameriki?!ženski kandidatinji, ženske • • • I pra-vijo, da hočejo nabaviti mo- Državni oddelek je prav sto- demo sireno za oznanjanje po- ril, da jim ni pustil ogledati si'žara, vodovod, mestni park, Amerike, ker če bi jo enkrat, boljša pota po mestu in boljša videli, bi jih nobena sila ne varnostna znamenja pri preho-spravila več od tukaj domov v,dih preko železnške proge, njih paradiž. -------o ...... * * * - I Ne tvegajmo, ne riskirajmo. Kakor so vsi komunisti, ki so - Življenje je v naiih rokah. Ka- proti tej deželi, pa jih za vraga 'dar hodimo ali sami vozimo, ne moremo spraviti ven. | bodimo previdni in modri. Pogreb bo v soboto zjutraj iz pogrebnega zavoda Grdina na 1053 E. 62 St. v cerkev sv Alojzija, kjer bo pogrebno sv. o-pravilo Ob 10 uri in potem na pokopališče Kalvarija. Nikolas Opalic V sredo popoldne je dospelo truplo Captain Nickolas Qpa-lic. Ko je bil ubit v zrakoplov-ski nesreči nad Nemčijo 15. feb. 1945, je Ml btar 27 let. 27. marca 1941 je odšel k vojakom in sicer k 4th Armored Headquarters Div. Leta 1943 je bil poklan čez morje. Odlikovan je kih preko morj§. Dalje zapušča sestro Mildred, veliko sorodnikov, ter zaročenko Doris Lecho-wicz. Družina živi na 360 E. -IM. St. Bil je član dr. Hrvat-sika Svoboda š(t 236 HBZ in Srbskega društva Woodrow Wilson.. Pogreb bo v soboto popoldne ob 1:00 ori iz Ždletovega pogrebnega zavoda, na 458 E. 162 St. v cerkev Sv.' Sava na E. 36 St ob 2:00 uri in na to na pokopališče St Theodosius. — Vojaški obredi so pod pokroviteljstvom VFW Pošt 296. Razne najnovejše svetovne vesti NEW YORK. -- Kongresman Andrew L. Somers je umrl v U. S. Naval Hospital v St. Albans, L. I. Bil je kongresnik nepretrgoma zadnjih 24 let, rodom iz Brooklyn, N. Y., star 64 let, je bil bolan od začetka marca tega leta. • G • SOUTHAMPTON, ANGLIJA. — U. S/A. ambasador pri angleškem dvoru se je zadnjo nedeljo pri ribarjenju kar težko ponesrečil. Trnek se mu je zadrl v levo oko. V bolnici so ga takoj operirali, odstranili trnek in sedaj leži z zavezanimi očmi in čaka, da bi se ranjeno oko toliko umirilo, da bi zdravniki mogli ugotoviti ali bo na to oko oslepil ali pa mu bodo morda še mogli rešiti vid. • * .* LONDON. — Sir Stafford'Crips, angleški minister financ in gospodarskih resorov je objavil novo odredbo, s katero je povečal cene mesu za 7 centov na funt in zmanjšal racije za meso. Britanci bodo v letošnjem letu dobili komaj po funt mesa na teden za osebo. Glede drugih živil pa je Crips napovedal, da se bodo zaloge zvečale. • 9 9 LONDON. — Angleška delavska vlada je izvedla socializacijo medicine. Stroški za izvedbo tega načrta so bili v minulem letu 832 milijonov dolarjev, za prihodnje leto pa so predvideni na 1 bilijon 40 milijonov dolarjev. Pravijo, da se ljudje zdravnikov, ki so sedaj državni uslužbenci, zelo poslužujejo. ’si, ki imajo med begunci svoje ljudi in tisti, ki so se javili za sponzorje doslej neznanim posameznim osebam in družinam, že nestrpno pričakujejo, da bo prišel prvi transport, ki bo pripeljal tudi Slovence. V to razpoloženje je prišel te dni Cleveland k svoji teti Mrs. Frances Stegu 15018 Ridpath Ave. 21 letni Sreten Lazič. Preživel je zadnja tri leta v taborišču J^agnoli pri Napulju v Italiji, že pred leti, takoj, ko je pribežal iz Jugoslavije v Italijo, je Mrs. Stegu storila vse kar bi moglo pomagati, da bi njen nečak čim preje prišel sem. Kasneje ga je prijavila tudi po novem zakonu o naselitvi beguncev pri Ligi Katoliških Slovenskih Amerikancev. Letos je konzulat v Neaplju dobil nekaj' jugoslovanskih prostih mest v okviru kvote in jih je dal tistim, ki so najprej zaprosili. Lazič je bil med njimi Prvi možni transport je uporabil, da je potoval. Povedal je, da ameriška komisija za begunce tudi že dela v Italiji in da vsi, ki imajo sponzorje, upajo, da bodo kmalu mogli odpotovati. Za potovanje mu je vse potrebno oskrbela in odlično uredila tvrdka August Kollander. Poizvedovalni koližek Družina Leopold, Vida in Boris Marinič, iščejo naslove svojih sorodnikov v Ameriki To so Jožef Samec, rojen v Vedrijan pri Gorici na Primorskem in njegova žena Karolina ter njun sin Viljem in hčerka Jožefa, ki sta že oba odrastla. Vida Marinič je hčerka sestre sedaj že pokojnega Jožefa Samca. Družina Marinič je kmetska družina, Leopold je dober sadjerejec in vinogradnik. Kdorkoli bi mogel kaj zvedeti o imenovanih sorodnikih, naj bo tako dober, da naj sporoči na naslov Leopold Marinič, Ostlandlager (16) Eschwege, Hessen, USA Zone of Germany. a|f| Ameriška Domovi ima (JAMES DEBEVEC. Editor) “"•■•asim, -stasru»~ssst'** NAROČNINA Za Zed. države $8.50 na leto; za pol leta $5.00; za četrt leta $3.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $10.00 na leto. Za pol leta $6.00, za 8 mesece $3.50. SUBSCRIPTION RATES United States $8.50 per year; $5.00 for 6 months; $3.00 for 8 months. Canada and all other countries outside United States $10 per year. $6 for 6 months, $8.50 for 3 months. NOVINE ZA SLOVENCE “SLOVENSKE KRAJINE” V AMERIKI IzGinrda APRIL WN MON TVI WU TNU FRI CAT I 1 3 4 5 6 7 8 9 IO II iz 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 2425 26 2728 29 JO Entered as second_class matter January 6th 1908, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3rd 1879.___________________________ No. 69 Thuis., April 7, 1949 Macedonija Macedonska dežela je bila že pred vojsko muka Balkana in je ostala tudi sedaj pod sovjetskim režimom. Ma-cedonsko gibanje za neodvisnost je vprizarjalo vrsto atentatov v južni Srbiji in vshodni Bolgariji in severni Grčiji, da je pred svetovno javnostjo vzdrževalo vedno živ problem neodvisne Macedonije. V tem boju na vse strani, v bojih macedonskega komiteta in njegove mistike, v boju za srca vsakega Macedonca, je rastla mlada macedonska inteiigen- žižkoski vadasje (Kraljestvo Malakocije. Konec.) 