Leto LX£IIM št« 2M ' - V Ljubljani, petek 21. novembra I930 Cena Din i Izhaja vsak dan popoldni, isvzemfti nedelje in prunlte. — M do SO petit UREDNIŠTVO IN DPRAVNIATVO PODRUŽNIC«: A Din J.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 800 vrst a. Din 3.—, vecjl inserati petit ijttiiijava Rnaflievm ulic« atev k. MARIBOR, Grajski trg št. 8, — — — CELJE, Kocenova ulica 2. — Tel. 190. vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — »Slovenski Narod« i*udu»^a, *™ ^ ** NOVO MESTO, L»jublianska c tel. St. 26. JESENICE. Ob kolodvoru 101. — — velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi se ne vračajo. Telefon st. 3122, 3123, 3124, 3125 m 3126. Raćun pri poet. ček. zavodu v Ljubljani St. 10.351. ŠE VEČJA POOSTRITEV GOSPODARSKE KRIZE V ITALIJI Splošno ogorčenje zaradi znižanja prejemkov — Pritisk vlade na trgovce — Z militarizacijo mladine hoče vlada znižati izdatke za vojsko Pariz, 21. novembra. »Liberta« poroča iz Rima: Znižanju prejemkov državnih nameščencev so takoj sledile tudi banke, tovarne in vsa privatna podjetja, ki bodo, kakor napovedujejo, znižala svojim nameščencem plače za 12 do 15%. Vsi ti ukrepi so izzvali v italijanskem prebivalstvu, ki je že itak slabo plačano, silen odpor. Največje ogorčenje pa je izzvalo dejstvo, da so ostale plače fašistične milice nedotaknjene, tako da si mora italijansko prebivalstvo odtrga v a ti od ust, da še nadalje vzdržuje nepotrebno milico. Defiort v državnem proračunu stalno narašča, ker so davčni dohodki zaradi vedno hujše krize znatno padli. Zadnji mesec so tudi zelo padli vrednostni papirji m sicer povprečno za 4%, kar predstavlja nad 4 milijarde 'tr tegi*be za italijansko gospodarstvo. Splošno je zavladala v italijanskem gospodarstvu velika desorganizacija. Italijanska industrija le s težavo konkurira na svetovnem trgu z inozemskimi industrijami, ki skušajo plasirati svoje proizvode za vsako ceno. Kak efekt bo imelo splošno znižanje plač v Italiji, se trenutno ne more še povedati. Vsekakor predstavlja ta korak zelo nevaren eksperiment. Z znižanjem plač se še bolj slabi kupna moč italijanskega prebivalstva, ki je zadnje čase zaradi hude gospodarske krize zelo padla. Zdi se, da je fašistični režim izgubil zaupanje gospodarskih krogov, ki so mu pred leti sami pomagali na površje. V italijanski vladi bodo morale prej ali slej nastati korenite izpre-membe in odpraviti vsaka razlika med fašisti in nefašisti, ki je postala s sedanjem znižanjem plač naravnost neznosna. Kaj bo sledilo, je še uganka. Na vsak način stoji fašistična vlada pred tako velikim problemom, da ga bo težko rešiti, ako ne bo našla brezpogojne podpore vsega prebivalstva, kar je pri sedanfih razmerah zelo malo veri 10. Rim, 21. novembra. V zagovoru znižanja plač poudarjajo današnji listi, da je italijanska vlada sledila samo vzgledu Nemčije, ki je prav tako v svrho štedenja in sanacije državnega gospodarstva znižala plače uslužbencem ter vzgledu Anglije, ki je znižala plače železničarjem. Znižanje državnih uradnikov ne bo posebno prizadelo, ker bo vlada prisilila trgovce, da dajejo vsai državnim uslužbencem blago za toliko procentov ceneje, za kolikor so jim bile znižane plače. Vlada bo skrbela tudi za zgradbo uradniških stanovanj in bo omogočila vsakemu uradniku, da pride do lastnega doma. Trgovci, ki ne bodo znižali cen, bodo posebej obdavčeni. Rim, 21. novembra. Italijanski ministrski svet je včeraj sprejel važen zakon glede vojaške organizacije Italije. Po tem zakonu je uvedeno prisilno vojaško predvežbanje za vse mladeniče med 18 in 20 letom. Mladina bo morala posečati vojaške kurze, ki jih bo ustanovila fašistična milica po italijanskih občinah. Na drugi strani bo znižan vojaški rok od 18 mesecev na 12, v posebnih primerih pa na 6 in 3 mesece. Vlada meni, da bo tako veliko prihranila na stroških za vzdrževanje armade. Mladina se bo vežbala samo ob nedeljah in praznikih in sicer brezplačno. Vežbe bo vodila fašistična