jjbaja vsak dan razen aobot, nedelj in praznikov. bsu,d dailj exoept Saturdaja. Sundajrs and Holidajs. PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE Uradniški in upravnilki prostori: 1667 South Lawndato Av«. Offios ot Publioatioo: >667 South Lawndal« Ava. Talaphona, Rockw«ll 460« year XXXV. Cona liata je 66.00 «nt«rvjd aa Mcood-dMa matter J*nu*ry M. 1MJ. at th« poat-oCfle« •t Chicago, Ulinoia. undar th« Act ol Congr«« oi March I. im. CHICAGO 23. ILL.. ČETRTEK. 23. DECEMBRA (DEC. 23). 1643 8ubacrlptlon 66.00 Yearly ŠTEV.—NUMBER 2S0 Acceptance for mailing at apocial rak ot poatage provided for in aaction 1103. Act of Oct 3. 1917, authoriaod on Jun« 4. 1016. meriški ujetniki ridejo pred sodišča Ruska armada okupirala nadaljnjih sto naselbin v prodiranju proti zapadu. Moskva naznanila uničenje nemških mostišč na vzhodnem bregu Dnjepra in ustavitev nacij-ske protiofenzive pri Korostenu.—Ameriške čete zasedle strategično goro na italijanski fronti« Zavezniki vrgli čez 4000 ton bomb na nemška mesta.—Avstralske čete raztegnile kontrolo na Huonskem polotoku. General Marshall obiskal bojišča na Pacifiku London. 22. dec.—Naciji so da-naznanili, da bodo ameriški britski letalci, ujeti v Nemčiji, stavljeni pred sodišča na obrabo k r š e n j a mednarodnega tava. To bo maščevanje za tri emške vojaške častnike, katere € rusko vojno sodišče v Harko-oi obsodilo v smrt zaradi štor j e-ih zločinov. "Ameriški in britski vojni jetniki, ki so kršili načela mednarodnega prava, bodo postavki pred sodišča, ki bodo izrek-kazen," se glasi nacijsko na-nanilo. London. 22. dec.—Ruska balti-a armada, ki prodira naprej I Nevela proti zapadu, je okušala čez sto naselbin, ubila 1600 emcev in dospela do točke, ki oddaljena samo 20 milj od Vi-bska, nemške vojaške trdnja-e, se glasi poročilo iz Moskve. Moskva je naznanila tudi uni-nje nemških mostišč na vzhod-em bregu Dnjepra na nasprot-i strani Hersona, v bližini ustja reke. Dva tisoč Nemcev je d\o v bitkah z Rusi na tej "ronti v zadnjih treh dneh. Prej objavljeno naznanilo pra-i, da so Rusi odbili nemške pro-inaskoke na svoje pozicije na Remiju v bližini Žlobina, Bela jKusija, in v sektorju na zapad-i strani Kijeva, glavnega mesta 'krajine. Nemško poveljstvo je zagnalo oklopne kolone v boj 'proti Rusom, ki pa so bile vržene nazaj z velikimi izgubami. Kusi so razbili 42 nemških tankov in ubili čez tisoč sovražnikov Nemška protiofenziva je bila ustavljena pri Korostenu, 85 milj vpadno od Kijeva. Nemci so izgubili v bitkah z Rusi dva tisoč vojakov in 27 tankov. Nemci so bili poraženi tudi v bitki z Rusi na južnovzhodni strani Kirovo-Rrada. ' Kadio Berlin je priznal prebi-tJ« nemške bojne črte med VI-kbskom In Polotskom, 40 milj jugovzhodno od NeveU. Ruski pnti.sk na nemško silo na tej fronti se je povečal. Zavezniški atan v Alširu. 22. čete pete ameriške arma- d,? *> okupirale goro Spinucclo, r»n milje zapadno od Fillgnana, J> tteele prodirati proti Cassinu, s«' *ipira cesta v Rim. Dru-ameriške enote prodirajo pro- II Capinu ob cesti Letini. Kanadske čete ln tanki so ob-11 "" m. nemško vojaško trd-JJ^ » m prodrli tri milje daleč, bitke, v katerih so udele ■"kN.pne kolone, se nedalju-"•« ' /emlju med Ortono in luko ob Jadranskem •*'rju. ^•uihka sila petnajstega zbo-J« i/vršils Ufpešne napade na ' " iske proge in naprave v Bolgarija. in nemško vo-f*" tališče v bližini Aten. ' tolnice. Bombe, kate-vrt: 1» zavezniški letalci na ,0 rizbi|( petnajst bojnih letal na tleh U^on. 22. dec -Angleški ln ♦ ki letalci eo vrgli 4000 ton r« Nemčijo v dvanajstih p, N«)v«* bomb je pedlo na ' -n in Frenkfurt. Obe me-(r* v i lamenih. /7 ^ ton bomb so Amerl-1 Angleži vrgli ns Lud- wigshafen in Mannheim in druga mesta v Porenju. Napada na Frankfurt, center orožne in kemične industrije, se je udeležilo čez 800 ameriških in angleških bojnih letal. Letalci sp po po-vratku v svoje baze povedali, da so bombe razdejale mnogo objektov in zanetile ogromne požare. Frankfurt ima čez pol milijona prebivalcev. Zavesniški stan na Pacifiku. 22. dec. — Avstralske čete so raztegnile kontrolo na Huonskem polotoku Nove Gvineje in se približale Masawengu, japonski vojaški trdnjavi, se glasi komunike. Ta leži 15 milj nad Finschhafenom. Druge zavezniške vojaške e-note prodirajo naprej v dolini ob reki Rami, Nova Gvineja. Dospele so že do ozemlja, ki je oddaljeno deset milj od Bogad-jina, japonske mornarične baze. Sinoči je bilo naznanjeno, da je general George C. Marshall, šef ameriškega generalnega štaba, obiskal ameriške čete na pa-cifičnih otokih in konferiral z generalom T)ouglasom MacAr-thurjem, admiralom Chesterjem W. Nimitzem, poveljnikom a-merlške bojne mornarice na Pacifiku, in generalom Robertom C. Richardsonom, poveljnikom ameriške letalske sile. Marshall je dospel na otoke iz Teherana, Perzija, kjer se je udeležil konference med Rooseveltom, Churchillom in Stalinom ter člani zavezniških generalnih štabov. Z njim vred so prišli tja general Thomaa T. Handy, podadmiral C. M. Cooke, general Haywood Hansell in polkovnik Frank McCarthy. Čungklng. Kitajska. 22. dec.— Kitajske čete so reokupirale nadaljnja štiri mesta na severni strani jezera Tungtinga v zasledovanju bežeče japonske kolone, se glasi uradni komunike. Od okupacije Čangteha zadnji teden so kitajske čete prodrle 40 milj daleč. Poljska voditelja obiskala Edena London, 22. dec.—Predsednik poljske ubežne vlade Stanislav Mikolajczyk in zunanji minister Tadej Romer sU se oglasila v uradu britskegs zunanjega ml-nIstra Edena. Razgovori med njimi so se nanašali na možnost vzpostavitve diplomatičnlh od-nošajev med poljsko vlsdo ln sovjetsko Rusijo. Premier in zunanji minister bosts poročals o rezultatu razgovorov z Edenom na seji članov poljskegs kabl-neta. Gradnja tovornih letal v razmahu Letala že doVažajo material na fronte Los Angelea. Cal.. 22. dec.— Douglas Aircraft Co. je v zadnjih mesecih zgradila že veliko število tovornih letal s kapaciteto železniških vagonov, je dejal Donald W. Douglas, predsednik kompanije. Douglas ni hotel povedati števila zgrajenih letal, dejal pa je, da so uspehi v produkciji prekosili pričskovanja. Mnogo tovornih letal je že v prometu. Vsa prevažajo vojni material in vojaške Čete na fronto. Priprave za konstrukcijo tovornih letal so se pričele več mesecev pred sedanjo agitacijo za gradnjo takih transportov. Douglas je dejal, da je Amerika že dohitela, ako ne prekosila Nemčijo v konstrukciji tovornih letal. Dva Francoza obtožena izdajstva Odbor nadaljuje čistko v Afriki Alšlr. Alšorlja. 22. dec.—Dva nadaljnja Francoza, ki sta sodelovala z Lavalovo vlado v Vichyju, sta bila obtožena izdajstva, poroča odbor za osvoboditev Francije, čigar načelnik je general Charles de Gaulle. Smrtna kazen je avtomatična, če bosta spoznana za kriva na obravnavi. Doslej je odbor obtožil pet Frsncozov izdsjstva. Zadnja dvs sts Pierre Tixier, bivši po-slanec ln načelnik urada za Informacije pod maršalom Petal-nom, in Andre Albert, bivši radikalni poslanec, ki je nedavno prišel v Afriko iz Francije. Prej so bili obtoženi Msrcel B. Peyrouton, bivši generslni governer AlŽerije in notrsnji minister v Lavslovi vladi, Pier-re-Etienne Flandin, bivši premier, in Pierre B. Boisson, bivši governer francoske zapadne A-frike. Slednji se nahajajo v je či v Alžlru. V to boata pripeljana tudi general Jean-Marle Bergeret, bivši letalski minister v vlšlški viadi, in Pierre Pucheu, ki sta bila prej aretira na na obtožbo izdajstva. Bivši vojak priznal špionaio New Vork, 22. dec — Peter Erich Donav. bivši ameriški vojak je na obravnavi pred federalnim sodiščem priznal, da je bil v službi Nemčije kot špion. Federalni sodnik Matthew T Abruzzo je dejal, da bo izrekel obsodbo prihodnji teden. Z Do-nanyjem vred bo obsojen Richard F Freundt, ki je tudi priznal krivdo Oba ata bila obtožena. da sta sodelovala z nacijski m špionskim krožkom, čigar člani so bili prijeti in obsojeni v zepor pred enim letom. Dr. Beneš se vrne v London Predsednik Čehoslovakije zadovoljen z uspehom London. 