'Popis Malaikodije zaključimo z žižkoskimi vadasi. Ve med Malakocijov pa Žižki nikSe druge zrveze kak 'z vadasi. V Žižki je 100 hiž z lepimi ogradi i na vsaikšo hižo ipride poprečki 5 ljudi (brez tistij, ki so-v Chicagi). Žižki ležijo dničino i na vse smeri se cedijo jarki, liki berekov i globoke vode ,pa zato li ne-majo kak je to v Malakocijl. Sosedno Trnje ima bar Črnec, de pa Črnec ogne Žižkov i t^če.proti' Polani. Trnje ima dva mlina, Žižki pa dva jagra. Žižkoskiva jagra sta bila Žvarcman pa Coipot. Ve so-bvar-cman ne bili rojeni žižkanjar. Bog zna odked sonprišli. Bili so edini človek v fari, -ka ne bio Slovenec i ka je samo vogrski razno. Strašno radi so strelali. De pa kakšteč so pokali, da le nrkaj ne štelo spadhoti. Kak tudi bi, če so pa malo nazkriz gledali. Samo ednok se je zgodilo, ka so podrli ednoga velkoga sav-ca v ti&toj šumi kak se ide k brodi na Gornjoj Bistrici, lak so bili veseli, ka -so ne pustili, ka bi pagamjač nošo. Obesili so si ga za pas na levom kraji, ka bi nUj ysakfii vido, ka so to oni Strel®. Copota je pa vsa fara dobro poznala, če ne inači že po tom, ka so bili brat gornjebistričkoga oštarjaša. Oni so imeli tudi psa. De pa ka, de se je razno samo na lovino po žiž-kodki njivaj pa po tistom redkom joušji okoli Žižkov. Na Števan kralovo so Marko povabili žižkoskih vadasov tudi čerensovskega Arpada pa bistvičkoga Kelenčovoga Vanča na reče v Malakociji. — Copot so prignali svojega velkoga psa, ca in še razvijala v neke profesijonalne opozicijonalce. Naj- Marko so pa tudi dva imeli. Za Hancovov »jižov so Steli, prle ^ m „„— _ ---------------------- ti vsemu kar je bilo, je bila komu- kak 'bi šli prek Krčiov, poglednoti v gosco od Jarcekove dn ke q uboga Kranjska dežela in Ju ■ dol kre Struge. V tom samotnom protji so se fazuni drzan pa hujši izraz opozicije proti nističn stranka. Tja se je zatekla macedonska inteligenca tudi zato ker je komunistična stranka imela za svoj program balkansko federacijo, v kateri naj bi bila Macedonija samostojna republika, ki naj bi obsegala vse macedon-sko ozemlje z glavnim mestom Solunom. To je brez dvoma najprivlačnejši program za slehernega Macedonca. Ravno v tej točki pa je Tito slabo izpeljal komunističen program. Sovjeti so ta program namreč zasledovali tudi še potem, ko so se s Churchillom sporazumeli, da ostane Grčija popolnoma pod angleškim uplivom. Zato je bila gverila v Grčiji, da se tudi tam ustvari komunističen režim in izsili za sovjetski imperij, če ne cele, pa vsaj del severne Grčije. Tito je tu delal slabo in prepočasi. Ni uspel. To je eden največjih njegovih grehov v očeh Moskve, čeprav tega nihče ni še doslej uradno rekel. Zaradi te pomanjklji- omu- Sku- vosti v revolucionarni dobi ni bilo mogoče izpeljati k' n istične ureditve Balkana po moskovskem receptu, šali so potem raznUjudje v raznih prilikah dobiti razne nadomestne rešitve, pa se nikoli ni prav posrečilo. Prvi se je bil zavzel za balkansko federacijo Dimitrov, pa je bilo nekaj prezgodaj in je moral po nalogu Moskve takoj preklicati in obžalovati svoj predlog. Kasneje je bilo o tem govora med Titom in Dimitrovom na Bledu, pa se stvar tudi ni izpeljala, lzgleda, da se je to vprašanje potem razvilo v poseben kamen spodtike med tema dvema komunističnima satelitoma. Tito je želel biti tudi v balkanski federaciji prvi med enakimi, če ne popolen gospodar, Dimitrov pa si je mislil da bi to mogel biti tudi on, ker Tito ravno tu nima legitimacije in je razočaral sovjete. Zadnje čase, odkar Tito ni več v milosti v Moskvi, se to vprašanje rešuje vsaj v željah popolnoma v macedonsko nacijonalnem in prvotnem komunističnem načrtu za neodvisno Macedonijo, ki naj združi vse macedonske etnične pokrajine, naj bodo danes del Jugoslavije, Bolgarije ali pa Grčije. Markos je menda na tem vprašanju padel, Tito je s svojim nasprotnim stališčem v tem vprašanju napravil največji svoj greh, Dimitrov pa previdno molči odkar je prav radi tega vprašanja dobil po nosu. Pravijo pa, da Moskva hoče prav v tem loncu kuhati vročo juho, v kateri naj se utopi Tito. Tito se ne bo rešil " Koncem januarja je Tito govoril na kongresu srbske komunistične stranke. Takrat je z ostrimi besedami napadel svoje, tožitelje v Moskvi. Seveda ima s tem samo en greh več v svojih moskovskih rekordih. Tito je trdil, da je sedanja moskovska propaganda proti jugoslovanski komunistični stranki prav tako huda kot je fašistična in reakcijonarna propaganda proti komunizmu sploh. Dejal je, da je sedaj Jugoslavija v toliko slabšem položaju kot Rusija, ker Rusijo napadajo samo reakcionarji in kapitalisti, Jugoslavijo pa še bije radijo Moskva. To pomeni, je dejal Tito, da se proti nam vodi neusmiljena propaganda iz dežel, s katerimi imamo podpisane pogodbe prijateljstva in medsebojnega podpiranja in pomoči. Ta kampanja jS v hudem nasprotju s pogodbami in moramo jo označiti kot sovražno in proti-revolucijonarno. Tito je povedal še, da je pričakoval, da ga bo ta propaganda hudo napadala, ali nikoli ni mogel pričakovati, da se bo spustila na ravan Goebelsa, zapadnih kapitalistov in reakcije. Tito ni pozabil kako se je godilo njegovim športnikom v Budimpešti v Sofiji, njegovim zastopnikom v Albaniji in drugod za zastrom, kjer je bil še pred rpalo časa velik. Končno je povedal: Mi smo vse storili, da bi se ta propaganda zmanjšala na pravo mero ali sedaj je zavzela take razmere, da moramo ostro in jasno govoriti o teh lažeh naj pridejo odkoderkoli že. Označil je sledeče točke glede ^katerih je spor z Moskvo: Vprašanje političnih in gospodarskih od-nošajev med socialističnimi državami, jugoslovanskaiS" racija, gospodarski odnosi z Albanijo, nepravičnost sovjetov napram Jugoslaviji. / Ta Titov govor je pokazal, da ni nikake rešitve več Tito je govoril kakor, da se sedaj zaveda, da jjb Stalinova tudi zavec je rad' skočo. Liki na te den je šlo vse naopak. protji ovarajo, ka so Hanc notri. Vribovo šibje režejo, ka do iz gožovic koše pleli, Jagri so nanč ne sli dtele, ka so znali, ka Hanc pa fazuni neide vkup. Te so zgonili pse v kukarico na Jugovoj njivi med Logom i Struigoiv. Svarcman so začnoli na kokosek v bertci strelati. Iz kukarice so 'zletele jerebi t Arpad je repeterao i tri' jerebi so spadnole. To je bilo tuldi vse od tistega dneva. V TiloSi v Malakociji, kde bi mogla biti velka lo-vina na reče, je Copotov ;pes vse zm-ešao. Ve so strelali, ka so Gjurova deca prišla na vratnice gledat, ka te to je. Samo