milica, ki je ustanovila v ta namen v vsej Italiji posebno organizacijo. Vsi mladeniči, ki so dosegli 18. leto starosti se morajo udeležiti vežb. sicer jim groze hude kazni. Kaznovan? bodo tudi delodaialci, ki ne bodo pustili svojih uslužbencev na vojaške va?e. Izvzeti bodo samo oni, ki morajo skrbeti za družino. Zopet vojaška diktatura na španskem? Oster konflikt med kraljem in Berenguerjem — Krali hoče zopet uvesti vojaško diktaturo, čemur pa se Berenguer upira — Odkrite grožnje kralju . ^ Parts, 21. novembra. »Populaire« poroča iz Madrida, da namerava kralj Barcelona, 21. novembra. Kljub pomirje Alfonz znova uvesti diktaturo. Kot bodoči diktator se imenuje madridski poli- valnim vestem iz oficijelnega vira je položaj ctjski direktor general Malo. Kralj Alfonz je včeraj poklical k sebi njega in dva *• vcdno res*n- Vsako P««1« do druga generala ter imel ž njimi daljšo konferenco. Kakor se izve, je kralj Alfonz pri tej priliki razvil svoj načrt za ponovno uvedbo vojaške diktature, ki bi ji načeioval poseben direktorij trea generalov, bivših sotrudnikov Primo de Rivere. Ko je ministrski predsednik Berenguer izvedel za ta razgovor, je takoj odšel v avdijenco, ki pa je bila zelo kratkotrajna. Ko je zapuščal dvor, je bil zelo razburjen ter je novinarjem izjavil: Tega neprestanega vznemirjenja ne morem več trpeti. Oni, ki ga povzročajo naj premislijo, kaj se lahko zgodi. Vlada je trdno odločena nastopiti proti vsakemu rušenju obstoječega reda in ima zato tudi dovolj moči. Odklanjam vsako odgovornost za posledice. Lahko rečem samo to, da nas ne more niče-prtmettk spopadov med stavkajočimi demonstranti in policijo. Pokazalo se je, da strokovne organizacije nimajo več v rokah oblasti in da se delo kljub pozivu, naj se preneha z generalno stavko, v večini obratov še ni pričelo. Barcelona, 21. novembra. Kljub pozivu delavskega sindikata, naj se stavka preneha, se delavstvo zaradi pritiska komunistov ni vrnilo na delo. Na več krajih mesta je prišlo do krvavih spopadov med komunist! m policijo, ki je morala streljati, pri čemur je bilo več oseb ranjenih. Kdo financira Heimwehr ? Major Pabst je prinesel iz Italije velike vsote, ki so jih „darovali" fašisti za heimwehrovski pokret v A~*-Sss Inomott, 21. nov. >Ttroler Volfczeitung« aoipet oetro napada majorja Pabata. Pri tem se sklicuje na informacije deželnega vodstva tirolskega Helmvehra. Po teh informacijah je major Pabst prinesel Iz Italije velike vsote, ki so mu jih dale na razpolago fašistične organizacije in sicer s posredovanjem generalnega tajnika fašistične stranke Gluriatlja. Te vsote so deloma deponirane pri centrali Glavne banke zrn Tirolsko, deloma pa v švicarskih bančnih zavodih. L.lst javlja dalje, da je Starhember? zahteval, naj se te vsote izročijo zveznemu vodstvu, major Pabst in dr. Steidle pa sta to odklonila. Ta objava je v inomoški javnosti povzročila veliko senzacijo Kakor se doznava iz heimweh.rovskih krogov, je dr. Steiđle z besedami »Mešajte sedaj svoj gnoj sami« in v veliki razburjenosti zapustil konferenco heimwe»hrovskih voditeljev ter je še isti večer odpotoval v Can-nes. Pariška bančna afera Pariz, 21. novembra. Ravnatelj banke >Oustric< Alfred Oustric je obtožen sleparije in nedovoljenih borznih operacij. Sodišče je imenovalo tri strokovnjake, ki bodo natančno preiskali stanje banke. Francoski list >Le Matin< piše, da znašajo izgube omenjene banke približno 400 milijonov dinarjev, kar predstavlja tudi za francoske razmere rekord. Pariz. 21. novembra. A A. Poslanska zbornica je izvolila parlamentarni odbor, ki naj prouči vzroke poloma finančnega koncerna Oustrica. Odboru je nadalje naloženo, da ugotovi motive sedanje krize na borzah. Uničena posetev v Argentini Bpenos Aires. 