22. dec.-Dr. Edvsrd Beneš, predsednik Čehoslovaklje, bo kmslu zapustil Moskvo kamor je prišel dved dvema tednoma, ln se vrnil v London, Na svojem povratku se bo usta vil v Teheranu, Perzija, Kairu. Egipt. In Alžlru. Alžerlja, kjer bo imel politične razgovore zavezniki. Pričskuje se, da bo dospel v London v drugi polovici prihodnjega meseca - Dr Beneš ja imel pet konferenc s Stalinom in štiri z zunanjim komisarjem Molotovom Poleg podpisa vojaške zveze med Čehoalovskijo In sovjetsko Rusijo, ki se smet rs za velik uspeh, je Beneš rszprsvljsl z voditelji Rusije tudi o glavnih vojnih problemih in ureditvi Evrope v povojni dobi Razprave so bile zaključene z dosego priprave za splošno stavko na železnicah Voditelji bratovščin zavrnili Rooeeveltov načrt POGAJANJA SE BODO NADALJEVALA Waaklngton. D. C.. 22. dec.— Odločitev glede splošne stavke na železnicah je poftala soglasna sinoči, ko se je petnajst nadaljnjih železniških u^ij pridružilo petim bratovščinam in naznanilo, da bodo člani teh zastav kal i ob šestih zjutraj 90. decembra. Predsednik Roosevelt je upal, da bo stavka odvržena z dosego sporazuma. Njegovo upanje je padlo v vodo, ko so vodje brstovščin zsvrnlll mezdno formulo. Doslej je Roosevelt imel že tri konference z voditelji brstovščin in ursdnikl železniških kompanij, ki pa niso prinesle nobenega rezultata. Četrta konferenca se bo pričela danes v Bell hiši. Te se bodo udeležili tudi voditelji petnajstih železniških unij, ki so se sinoči Izrekli za oklic stevke. Izjavili so, da je W odstotkov izmed 1,100,000 žtle/ničsrjev od-glasovalo pred enim mesecem za stavko« "Več ko petnajst mesecev so železnlčsrjl potrpežljivo čakali v upanju, da bodo njihove upravičene zshteve glede zvišanja plsče dobile ugoden odmev," so lzjsvlll voditelji. 'To upsnje se je izjalovilo in zdaj se moramo poslužiti zadnjega sredstva za dosego svojega namena, ki je sUvka." Odločitev glede oklice generalne stavke je padla, ko je nižja kongresna zbornica odložila akcijo o resoluciji senatorja Tru-mana, demokrata iz Mlssourlja, da se plača železničarjem zviša za osem centov ua uro. Kon-grešniki so izjavili, ds bo prišls resolucija na dnevni red po božičnih počitnicah. Roosevelt je po konferenci z voditelji brstovščin izjsvil, ds hi bila stavks na železnicah težak udarec ameriškim vojnim naporom. On je predlagal zvišanje plač za štiri cente na uro, kar pa so voditelji železničarjev ogorčeno zavrnili. Kongree odiel na počitnice Washlngton, D C., 22. dec — Prvo zasedanje 7H kongresa je bilo zaključeno včeraj popoldne ob 4:23 v navzočnoatl šestnsjstih kongresnikov. Nekaj ur prej ja aenat zaključil sejo, ki je trajala aamo 46 minut, v navzočnosti dvsnajstih sanatorjev. Ogromna večina senatorjev in kongresnikov je prej zapustila VVashington. Kongres se |>onovno aeata ne v zasedanju 10 januarja pri hodnjega leta. Domače vesti Is Mlnneeoie Duluth, Mlnn.—V Chlsholmu je zadnje dni umrl rojak Matt GuŠtin, star 6» let. Druge podrobnosti niso znane.—V tukajšnji bolnišnici St. Mary's leži mladinski član SNPJ, štiriletni sinček Geo. Rspsjcs iz New Du-lutha. Bolnišnice so te dni zelo nspolnjene ln obiski bolnikov niso dovoljeni zaradi influence, Is La Balla La Salle, Ul.—V sosednjem Peruju je 21. t. m. umrl star naseljenec Feliks KupŠek, star 77 let ln rojen v Radečah pri Zidanem mostu. Bil je dolgo let člsn društvs 2 SNPJ, toda leta 1038 je vzel odpravnino in prenehal biti Član, potem ko se je težkp pobil pri delu v premogovniku. Pokojnik je bil taat Freda Mslgaja, gl. nsdsornika SNPJ. Tretje politične stranke ne bo Senator Smith se premislil Wasklngton. D. C.. 22. dec.— Senstor Smith, demokrst ls Se* verne Karolina, je dejsl, ds njegov nedsvnl spel ss prerojenje demokretske strsnke, nI pomenil, da je on za ustanovitev tretje stranke, temveč je le napor, da pride stranka v stari tir. On je znan kot sovražnik Roosevel tovega "nevv daala." Senator je dejal, da sta njegov apel podprla senstor ja Jo-alah W Balley ln Harry W. Byrd in da je od Ukrat dobil mnogo pisem od oseb, ki so izrazile željo, da hočejo biti uklju čene v novem gibanju, kl bl o-mogočilo ločitev konservstlvnih elementov demokratske strsnks od "nevv deala." "Vem, ds hočejo neksteri ljudje diskredlratl to gibanje," je rekel Smith, i "Samospoštovanje zahtevs, ds se to sečne. Južne države so se ža nsvellče-le brc, kl jih doblvsjo. Sleherni načrt, kl pride pred kongres, vsebuje kritiko jugs. Izgleds, ds se Rooseveltovs administracija bolj zsnlms za volilne pravice zamorcev nego belopolt-cev." Smith ja v svojem apelu pred-lsgsl senatorja Byrda za predsedniškega kandidata desnega krila demokratske strsnke, Croce zahteva abdikacijo italijanskega kralja Uindon, 22. dec,~B*oedetto Croce, sloviti italijanski filozof in liberalec, je ponovno apeliral na zaveznike, naj likvidirajo fašiste in odstranijo kralja Viktorja Emanuela. V apelu nagls-ša, da je kralj odprl vrata fašizmu v Italiji ln ga pomagal vzdrževati do strmogisvljenja Mus-aolinijevega režima. Španski fašisti Udrli v ameriški konzulat Waahington, D. C., 22 dee^ Di favni department Je razkril, da ao španakl falangtsti (fašisti). I .__i -a___l- _ Vn....*« T ti je gestapovci ustreljeni na Norveškem a Stoekholm. Ivedska. 22 dee.~>!členi strsnke diktstorjs Frsncs. Tukajšnji list Aftonbladet je udrli v urad ameriškega konzu-objavil poročilo ir Osls, Norve-1 la v Valenciji, raztrgali več allk ška, da so bili trije častniki Ge- m nadlegoval! oblskovsloo. D» staps. nacijske tajne polici|e. paitment je naznanil, ds js J If uatreljeni ko m udrli v neko hi-! )ieyea, ameriški poslanik v Ma šo v Dram meno Nacljl so se dridu, poalal oster pro« eat Fran- popolnega aporazuma Trdi se. da se sUlišče Beneša popolnoma ujame s sUllščein ruskih voditeljev Sporszum je bil dosežen glede bodočnosti Nemčije, podonsvskih držav in maščevsll z uatrelitvljo več norveških talcev eovl vladi. Tito postal zavezniški poveljnik v Jugoslaviji! Jeklarska unija zmagala pri volitvah Chicago, 22. dec,—Jeklaraka unija, včlanjena v Kongresu in« Cestni ielezničarji zapretiU S stavko Minneapolia, Mom., 22 dec | Čez 2400 cestnih železničarjev dustrljakih orgsnirarij, je *ms-pri Twln-Citv Rapid Trsnsit Co 1 gsla pri volitvah, ki so ae vršile je odgleaovalo za oklic aUvke v v tovarni Frankfort Hsilplsne znak protesta pret) vojno-delsv- Co v Jolielu. In s U»m poaUla skemu odboru, kl nI storil še no- predstavnica vseh delsvcev pri neme.*- ______________... .benega k»irsks glede zahUve za kolektivnih P"f«)sn)ih Volitve S^^ ^r; pro- zvišanje *sšs St-vka ae prič- so ae vršile r**! nsdzor.tvom fe ^ Franciji ne pn*"«^ derslnegs delavakegs odbors. Osvobodilna armada začela ofenzivo ZAVEZNIKI V TITO-VEM ŠTABU KAIRO. EGIPT. tt. decembra. -Maršal Tito, vodja partizanske sile. le bil Ukenovan aa saveeni* škega poveljnika v Jugoslavill. Te poeicUe Je dobil po koaferea* el med svojimi represeatantl In člani ameriškega ter angleškega vojaškega štaba v Aleksandriji. Egipt. 