nanč edna reca ne spadnola. Copotov pes je tak noro naganjao, ka je vse predeleč zletelo. Arpad je brečao, ka psa strli. Marko so ga komaj malo potroštali. . Kelenčcv Vanč so prazni šli domov nad Bednjaj. sli usteč ovc Kile. Kustecov Matjaž j« bn.jwalar i_U»ti ' Podrainica št. 25 SH Girard, Oko. — Pomlad je tukaj in velikonočni prazniki ge nam kar nekam hitro približujejo. Vsa narava in ljudje se venele prebujenja, posebno pa se tega lahko veselimo mi, ki smo tu v naši novi svobodni domovini. Seveda pa mnogi tudi tukaj niso zadovoljni in kar naprej hvalijo Jugoslavijo in tisti "zlati raj.” Ravno ta teden sem prejel pismo iz stare domov. ,v katerem se nam lepo zahvaljujejo za poslane pakete. Pišejo, da riža in sladkorja niso videl, da že sami ne vedo od kdaj. Menda že odkar je osvobojena kranjska dežela. Pravijo, da srečni so tisti ljudje tam doma, ki imajo svojce v Ameriki. Torej iz teh pisem je videti, da ljudje tam vedno bolj trpijo in še prav posebno zato, kerjimniti njih vere ne pustijo. lzgleda, da bo tam res vse uničeno, prej ne bo miru. Kako z veseljem smo se vselej spominjali na staro domovino posebno v času božičnih in velikonočnih praznikov in obujali spomine na mlada leta, ki smo jih preživeli tam doma, a danes pa nas obide žalost, ko se spomnimo svojih rojakov, koliko in kaj vse sedaj trpe. Kako se ti rablji našega naroda trudijo, da bi ja gotovo vse uničili. goslavija sploh! Koliko so se ljudje in razne stranke trudile, da so se skopali izpod Avstrije in si ustanovili Jugoslavijo, seveda je bilo že takrat slabše kot prej in sedaj pa so zavrgli prvo Jugoslavijo in se borili za “svobodno” Jugoslavijo, da bodo ubogo ljudstvo osvobodili vsega. Danes je tam pomanjkanje in revščina hujša kot je bila kdaj pod cesarjem ali kraljem. No, zdaj so pa nekateri menda za- rinimo Kustočove hiše. Kustecc »■CSKfiSft. urilTo žašjo nove pumčole, pa 'ciba na leve nogo, ka s tistimi svobodno Jugoslavijo “ .. , ■ l ir X„ . m- ■’ho na norloArtjfrrrmi man/lo m ja ne mogla plesati. Matjaž je stavo Vanča: “Ka vr . . . ’te pa kak strašno strelali. Ve -pa ešče ne 'bojna. Ja-z sam mimo, ka se bereki vužgejo, tak je 'pokalo. Pa te prazen »deš. — “Bole 'bi bilo doma ležati. -Copot pa Svarcman sta zajtra prve srečala tiste tmjarške dekličke, 'ka se hodijo k Lonc-ovim vcit. če jager majprle žensko sreča, te se naj raj obrne. Njeva pa Arpada so Gjura iz Malakocije z ladjov v Kroseic porinoli, ka jih je srajn po Bistrici iti domov.” CLEVELAND Zbetežoli so na nagli Mr. Jurij Gjuran v Mentori. Včasi kak se je zvedelo, -sta se odpelala obiskat betežnika Mr. Ciček i Mr. Markio-lia, kak uradnika Društva presv. Srca Jezušovo- tam vrači. Njoj želemo ;rečno pot, sini pa Skorajšnje zdravje. STARI KRAJ Lepa meha. (Itz ednoga pisma.) Draga sestra! Prejela sam ipak i 'tudi belo platno, ka si mi poslala za snehinški gvant. Jako je lepo. Kan; lepa nadzorstvom menda največjega zločinca in rablja kar jih pozna zgodovina. ga (SDZ 55), ka jemi kak čla- sneha bi v njem bila. Pa nega ni poskrbita tudi bolniško podporo. Betežniki želemo viaskc-ri zdravje. CHICAGO Margareta Majcen so umrli. Bili so jako poznani i prilju-b-leni med Solvenei. Zapuščajo moža Števana, ednoga sina i tri hčere i osem vnukov. Bili so članica štirij ženskij društev: Društvo krščanskij mater pri fari Sv. Števana, Društvo sv. Ane KSKJ, pri šterom so več kak -deset let bili zapisnikarica. Rejeni so bili v Ižekovcaj v beltinski fari. Vsi mo jih j a)ko pogrešali. Naj v-miri počivajo. Jako so betežni. Mrs. Terezija Balažič. Nahajajo se na svojem domi. Dvorijo jim i skrb imajo zanji Katarina Per-ša. Na dugo pot se poda v tej dnevaj Mrs. Frank Gorkis. Šla de v Arizono gledat svojega si- prilike za to. V mesti živim. Pa smo šli peški ven i-z mesta tri ure daleč v cerkev k zda-vanji. Na poti nazaj smo imeli v ednoj vesi pri moj oj so-šolski obed. Draga sestra: Kak srečna 'bi bila, če bi bila Ti tu. T ri zdravje. CHICAGO Margareta Majcen so umrli. Bili so jako poznani i pril j ub-leni med Solvenei. Zapuščajo moža Stevana, ednoga sina i tri hčere i osem vnukov. Bili so članica štirij ženskij društev: Društvo krščanskij mater pri fari Sv. Števana, Društvo sv. Ar.e KSKJ, pri šterom so več kak deset let bili zapisnikarica. Rejeni so bili v Ižekovcaj v beltinski fari. Vsi mo jih jako pogrešali. Naj v miri počivajo. Jako so betežni. Mrs. Terezija Balažič. Nahajajo se na svojem domi. Dvorijo jim i skrb imajo zanji Katarina Per-ša. Na dugo pot se poda v tej dnevaj Mrs. Frank Gorkis. Šla de v Arizono gledat svojega si- zenske, ki bi hotele ostati večna, šteri je že (luže betežem i se no mlade. tam vrači. Njoj želemo -rečno pot, sini pa skorajšnje zdravje. STARI KRAJ Lepa sneha. (Ta ednoga ipi-sma.) Draga sestra! Prejela sam ipak i tudi belo platno, ka si mi poslala za snehinski grant. Jako je lepo. Kak lepa sneha ibi v njem bila. Pa nega prilike za bo. V mesti živim. Pa smo šli peški ven iz mesta tri ure daleč v cerkev k zda-vanji. Na poti nazaj smo imeli v ednoj vesi pri moj oj so-šolski obed. Draga sestra i Kak srečna bi bila, če bi bila Ti tu. Tak bi se mi videlo, kak če bi mati bili tu pri meni. Zavolo beloga 'gvanta pa znaj, ka je moja duša i,moje srce bilo čisto i belo. To je vido nebeški Zveličar pa tudi moj zemljski ženin to zna. Rousseau o nezadovoljnežih Slavni francoski filozof in književnik Jean Rousseau (1. 