JUTRA foStnlna plačan« v gotovln! Marnoma Cena 1 Din Leto IV. (XI.). štev. 189 Maribor, četrtak 21. avgusta 1930 khtja razun nadalje in praznikov vsak dan ob 16. uri Račun pri poitnam č«k. ztv. v Ljubljani it. 11.409 *•?* matafino. praje-nan v upravi ali po poiti 10 Din. doatavljen na dom pa 12 Din Telefon; Uredn.2440 Uprava2455 mam Uredništvo in uprava: Maribor, Aleksandrova cesta iti? Oglaai po larifu Oglata aprejama tudi oglaanl oddelek .Jutra1' v Ljubljani, Praiamova ulica it. 4 Potreba poklicne posvetovalnice ^Ibližno še dva tedna in odprli se bo- zopet hrami učenosti in modrosti. Z i , an*mi občutki pričakujejo ta trenu-sta T*1 m'a^’ največ skrbi pa imajo r«, ki se baš te dni s podvojeno brigo g[asuJejo: »Kaj bo z otroki? V katero °> v katero zaposlenje?« Eni se ne v ni * odločiti, bi li vpisali svojo deco *n£e8*B8ko ^°*°’ v gimnazijo ali v re-t?t if imaio že »male maturan- za 'ti*0 infomiacii’ kakšni so izsledi d^au^nost. Absolventi in abiturijenti »8D0? na^rte> a k° je danes vse pre-Vztr 1 I,°’ za v>s°ke šole pa je treba se ,Qstt in denarja. Najrevnejši sloji kaf«ta^°V°ljujej° z rokodelstvom, toda ,®ro, ko je pa toliko brezposelnih? 1 StIa!fPOSelnost *e na ža,ost ta!co nara- *laše ce*° mnogo absolventov in abi- slifBSa Nravstveno - pedagoškega zavo-le ^ Hierkoli. A mnogo je poklicanih, žal . ^alo izvoljenih. Znan nam je slučaj, DrJf absolviran gimnazijec iz Maribora tak kot sl*<* vw<*r**ftv iHtra StoM !• Bodoča glavna bojna sredstva najnovejši izumi na polju pridobivanja novih strupenih pli- NOV ZA UNIČEVANJE ČLOVEŠTVA. Svetovna vojna je rodila najstrašnejše sredstvo za bodoče vojne, proti kateremu se bore vsi — bolj ali manj iskre-nP —, namreč strupene pline, stoglavo ^dro, ki more pomeniti smrt milijonov, kulture in blagostanja. Strupene pline so ustvarili Nemci v svojih laboratorijih, frve poizkuse so izvršili, s klorovim “fomom na ruski fronti, kasneje in z večjim uspehom pa na belgijski fronti ^i Vpernu. Tamkaj so položili v zemljo velike steklenice klora, ki so jih skupno odprli, čim je prišel ugoden veter. Veter je oblak klora zanesel v angleške rove in se je pri tem zadušilo nad 6.000 vojakov. Pomanjkanje zraka ter strašen in mučen kašelj, ki ga je Povzročil strupeni plin, sta zadušila vojake. Strupeni plin je uničil krvne kanale pljuč in dušnika in mnogi so se mu-5!*1 dneve in tedne, predno so podlegli. .Popisne muke teh herojskih žrtev so IZZvale neizbrisno sovraštvo proti Nemcem. Klor pa so kmalu izpodrinili drugi strupeni plini: na eni strani, ker ia bilo n|egov napad lahko opaziti, na drugi ^rani pa, ker ni bil »dovolj« agresiven ln so tudi maske za zaščito pokazale dovolj praktični učinek. Fosgen deluje jf ^rat jačje od klora. 450 miligramov v^sgena v kubičnem metru zraka more e minuto po vdihanju povzročiti kata-rofo, ki konča s smrtjo. Fosgen je tem Varnejši, ker se njegovo delovanje Javlja šele čez nekaj ur, zato pa po-naglo deluje, tako da bolniki v pr-•1to hipu niti ne opazijo strahovite ne-niosti in ne iščejo pomoči v. bolnici, bolj strupen in strašen kot fosgen , Da »leži ,J.e takozvan nemški »perstoff«. An- »jj. so zatrjevali, da v njem človek °ne na suhem«. Po vdihanju tega se namreč kri razlije po pljučih ev se tako »potaplja« v lastni kr- fcžrt*. Pov^^0 nevaren je tudi klorpikrin. On vnetje pljuč in