22. dec,—Jugoslovan-sks osvobodilna armada, katere Saveljnlk je maršal Josip (Tito) rož, je nssnsnlla ofenalvo proti osiščni sili, Kstero tvori dvsnsjst nemških ln satellUklh divizij. Ts je bils pozdravljens v Londonu kot velika vojašks kampanja sedanje vojna zaeno s naznanilom, ds so ae angleški, ameriški in ruski vojsškl častniki pridružili Titovemu štsbu. Partizanski straUgi so se se-stsli s člsnl brlUkega ln ameriškega štaba na tajni seji v Aleksandriji, Egipt, na ksterl je bil dosežen popoln sporszum glede vodstva vojaške kampanje proti okupacijski sili v Jugoslaviji. Četniška sila genera ls Mihajloviča, vojnega ministra v Jugoslo-vsnskl u bežni vlsdi, nI Imela representantov na tej seji. Osvobodilna armsds šteje okees 260,000 moš, katere poveljstvo je eno Izmed nsjsposobnek šlh v Evropi. Edina poteškoča je pomanjkanje težkega orožje v operacijah proti sovražniku. Poročilo ls Titovega glavnega Ntans »omenja čistilne operacije proti poraženi nemški sili v dveh hrvsšklh provincah—SandŽaku med Srbijo in Črno goro in v vzhodni ter Južni Bosni. Partizani drže svoj s pozicije Umksj, dočim druge psrtizsnske enote prodirsjo v zspsdno Bosno. Zs-kssnels vest prsvi, da so psrtl-zsnl reokupirali dve mesti v bližini Zsgrebs, hrvsške prostolnl-ce, * ' Nemci in po naciji h kontrolirane hrvaške radiopostsje so sinoči naznanile okupacijo Jajca, bosanskega mesta, ki se omenja kot glavni sUn maršala TiU, da je stednji s člsnl svoje provizo-rlčne vlade pobegnil In da so mu Nemci zs petsml. To naznanilo, kl HO ga slišali samo v Kairu. nI potrjeno. Radio Berlin trdi, da ao se poskusi Izkrcanje "o roženih tolp" na dalmatinskem obrežju v bližini Splita Izjalovili, BriUkl zunanji urad se trudi v nSporlh za dosego kompromisa med maršalom Titom In uradno priznano jugoslovansko ubežno vlado, ki je zelo na šibkih nogsh. Urad upa, ds bo nekakšen spore zum dosežen pred prihodom par-tlzanake mia'je v !>mdon, kjer ae bodo vršile dlakuzlje o dlplo matičnem priznanju narodnega odbora za osvoboditev Jugoslavijo, šlgar ustanovitev je Tito naznanil /adnjl pondeljek. Opazovalci aodtjo, da priznanje tega odbora nI mogoče, ker bl pomenilo dlakreditlranjt* kralja Pet»a in njegovega kabineta v Kairu, ki ga Velika Britanija priznava za zaveznika od I. IS4I. Pričakuje ao, da bo Velika Britanija skušale premoatlti politični pretiad med grupoms. sli v»aj, im ae bodo njeni napori izjalovili, doseči voiaiki dogovor ali premirje med Mihsjlovičeviml čet niki in Titovimi partizani Priataši |iertizanov v i^ondonu •o odločno proti akleuitvl kompromisa in zavračajo au gest I jo I glede razpu»ta jugoalovanakegs kabineta v Kairu ter uatanovitve Bolivijska vlada prosi za priznanje Vojaike čete strašijo rudnike U Pas. BellvUa. 22. dec.-Nova bollvljsks vlada, kl je prišla na krmilo po uspešnem pu-ču. je spellrsls ns smerlške republike zs prlsnsnje. Načelnik te je major Gualberto Vlllaroel. člsnl diplomatičnlh zborov su-nanjlh držsv se posvetujejo o vprašanju prlsnsnjs v smislu nsvodll od svojih vlad. Nova vlads naglaša, da je demokratična ln da bo podpirala vojne napore Združenih narodov. Ona kontrolira vse fese notranjih ssdev ln Isvaja vojaško oblast. Vojaške dete strašijo rudnike pločevine, kl producirajo pločevino za smerlške in britske vo-jaške potrebe. Pas EsUnssoro, vodjs uspešnega puča, je dejal, da je njegovo gibanje pristno nacionalistično ln da bodo u-krepi nove vlade uverlli vse o namenih revolučlje. Santlago, čile. 22. dec.-En-rlque Penaranda, odsUvljenl bollvljski predsednik, ie dejal, ds so revoludonsrno gibanje, kl ga je Itrmoglavllo, spočele ln Izvedle nacljem naklonjene grupe On je pravkar dospel ls La l>aza v Ai leti, ČUe. Vojak Mclntosh obsojen v napor Chicago, 22. dec.—P r o s t a k Charles L, F. Mclntosh je bil ns obrsvnsvl pred vojaškim sodiščem v Fort Shorldanu obsojen ns deset let zspors ln nečaatno odpuščen ls srmsde, ksr je bres dovoljenja zapustil vojaško u-borišče, se registriral v hotelih s žensko, kl ni bila njegova še-na in izmenlsl več ponarejenih čekov. Mclntosh je nedavno poročil Alice Rand de Tarnowsky, ki je zspustils svojega moša, častnika v ameriški armadi. Obsodbo Je izrekel polkovnik Alex-ander P. Johnson, predsednik vojaškega sodiščs. Uradniki kompanije obtoženi sabotaše Hi. Louis, Mo., 22. dec —Federalna velepoiota je obtožila de-t uradnikov U. 8. Cartridge Co. saboUže v zvezi s dostavlja-njm pokvarjenega materUla kmerlški oboroženi sili. Obtoženci ao Paul Eugena Thsller, George Joseph Graef, Olenn T. Cromvvell, Miro Brdo, John B. Hlaner, Kdmuod P, Becker, Oe«irge J VVulgk, li van S. Cohen, A mon II Phelpa in Otfo A Skin-nor. Amerika prevuame kanadske ladje O tawa, Kanada, 22. dec — Ameriška bojna mornarica bo morda prevzela nekaj izmed o-krog ato bojnih ladij, ki jih gradi Kanada v svojih ladjedelnice!) za Veliko BriUnijo. Teko je ujsvll mornsrični minister Angua M ai Donald na sestanku s časnikarji, Kanada je pova-čala svojo lx)jno mornarico In ta šteje zdaj čez 400 ladij. mrve vlade, v kateri naj bi bili <»be grupi aeprezentirani. Izjavili ao, da Je TiU> v svojih radijskih < PROSVETA 2657-59 So. Lawndate Aee« Chicago 23. Illinois MEMBER OF THE fTDERATED PRESS . ' / Glasovi iz naselbin Dstum v oklepaju na primer (December 31. IMS), poleg vaiega imena na naslovu pomeni, da vam Je s tem datumom potekla naročnina. Ponovite Jo prave časno, da se vam list ne, ustavi Dober načrt za uposlitev po vojni Walter P. Reuther, podpredsednik unije avtomobilskih delavcev CIO, je sestavi) načrt za stalno uposlitev delavcev, ko pride mir. Rcutherjevo ime je znano v ameriški javnosti. Pred vstopom Amerike v vojno je Reuther predložil načrt za totalno mobilizacijo industrij. Leto dni je bil njegov.načrt ignoriran. Takrat so se industrijski magnatje upirali konverziji (preobratu produkcije) in zavlačevali proizvajanje vojnih potrebščin. Šele sredi leta 1942 je bila produkcija vojnih potrebščin organlzirana--domala po Reuther jevem načrtu. Danes ima ta mladi delavski voditelj nekoliko več rešpekta, kakor ga je imel leta 1941. Reuther pravi, da konverzija industrij po vojni za produkcijo civilnih potrebščin ne bo nič manj težavna kakor je bila konverzija za produkcijo bojne opreme; trajala bo najmanj pol leta in v tem času bodo vse večje ii^lustrije bdtj ali manj počivale. Reuther predlaga v svojem načrtu odbor za produkcijo v mirnem času, ki naj nalikuje sedanjemu ,War Produetion 4Boardu. Produkcija v mirnem času mora biti prav Uko načrtna (planirala), kakor je bila v vojnem času. V tem odboru za produkcijo morajo bitf zastopani uprava, delavci, farmarji* konzumentje in vlada. Naloga tega odbora mora biti, da organizira in nadzoruje proizvodnjo dvilnih potrebščin, katera naj uposli čim večje število delavcev, ki so danes uposleni. Kaj pa naj delavci po vojni proizvajajo? Katera stvar bo po vojni najbolj potreba za ljudstvo Amerike? Reuther ima odgovor v svojem načrtu. Potrebno bo vse bUgo, ki &o ga ameriški ljudje navajeni v mirnem času. Manjkalo bo ogromno šUvilo avtomobilov, radioaoaratov, električnih čistilnikov in drugih pripomočkov, pisalnih strojev in orodja vsake vrste —ampak najbolj bo manjkalo cenenih stanovanj. , tv danes je silno pomanjkanje sUnovanjskih hiš po vseh industrijskih mestih in na stotisoče delavcev si mora za silo pomagati z avtnimi kajblcami tn lesenimi barakami. Če bi k sreči ne bilo stropa za sUnarino, ki je še precej dobro kontroliran, bi bila stanarina nekaj necuvenega. J r Največja zahteva po vojni bo torej po stanovanjih. In kaj ima Reuther v svojem načrtu? Ali ima zidavo hiš po starem sistemu, počssno gradnjo iz opeke in malte z velikimi stroški? Ne! Reuther, mož naprednih idej, priporoča v svojem načrtu obširen program gradnje stanovanjskih hiš za delavce po vseh Združenih državah po načinu "predfabrikacije," to je hiš, ki se grade v tovarnah z masno produkcijo. Patent za takšne hiše je že star več let, ampak pred vojno se ni nobena industrija hotela pečati v večjem obsegu—ra«m nekoliko za eksperimentiranje—s proizvodnjo hiš te vrste. . * Reuther pravi, da se gradnja tovarniških hiš lahko v kratkem času razvije v največjo industrijo v Ameriki. Ali naj bo to popolnoma nova industrija ali je za to možna konverzija