1712 do 1778) je poznal samo dve vrsti nezadovoljnežev: bogatine, ki bi hoteli živeti večno in večno uživati svoje bogastvo, ter Tito je srečen, da se lahko iz svobode brani, da je bil obsojen in absentia. Potem, ko je počisti! svojo stranko in policijo, ko je pozaprl pristaše Moskve po Jugoslaviji, sedaj lahko celo vpije na Moskvo. Istočasno pa mož izgublja živce. Vpije na Moskvo, dela pa nadaljne komunistične zločine po državi, ki ji pašu-je po milosti Moskve. Titov režim je med najkrutejšimi boljševiškimi diktaturami, če ni najkrutejši sploh. Istočasno, ko računa Tito, da st bo obdržal s pomočjo zapada, ruši vsak dan možnosti sodelovanja zapadnih demokracij 7. njim in istočasno vprizarja nove spore z Moskvo. Tako dela norec, ki mu je napuh zasenčit razum in obsodba nad njim končnoveljavna da je Stalin zlomil pa- presojo. Po tej poti Tito mora propasti in vsak njegov polico nad njim. I liričen nastop kaže, da drvi sam v propast, a tega ne vidi. svobodno Jugoslavijo — pod nadzorstvom menda naj večjega zločinca in rablja kar jih pozna zgodovina. Koliko gorja so naredili našim ubogim beguncem, ki so morali zapustiti doma vse, celo svoje najdražje, da so si tako rešili vsaj golo življenje. Oditi so morali po širnem svetu za kruhom. Ali ste zdaj tisti veliki voditelji naroda v borbi, za osvoboditev zadovoljni? Ali vas ne bili srce, ko ste tako onesrečili svoje lastne brate in sestre? In poleg tega pa 3te osramotili tudi naše dobro slovensko ime pred ameriškim narodom in še sedaj rinete z glavo skozi zid, ko vendar vidite, kako ste se varali in in še bolj pa varali druge. V resnici bi za vas vse veljalo: Oče, odpusti jim, saj ne vedo, kaj de lajo. . , Torej naj bo dovolj o tem, bom pa še kaj veselega povedal iz naše naselbine. Tukaj smo se dogovorili člani SMZ in članice SŽZ, da priredimo v soboto 23. aprila, to je po veliki noči, skupno veselico. Ta naša prireditev se bo vršila v Slovenskem narodnem domu v Girar-du. Skupno bomo priredili pa zato, da pokažemo, kako se lahko v skupnosti dela in da poživimo naši dve zvezi. Le pridite na našo veselico in videli boste, da se boste imentno zabavali. Vabljeni ste vsi člani in članice, pa tudi drugi, čeprav niste člani, lahko pa postanete. Torej, fantje in dekleta, le korajžo in pristopite v naše vrste in ne pozabite na našo veselico v soboto 23. aprila po veliki noči. Na razpolago bo fina godba, prvovrstna postrežba in sploh vsega bo dovolj, kar je potrebno za dobro zabavo. Obljubili so nam tudi gl. odborniki SMZ in gL odbornice S. ž. Zveze, da bodo takrat med nami. Še enkrat vam kličem: na svidenje 23. aprila v Slovenskem narodnem domu v Girar-du, Ohio. John Anžiček. Pošnatuca št. 25 SŽZ Cleveland, O. — Veem našim članicam ter cenjenemu občinstvu naznajam, da se bo vršila naša materinska proslava 1. maja ob pol treh popoldne v šolski dvorani fare sv. Vida m ne 8. maja, kot je bilo prvotno poročeno in sicer iz razloga, ker gredo naši igralci 8. maja v Indianapolis igrat in isti dan bo imela Glasbena matica svoj koncert. Tako bo za vse bolj prav, da ne bomo drug drugemu škodili na udeležbi. Tisto nedeljo bomo praznovali Materinski dan na slovesen način, čeprav bo en teden poprej. Imele bomo na programu deklamacijo materam m pozdrav vsem članicam, lepo petje naših mladinskih članic in seveda tudi igro “Pri kapelici”. — Vem pa da vam ji večinoma vsem znano, da smo v zimskih večerih naredile lepo ročno izdelano posteljno pregrinjalo (bed spread), ki bo oddano kot prva nagrada in poleg tega bo pa še devet lepih nagrad. V prvi vrsti se moramo zahvaliti naši dobri članici Mrs. Stampfel, ki nam je podarilo vso “pavolo” brezplačno, samo da ibo boljši uspeh.' Med našimi pridnimi članicami, ki so delale na tem pregrinjalu, s je najbolj odrezala in največ naredila Mrs. Agnes Zobec iz Glas A ve. pridno pa so ji pomagale Mrs. J. Martinčič, Mrs. A. Kromar, Miss I. Oberstar, Mrs, D. Sterniša, Mrs. A. Virant, Mr's. A. Milautz, Mrs. M. Tomažin in moja malenkost. Seveda nam je pri vsem tem delu pomagalo še več naših pridnih članic. Zahvaliti se moramo tudi Mrs. A. Križman, ki nam je dfela na razpolago prostor, kjer smo se žbirale k delu. Sedaj imamo že “tikete” v predprodaji im le pridno sezite njih, da jih ne bo prej zmanjkalo, kaj« nagrade bodo. v& res lepe in katera bo srečna, bo deležna ene ali pa morda tudi več nagrad. Prisrčna zahvala Norwood' Appliance, Mr. John Sušniku, ki nam je plačal za tiskanje “tiketov”. Članicam priporočam, da podpirate naše trgovce, ki tudi nekaj žrtvujejo, da nam pomagajo do boljšega uspeha; saj dobite pri naših trgovcih vse najrazličnej še poteribščine za svoj dom, zato le obisščite jih za praznike. Kupujmo pri domačih, da ne bomo samo beračili pri njih. Zato prejmite prav pnsrčno zahvalo vsi, ki ste nam denarno pomagali in prav tako tudi vse članice, ki ste bile tako požr-vovalne in gledale, kako bi pomagale do boljšega uspeha. Vabim vas vse, da se gotovo udeležite seje il aprila. Do 10. aprila imate še čas za nove članice v tej prekonvenčni kampanji; če imate katero za vpisat, me lahko kar pokličete po telefonu in bom prišla do vas in razložila tse potrebno. Pozdravljeni, Mary Otoničar. -------o------ To in ono iz La Salle La Salle, 111. — ,V zadnjih par dneh sta se morali podati v bolnišnico dve Slovenki in sicer Mrs. Anton Jenko, soproga našega trgovca in Mrs. John Rogell. Podvreči sta se morali operaciji. Želimo jima vsi, da se čimprej zopet zdrave vrneta k svojim družinam, kar Bog daj! Kolikor mi je znano in mi je bilo povedano, bo društvo Triglav št. 2 SNPJ slavilo letos 45 letnico svojega obstoja. Za to slavnost bo zopet med nami moški pevski zbor Prešeren iz Chicage, 111. Podali nam bodo zopet lep koncert pod vodstvom profesorja Rubina. To vse bo 8. maja in ste vsi prav prijazno vabljeni, da pridete v Slovenski narodni dom, da skupaj proslavimo 45 letni jubilej tega društva. Pričetek ob dveh popoldne. in ne prezrite tega dneva, ker bo zopet nekaj veselja za nas. Ta dan bo med nami tudi novi prddsednik SNPJ, Mr. Joseph L. Culkar. Vstopnice so že v predprodaji. Le pridno sezite po njih, dokler so na razpolago. Tukajšnji '"premogarji bodo sedaj ostali precej časa doma. Mogoče bodo premogokop št. 74 celo popolnoma zaprli, česar sicer ne želimo, ampak, jo pa prav lahko mogoče, če se to zgodi, bo potem zopet več delovnih moči brez zaslužka; žalostna nam majka. Da ne boste pozabili: 19. aprila pojdite vsi na volišče in volite za naše slovenske kandidate. Vsi državljani storite svojo državljansko dolžnost na dan volitev. Pozdravljeni! — Poročevalec. ------o------- Bo] znanostiproti povojnim epidemijam Na koncu drage svetovne vojne hvala Bogu ni bilo divjanja epidemij, kot je to navadno na koncu velikih spopadov. Pod ruševinami oipustošenih mest Evrope in Azije je prežalo bolezni na ducate. Bil je skoro čudtež, da so bile te nadloge preprečene, in