jih zaliva s ta]fr0t* ^i*1001 so se Pričeli napadeni ^*oj ščititi. In že so v prvem »navdu-borh1* govoriti o »etiki« plinske tem naPadalci niso počivali, VzdV^ -S0 p'ine’ ^ J‘k ne mogle In Ji *. nit‘ maske proti kloru, fosgenu ‘ojPikrinu. Dne 13. maja 1915 so se h** Nemci pri Nieuportu novega j)Je&a; sredstva, ki je prebilo masko, Vam °^*° te^ko kihanje in blju-Sko16, ^a Je moral vsakdo sneti mastni 2 0*>ra?a> 6im Pa ie t0 storil, ga je P'in takoj ubil. To novo sred-pr v,So uporabljali v obliki najfinejšega 2en obstoječega iz raznih spojin ar-se n’ .j ncem vojne in v povojni dobi so stm* ,ružili tem Plinom novi, še bolj IzuJn ^a'{0 n' pr* leuvisit. ki ga je lja ”11 Profesor organske kemije v Ci-v u A *-ebis, prodre skozi vsako obleko ni2et^°4n uničuje potem človeški orga-Voinp . strup so Amerikanci koncem Vojn« pripravljali v masah in hoteli po kaj*? načrtu za 1- 1919 izvršiti iz zra-vi]j naPad na Berlinu. Strup so spra ^anlii^ *be’ težke P°1 tone. Baje že tri Čim 16 e?a plina učinkujejo smrtno, sPada e* ie dotaknejo kože. V to vrste e hui? t t kakodylisocianid, ki je baje Sove n*- , tvarien ie bil po vojni in nje-baje *!jf?vanie v praksi še ni znano; stik m samo popolnoma slaboten ral Pirpen^ plinom ubija. Ameriški gene-Hoplov^ JC v sv°iem poročilu pred zra-*^>rni(> ^k01"0111 ameriške poslanske Vili str? izjavil> da je učinek no- °d PHnov 50 krat močnejši v svetn 3 ,Dlin?v. ki so se jih posluževali *>rimer3Vv1 v°lni- Dandanes pa je tudi ta Str ? .Premaihna-^adar ip" takozvani yperiton. Puste ta reba naPasti kako mesto, iz-Potem V S iz bojnega letala in pada ni>. ker »1 meglenih kapljic v globoki rije težji od zraka. Na zemlji sluti hZ nev‘dno plastjo. Nikdo niti ^*11, Temu a n°S* na se^* ta strahoten Le,l1u na Pr*IePi na podplate, dru- iSlek0- «> « raznaSajo: v Pi1*te n_ I rove- Pod vplivom toplo-tem ta plin izDubt«vati, po- meša se' z zrakom in prodre v vsako živo tkivo, tudi v najbolj odporno kožo. Cez 6 ur prične strup že vidno učinkovati. O pomoči ni več govora, ker je strup že na tihem opravil svoje glavno delo: na koži, sluznicah, na očesih, v dušniku in pljučih se nenadoma pokažejo pojave, podobne opeklinam, ali vendar drugačne. Kožo pokrijejo mehurji vseh velikosti, ki se naglo spremene v ostudne rane, ki vrh tega še naravnost privlačujejo vse mogoče infekcijozne bacile. Oko se vname in zagnoji, v pljučih nastanejo cele luknje. Iz kapilarnih žilic privrne krvna plazma, ki se pretvarja v dve vrsti materije, ki izpolnijo bronhije in pljučne mehurčke. Oni prostori v pljučih, ki služijo za pretvarjanje plinov, se na ta način do skrajnosti zožijo in bolnika začno napadati krči, prične ga dušiti. Toda to more trajati tedne in mesece, kar pomeni nepopisne muke. Ako strup prodre v kri, razje v njej vsa bela in rdeča krvna telesca. Vsled tega se oslobodi železo, ki se deloma stisne v kožo, katero pokrijejo potem rumene in bronaste pege. Centralni živčni sistem se prične krčiti, mišice razpadajo in sledi smrt. Proti temu strupu ni nobene obrambe in je najbrže tudi nikdar ne bodo našli; kajti vse telo obložiti s kako neprodirno materijo, bi pomenilo pač preprečenje znojenja. Baje je najdena neka rešitev, a samo delna, vendar se tudi to taji in je zato vprašanje, ali je sploh res. Enako so nevarni tudi metaiorganski strupi, ki prodro