te ali one industrije? Reuther misli, da U posel lahko prevzamejo tovarne, ki danes grade Bombnike in druga bojna leUla. Produkcija letal bo po vojni večja, kakor je bila kdaj prej, vendar pa ne more biti Uko velika kot je danes. Ker bo promet v zraku vsekakor postoterjen, če ne potisočerjen, v nekaj letih po vojni, bo produkcija potniških in tovornih eroplanov silno porasla —ampak bombnikov ne bodo več potrebovali ln ogromno število tovaren, ki zdaj proizvajajo bombnike, bo moralo zapreti vrata. Reuther pravi, da z majhno konverzijo se vse tt tovarne lahko porabijo za proizvajanje stanovsnjsklh hiš in ns milijone delavcev lahko ostane uposleruh. Hiše, izdelane v tovarni in z masno produkcijo. so zgrsjene v večjem delu iz kovine, in sicer v kosih; tudi omet Je že pritrjen na notranje stene, prav tako stenski paptr. Te hiše so lahko dvonadstropne ali tnnadstropne. imajo močno kovinsko streho in okna ao i* .stekla, ki se ne drobi. KdSr kupi te vrste hišo, mu jo pripeljejo v kosih in nekaj delavcev Jo postavi na že pripravljeno stavbišče v enem dnevu. Vsa modema oprema je v tej hiši. Cena pa bo zelo nizka. Važno jc tudi to. da se takšna hiša lahko premesti v drugI kraj mesta ali v drugo mesto ali državo tszložena v kose in z veliko manjšimi htroški, kakor dance "mufajo* zidane hiše le i- kratko daljavo. Heuther Judi pravi, da masna produkcija teh\hiš lahko reši vpra-ianje "slumov" in odpravi monopol na gradieni material sUre \rste, ki se uvaja ponekod, kakor tudi visoke cene za stanovanjska poslopja. zglajena na atan način. Mi ie vidimo srdito opozicijo proti temu programu gradnje ce-» enih sunovanjakih hiš; vldlm<»jo pri kontrakiorjih /a gradnjo poslopij na stari način, kakor pri unnah stavbnih delavcev-zidar- jev tesat jev, ometačev itd . k> so bili delavski artstokratje pred depresijo Kajti proizvodnja hiš v tov.rnah pomeni konec zidarskima dela ročnega polaganja opeko na opeko, kar delajo že zadnjih t sem tiaesč lot ako ne dal). Tragedija delavcev je, da vsaka nova m koristna iznajdba, ki znači napredek-vrie na tisoče starih delavcev na cesto Oni. k« miM novrgs dela t trk; posledicc <* prestari, da bi se učili kakšnega naJorotnike' u' T ^ "U ^ ln 'V,° '"»le "d.U nasprotnike, toda i as vse oiemaca AU se-femmaj.. /a Reutherlev načrt oni. ki nosijo odgovorno* /a uposlitev milijonov delaveev, ko prenehajo tovarne /a ZZ opremo s obratom—oni k, Misijo odgovorno*!ki---? nikega ljudstva tik vojmt * M Letna seje društva 119 Waukagan. I1L—Letne seja društva 119 SNPJ se vrši v nedeljo, 26. dec. ob dveh popoldne v SND. Vse članice so naprote-ne, da se udeleže. Izvoliti mora mo odbor in rešiti druge važne zadeve. Po seji bomo imele kart -no zabavo in oddane bodo lepe nagradi. Torej članice, pridiU! (Prišlo prepozno za sredo. Ured.) AntonU Beeek, tajnica. galokoviČav triumf Cleveland, 0<—V nedeljo dne 12. dec. se je vršil sijajno uspeli koncert svetovno znanega hrvatskega umetnika na gosli, Zlatka Balokoviča. Koncert se je vršil v korist partizanov pod pokroviteljstvom Združenega odbora južnoslovsnskih Ameri kancev. Obširna dvorana Slovenskega narodnega doma je bila nabito polna navdušenega občinstva. Plain Dealer je poročal, da je bilo v dvorani 1500 ljudi. Prostovoljni darovi so znašali $1,040.00. Koncert je obsegal dva deU. Prvi je bil politični, drugi pa umetniški. V prvem delu so nastopili razni govorniki, med temi tudi župan Lausche. Slovence je vsled odsotnosti Kristana zastopal Janko Rogelj, Hrvate Zlatko Balokovič, Srbe rev. Emil Gločar in Bolgare Geo. Dočkov. V pevskih točkah so nastopili solisti Glasbene matice in hrvatski zbor Abraševič. . Drugi del vzporeda je bil določen izključno za Balokoviča, ki je s svojimi gosli naravnost očaral občinstvo. Dasi je igral težke skladbe Čajkovskega, Chopina ln Rimskega Korsakova, jih je z izredno lahkoto obvladal. Igral je z globokim čustvom in silnim navdušenjem, za kar je bil deležen burnega aplavza. Poleg klasičnih točk je proizvajal tudi jugoslovanske narodne melodije, za nameček pa Shuberto-vo Ave Mario. Program je vodil Vatro Grill. Clevelandski Jugoslovani so upravičeno hvaležni Balokoviču za ta izredni duševni užitek. Iz dobro obiskanih priredb in silnega navdušenja občinstva v korist osvobodilne fronte Je razvidno, da je pretežna večina clevelandskih jugoslovanskih naseljencev vneta za TiU in njegove partizane, ker ve, da je to edino gibanje, za katerega se izplača delati. Partizani so s svojo odločno borbo proti sovražniku zadivili svet. Njihova začasna vlada ni nikjer drugje naletela na odpor kot pri ubežni vladi v Kairu—to pa iz umlji-vih razlogov, ker ne bo mogla več izkoriščati jugoslovanskega ljudstva. Ako bi bili partizani res sami pridaniči, bl jih Amerika in Anglija ne zalagali s potrebščinami in Rusija je celo pri-{m»znala njih vlado. Frank Čeeen. Uspela priredba v počasi Adamiču Detroit. Mich.—Družabni večer U. decembra na čast Louisu Adamiču je sijajno uspel. Ze pred 7. uro zvečer so bili v spodnjih prostorih Slovenskega delavskega doma zavzeti vsi sedeži in z napetostjo smo pričakovali častnega gosU. Točno ob 7. je Mav Knez pripeljala Louisa Adamiča pred Delavski dom. Vstopil Je v spremstvu najsU-rejšega člana SANSa Jožeta Mentona. Gromovit aplavz ga je pozdravil. Ljubka Dorothy Kapel je pripela Adamiču najljubšo slovensko, cvetko, rdeči nagel na prsa. Burno ploskanje le pričalo, da prihaja pnzdrav it src vseh navzočih. Adamič se je z ljubeznivim na-amehom zahvalil. Pri večerji je vladal vzoren red. Sestra Marv Rant, ki je nadomeščala obolelo Antonijo Loč-niškar. Je gledaU. da Je bil vsak gost najbolje poetrežen Njene pomočnice, naše vrle mladenke Dorothy Hriba!. May Knez. Dor-othv Kspel tn sestre Kapel. Mo-dic in Tehovnik so pokazale is-redno spretnost Pri serulranju. Glavar kuhinje, sestra Frances Božič priznana strokovnjakinja v pripravljanju okusnih jedil, je s svojim štabom—sestrami Lato-njo, Strasbcrger, Kumer, $arich, Gregorich. Jurca, Naprueinik, Agnes in Helen Kržišnik in Ke-nich—Mki bela. da je vsakemu za žarelo lice, ko si je naložil različnih ddbrin. Potice, ki so jih le sestre Kral, Klarich in ik, so šle posebno v slast. Prav svečano razpoloženje /jc vlaeUlo v jedilnici. Izgledalo je da se je vsak zavedal, da je v naši sredi rojak, ki je vso moe in ves svoj čas posvetil veličastni nalogi, pomagati našemu narodu do svobode in boljše bodočnosti v obnovljeni, demokratični Jugoslaviji Znali smo vsi da se Imamo le njemu zahvaliti da nas pozna ves svet in se divi našim junakom in junakinjam v osvobodilni armadi. Odprl nam je vraU na mestih, kjer se be odločalo o usodi narodov in njili bodočnosti, ko preneha U straž na vojna. Vse nas je vezaU globoka, nesebična ljubezen do naših trpe čih bratov in sester, ki danes krvave in se bore za svojo in svojih potomcev svobe>do. Po večerji smo šli v gornjo dvorano, ki Je bila prav lepo okrašena po zaslugi bratov Gre-goriča, Ločniškarja, Bariča in Dugarja. Ker ni bilo mogoče vsem gostom naenkrat postreči. ae je počakalo, da je vsak povev čerjal. Dvorana se je hitro polnila in po 8. uri se je pričel program. Naši mladi glasbeniki, Dorotfiy in SUnlev Kapel in Rudy Horvat so nam zaigrali ameriško himno in Hej Slovani. Množica je navdušeno pela in ploskala. BraU Jurca in Kotar sta spretno vodiU zbor. / Brat Kotar je s primernim govorom pi edstavil Adamiča, množica je navdušeno vsUla in vzklikala Adamiču, a ko je pričel govoriti, je nastala popolna tišina, rričel je v slovenščini, a ker mu je bilo znano, da od navzočih je mnogo tu rojenih, ki angleščino bolje razumejo, je nadaljeval v angleščini. V mojs-terski besedi je na kratko orisal položaj na Balkanu odnosno v Jugoslaviji in z živo besedo dokazal naši mladini, da je lahko ponosna na domovino svojih sUršev in naše ljudstvo, ki neprestano krvavi za svobodo in se bori Uko junaško kot noben drug narod pod sličnimi pogoji na svetu. (Govor bo ponatisnjen v angleški sekciji naših glasil.) „ Govoru je sledila zanimiva diskuzija. Vsem vprašanjem je Adamič mojstersko odgovarjal. Po dvorani je vladala tišina, vsak se je bal, da ne bo kaj preslišal. Apelu brata Jurce in KoUrja, da podpremo veliko delo SANSa in Združenega odbora jugoslovanskih Amerikancev, so se vsi navzoči častno odzvali. Nabralo se je $487.00, še sam Adamič jc priložil $10. Vsem, ki so pripomogli, da je U naša prireditev Uko sijajno uspela, prisrčna hvaU. V nedeljo pojpoldnc, 12. decembre je govoril Adamič v Cass Tech. Auditoriumu ob priliki prokUve obletnice Vseslovenskega kongresa. Udeležba je bila velika. Adamič je žel največje priznanje. Obe prireditvi boeU ostali V trajnem spominu. —Za podružnico štev. 1 Sansa— LU Manton. tajnica. Poročllb sastopnika Herminie, Pa.