to zaradi držav ter organizacije UNRRA, kot tudi zaradi obsežne uporabe najmodernejših iznajdb zdravstvene znanosi.kot je DDT, sul-famidi, penicilin. Tako da je lahko in ne po krivici ravnatelj zdravstvenega oddelka organizacije UNRRA nedavno izjavil, da je dejanski zmagovalec zdravniška veda. Še preden se je končalo grmenje topov, so, zdravniški oddelki ameriške vojske in ustanove UNRRA prodirali v runa področja, da hi zagotovili vse potrebne ukbepe,; preči izbruh mrežje < cij, 3d je imela , in ki služi tako kot meteorološke opazovalnice za kopičenje neurij za ugotavljanje in določevanje infekcijskih središč. LaMko tudi omenimo, da ta služba še danes traja in da jo je prevzela mednarodna zdravstvena organizacija. Vojska Združenih držav in ustanova UNRRA Sta ustanovili nadalje zdravstvene urade v 13 državah, apustošenih od vojne ter dobavili 200,000 ton zdravniškega materiala: pravo goro zdravil, serumov, antibiotikov, rentgeooloških aparatur in bolniških postelj. Eno izmed najbolj uporabljenih orožij v tem boju je bil DDT; z njim je bilo mogoče zmanjšati na Poljskem tifus na enajstino prejšnjega obsega; z njim so zmanjšali v Jugoslaviji tifus od 50,000 primerov v letu 1943 na 3000 primerov v letu 1946; |z njim so škoro iztrebili tifus v Grčiji in ga omejili le na redke primere, kot to ni primera v starih časih. Ko so se pojavili v Malti in v Tarantu primeri kuge, je bilo mogoče uničiti epidemijo takoj v nastanku, ko so z DDT ubili bolhe, s posebnimi strupi podgane ter razdelili cepiva v obsežni meri. Isto delajo na Kitajskem. Nadaljno veliko nevarnost je predstavljala kolera. V letu 1946 je požela v Kareji 11,000 žrtev. V tej deželi in na Japonskem je to bolezen učinkovito pobijala ameriška vojska, ki je poskrbela za cepljenje kar 53 tisoč oseb. Tudi nedavno so Združene države pomagale v Egiptu z letalsko .pošiljko znatnih količin seruma. Tudi pri ti-fuzni mrzlici in dwvici so imeli uspeh, ko so v bistvu obnovili kanalizacijske sisteme in v obsežni meri razdelili razkužila ia cepiva. — Nad 40 odstotkov Ameri-kancev starih nad 10 let si kupi dnevno časopisje, kar znese na posameznika več kot v kateri Zato pa nikar ne pozabite koli jjrugi deželi. f V Libijski puščavi t*Ur Prasketanje .pušk je zadonc- njo pri sebi na sedlu”, je ra*- * . . . . i • 1__ 1 »nl!l,n,rnilr "ra tri/Ii /Ifl 1A lo nekje in odmevalo po ozki dolinici. Za hip je prenehalo, pa vedno in vedno se je ponovilo. Polkovnik je plenil kakor star vojaški konj, ko čuje glas bojne trobente. “Hitro, hitro! Popeljite nas nekam, da vidim boj 1” “Tod iprosim!” je kazal Stuart. “Tod vodi steza na vrh. Poipeljem vas talko, db damam ne bo treba mimo mrtvih trupel!” Izognili so se truplom, ki so nagosto ležala po dnu soteske. Težavno je bilo, plezati po strmih stenah in kamenitih sipinah naivagor, pa končno so bili vsi na vrhu grebena, tudi ženske. Ppd njimi sie je razgrinjala neizmerna puščava in v ospred. ju se je odigraval prizor, ki ga vse življenje niso pozabili. V suhem puistinjskem zraku in čisti neskaljeni svetlobi južnega solnca so gledali vsako po- It J V/ * vvw* ---- ' » lagal polkovnik. "Če vidi, da je njegov položaj brezupen, pa je vkljub .temu odločen, se boriti, do smrti, tedaj vzame svojo ru-njo, stopi nanjo in. se bori, dokler ne pade —. Borili se bodo, kolikormogoče drago bodo prodali življenje, .pa genili se ne bodo z mesta.” Krvava igra spodaj na peščenem 'pororišču se je naglo bližala koncu. Od vseh strani so pokale puške na neuklonljive beduine, krog dima in ognja jih je obdajal. Odgovarjali so, kolikor so mogili. Mnogo jih je že ležalo mrtvih v pesku, kar pa je bilo še živih, so neustrašeno in mirno vlagali naboje in streljali. In dobrih dvanajst kamelarjev je ležalo v pesku in pričalo, da zmagaj Egipčanov ne bo 'po ceni. 'Pa bojni rog je zapel pri serraški četi in drug v četi iz Halfe mu je odgovoril. Napadalci so se strnili v eden sam obsežen krog. če enkrat so za- (L Issued Ever] . Thursday lor the Jugoslavs in Wisconsin • Tedenska priloga t» tlovenco v Wisconsin! THE WISCONSIN YUGOSLAV OBSERVER - AFFILIATED WITH TEE “AMERICAN BOMB» DAILY AU Communications to obzor rrousanw COMPANY Tel. Mitchell 5-071 LOKALNE VESTI Dva slovenska radio pro- običajni uri od 11. do 12. opol- Dva slovensKa ramo pro ^ ^ p& ^ 4;30 popoWM do 5:80 zvečer. Na obeh pro- vzhodno preko jezera celo v državi Michigan, kjer ima slovenski radio program iz Milwaukee veliko število rednih poslušalcev tako med tamkajšnjimi Slovenci kakor med drugorod-ci, proti jugu pa pokriva postaja aboro ves zapadni del države Illinois in prav tja do meje države Iowe, dočim proti se- • ----------- ----:• ' , ziasu pa na puipviuanoac..., ... j- ’ aprila, .bosta v Milwaukee od- velikonočni in na veru dobe slovenski radio pro- dajana dva slovenska, radio 'kater0m so nam Zljubili sode- gram iz te postaje najazdaljo programa preko postaje WE- lo|v.e,naS1 1(>kaini cerkveni do 300 milj. Ne pozabite torej XT. Oba bosta trajala po eno - - ......... "■ v-w™««**« aitrvre. uro vsak. Prvi bo oddajan ob grama na Velikonočno nedeljo Na Velikonočno nedeljo, 17. 'gramih bodo zastopane tudi naše stare, lepe velikonočne pesmi zlasti pa na popoldanskem, ki drobnost razločno in jasno grmele puške in. z divjim kri-pred seboj, kakor figure na ša-hovi deški. kolikor jih je še Derviši bilo živih — so počasi jezdili preko puščave v zmedenem kloipčiču, njihovi prižaati bur-nusi in rdeči turbani so se zibali pri stopinjah kamel. Niso bili videti, da so obupani, kajti njihove kretnje so bile zelo premišljene. Prej se je zdelo, da se hočejo postaviti v bran, da pa ne vedo prav kako. Ni čuda, če so bili zmedeni. Njihove živali so bile zdelane in položaj je bil vsled tega zanje pravzaprav brezupen. Sarraška četa je bila že vsa Zunaj v puščavi. Kameie so e v zaledju, po štiri skupaj kom, ki so ga prinesli seboj iz notranje Afrike, so se pognali Sudanci z 'bajoneti na derviše. Za nekaj časa ni ibilo videti druga ko divji klopčič ljudi, dvignjena puškina kopita, sulice in bleščeče se bajonete. Gost prah je zakril pobesnelo klanje. Pa spet je zapel rog, Egipčani so odstopili, se