tudi v popolnoma nedotaknjeno kožo in učinkujejo kot strihnin, samo s to razliko, da še stokrat jačje. Žrtve teh strupov napadejo strašni krči, ki ne trajajo dolgo, temveč sledi kmalu težka smrt. Ako pa ostane človek pri življenju, tedaj dobi pač kronično degeneracijo mozga. Kdo pa ve, ali niso v laboratorijih izumili morda za bodočo vojno še straš-nejše pline, proti katerim se bore vsi, ker se zavedajo, da ti plini sploh ne poznajo zmagovalcev, temveč samo premagance. Ti strupi bi pomenili tudi propast vse Evrope in vseh njenih stoletnih kulturnih pridobitev. Ali je pri teh razmerah potem sploh še mogoče dobiti Človeka, ki sl želi vojne? Klub tašč v Londonu Nov svojevrsten klub _ nazvan klub tašč — je bil nedavno ustanovljen v Londonu z namenom, da ščiti interese tašč. Povod za ustanovitev tega kluba je dala neka sodna razprava. Gospa Fo-lers je zahtevala od svojega zeta 5.000 funtov odškodnine, ker ji je prepovedal prestop praga svojega stanovanja. Neki londonski odvetnik je branil pred sodiščem interese svoje stranke sledeče: »Materno srce je ubito. Njene svete pravice poteptane. Pet tisoč funtov je samo neznatna vsota, ki ni v nobenem razmerju z moralično škodo, ki jo je morala pretrpeti gospa.« Razsodba sodišča se je glasila: Mati sicer res trpi na tem, da ji je bila odvzeta možnost obiskavanja njene hčerke. Ugotoviti pa je treba, da po zakonu pravice matere ugasnejo in stopijo na fijihovo mesto pravice soproga. Ker pa se materi ne sme zabraniti po-sečanje hčerke, se toženec poziva, da gospej Folers dovolj, da sme trikrat na teden po eno uro obiskati svojo hčerko. Zahteva matere po denarni odškodnini pa se zavrne. Razsodba je izzvala pri vseh taščah v Londonu silen vihar ogorčenja. Novo ustanovljeni klub si je postavil zato za geslo: Odprta vrata za tašče. 20.000 Din za spomenik maršalu Joffru, ki ga bodo postavili prvemu vrhovnemu komandantu francoskih armad v svetovni vojni v njegovem rojstnem kraju, je izročila te dni beograjska mestna občina kot svoj prispevek francoskem^ nosla-niku y, Beogradu. • ‘ 50-letni jubilej — bojkota Izraz »bojkot« je ne-le našim čitate-ljem, ampak vsemu svetu znan. Rabi se v trgovini, v politiki, v gospodarstvu in je v danem slučaju sila nevarno in uspešno orožje. Vendar pa ne ve vsakdo, odkod izvira ta terminus za usodno, četudi nekrvavo orožnje vseh — maščevalcev in osvetnikov. Te dni je minulo ravno 50 let, odkar je nastala beseda »bojkot«. Leta 1880. je živel na neki irski grofiji kot upravitelj obsežnega veleposestva, ki je bilo last nekega velmožnega angleškega lorda kazensko upokojeni angleški kapetan z imenom James Boycott, ki je podrejene najemnike in delavce po vseh pravilih najstrožje vojaške dresure neusmiljeno tiraniziral. Mirnim in potrpežljivim Ircem pa je začela ta strogost, ki je mejila že na barbarstvo, končno presedati in — preveč napet lok je — počil: Nele vsi njegovi »podložni«, ampak tudi mejaši veleposestva so se združili v solidarno zvezo in sklenili Jamesa Boycotta — »bojkotirati« v pogledu vnovčenja njegovih pridelkov. Lonec irske nevolje je zavrel in prekipel čez — rob. James Boycott je bil kmalu v silnih škripcih. Nikdo mu ni hotel niti za drag denar izkazati niti najmanjše usluge, svojih pridelkov ni mogel spraviti ne v škednje, ne v denar; kovači so se združili in se