Naš intervju: kaj vpliva na nihanje števila potnikov
Že v prejšnji številki smo omenili, da je Ijubljanski trolejbusni in avtobusni promet najbolj prizadet zaiadi močnega nihanja števila potnikov. V zvezi s tem smo nekaterim sprevodnikom in sprevodnicam na trolejbusih, ki vozijo po območju naše ob-čine zastavili nekaj vprašanj. Zaradi pomanjkanja prostora smo vse dogovore združili.
Kaj  nam  lahko  poveste
o nihanju števila potnikov na trolejbusih?
Neenakomerni naval potni-kov na trolejbuse povzroča mnogo težav zlasti nam spre-vodnikom, končno pa tudi naši ekonomski enoti in vsemu pod-jetju. Želeli bi ustreči vsem potnikom, toda ob določenih urah, dnevih in mesecih je na-val potnikov na naša vozila izreden, ob drugih pa zopet -   skrajno   majhen.
Q Kakor vidimo, imate pri vas več vrst nihanja števila potnikov?
Seveda. Iz svoje prakse lah-ko povemo, da poznamo urna, dopoldnevna, popoldnevna, dnevna, mesečna, poletna in zimska, pa tudi vremenska ni-hanja   števila   potnikov.
9 Kaj nam lahko poveste o dnevnem nihanju števila potnikov?
Dnevno nihanje števila pot-nikov zavisi predvsem od -vremena. Ob lepih, sončnih dneh prepeljejo Ijublja nski trolejbusi in avtobusi skupno manj kot 100.000 potnikov. Ob deževnih dneh pa se v obe smeri zateče na naše trolej-buse in avtobuse dnevno nad 200.000  potnikov.
0 Kakšne so posledice pre-velike obremenitve vaših vo-zil?
Saj jih poznate: prerivanje, prerekanje in živčnost potni-kov (ki se je nalezemo tudi mi). Našemu podjetju pa naj-bolj škodijo vse češče okvare preobremenjenih motornih vo-zil   lokalnega   prometa.
% Kaj pa jutranje in opol-danske  preobremenitve  vozil?
Splošno znano je, da hite skoraj vsi delavci in uslužbenci ob isti uri na svoje delo in se prav tako vsi ob isti uri vrača-jo z dela domov.
To je zlasti občutno breme za naša vozila v hladnejšem zimskem obdobju, ko se tudi kolesarji in lastniki zasebnih motornih vozil v mnogo več-jem številu zatekajo na naše trolejbuse. Prav ti so v svojih kritikah   -   najglasnejši.
9 Kako bi se te razmere pri sedanjem    številčnem    stanju
vaših    vozil    vendarle    lahko zboljšale?
Rešitev je samo ena. Vseh 1200 gospodarskih in drugih de!ovnih organizacij v Ljublja-ni, ki zaposlujejo skupno okrog 60.000 Ijudi, naj bi se dogovo-rilo za različen začetek delov-nega časa, npr. od 5.30 do 7.30. Tako bi se potniki, ki se žele sedaj vsi peljati z zadnjim trolejbusom tik pred začetkom delovnega časa, porazdelili ter bi se v času dveh ur lahko nemoteno,    mnogo    udobneje
in hitreje prepeljali od doma do službenega mesta.
0 Ali kažejo delovne orga-nizacije razumevanje za vaše predloge?  V  večini    primerov
ne, kar pa ni prav. Vzemimo npr. nebotičnik v anneriških mil ijonskih mestih. Samo v enem nebotičniku je pogosto zaposlenih po 5 in več tisoč Ijudi.
Edino prevozno sredstvo v posameznih nadstropjih so dvigala. Teh pa ni toliko, da bi v 10 minutah lahko prepe-Ijala na tisoče zaposlenih Iju-di do delovnega mesta. Za-radi tega imajo v takih nebo-tičnikih delovne organizacije po medsebojnem dogovoru urejen delovni čas tako, da vsaka od njih začne z dnevnim delom 5 minut pozneje. Tako je omogočeno vsem zaposle-nim, da lahko ob veliki sanno-disciplini pravočasno pridejo do svojega službenega mesta.