na mah uredili —.In sredi velikega kroga so (ležali na svojih ovčjih runjah pogumni beduini, mrtvi do zadnjega. Devetnajsto stoletje se je maščevalo nad sedmim. Z grozo na litih, pa z očmi polnim drhtečega zanimanja so zrle ženske na strašni prizor, j Sadie in njena teta sta jokali j Tune in... the AMERICAN-JUGOSLAV (SLOVENIAN) RADIO HOUR OF MILWAUKEE A Program of Chutieal and Folk Music of Slovenia zbori iz Milwaukee, West Alli-sa, Sheboygana in Waukogana. Da, letos upamo, da bomo prvič slišali preko radia tudi naš sheboyganski cerkkveni zbor pod vodstvom Mrs. Stanke Frančič, ki nam je ebujubila, da 'bodo rekordirali nekaj velikonočnih (in tudi n'arodnih) pesmi. Saj so pa nhši poslu Every Sunday Morning 11:00 to WRYT 12:00 C. S. T. WEA* NOON 1430 Kilocycle* • . English and Slovene Announcement«! na Velikonočno nedeljo odpreti swje raejio qparate tudi popoldne ob 4:80 za slovenski velikonočni program. — Postaja WEXT operira na 1430 kiloci-klih. Velikonočna služba box-. • ja pod milim nebom Milwauške Slovence pa naj UVEHII1. »JCVJ su p« siao* v .**»**»^ ------ r- ----- šalci že spraševali, kako to, da opozorimo na slovesno veliko-ni na slovenskem radio progra- nočno skupno službo božjo mil-mu nikoli slišati sheboyganskih wauških cerkva raznih veroiz- cerkvenih pevcev. Večkrat slišijo sicer pevke Ameriško-slo-venskega združenja, ki so napravile že več lepih plošč in jih ljudje vedno radi poslušajo, in zato bi radi slišali tudi cerkvene pevce, o katerih nam Sheboy-gančani pripovedujejo, kako izvrstni pevci da so tudi ti. tipajmo torej, da jih bomo na velikonočno nedeljo slišali. Kakor znamo, se .postaja sliši wauSKin cericva raznim veiuix- ut«*™ r" "——j--------- ---, povedovanj, ki se bo vršila na posetili še jutranje službe boš Velikonočno nedeljo ob 6. zju-(je po svojih cerkvah. V ta na. traj v Washington Parku na odprtem odru Emil Blatz-ovega glasbenega paviljona (Emil Blate Temple of Music). Ta služba božja se bo vršila s sodelovanjem in pod pokroviteljstvom mestnih in okrajnih oblasti z županom Zeidlerjem na čelu in nastopilo bo nad 250 stajo. Za sekundo je vse mirno in tiho, potem se ipa začne svetlikati, petelin zapoje in sonce se prikaže, nato se pa zastor zopet zagrne. Vsa predstava je popolnoma avtomatična in traja komaj 5 minut. .• a s ■ T' Na 8. maja 1902 je brez svarila začel bruhati ognjenik Pel-le na Mairtiniku. iz ognjenika so se dvignili oblaki strupenega plina, ki so popolnoma zagrnili 5 milj oddaljeno, mesto Daint Pierre. V treh minutah je umrlo 40,000 prebivalcev. Ko so si čez nekaj dni upali reševalci v mesto, so našli živega samo enega moškega. Pa še ta je ostfl živ radi tega, ker je bil jf. ^ .,.„j... ________ . ________ velik zločinec in. je bil zaprt v men bodo za one, ki ne bodo i- samotni cčlici globoko pod zem-meli svojih avtomobilov, vozile ljo. Franklin Avers is Portage, Wisconsin, je napravil majhno vasico v obsegu 12x5 čevljev, ki kaže življenje v vasi od sredi popoldneva do drugega jutra. Pritisniti je treba na gumb, zastor se razgrne in majhen čoln zadrsi po vodi. Mal avto se ustavi pred hišo in zatrobi. Prikaže se letalo, ki pristane na letališču. Nato se prizor stemni, pokaže se mesec. V hišah se pokažejo luči, oglase se cerkveni zvonovi. Na pozorišče pripelje vlak, ki se ustavi pred po- Služba božja bo trajala ne več kot 50 minut, tako da bodo u-deležniki po zaključku lahko ceil! 1U UčKVUUpnv w nau » * . . 7 pevcev iz raznih milwauskih šol. žji že ob 7. uri .zjutraj. posebne ulične kare iz parka in avtobusi. Ker se bo program vršil na prostem, bodo oddaljenejši posetniki lahko odšli v svoje cerkve še pred zaključkom, na primer, kdior bi hotel biti v svoji cerkvi pri službi bo- so ležali druga cb drugi. Polkovnik se redk; črti je obrnil k njima, da bi ju Mmirii, - pa usta so mu nremnan pnu*»minje pušk, ostala odprta, ko je zag .(ateremu so beduini malomar- ^raz .gospe 'Belmontove. Bled no in brezuspešeno odgovarjali. Toda gruča idervišev in dolga vrsta .sarraških strelcev ni bil glavni predmet zanimanja za naše gledalce. Daleč zunaj v puščavi so jezdili trije eskadroni kamelarjev iz Wadi Halfe —. Naglo so prišli bliže in v primerni oddaljenosti se je vsa kolona razgrnila v obsežen polkrog. Derviši so bili med dvema ognjema. “Glejte, glejte!” je vzkliknil polkovnik in kazal na dervi- IMENIK WHO OWNS k • THS ELECTRIC COMPANY? s s s Leta 1890 sta se namenila W. Andrews in J. Lawlor, da se bosta poskusila, kateri bo s čolnom prej preveslal Atlantik. Začela sta v Bostonu. Andrews je srečno priveslal do Anglije, Lawlorju se je pa čoln prevr-,nil na morju. K sreči ga je opazil nek parnik in ga je pobral. | Leta 19911 je Lawlor še en-i |krat poskusil v čolnu prevesla-ti Atlantik in je dosegel špan-Isko obalo. še. Njihove kamele so vse hkrati paklenile, derviši so' poskakali v pesek. Vsem na čelu je bil vitek, ponosen Arabec, ki ni mogel 'biti nihče drug ko Ali Wad Ibrahim. Za trenutek so ga videli, da je klečal in molil. Nato pa je vstal, vzel neko reč izpod sedla in jo premišljeno razprostrl po pesku ter Stopal nanjo. “Pogumen mož!” je dejal polkovnik. "Stopil je na svojo ovčjo runjo —1” “Kaj pomeni to?” je vprašal Stuart. “Vsak beduin ima ovčjo ru- 0EEWDAY | CAPSULES 'tour iuy WORD str. s ra vs CrtMtoM je bil in trd kakor iz marmorja izklesan in njne velike oči so bile nepremične, kakor zamaknjene—. “Za Božjo voljo — kaj vam je?” Mesto odgovora je pokazala po puščavi. Daleč zunaj ,mongo milj daleč »nstran bojnega polja, se je premikala drobna četa jezdecev. “Za Boga — res 1 Nekdo prihaja! Kdo hi utegnil biti—?” Vsi so napenjali oči pa razdalja je bila še prevelika in druga niso videli, 'ko da so jezdeci moški in da jih je kakih dvanajst. “To so tisti vragovi, ki so ostalli z našimi prijatelji pod, drevjem”, je pravil' Cochrane. “Drugi ne more biti. Eno tolažbo imamo — uiti ne morejo več. Naravnost v levovo žrelo gredo — Pa gospa Belmont je še vedno stremela ven v puščavo, kakor odsotna —. Hipoma se je zgenila, krik se ji je izvil iz prsi, roke je vrgla kvišku —. ‘Naši so —!” je zavpila. “Naši so —! Polkovnik, naši so 1— D gospodična Adams, naši so —1” Kakor znorela je divjala po vrhu, oči so se ji svetile kakor otroku ob božičnem drevesu. Niso ji hoteli verjeti. V toliki razdalji ni bfflo mogoče razločevati oseb. Pa gospa Bel-montova je gledala v puščavo z ljubečimi očmi žene, vsa njena duša je ležala v tem pogledu, vse njeno srce, in ljubezen ima bistre oči —. Zdirjala je po skalah na svoji kameli in še dolgo je trajalo dokler ni konjeniški polkovnik zapazil, kaj je prineslo ljubeči ženi veselo novico iz daljne puščave —. V greči jezdecev so se bleščale tri bele pike — in te niso mogle biti druga ko slamnati klobuki Evropejcev. (Dalje prihodnjič! and BR 2-0119,—Sinclair Gasolin; and Oils.