zakleli sveto, da ne bodo podkovali nobenega Boycottovega konja ali popravljali njegovo poljsko orodje. Njegovi delavci so našli službo pri sosednih Ircih in številni najemniki so spontano odrekli najemnino, četudi je bila pogojena ter se odzvali številnim ponudbam Ircev, četudi so prišli nekateri na očividno slabša mesta v pogledu razširjenosti kompleksa. Vendar je zgodovinsko znana in uprav legendarna irska solidarnost vse puntarje proti Jamesu Boycottu podpirala. To gibanje je zavzelo tak obseg, da že skrajno obupani in močno omehčani James Boycott niti za drag denar ni mogel ničesar kupiti pri — Ircih. Svoj višek je dosegel ravno pred 50. leti bojkot proti J. Boycottu v grandijozni gesti Ircev, ki so sklenili, da ne sme noben Irec — pod pretnjo smrtne kazni — sprejeti od J. Boycotta nobenega denarja. Koncem koncev je moral nesrečni angleški valpet pobegniti v Anglijo, kar se mu je za silno drag denar, katerega je moral plačati »stavkokazom« — posrečilo. V par mesecih se je ista praksa uveljavila tudi med drugimi angleškimi vlastelinl, ki so se morali ukloniti nezlomljivi volji Ircev. — In James Boycott, ki je že davno med pokojenimi, niti v sanjah ni slutil, da bo deleežn slave Herostrata, ki Je zažgal tempelj Diane efeške in ni prav nič drugega storil za zgodovino; kajti James Boycott je dal ime načinu borbe, ki je znana v vseh delih sveta. — Postal je torej »svetovno slaven«, ker je s svojim tiranstvom dal bojkotni praksi svoje ime, ki se je v toku pičlega polstoletja do konca sveta uveljavilo. — Tudi »slava« svoje vrste in — »jubilej« —, vreden za-beležbe! Hajhitrtjšf ulak Europe Najhitrejši vlak na evropski celini vozi med Parizom in St. Ouentinom. Vlak* vozi na tej progi s srednjo hitrostjo 99.9 km. To bajno hitrost pa je sedaj prekosil vlak, ki je vozil o priliki mednarodne razstave v Liege (Lfittlch). Progo, ki je dolga 367 km, je prevozil z lahkoto v 4 urah in sicer s povprečno hitrostjo 100 km na uro, čeprav je moral na belgijskih tleh radi velikih kolodvorov v Namurju in Charleroiju zmanjšati hitrost. Toda v Franciji je še 83 vlakov, ki prevozijo določeno progo s srednjo hitrostjo 90 km na uro; 52 jih spada v severno, 11 v vzhodno, 10 v orleansko, 5 v lotarinško železniško omrežje, 3 pa so last državnih železnic. Stremljenje francoskih železniških družb gre za tem, da absolvirajo čim daljše proge brez pristanka. Tako na primer prevozi vlak 353 km dolgo progo Pariz —Nancy brez postaje in kljub mestoma znatnim vzpetinam s povprečno hitrostjo 90 km. Pullmanski vlak v Švico in Italijo doseže med Parizom in Troye*som celo 93 km na uro, v gorovju med Tro-yesom in Belfortom pa vozi še vedno s hitrostjo 90.6 km. Južni ekspres orleanskega omrežja vozi med Les Aubraisom in St. Pierrom v dolini reke Loire s hitrostjo 98.7 km. mmOUtVC K nedeljski prireditvi Sokola v Jarenint. Sokole in Sokoliče Sine majke Jugoviče 'z Maribora i št. lija. Lepo vreme nam pošilja V našo vinsko Jarenino, V našo mejno pokrajino. Lenartski se S6kol tudi Naj po bratsko k nam potrudil Sokoli in Sokolice, Mili bratje in sestrice, , In vsi drugi naši gosti Pride naj Vas več kot dosti! Mnogo naj Vas Bog k nam pošlji! V naši fari »Dobro došli!