—Drugi teden v decembru sem obiskal Avello, Elm Grove, Wheeling, W. Va., Bridgeport, Barton in Ramsay, O., na povratku pa še StrabAne in Canonsburg. V Avelli menda že nisem bil 8 let, ker je nekoliko od rok radi ransportacije in tudi malo Slovencev. Včasih je bila Um živahna naselbina, ampak v krizi so rove zaprli in ljudje so se razkropili na vse strani. Tam je le še okrog deset slovenskih iružin. Tja sem dospel okrog 3. zvečer in šel najprvo do mo-• ega znanca L. Mlekuža. Njegova postrežljiva ženica, hči Bre--;arja, je takoj rekla, da lahko tam prenočujem, toda moža ne bo domov z dela do polnoči Do-?ro, sem rekel, grem pa malo v Slovenski dom, morda najdem tam koga, ki(se bo naroči) na možganske medicine. Tam sem našel okrog pol tu-?ata "old timerjev"—Debelaka, ki je upravnik doma, Kaučiča, Šokelna in še par drugih. Malo pozneje je prišel tudi Cotel, ki oa ni več "full of pep" kot je 3il nekoč. Dela nekje v tovarni in se mora menda držati proč xi "zelezne". Prosveto fe čiU, lisem ga pa mogel nagovoriti, la bi se naročil na ProleUrca— ii časa za ČiUnje. Za dom pa so ist naroČili na ime upravnika. Debatirali smo do ene pemoči. Vse se jezi na davke. Nekdo se je celo razjezil na moža v Beli iiši, češ, da je on kriv vojne in iavkov. Rekel je, da je John Lewis dober človek, Roosevelt pa je jezen nanj, ker ga ni hotel priporočati za tretji termin, zato se zdaj tudi maščuje nad premogarji, da omaja Lewisovo moč. Ljudje so že jx>zgbili, kaj je bilo pred 1933. Rad bi bU rekel, da dom v Avelli najbrž še ne bi bil plačan, ako bi ne bilo Roo-sevelta v Beli hiši, kajti zanj so agitirali mokrači, suhači so bili pa za Hooverja. New deal ni prinesel vsega, kar je bilo potrebno. To smo socialisti tudi vedeli in vsega tudi niso obljubo val i. Newdeelovci so se pa spomnili "pozabljenega človeka", odpravljeni so bili "Hoovervilli", vlada je izdala precej denarja .za javna dela, z zakonom podprla delavstvo, da se lahko organizira, uvedla razne druge reforme in tudi socialno zaščito, ki pa je šele v razvoju. Ampak socializma New deal ni prinesel, kot so nekateri mislili, da ga bo. To delo nas še čaka. Vsi, ki so se nam posmehoval! leta 1933-1936, so sedaj razočarani, Še sploh pa, ker je prišU vojna za nagrado, česar pa ni kriv Roosevelt, ampak druge sile—kapitalizem ali slabo domače in svetovno gospodarstvo. / i kaj si delavstvo ne zgrsdi Grupe kitajskih šola. Id Jo vedri«Je sadruins lastne stranke? Zakaj Uva za "cheap" politišni? Torej dragi rojaki, ne pljuvajte v lastno skledo. Čas ni več daleč, ko boste morali pokazati, kam spadate, kajti republikanci in demokratje se bodo prej ali slej združili— kakor hitro se pojavi nova masna delavska stranka. Tako so storili zadnjič v Readingu, Pa., kljub temu pa so socialisti izvolili župana, osUli kandidatje pa so osUli v manjšini. Tako politično gibanje kot ga imajo v Readingu bo treba organizirati po vseh mestih in državah, če hoče delovno ljudstvo svobodnejše dihati. V Avelli se je naročil na ProleUrca moj gostitelj Mlekuž, Uj-nlca društva Helena Ribarich pa je kupila knjigo "My Native Land". Ona je hči znanega farmarja A. Karničnika iz Hender-sorjvilla in zelo prijazna ženska —kot njena mam*. Tam Živi še vedno žena pokojnega Rudyja Ograjenška, sedaj omožena Ko-kel. Pravila mi je, da je bila od vojnih oblasti informirana, da je pogrešan njen sin, ki je služil v mornarici. TisU vojna ladja je bila menda potopljena pri invaziji Italije. Iz Washingtona so ji sporočili, ako sin ne*bo najden v enem letu, bo proglašen za mrtvega. Rozi je imela 11 otrok v obeh zakonih, večinoma fante, vendar še dobro izgleda, dasi je bila operirana na vratu. Ko sem bil ravno sredi poti med Pittsburghom in Wheelin-gom, sem sklenil, da grem še tja in v Bridgeport, O. V Elm G rovu se je naročil na PfoleUrca Florjan Vrhovnik, brat našega mladinskega direktorja- Majka Vrhovnika—sttrši žive v Straba-nu. Včasih je bil Florjan tudi v Herminie ju. Zanj .mi je povedal Frank Kosem, kakor tudi za To-nyja Bogolina, ki je ponovil ProleUrca. Kosem je tudi rekel, da prenočišče dobim pri njegovem tastu, trgovcu Matužu^ Tako je bilo. Matuževi so zelo prijazni, posebno pa misus. Govorili smo dosti tisti večer. Ena hči, ki po-ntaga v trgovini, je poročena Vidicom, ki je bil včasih tudi v Herminieju pri Božiču. V Elm Grovu šem prodal knjigo My Native Land Emilu Certichu, ki ima luneh room ih, beer garden Od tam sem se podal do Jožeta Snoyja v Bridgeport. On mi je povedal, da SU z Vitezom pokolektala vse naročnike Proletarca, ki sem jih zadnjič dobi in katerim je bila naročnine iz-tečena. Dobro, sem rekel, bom obiskal pa kako drugo hastlbi no v bližini. Jože je prodal tudi osem Adamičevih novih khjig Odpeljal sem se na Škofovo farmo, toda Jože, ki zopet dela v rovu, še ni bil doma. Reza mi je rekla, da oride z dela v en uri ali mogoče malo pozneje, ker so tisti dan imeli pedo. Dejala je, da me bo mogoče zapeljal v Ramsay, če ga grem čakat. Šel sem do rova, kjer so prišli premogarji ravno iz majne. Prvega sem videl prijatelja Krofli-cha iz Boydsvilla, potem je prišel Louis Gros, nato Bergant iti Vil tez lz Bartona. Začudili s0 se, ker me niso pričakovali. Potem je prišel še Škof, ki sem mu dejal, da je ženica sugestirala, da me zapelje na Ramssy. "Ako*Je Rozi rekla, da je o. k., potem pa pojdimo, toda prej gremo še v beer garden, da enega stisnemo Tako je bilo. Tja so prišli tudi drugi Spon li smo se. da bo kmalu božič in da ima tudi Proletarec red kakšno finančno voščilo. Po 50c so darovali Louis Gros, John Vitez, Frank Zdešar in Joseph Škof. po dolarju pa Louis Ber-gent in Frank Rokavec. Drugi dan je dala še Rozi Škof čopek, češ, da je Joe dal premalo. Mislil sem si, če bi bilo še kaj več Ukih delavskih žena, bi deUv-ski listi ne imeli takih Užaf Tisti dan je ponovil Prosveto ih dal 50c za ProleUrca tudi Frank VVočko. ki radi sUrosti več ne deU. Torej je bilo skuhaj $6.50. Iz Bartona sva se g Joevom Škofom peljala v Ramsav, oddaljen 10 milj in Um dobiU dva naročnika ProleUrcu. Naročil ■e je Tom SUekel. ki ima dva sinova pri vojakih, enega v Ca-Ilfornlji, drugega v Alaski Naročila se je tudi vdova Koran, čije mož je bil zelo naprede» kakor mi je povedal Joe. Mislila sva. da bova dobila tudi Kotenino, toda je mol rekel, da •va prepozna ker ae j« le pri SnoyJU Baroču na * Družinsk, kol^L gova hči pa AdamidevokJ Native-s Return. bilo Um ker i* n. , i™* *er je na^lbina * Rov je izdelan* um^r1111 LjudJe3 tam hise, se morajo gam na delo. Obisk^a sva tudi nad ji sterega Pnmožiea. ki lm/ linsko postajo - ■ ^ >• I voziti ob cesti 250, ki na Cadiz pj m* A j . ere v cievd Moz je dal dva dolarja zak dolgčas odkar mu je umrla] Prenočil sem ori Škof« 1 I Drugi dan sem Pri Škofovih/ nameni zaj v Penno—v Strabane, doč