__________________________ FAY DRUG CO., Pharmacy, 738 So. 5th St., tel.: OR 2-2156. ___ A. L. ERICKSON MEN'S WEAR — TAILORING 1223 South 16th Street TA: ORchard 2-2425 GLOJEK F. A., Attorney, 6227 West Greenfield Ave., tel SPring 4-M14, Res.: 5400 W. Hayes Ave., tel.: Mi-5-1728. _________ HOTZ & MOHAUPT FURNITURE COMPANY Furniture — SW — UpBoWery Ask Us About Our Ubere} Terms —Phone: Mitchell 5-3110 West National PHONE: Mitchell 5-4379 H. C. FISCHER * SONS Wholesale & Retail Deal«« to FRESH and smoked fish 1426-1430 8®. Second Street 8-1152. KOCH RUDOLPH R., Jeweler, 1116 W. National Ave., tel.: MI 5-6853. CITY LIQUOR DISTR., (Frašk K0-siie. Prop.). 1229 So. 61st St. - TeL: Ml 5-2860. (Fine Villa Wines.) Qome folks may have the impression U that The Electric Company is owned by a mere handful of stockholders located in New York, the money center of the world. The fact is the company has over 60,000 stockholders. Of these, 22,262 are in Wisconsin and they hold ovet $28,000,000 equipment costing $139,000,000. This equipment serves a population of nearly a million people living in Milwaukee County and six adjoining counties. The electric system of The Electric Company is tied in with the systems of its associated companies, Wisconsin Gas and WlStOiiam Auu uicy uuiuuyw jpz,o,wv,wo aSSOCHuca companies, wuiomm vjrj par value of common and preferred stocks, Electric Company and Wisconsin-Mich- ___J.. V.n\C nf eUn 4amI • . . TY___P’____ TUie in ArluonM. GOOD HOPE CEMETERY S. 43rd and W. Cold Spring Rd. Milwaukee, W». Za cene grobiščem in vse druge informacije pokličite: Mitchell 5,8478 Avtobusna postrežba vsako sredo in nedeljo popoldne od Pilgrims Rest pokopalilča nearly one-half of the total Some' of your relatives, friends and neighbors are probably owners: You may be an owner yourself. Ownership of the company is in the hands of people in all walks of life. They have put their savings in a "home company” tendering a service vital to the home, business, industrial and rural life of the territory served. What do they own? Their stock gives them ownership of a company which has dearie generating plants, transmission and distribution lines, and other WISCONSIN ELEC' igan Power Company. This is advantageous to both investors and customers. It increases efficiency Stanovanje v najem Miren zakonski par srednje starosti dobi stanovanje 4 neopremljenih sob. Naslov dobite v uredništvu tega lista. Piano naprodaj Naprodaj je krasna “baby” grand piano v zelo dobrem stanju. Za pojasnila pokličite KE 2082. (69) Hiša naprodaj Naprodaj je hiša za 2 družini na 854 E. 236. St., Euclid, O. Več izveste pri lastniku v soboto in nedeljo popoldne, ali če pokličete RE 4495. _______________________—(70) Iščejo stanovanje Mirna družina, 4. odrasle osebe nujno rabijo 4 ali več sob. Kdor ima kaj, naj pokliče KE 4717.__________________-(71) Želijo 3 ali $ sobe Zakonski par z enim 5 mesecev starim otrokom želi dobiti 3 ali 4 neopremljene sobe. Ima dobra priporočila in stalno zaposlitev. Kdor ima kaj, naj pokliče PR 2498. (69) of operation—reduces investment in power plants by pooling power* resources and brings customers the advantages of low-cost, large-scale, quantity production. POWE . i j: 'J SMOA-49 Christiana Lodge and 1 Cottages 4 Edtvardsburg, Mich. The Lodge has 36 rooms, with connecting shower and toilet. There are 17 cottages with private shower and toilet. Central dining room with Amer-ican-European cooking. All sports: golf, dancing, tennis and shuffleboard, horseback riding, private beach, boating and flehtog. Indoor games. Cater to overnight guests. Located in Christiana Lake in a grove of large trees. 100 acres of private playground on US 112. Write tor folder. CHRISTIANA LODGE DOMINIC KRAŠOVEC, Prop. Phone 912SF5 P.O. Edwardsbwg, Mtch Occident MOKA 241/2. .1.051 TOM ATO SOUP 3 za 17* Diamond JEDRCA, l't. 89* JELLO, vse vrste, 4 za 29* Domino jiLAUftOR,5fl 47*[VEAL ROAST, funt ..39* "SAfcJf®'«] velike • - 43* | COTTAGEHAMS, ft . .75* Fini ŽELODCI in KLOBASE iz najboljšega mesa, ft 65* Kupite ta teden, ker je še zaloga velika. VESELE VELIKONOČNE PRAZNIKE ŽELI VSEM Naša slovenska onljska tiskarna vam tiska krasna poročna vabila po jako zmerni ceni. Pridite k nam in si Izberite vzorec papirja in črk. 17205 GROVEWOOD AVE. IV 7618 Ameriška Domovina •U7St.CUir Av*. f SIGNS OF BUSINESS RECOVERY Ti iti *11 sa s« iaa* tja > 4111»i U>< i IVAN JONTEZ: PRISELJENCI Povest iz kanadskega življenja llllllllllllllllllllllllllllllllllllllllll Tri dni po prihodu v Regino sta sklicala ustanovni sestanek, katerega se je udeležilo poleg Tri dni pozneje je “komuna” začela poslovati. Pristopila sta še dVa nova člana, da je njiju še troje Slovakov, dva število “komunarjev” doseglo Madjara, en Rus, dva Ukra j in-'šestnajst in blagajna šest sto in ca, eden Poljak, en Korošec in |štiridest dolairjev — dovolj za dva Kočevarja, vsi lahkih žepov' vso zimo, kakor jih je zagotovil in v strahu pred pomanjka- upravitelj, njem. Jovei je navzočim poljudno iraiatožil namen, in cilj “komune”’ posebno poudarjal prednosti, ki jih bodo dcdežni člani “komune”. Povedai jim je, da je našel sicer zapuščeno hišo, ki pa je še v dobrem stanju in je v nji celo velika železna peč, v 'kuhinji pa štedilnik in jo lahko dahe za deset dolarjev mesečne najemnine. Glede postelj je že 'barantal z Židom, ki je pripravljen preskrbeti šest dvojnih postelj — seveda železnih in starih — za celih