« Proste vaje z godbo, igrokaz, petje, prosta zabava itd. Vlak odhaja iz Maribora ob 13.30 ter se vrača iz Pesnice v Maribor ob 20.25 uri. Peš iz Maribora samo 2 uri. Na veselo svidenje! — 'Ja-reničani. Šport Koroški nogometaši v Mariboru. V nedeljo dne 23. t. m. gostuje po daljšem presledku znani Klagenfurter Atle-tik-Club v, Mariboru ter bo s SK Rapi-dom odigral prijateljsko tekmo. Začetek nog. prvenstvenega tekmovanja. LNP je n« seji poslovnega odbora dne 18. t. m. določil, da se nogometne prvenstvene tekme v sezoni 1930-31 odigrajo po naslednjem vrstnem redu: Prvenstvene tekme I. in II. razreda sc Ljubljani se prično dne 21. septembra; v Mariboru in Celju pa dne 28. septembra. Vrstni red v Mariboru bo M. O. izžrebal v pondeljek dne 24. t. m. Vrstni red prvenstvenih tekem podeželskih klubov: V področju mariborskega MO: 21. sept. v Ptuju: SK Ptuj: SK Mura; 28. sept. v Murski Soboti: SK Šoštanj :SK Mura; 5. okt. t Šoštanju: SK ŠoštanJ:SK Ptuj. Tiskovni urad za zimski šport. Rudolf Rotter, izdajatelj znane revije »Winter«, je ustanovil tiskovni urad za zimski šport hi zimsko turistiko. Objavljal bo podatke o vremenskem položaju vse Srednje Evrope, najvažnejše prireditve, frekvenco v zimskih letoviščih', sposobnost cest za avtomobilnl promet in slično. Na ta presbiro se je priključilo dosedaj 300 dnevnikov iz Srednje Evrope. Za Jugoslavijo je prevzel 'Jug. zimski športni savez oskrbovanje te agencije $ podatki iz Jugoslavije. Bilo bi priporočati, da se tudi mariborska Tujsko-prometna zveza zainteresira za poročila te korespondence. Male športne vesti. Ameriško profesijonalno moštvo Fali Rivers je včeraj igralo v Pragi proti Sla-viji z rezultatom 22 (1:0). V Lipskem je nastopilo komb. moštvo Češkoslovaške proti komb. moštvu Srednje Nemčije in zmagalo z 2:0 (1:0J. V tekmovanju zapokal JNS jeySkop-lju porazil Soko (Beograd) Skopski SK 6:2, v Subotici je Sand 2:1 premagal Obiliča (Beograd), v Sarajevu pa SaŠak' Hajduka 3:1. Ali sl U obnovil članarino "Vodnikove druibe" za loto 19301 Čudežna strojnica Prilikom pravkar izvedenih velilcdi manevrov v Angliji so preizkusili tudi novo od Denena Madsena izumljeno strojno puško. Nova strojnica je popolnejša od vsega dosedanjega avtomatičnega orožja. Pri preizkušnji je bilo v 2 urah in pol izstreljenih 13.000 strelov, od teh 9.600 v neprestanem ognju. Zanimivo je, da je mogoče novo strojnico voditi iz gotove razdalje, tako da se strojnica lahko postavi na odprto polje, dočim stoji moštvo za kritjem in vzdržuje zvezo z orožjem i nekim kontaktom. Izvrstne preizkušnje so napravile največji vtis na vse strokovnjake. Angleška vlada je že stopila * izumiteljem v zvezo radi nakupa nove strojnice za angleško armado. '9mrx V M a r I b' 6 r uT3ne 21. Vlil '1930. K. M, Capek - Cbodt Jindri Roman. — 1c češčine pravd dr. Fiu Bradač. 43 Cvetličarica je mrklo pogledala Jindro in pokazala lirini kar najvljudneje svoje zobe in vzkliknila: »Kvarijo mi kupčijo, milostljiva gospa... poljubim roko!« Odhitela je in še od daleč se je nekolikrat ozrla nazaj z isto navihano vljudnostjo. Jifina ji je celo pokimala za slovo. »To je moja sestra!