sem obiskal par pnjalel Boydsvilhi, Uko tudi mrs lich. Doma je bila tudi h< ki je imela tisti dan "off sta bili zaposleni * hišni*! lom. Obiskal sem še Snovi deU kot hišnik v šoli. Pr, ko tudi Martina Kossa ukvarja z veldarskim bla ui je dal copak za Proletan V Strabanu je ponovil tarča John Chesnik. Prosv John Oklešen, mrs. F. Mu Anton Mavrich, mrs. F. Ma mrs. F. Martinčič in mi4 Strainer v Canonsburgu. ona ima par sinov v službi ca Sama; eden je prvi po« in dober mehanik, ki sluz leUlcih, drugi pa v civilni bi. Pisal je, da je v tistem ju dosti vina, da jih imajo dje radi—tudi dekleta-in | dosti sadja. Mrs. Strainer la tudi copak za križano Š nijo. V Canonsburgu in Stri sem prodal štiri knjige My tive Land. Kupila jo je mn starsič, ki ima dva sine hčerko v službi Strica S« hči je v Londonu. Drugo prodal hčeri pokojnega U, ki sem jo srečal na cesti; ona ima moža pri vojakih, tjo Martinčičevi dvqjici, ki gasolinsko postajo v bližini v E. Canonsburgu. Četrti mrs. Kosmerl za hčerke. Omenim naj, da imaU zakonca Škof iz Bartona ( sina pri vojakih—nahaja i Havajih, kakor tudi sin p sanega, ki je pri bombniki mehanik. Tudi Škofov je hanik. Drugi njih sin vojakom proti koncu decetr Za starše bo težko, ker je t dela na farmi, zraven pa k dela v majni. Well, enkrat bo že konec tej tragediji. H koncu naj še ornem so pri društvu 87 SNPJ sUri odborniki za prihodu] to. Ampak poslovodja d nega doma Peternel ni h nje se ustavijo % * * g potjo is tovsrne pr™ PJ ata ker hočejo bdi Uh gostilnah v demokratični Politika odprta P°M,*V Tukaj ni (Dalja ss t frTRTgC, Dgg^MBRA Pismo iz Londona (Izvirno poročilo Prosveti) 22. novembra 1943. Rusi so prvi začeli uradno govoriti o povojnih reparacijah Večkrat smo že na londonskih cestah v šali pripomnili, da bo London "lepšb mesto, ko ga bodo Nemci sezidali." In ko sva zadnjič s Slovencem govorila Sloveniji po vojni, sva začela razpravljati kot nekaj čisto na ravnega, da nam bodo morali Italijani in Nemci Zgraditi, kar so nam porušili *in vrniti, kar so nam pobrali. Seseda: graditi nam bodo morali po naših slovenskih načrtih in pod našim vodstvom. Ali med vsemi deželami je Rusija prva, ki je pokazala svetu prvi provizorični načrt "reparacijskega zokonaj' Sestavil ga je profesor Varga strokovnjak za ekonomijo in finance v Moskvi. Čitala sem že prej, da je imel znani profesor v začetku septembra predavanje o.reparacijah, "Da mi zahteva mo reparacije od Nemčije, ni le naravno in pravično, nego popolnoma pravilno. V principu ne sme veljati plačevanje reparacij kot kazen za nemško ljudstvo. Na vsak način pa bi bilo napačno pustiti agresivne države v toliko boljšem ekonomskem položaju, kakor bi bile države, ki so jih agresivni narodi izropali in jim povzročili velikansko materialno škodo."—"Človeška zgodovina ni še nikdar zabeležila tako ogromnega razdejanja, kakor ga je doseglo razdejanje po nemško-fašistični armadi. Prav posebno barbarsko uničijo vse po ukazu hitlerjevske vlade in nemške komande, ko se nemške čete umikajo z zasedenega ozemlja. Materialna škoda, ki so jo napravili Nemci Sovjetski zvezi in drugim deželam, je neprimerno večja, kakor so jo napravili v zadnji svetovni vojni . . . Pravica zahteva, da se škoda poplača v prvi vrsti deželam, ki so trpele največje izgube radi nemške agresivnosti. To so naravno dežele, ki so bile v celoti ali deloma zasedene, namreč Sovjetska zveza, Poljska, Francija, Čeho-slovaška, Belgija, Grčija, Jugoslavija in druge evropske deže-le." /idaj pa pride vest, da je profesor Varga dal v javriost svoj prvi, provizorični načrt za "repa-racijski zakon". Zdaj izvemo veliko več o škodi in poplačilu škode v tej vojni. Profesor je izračunal materialno škodo, ki so jo Nemci napravili Sovjetski državi, odkar so jo napadli 21. junija 1941. Dokler Rusija popolnoma nt* osvobodi svojih krajev, pravi profesor, bo škoda znašala kakih 800 do 1000 milijard zlatih rub-Ijev ali 16,000 milijard zlatih mark. Po zadnji svetovni vojni so zaveznice ocenile vso škodo, ki so jo napravili Nemfci, na 132 milijard zlatih mark. Če primerjate te številke, vidite, koliko je sedanja vojna bolj uničujoča. Danes Rusija sama dolži Nem-č'Jo, da ji mora plačati 12 krat toliko, kakor je bil račun vseh zaveznic skupaj, ki so ga poslale Gumarski reptsbliki po zadnji svetovni vojni. To je lahko razumljivo, če pomialite, da je bilo takrat bojišče na razmeroma majhnem ozemlju Belgije in severne Francije. Samo, kar so Rum do danes osvobodili svojega o/emlja od nacijske Okupacija meri kakih 300,000 kvadratki milj: teritorij, ki je velik ka-poldruga Francija. In še 'm.«jo svoje zemlje pod Nemci 1('l'ko, da bi na njej lahko name-Mih več evropskih državic sku- k'i fn< t! i k . k- ,1 br,.. r,i U1 i«- ■čin razdejanja še ni bil nl-tako temeljit in krut. Kaj ' še ostati živega, kakor '">a, preljuknjana zemlja, <* "dvale težki tanki, ko se rje očisti bombnikov? Kar katerikoli način le ušlo po-rmu uničenju—kmetija, ki |ino nf videla moderne bit-i mestne hiše, ki so kiju-artileriji in bombam—to J|de nemškim požigalnim in kim rokam. Zadnje prsse. J<> krava odide z umikajočo ' m*ko armado. Isto se bo " bo naših krajih, ko sr bo-" mci umikali in če priprsv-' "oslovanske oblasti reki ga bodo poelele Nemčiji. bolj enostavno, če jem-' l/» v poltev. r k l« račun Rusije za Nemči-Kjko ga plačati5 Profesor um svoje teorije. Rusija je pripravljena vzeti na račun reparacij nemške stroje, nemške surovine in—nemško de-lovno silo. Sovjetska dežela je tako ogromna, da lahko absorbira neomejeno količino nemških strojev in surovin brez strahu, da bi morala skrčiti ali ustaviti svojo lastno produkcijo. V državi, kjer vlada "načrtno gospodarstvo", ni mogoče zabloditi v nadprodukcijo. Rusi, kot praktični realisti, ne marajo v plačilo fiktivnega zlata, ampak, kar Nemci lahko dajo in kar sami potrebujejo: stroje in surovine. In nemško delovno silo hočejo od svojih dolžnikov. Profesor Varga pravi: "Rusija si lahko privošči luksus, da uposli nemške delavce v rudnikih Donbasa in pri gradnji jezu na Dnjepru ter pri podobnih podjetjih. Pri tem ne bo izpostavljala ruskih delavcev v nevarnost brezposelnosti. Za vse bo dovolj dela." Za povojno Evropo bi bilo dobro, da bi si lahko vse osvobojene dežele privoščile ta luksus, da uposlijo Nemce in Italijane pri svojem delu za obnovitev gospodarstva. Tako bi se Nemci na koristen in konstruktiven način naučili, da niso "gospodujoča rasa". Da se tudi njim lahko zgodi, kakor se je zgodilo drugirrv nesrečnežem pred njimi, da morajo delati za druge na tujem, pod tujim nadzorstvom. To bi lahko služilo za del povojne vzgoje fašističnih in nacističnih ljudstev. In služilo bi za vzgojo do zdaj zatiranih narodov, da bi bolj ponosno dvignili glave, o previdnosti izvajati. Brat Kuhal nadalje predloži priporočilo fxidružnice štev. 34, Detroit, Mich., da HANH posvečs več penije literstbrt v slovenščini, katera se naj razpošilja med Nlovenee, med druge Amerl-kanee ps sa naj širi material v angleščini. Zaključeno )e bilo, da se priporočilo po možnost i ujxištevs, Omenjeno Je tudi, da prihaja največ gradiva ml Združenegs odbora, katero je radi' različnih jugoslovanskih narečij tiaksno le v angleščini. Drugače bl bili stroški preveliki, Zadeve, ki se tičejo le slovenske javnosti, so itak tiskane v slovenščini, bodisi v čssoptsih ali pa v letakih. Važno je, da informiramo angleško publiko V bodoče bomo pošiljali več materiala lz upravnega urada na podjruinice. Ako ne bo prostors v listih za vse, bodo člani slišali vsaj na podružničnih sejah, Predno predaednik Krtalaa zaključi sejo, želi brst Zslar, da častni predsednik Letita Adami/ odgovori na vprašanja, katerega mu bo stavil, Odgovort naj kot mu čut dovoli in veleva. Ker ae Adamiču očitajo marsikstere reč t, med drugimi obtožba, ds Je komunist, želi vedeti, ali Je to resnica ali ne Brat Adamič smehljaje odgovori, ds ša alkoli at bil komunist, nttt seda) nt. Brat Zslar »e ze Irjavo prijazno zahvali. Predsednik Krtetaa srnstra, da čss /ahtevs zaključek seje, Zahvali se vrnii za udeležbo, veliko atrprioat in hartnonlpv zlasti še brstu Zslsrju in »estri Prisland za njun pogumen, odkritosrčen tn odprl nastop, s katerim niste samo ojsčlla vzajemnost in veselje za bodoče skupno dalo tegs odbora, temveč tudi pokazala vsemu našemu živ!Ju v Ameriki, da ameriški Slovenci lahko delamo po svojem lastnem pojmovanju in prepričanju tako kot nam sree veleva. Zaključek ob 2 Ift |»*poldoe ETB1N KRI.STAN, predsednik MIRKO U. KUHEL, zapisnikar. GUSARJI (Lm FUbuatlars das Mara) claude farrere ■ P. J-o ...............................................