petnajst dolarjev in starih kocev, kolikor jih hočejo, po petdeset centov kos. Nate' jd sledila debata, katere so se udeležili vsi navzoči; končni rezultat sestanka je bil kakor sledi: Ustanovi se komuna imigrantov v Regini. Namen: zmamj-š a n je življenjskih stroškov. Sredstva; skupen dom in skup-. na kuhinja. Število članov: omenjeno na dvajset. Dolžnosti članov: skrbeti za red in čistečo v “koloniji”. “Komuni” načelljuje upravitelj, ki je obenem blagajnik i-n tajnik te ustanove. Upravniku so dodeii odbor treh svetovalcev, ki ima tudi nalogo, da pomaga vzdrževati red' in disciplino med čl&-ni ‘komuni”. Vsak član plača Zima je neusmiljeno pritiskala in “komunarji” so se držali večinoma v svoji “koumiji”. Kožuhov nilso imeli in, brez teh ni prijetno hoditi po mestnih ulicah pozimi in v sibirskem mrazu, doma je bilo pa toplo., Zato jim je potekalo življenje dokaj enolično, in brez posebnih, razburljivih prigod. Trikrat na dan sc jedli (že prvi mesec so se začeli vsi pomalem rediti), ostali čas, kolikor ga niso porabili pri cepanju drv in snaženju sob, so pa puščali pri kartah (nedolžne igre: durak, 66, črni Peter in pod.), nekateri so črtali ali se pomenkovali stari domovini in ugibali, kaj neki počno domači itd. Janez kateremu ho se karte do dobra zamerile in ki mu ni bilo do pomenkov o starem kraju, se je največkrat pošteno dolgočasil. Jovo mu je prinesel i|z knjižnice angleških knjig — toda človek ne more vedno tičati v knjigah. Jovo je bil čez dan, skoro vedno zaposlen — torej je bilo treba poiskati kakega drugega sredstva proti dolgočasju. Najprej se je polotil pisanja pisem. Pisal je puma v staro domovino, nezvesti, kako- v skupno blagajno štirideset doset dolarjev in upravitelju se nalaga, da gleda na to, da bo s tem denar1 jem izvozil skozi zimo. Za upravitelja je bil izvoljen z večino trinajstih glasov Jovo (proti je bil samo eden glas in to njegov) in sicer 'M sledečih razlogov: ker mu je večina tea uprila na.pošten, obraz; ker je bil v Kanadi že šestnajst let, bil državljan in je dobro obvladal angleščino; ker se je bil jev’ v mestu Regini dobro spoznal; in ker je bil organizator tega gibanja. V odbor so bili izvoljeni: Janez, Madjar Januš in Rus Pavel, katerega so 'boljševiki baje naučili marsičesa kar bo “komuni” lahko v korist. parajočimi 'besedami predočil vso žalost ln gorje, ki' mu ga je prizadejala s svojim “izdajstvom” in navadno zaključil, da ji “s krvavečim srcem odpušča.” Ali pa je piša? Zofiji, kako ga muči hrepenenje po nji, kako si je želi, mu nemila usoda ne dovoli, da bi se vrnil k nji itd. Vsa ta pisma pa je deletela enaka usoda: upepelitev v veliki železni peči, ki je ogrevala stanovanje "komunar- NAZNANILO Vsem prijateljem in znancem naznanjam, da sem prevzela Slovensko gostilno ROSE UFE 1301 E. 54 St. & Marquette kjer bom zopet postregla z vsemi najboljšimi pijačami in jedili. Postrežba točna in prvovrstna. Vsak petek in soboto igra izvrstna Nick Spinova godba. Se priporoča lastnica. ROSE FRANK in SINOVA MAX’S AUTO BODY SHOP MAX ŽELODEC, lastnik 110» E. 61st ST. TEL UTah 1 - 3040 Se priporoča za popravila in barvanje vašega avtomobila Delo točno in dobro. FURNEZE NA PLIN INŠTALIRAMO! Pokličite za preračun zastonj BO 7710 Better Htg.4Plbg.Co. “Srce koprni mi po ljubici, povsod jo iščejo lačne oči. A ljubice ni! Dekle, kje si? Duša je bolna, si tebe želi.” “Fiiuuu!” je zažvižgal Janez ter se zavzeto čudil 3vojemu ‘ipeniškemu” prvorojencu. Hu-dimana, saj je čital že nekaj pesmi v svojem življenju, am- pri gradnji nove ceste, drugi so se udinjali farmarjem za hlapce, Janez in Jovo pa sta odrinila na industrijski vzhod. Janezu ni ugajal kanadski zapad. Pisana Gorenjska mu je bila še preveč v spominu, da bi se mogel privaditi pustim, enoličnim prerijskim pokrajinam zapadttih prdvinc. Pa tudi za-paik tako .kakor njegova lastna, služek je bil bolj pižel in Janez se mu je le maickatera dopa-|je na ti,hem še upal) da bo na pili — nekateri so si našli delo nikdar ne povrne, kajti špeku-.zaj na vzhod. d,la. Hm, ni klaba, kdo bi si 1 ant j e mu požro ves dobiček, fe mu le rhorejo. Ej, v Kanadi je drugače kakor v Starem kraju. Tam zadostuje kmetu nekaj motik, plug, brana in'razmajan voziček, tukaj morajo bi stroji, ki so dragi, predragi. Stroj orje, seje, žanje in mlati—ej, Janez, romantični dnevi ževskih ekskurzij odhajajo k zlodju. CeK nekaj let bo tudi zapad__hvala strojem—odkla- njal delovne moči vzhoda ob žetve in mlačve. Stroji bedo opravili vse delo. Včasih za povratek v domači kraj ka- Janez je brž poiskal Jo»’a ter kor |bj ga m0gej na polj edel- j se je dalo dobro zaslužiti ob ča-mu navdušeno prečital svoje j3ke.m napadu. Tako je menil ;su žetve na zapadu, zdaj ne več. , , , ! budi Jovo, ki je bil “old tim-j Mislim, Ni slaba, se je strinjal zjer» jn mu j€ bj]a Kanada precej poznana. “Ne rečem, da njim Jovo. “Besede lepo tečejo in brez pomena tudi ni. Sicer se jaz ne spoznam kdo ve da ne bom več romal na zapad zazaalužkom—se ne izplača. Na vzhodu bo treba se ne da na- ostati, če tam ne bo sreče, je Potovanje ni bilo prijetno, kajti fanta ata “trempala.” Danes sta se bližala vzhodu v zaiprtem vagonu, jutri morda v odprtem, pojutrišnjem pod vagonom in neugodnosti so še povečali železničarji, ki so bili vse prej kot naklonjeni takšnim hrempom. (Dalje prihodnjič). praviti denarja tu na zapadu,” tudi drugje ne'bomo našli.” ve kako v pesmih, toda nekaj govorii Jova Janezll. Ce,_______________________. ____ sem jih že prebral^ v svojem' jmaij potreb™ kapital, da lahko mu se je tako zdelo, življenju in lahko rečem,.da ni- iziagne| na »voje, in vrh tega še| Janez je prikimali. Tudi nje-Torej na- šo bile dosti boljše od tvoje pesmice. Talent imaš in sčaso- nekaj izkušenj, z malo sreče1 lahko uspevaš in prospevaš. ■ ma utegneš postati slaven pes- Ampak -če prideš sem praznih ni'k _ seveda če boš imel sre-jrak in k temu gojjg upanje , I na povratek v stari kraj, potem, “Ce bom imel srečo?” |se moapj 'krajev, kjer I Kakopak, brez sreče oogme- Jkripljejo železna kolesa indu-ne prideš nikamor . . . Iatrij. Saj bi '%e postaral pre-i Odtistihmal je Janez neu- j