« je proglasila s ponosnim opravičenjem. Jindra je seveda že vedel o Jlfinl sestri cvetličarici in je to tudi uganil takoj kljub njeni »milostljivi gospe«. Saj je bila sestri filozofki podobna, kakor njena slika v zrcalu; segala ji je komaj do ramen in njena zgrbljenost ji je delala okrogel hrbet. Zaradi te izpremenjene resonance oprsja je zvenel njen glas, kakor bi morda zvenel Jifinin na merlotini. »Take sestre nima nobena druga na svetu,« je nadaljevala Jifina, vznemirjena, ker njena izjava ni napravila na Jindro večjega vtisa, »povsod se z njo lahko baham; prosim, saj me ona vzdržuje pri študijah... seveda, res je, da proda na dan več nego največja veletrgovina na cesti. r. Od nje imam tudi tole novo pope-linovo obleko In ta prileti vselej, kadar me vidi, da grem s kakim gospodom, od muzeja ali od kod drugod kakor jastreb.... ha... hm...« Jifina je utihnila, ko je Jindra na to molčal Kljub temu pa jo Je poslušal strme, ne zato, ker ima sestro cvetličarico in tako dalje. — ampak ganilo ga je, kako v nji sami bdi prvotna bitost, namreč odkritosrčno naivno deklč z braniškega obrežja, in Izdaja njeno drugo bitost, filozofko v zavoju In j izrezo v po-pelinovl obleki, ki ji jo je sestra prislužila, ln vse o njej pove, česar bi filozofka sama o sebi gotovo skušala na vse načine zatajiti. Njeno oko, neutrudni vohun, je modro in prodirajoče zrlo vanj iz najbolj skritega kotička in filozofka je rekla zelo hladno: »K lekciji gospoda doktorja danes ne pojdem, in kdo ve, kdaj pojdem zopet, ko se je gospa Putova name razjezila. Sama ne morem Iti tja... to veste; pa tudi nočem ...« »Ali ste se res dala tako strašno pristriči zato, ker je neki starejši gospod pohvalil vaše lase?« »E, kje neki,« Je odgovorila nevoljno, »prosim vas, deklž, ki študira, nima časa za frizure In moji lasje so ml dali dosti dela!« »Oni starejši gospod naj bi bil gospod dr, Pavik? Kaj ne, da je Tes?« je kljub temu silil dalje. »Da!« je vzdihnila Jifina. " »Ampak vse to je strašen nezmlsell« se je zopet strastno zadrla, »povem vam torej pravi vzrok, da ne boste o meni mislili bogve kaj nelepega... Morda si boste dovolj nelepo še potem o meni mislili, toda tudi to ne bo res.« Jirini je za hip zaostala beseda, potem pa je hitro nadaljevala: »Pa naj bo! — Da boste vedeli, zakrivili ste to prav za prav vi sami. Mnogo sem premišljevala o tem, kar ste mi rekli tisti večer in še več o tem, česar mi niste rekli. Dobro sem občutila, kako vam je bilo vse zoprno, ta Opalka in vse drugo, in tudi nisem šla nikoli več tja, bila sem tam prvič in zadnjič, toda ne zato, ker ste bili to vi — prosim... ampak zato, ker je bilo to res. Za nič na svetu nisem mogla biti več potem na oni sliki, in če to ni šlo drugače, je šlo tako. Opazila sem, da je bilo gospe Putovi neizmerno mnogo do teh las in zato so morali proč. Delala sem se nevedno... In da je zdaj huda in da so prenehale tudi lekcije pri gospodu očetu, tem bolje...« »Otrok.!« je rekel Jindra. »Če vam ni bilo do njene dobre volje, ste mogli imeti njen gnev daleko bolj poceni; mogli bi bili samo odkloniti in lahko bi imeli svoje krasne lase.,« Ustna se ji je v joku povesila in Jifina je šepnila: »Ampak tega ravno nisem hotela; nisem hotela, da bi jo naravnost razgnevala.