****** *-m*rfr rr r fr«wiii f jI (Sc nadaljuje.) Zmagoslavni admiral je s temi zastavami ponosno pokril svoje razstreljene zmagovite ladje. Meščani vriskajo navdušenja in mečejo svoje klobuke v zrak in ob tla, da pozdravijo te zastave. Kraljevske zastave so to, zlate lilije v beli svili, in pa maloneska zastava, modro polje, z njega pa se sveti rdeči grb. Potem je pa višje in nad vsem tem še neka druga zastava, škrlatna, ki izgleda v večernem vetru in v tonečem solncu kakor ognjen zubelj, in sredi nje vidi vkljub sto in sto razpokam, kako sije čudna heraldična živad, ki jo smatrajo havrski meščani za leva, Jagnje. ' Za svojim rešenim sprevodom trgovskih ladij prispe tako v luko tudi varstveno brodovje večnega spomina. Tudi še sedaj mu zapoveduje gospod de Gabaret, ki mu je krogla 'Odstrelila desno roko, ki mu pa ni dano, da umr* za tako častno sprejeto rano. Jedino "Prekanjenke" žalibog ni pri apelu. V onem tako neenakem dvoboju, ki ga je vzdržala dovolj dolgo, je končno podlegla in ae potopila. S tem je bitka končala. Izmučeni in razbiti, v štiri ure trajajoči hudi bitki, so se Holandci, ki jim je zasledovani plen vendarle ušel, umaknili v najlepšem redu sicer, toda z zelo klavrnim uspehom: Zadovoljiti so se morali, da je ena njihovih linijskih iadij s svojimi osemdesetimi težkimi topovi stisnila pod seboj lahko fregato s štriindvajsetimi lahkimi topovi. Zato so pa sami izgubili eno celo linijsko ladjo, ki jo je Tomaž s svojo lahko fregato zavzel in potem zažgal! Od osem drugih njihovih ladij je utrpela tudi najtežje poškodbe. Jambori in rajne so strte, stranske stene razpokane, kljuni razbiti, zdaki polomljeni, vrzeli zevajoče odprte. S takšnimi polomljenimi škatljami na nadaljevanje bitke ni bilo niti misliti. Sovražno brodovje se je zato umaknilo in gospoda de Gabaret in de Harteloirc sta kot zmagalca ostala na bojišču. Toda njuni ladji, ki sta bili še mnogo huje obtolčeni ko holandske, bi nikdar ne bili zagledali domače francoske obale, da ni prišel na pomoč Tomaž Jagnje,'ki je sam zavzel celo sovrsžno linijsko ladjo in jo zažgal, in da ni on sedaj s svojimi manjšimi jfdri za vihar kolikor toliko opremil vsega skupaj ter vzel obe linijski ladji v šlep. V temni noči so "Lepa podlasica" in za njo "Predrzni" in "Francoz" pasirali zatvornico, ki so jim jo odprli, ker je voda bila baš visoka. Kapitan trdnjave jim je pa nakazal varno mesto. kjer so vrgli sidro in se privezali, vsaka ladja na štiri kablje. Louis Guenole ima sedaj dovolj časa, da se spočije in se oddahne. Saj je do solčnega iztoka prenehal z delom le, da se bori, in z ubijanjem le, da dela. Tomaž se je pa, čim je potolkel sovražnike, spravil zopet s svojo ljubico v kabino in se v njej zaprl. Kakor sta se obs izpostavljala sovražnemu ognju, nista ven-dsr ne on n*e ona dobila niti najmanjše praske. Zlasti za Tomaža, ki se je vrgel v najhujši me-tež, kakor plavaj v strujo, zlasti zanj velja, da je ime "Jagnje, JagnjeT s katerim se je zaganjal v sovražnika, učinkovalo kakor talisman. Guenole danes še nl pokusil niti grižljaja niti kapljice; sedaj se pa poda v svojo golo kabino, da se malo odtešča. "Kaj bi dal," za-mrmra pred seboj ves v skrbeh, "kaj bi dal, da vem za gotovo, da nima ta talisman ničesar skupnega pred samim . . ." in se prekriža. Ko si* Ludvik še tako razgovarja sam s se-ImiJ. se oglasijo na obali pod ladjo neki glasovi in nekdo pokliče "Lepo podlasico" skoraj zapovedujoče skozi trobilo. Ludvik odpre lino, pogleda in vidi, da stoje na obali v svitu ba-kelj nekakšne osebe v skupini. In vpraša: "Halo! Kdo Um? Kaj želiU?" ' Mož z velikim klobukom stopi naprej, prav na rob zidanega obrežja. "Častniki in mornarji od 'Francoza' smo, gospod," odgovori Zapovednik naše eskadre prosi gospoda Tomaža TrubleU, imenovanega Jagnje, vašega kapitana, za nujen razgovor!" Ludvik se je sedaj toliko navadil Ume, da razlikujejo njegove oči nekakšno nosilnico, ki jo prenašajo štirje mornarski vajenci na ramah. "Hoj!" odgovori. "Prav rad! Ali naj pošljem čoln?" " "Nikakor!" odgovori mož z velikim klobukom. "Zapovednik eskadre je težko ranjen in se čolna žal ne more poslužiti. Valed tega prosi gospoda kapiUna Tomaža TrubleU, imenovanega Jagnje, naj mu oprosti, in ga vab«, naj mu izkaže prijaznost in naj se bUgovoli sam potruditi k njemu." ^.s.. i "Tudi prav," kratko odgovori Ludvik. — In steče, da sporoči to željo kapiUnu. Tomažu sicer ni bilo posebno ljubo, da ga kličejo in motijo sredi njegovih intimnih opravil, ki ao mu bila brez dvoma bolj pri srcu, ko racgovarjanje s sUrim, za borbo nesposobnim zapovednikom eskadre, vkljub temu se mif je pe zdelo, da ga siliU dolžnost in sposobnost, da ne pusti Uko uvaževanih visokih častnikov čakati nase predolgo in da se ne odzove njihovemu vebilu. Zato se požuri in kmalu za tem pozdravi z velikim spoštovanjem ranjenega plemiča, ki leži pred njim brez, moči na blazinah svoje noeilnice. Tomaž vidi pri tem plemiča s košato sivo brado, bledega, toda vkljub Umu odločnega in energičnega. Ta plemič se sedaj z velikim naporom dvigne, se opre na svojo osUlo mu roko in izprego-vori iztežka: * "Gospod," pravi, "sicer so me še-le sedaj amputirali, vendar sem vam hotel že danes izreči svojo vročo zahvalo za dobrohotno j>omoč, ki ste jo nudili meni in mojemu brodovju. Bog sam ve, kje bi plaval sedaj s avojo ladjo, da niste prišli vi s svojo junaško fregato." Ne da bi odvrnil besedico, pozdravi Tomaž sedaj V drugič z globokim poklonom. Takšna hvala ga je vedno, pa če je bil še tako slabe volje, zadela na najobčutnejšem mestu. "Po vsem tem," nadaljuje zapovednik eskadre, "sem vaš sluga in v čast mi je, da sem vam dolžan zahvalo. Govorite torej in razpolagajte z menoj, Nekaj ugleda imam in veselilo bi me, če vam morem s čem biti na uslugo. Ali imate kakšno željo?" In pogleda Tomažu naravnost v oči. Tomaž je tako presenečen, deloma pa tudi v zadregi, da še tudi sedaj ne črhne besedice. "Dobro tedaj,H nadaljuje admiral in se poskuša nasmehniti, pa le zategne obraz v bolestne gube, kajti štor, kjer so mu odrezali roko, ga je hudo zabolel. "Že vidim, kje vas čevelj žuli. Korzar ste, in fregata, ki ste jo poprej tako junaško sUvili njegovemu Veličanstvu na razpolago, je glavni del vašega premoženja. Ce je tako, potem bodite brez skrbi. Njegovo Ve-ličanstvoonaš kralj ne bo nikdar dopustil, da tako odličen mož, kakor ste vi, izgubi le del svojega premoženja v borbi, ki je veljala časti kraljeve mornarice. ^ Pri svetem Ludviku, našem plemenitem patronu, v imenu kralja kupujem vašo 'Lepo podlasico' za dvojno ceno, kakor ste jo dali nekoč, ko je ladja bila še nova." (Dalje prihodnjič.) U.S. PLANEŠ STRAFE MAKIN AS TROOPS LAND Deset povesti Anton Novačan ČAMARJEVA KRČMA (Se nadaljuje.) Slabo svetlo je bilo v izbi. 1'mara na svetilka pod stropom m- jc borila z meglami tobako-vi-ga dima in vzduh je bil Roln zatohlega smradu in