« značilni ženski logiki, tem značilnejši, ker je bila skupna Jindra si ni mogel kaj, da se ne bi posmejal tej značilni ženski logiki, tem značilnejši, ker je bila skupna posledica I vrtnarice i filozofke. Na njenem zavoju so se prikazale tri iskrice, solzice. ki jih je precedila tkanina. In tu je šele Jindra spoznal, kar bi bil moral prav za prav takoj prvič razumeti, da je on edini prapovod te-le Jirinine demonstracije in da ji je do tega, da bi to izvedel. In v tem hipu se je zgodilo, da je ista sila, ki ga je takorekoč prijela za vrat in ga primorala, da je vstal in šel z Jifino in dr. Černim, in ki ga ni izpustila, ko se je tisočkrat hotel na vsaki stopnici z muzeja posloviti in oditi da je ista sila prijela sedaj njegovo desnico, da bi z njenimi prsti stisnila Jifinino ročico tako vroče, kakor je bila vroča — ta ročica!... Potem sta šla četrt ure zraven sebe, ne da bi bila iz-pregovorila besede, in ko $ta se zopet razgovorila, ni padla niti ena beseda o tako ogromnem dogodku, kakor je njena solzica ln njegov stisk z roko. Bila je to nekaka tiha »pogodba« med njima, tako da jo rekla filozofka, ko sta prišla na Palackega nabrežje, sredi zelo nujnega, dasi drugače čisto mlačnega, a vendar visoko intelektualnega razgovora: »Pojdeva ,hnogam’!« Jindre, otroka Františka, ni prav nič razžalil ta vulgarni Izraz, čeprav se je ločil od ostalega izbranega govora kakor kremen od kristala. Nasprotno ga jo bil še vesel, prilegal se je nekam prav znamenito k temu, da se samo po sebi razume — čeprav se nista domeni' la — da pojde z njo prav do Branika. In tako se je zgodilo, da je to opoldne dvoril Jindra mlajši filozofki Jirini vdrugič. To pot v nasprotni smeri, od Prage proti Braniku in videl je njeno vrtno bajto, kakšna je opoldne. IV. Dve fotografiji. Drugo jutro na vse zgodaj je stal Jindra ml. oknu svoje sobe in brusil nož mikrometra, stroja, ki reže preparate, da bi bili dovolj tenki za mikroskop. Bru* šenje pretenkega jekla, ki reže tisočino milimetra debe* le ploščice, je zelo važna spretnost mikroskopije in S9 mora vršiti kar najskrbneje, To je bila Jindrova spretnost in navada pri vsakem znanstvenem delu. Danes pa mu vendar delo ni hotelo izpod rok in ostrina je prijela nitko, ki jo je bilo treba odpraviti. Morda je bila tega kriva današnja svetloba pod sivim oblakom, s katerega je zopet od polnoči de' ževalo, sicer ne mnogo, toda neprestano. Telefonska žica, ki je šla od prizidka nad Jindrovirtt oknom postrani doli do pritličja, drugekrati mrtva, črna, ošabno neupogljiva prema črta, je danes zelo oživela, ker so se vozile po njej velike svetle kapljice naglo na* vzdol. To je bil dosti vabljiv pogled, v katerega se je mogoče zamisliti cele minute, zaradi posebne znatneni* te ritmike v. nastajanju kapljic, naraščanju v kaplje in njih poginu. Spočetka so se pojavile tri drobčkane, skoro enako velike, skoro v enaki razdalji, prva še temna, druga * iskro, tretja že razsvetljena kakor žarnica, in že so s# strnile vse tri v eno največjo in ta je začela drveti M* treje, vedno obsežnejša. Bežala je čim dalje bolj, le za majhen ulomek sekunde je začela iti bolj počasi, ko je bližala drugi, ki je bila pred njo, in še za krajši hiP> kakor se je zdelo, sta se obe ustavili in zdajci sta sko* čili ena v drugo, in sicer tako, da se je zasledovana U* dala zasledujoči in zdrsnila navzad v njeno naročje* Tako spojene kaplje so nato kakor blazne drle n8' vzdol in, dospevši po žici na določeno mesto, so s® prevrnile skupno v propast. Neštetokrat se je ponavljala ta igra kapljic, beže2ll> druga pred drugo, na begu svetlo naraščajočih, drtfž* drugo dohitevajočih, kratko obotavljanje in potem str* njenje v eno. Zdelo se je to kakor eksakten fiziče® eksperiment in Jindro kot znanstvenika je zelo zani' mala sprva periodiciteta prizora, potem pa mu je prP’ misel, da morejo te kapljice tudi prav dobro predstav' ljati biologični, životopisni postopek določenega čl°* veškega dogodka, in že je videl v njih dvoje živečih bi' tosti in že je bila prva Jifina in druga on sam. No, očital si je zaradi tega domisleka in sram ga $ postalo, njega neprijatelja vseh poetičnih sentimentom ki ogrožajo zbranost misli pri delu. — Kadar delamo, je treba delati! (Nadaljevanje sledi-) 'Grlffon' motorji! »Peugeot« kolesa ter deset raznih vrst koles, najboljši produkt svetovno znanih nemških in francoskih tovarn, Usodna odplačila na obroke. JUGU D. Z O. Z. - MARIBOR, XXIII Tattenbacbova ul, 14. Prodajalko, zmožno slovenščine in nemščine z lepo pisavo, sprejmem. Ponudbe pod »Zmožna« na upravo Večermka. 2292 Samostojen gospod išče perfektno kuharico, »taro 23—35 Jet, ki je zmožna voditi gospodinjstvo. ReflektantlaJe naj »e zglasijo v trgovini Sikošek na Koroški cesti St 102. 2322 Elektrolnltalaclje, montaže vil, stanovanj, tovarniških poslopij vsaka montažna popravila, popravila motorjev naJceneJše izvrguJe Ilič & Tiohr, Maribor, Slovenska ul. 16. Velika izbira svetilk, elektroblaga, motoriav po konkureoCnl ceni. XII Oficirsko pešadijsko uniformo kupim. Prodajalec naj pusti naslov v upravi lista. 2314 Šoferja sprejme takoj garaža Vfllker, Kersnikova ulica 1. 2313 Postrežnico sprejmem. Zglasiti se v Tomšičevem drevoredu St. 225. 2312 Stanovanje lepo. Reflektant Iz Studencev naj Javi svoj naslov, ker pošta ne sprejema šifriranih pisem. 2311 Meyer-jev leksikon, 24 zvezkov, skoraj nov, originalna vezava, prodam ceneno. Naslov pove uprava, 2289 MOŠKA CRNA OBLEKA za srednjo postavo, skoro nova, se ceno proda. — Beograjska ulica 22, '.gada »ftvp, Sobo In črkosllkanje, barvanje fasad Izvršuje poceni, hitro in okusno Franjo Ambrožič, CJrajska ulica 3 z« kavarno »Astorla«. IX Učenca sprejme trgovina perila, pletenin la drobnarij M. Pucher, Maribor, Gosposka ulica 19. 2284 Fotoamaterji kupujejo pri strokovnjaku. Ca 200 aparatov stalno na zalogi. Izgotovljenje slik v 6 urah. Fotomeyer, Gosposka 39. _ 2182 Najvišje cene plača za staro zlato, srebro in novce kakor tudi za zobovje M. Hger-ja sin, Maribor. Gosposka ulir,a 15. 1548 ,Grlffon' motorJU 350 cma športna tipa. »KOnlC*' welle«, luksuzna tipa. Vse tipe n'1' ugodna odplačila na obroke. JUGU D. Z O. Z. - MARIBOR* XXIII Tattenbachova ul. 14. Gramofone popravlja precizno le flKT hanična delavnica JUSTIN STINČIČ, Maribor, Tattenbachov® ulica 14. Istotam velika Izbira na“ boljših gramofonov znamke Iumbia« in gramofonskih plošč. Bor Vinotoč Paltauf, ICrievfna168 nasproti občinskega urada Lajteršberg olvoftjel** ' Izvrstno vino po 10 in 14 Din. Točim vino iuz ul M '■niiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinniiiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiinillL' Juristi pozori Izila sta Zbirke zakonov snopič 40 In 41: Konkurzni zakon Z»koa o ustroju vojske Din 36*—, vezan v platno , Din 50*—, vezan v platno Naročite jih takoj pri Din 48-Din 62- Tftkovnl zadrugi v Mariboru, Aleksandrova 13. Kojjzorcll »Jutra« v UuMjaaU preda tavalk Izdajatelja la Nndoliu ERAN BROZOVIČ v Mariboru. Tiska Mariborska tiskarna «L