razlitega m na Juiij jc ugibal, kam bl ae-s« 1 ila duimi sc jc vzdignils lajata ^lava Mrsovs. začudile so m« nad njim ostre oči Majceno-vc Iii Im ita njegova ww»ed a Mrs in Majccn, dvs bogata kmetiča, oba i adovedna in velika prijatelj« V kotu nasproti peči so učil« Ii Tona« m družina Luka i a/«» i«v m >,. očividno vinjen, j«- ajc z ('esrtico harmoniko dočim mu jc omahnila levica ee* naslonjalo stola tciko do tal Na kontu mize se jc stiskala mriava prilika mciclat ja Zadntgarja, toda obraza mo rosi videl. Sam Tonač sc jc ta/preKcI ob oknu •■He-he-hc"' j« meketal Tamar, videč, da jc Jurij v zadregi Luka je skočil k Juriju tn ga vlekel za roko k mizi. Kričal je po sili in hripavo: "Roke si podajta, skupaj sedita .. . Sedita in si povejta, kako je bilo in kako še bo .. ." "Saj sva si jih že dala!" se je nasmehnil Jurij in stopil k bratu "No, pa še enkrat med pričami." Timač mu je ponudil roko čez mizo in gledal na nJega brez zanimanja. kakor na mrtvo stvar, fcele zdaj je Jurij videl, kako se je bil izpremenil. Kakor razpo-karta zemlja so bila njegova lica in Juriju toli draga brazgo-tlna pod levim očesom mu je padla obraz, da je imel v tej pijani polutemni izbi izraz obup-nc«a postopača, nič boljši in nič jaanejtt od Luke ali Zadnigarja l>e po obleki sc jc ločil od «mih dveh ampak njegova črna, tu-jekrojna suknja ni bila ne go-sposks. nc nrarntrna kmetska. temveč nekaj takega, za kar se je Juriju v srce zasmilil Tiho m« jc v srde I kraj njega in strahom a čakal v »plo*ni tišini prve besede Tonač m- mu je odmaknil in >e sc bolj razprcgel po oknu Za-čel jc mimo, ledeno, ne da bi ga pogledal. 11 'No, in zdaj smo se povrni- ii 'Prav tako!" je pokimal Jurij. "Zdaj smo se povrnili in pijemo. Pijemo in se vsej vasi ime-jemo, vsemu svetu se smejemo, danes še, jutri še. (»jutranjem morda . . . Potem se bodo pe drugi nam smejali ... Za norca nas bodo imeli, suvali nas bedo kakor živino, mi pa amo pohlevni kakor božji volek . . Pridni smo. dobro vlečemo 7. ." Potisnil je klobuk močno na tilnik m se okrenil k Juriju. Motril ga je trenutek, nakar se je zakrohotal ln ga udaiil po rami. • 'Kaj pa vi? KmeUti!" je dejal a prezirom, > "Delamo, ubijamo se!" je odvrnil vzdihovaje. "No, delate, ubijate se," se |e rogal Tonač, "kaj bi, za drugo niste Sat ste kakor gore. sveži ko rosa in brez skrbi ko lilije v polju . . /Vsi dolgo živite . . ." Juriju se je nagubalo č«lo. Potlačil jc v sebi nevoljo in se ozrl v zadregi po družbi Kaj ae je povrnil z želom v srcu. kaj bo pljuval na dom. na vas. na brata In mater svojo? Vendar, ml- A CUCTAIN of American fighter plan«, fh* ftrst arave of troops to attack Makta Island ta the Oflberts heads toward tha baach loe a landm*. Tha Atan strafod enem? posiUons and troops as tha Yanks hit tho share. To give them longer fljrtng rsnge. the planeš are oqulpped vith baOj fuol tanka. Three days after this pkoto was taken the island was sacureijr ta U. 3. hands. Marina Corp« photo. ^ lo val ga je in izbiral besedo, dobro in rahlo, kakor za bolno dete. Ali Tonač ga je prehitel in se je rogal naprej. • Vi ste na vasi čudni ludje. Mehki na vse strani, sUdki in polni lepih besed za v jaz sem vas spoznal. Vsakemu zvito prikimate,, samo da vam ne pride blizu, hudičevi! Da čim prej pljune in gre in ne misli več na vas. S kremplji si upate rs dan le tedaj, kadar se kdo dotakne tega, kar imenujete svoje. a vaše je zopet po vašem le to, kar vidite, od skorje kruha pa do bukve v hosti. Ko zelnate glave čepite na nizkih kocenih. Ne vidite, kar je ped daije od vas, ne čutite, kar ni sama ljuba vaša koreninica. Glej, Jurij! Jaz sem po materi vprašal, tebi sem roko podal, zdaj ti pa odkrito rečem, da vas zaničujem vse skupaj . . ." Razgledu se je po izbi in krožil s pogledi preteče, kakor velika divja ptica. 'Tudi vaju tam za durmi zaničujem!" je dejal in pokazal na Mrsa in Majcena. Mrs se je nasmehnil Majcenu Majcen se je nasmehnil Mrsu. "Zaničuj, kar ti le srce da!"-je dejal Mrs z nizkim debekm glasom. "Zaničuj kolikor moreš!" je ponovil Majcen za njim. "He-he-he!" je zameketal Ča-mar. Jurij se je sklonil k bratu in mu je pojasnjeval: "Kaj ne, po očetovi smrti si glasom. bova! Sem preveč izkusil, preveč dobro se mi je godilo!" Pokazal je svoje široke, nabrekle dlani, razširil prste in vzdignil roke proti luči. Bile so črne, osmojene in ožgane, z žulji posute in z otiski, roke fabri-škega delavca. „ Izza duri sU se oglasila Mrs in Majcen. "Svoje žulje kaže!" "S svojimi žulji se baha!" V tem koncu je nastal nemir, pod mizo Je zaropoUla nOga in iztegnili so vratove kakor preplašene gosi. Godec Godcev se je zleknil in harmonika je zaškripala sitno, naveličano, porogljivo. Pogledal je za duri in se nasmehni! sladko s svojim obritim otročjim obrazom. Za njim se je premaknil Zadnigar. Luka je planil k Majcenu z vso silo, ga podrl s stolom na tla in sam padel čez njega. To se je zgodilo bliskoma in v največji tišini. Nihče ni črhnil besede. Le Muri je prilezel odnekod in hripavo zalajal. "Zelenika zelenikasta zelena!" je završal Majcen in grabil na tleh po Luki, da bi ga dobil v roke. Luka se mu je spretno izognil in odkobalil zasopel nazaj k svoji mizi "Potepuhi, berači, razbojniki!" je vpil Majcen in se posUvil na sredi izbe. "Kaj tako je prišlo, da nas bo Luka meUl?" "Luka?" je ponovil in se mu preteče bližal. "V osinjak drezaš!" ga je opomnil Mrs s svojim nizkim Naenkrat pa se mu je stresel v besedah glas in zazvenel mehko in žalostno. Veliko je moral tr-peti, so si milili in se čudili Za durmi je* zabobnel Mrsov glas: "Svitlih solzic še manjka in vse.bo dobro!" Majcen pa je kazal na Luko in se izgovarjal: "Zavoljo te-le pokveke je to!" "Ni res!" je zavpil Tonač razdraženo, "vidva se lažeU. Zavoljo mene sU prišla v krčmo, da bi me videla, me ogledovala, po-smehovala se mi in me opravljala: 'Lejte, kam je zabredel starega Kneza najmlajši sin!'... Zato aU prišla J12 ^ ^Z^ del nikamor. £ kor su vidva. Tako zd4J v * In ker se veselim in ker L ,3 nik nocoj, nočemo hudobij kakor sU vidva. Lahko gr * "Ukazuje!" je tolsti Mrs J Zahoh«l Majcen je bil previdnejši DAV LEFT • •-AMD t W*wEN'r oottcn a -n«a*i ' rcjnocjea •• oe. . atu> >»' / A-Uiou.' v* Buv Otrid/Hs Stiki TISKARNA S.N.P.J dobil toliko . . ., potem smo ti dali še ... in potem smo ti zopet dali. Bilo je troje nas, Čak je dobil, vidva s Čakom sU dobi- M • • • Tonač ga je viharno prekinil: "Ne štej; ne štej, ne štej, ko ni to moja bolečina! Krvavo se motiš, če misliš, ds ... Eh, hudiča! Pijmo!" Jurij je vzkipel. "Zakaj pa zijaš, zakaj si pa zijal, če ne zavoljo dedščine? In zdaj, po čemu se bodeš in nas s repo gledaš, če ne zavoljo denarja . . . Dobila sU s Čakom vsak po svetu, lepo živeU, veliko videla. Jaz pa se ubijam na domu in vsak srakoper ai upa in vpije nad mano. Ali je to pravica?" "Ne, ne. bratec moj," ga je to-ažtl Tonač, še vedno s prezir-nim posmehom, "kregaU se ne Tedaj se je vzdignil Tonač in držal k Majcenu pesti, kakor bi še kazal svoje žulje. Majcen je stopil nazaj in roka, s katero je segel po Luki, mu je Cfoahnila Bliskal je z očmi po Tonaču in odprl usU. Predno pa je mogel izustiti besedo, mu je padel pogum; zajel je globoko sapo in strmel v svojega protivnika. •Tako," je vprašal Tonač, "ali se bomo ruvali? Se bomo ruvali in po krčmi meUli zdaj, ko pijemo In se veselimo? Zdaj, ko je praznik? ... Vidva sU se mi po-smehqvala, ker sem kazal bratu svoje žulje. Ti je to smešno, kmetavs? Žulje bratu kažem, da vidi in izve, kako se mi je godilo po svetu. TI je to smešno, se temu čudiš? Kaj jaz nisem človek, kaj nimfm več ares?" Pričakovali so, da bo Tonač zdivjal in so se bali za Majcena SOME 'O I' AID FOR THE STOMI^ mUBU TU t tiikarsko obrt spadajoča dela vabila sa vaaelica in aho