21. novembra. Uradno poročajo, da je napadla letošnjo žitno setev neka bolezen. Kakor računajo, bo pridelala Argentina prihodnje leto za dva milijona too ■sanj žita. Novi italijanski križarki Rim, 2L novembra. AA. >Giornale d' Ita-Ha< poroča iz Livorna, da bo tamkaj koncem decembra spuščena v morje križarka »Goriziac. Križarka bo opremljena z motorji. V isti ladjedelnici bodo zgradili podobno križarko z imenom >Pola<. Ta ladja bo Iz gotovljena do 1. marca 1932. Kontrola žitnega uvoza v Francijo Pariš, 21. novembra. Danes je bil objavljen odlok, ki odreja strogo kontrolo uvoženega žita. Uvozniki bodo morali v carinskih deklaracijah navesti izvor žita in moke tn kam je namenjeno Vse verifikacijske listine se bodo morale poslati poljedelskemu ministrstvu, ki bo tako nadzorovalo žitno tr govino. Kakor dozna vajo. ima ta uredba na men omiliti posledice ruskesa dumpinga z žitom, ki postaja na francoskem trgu bolj občuten. Predsednik vlade v lanovu Romanovo, 21. novembra. AA. Danes Je prispel semkaj predsednik ministrskega svete general Peter Zivković, da prisostvuje svečanostim ob otvoritvi obrtnega doma Vse mesto je v zastavah. Sokolsko društvo bo povabilo generala Zivkovica na ogled svojega doma Delo VZS Beograd. 21. novembra. AA. Na seji vrhovnega zakonodajnega sveta od 16. do 19. t. m. je bila končana razprava zakonskega načrta o lekarniških zbornicah in zakonskega načrta o pobijanju pravnih poslov izven tečaja. Seji je prisostvoval kot referent ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje generalni inspektor dr Andrija štampar, za ministrstvo pravde pa dr. Bertold Eisner, predsednik oddelka vrhovnega sodišča v Sarajevu. Prihodnja seja bo 22. t. m. ob 16. z dnevnim redom: zakon o zaščiti mater in dece, zakon o vojaških pomoskih akademijah, zakon o srednjih trgovskih šolah. ^-^oadanje ameriških bank S 21. novembra. Doslej je ustavilo plaf malih ameriških bank. Po zadnjih vesteh so propadle v severni Carolini 4 banke. V Ashvillu je propadla banka, ki je imela 18 milijonov vlog. Uspeh angleške letalke Osaka. 21 novembra. A A. Angleška le-talka Mistress Victor Bruce j<* priletela v Osako. Iz Londona je odšla 24 oktobra. Na Japonsko je letela v zadnjem pasu preko Koreje. Na letališču je bila sprejeta z velikim navdušenjem. Strahovita eksplozija v Rumuniji Eksplodiral je rezervoar, v katerem je bilo 500 vagonov benzina — Škodo cenijo na 30 milijonov Bukarešta, 21. novembra. Snoči se je dogodila strahovita eksplozija, ki je bila zvezana z velikim požarom, in sicer na petrolejskem ozemlju Astra Romana v Ploesti. Ko so hoteli napolniti do vrha rezervoar, v katerem je bilo že 300 cistern benzina, je nastala eksplozija. 60 metrov visok plamen je švignil v zrak. Zaradi obsežnih varnostnih mer se je posrečilo lokalizirati požar na rezervoare. Kakor se doznava, je zletelo v zrak 500 vagonov benzina. Materielna škoda se ceni na 30 milijonov lejev. Državni svet odobril sanacijski program Brunningove vlade Pomembna seja nemškega držav dr. Curtius zahteva Berlin, 21. nov. Državni svet je na svoji snočnji seji po poročilih državnega kan-celarja Briinninga in zunanjega ministra dr. Curtiusa deloma z večino glasov, deloma soglasno odobril celokupno sanacijsko delo vlade. Seji, ki se je pričakovala z velikim zanimanjem so prisostvovali ministrski predsedniki vseh držav. V svojem govoru, ki so ga vsi pričakovali z veliko napetostjo, je zunanji minister dr. Curtius v državnem svetu govoril o zunanjepolitičnem položaju. Bavil se je tudi z razorožitvenim vprašanjem ter je med drugim dejal: Dočim se je Nemčija dosedaj vedno držala iste smernice, se zdi, da namerava francoska vlada v tem vprašanju izpre-membo kurza in da namerava zapustiti tla, ki so bila od L 1919 dalje podlaga vseh nega zbora. — Zunanji minister splošno razorožitev razoroži t ven ib pogajanj. V versajski mirovni pogodbi je namreč v obvezni obliki določeno, da je svrha nemške razorožitve pogoj za dosego splošne razorožitve. Ker je Nemčija izpolnila ta pogoj, mora priti tudi do pogodbeno določenih posledic. Razoro-žitvena konferenca, čije čimprejšnje sklicanje zahtevamo, bo pokazala prave namene vsake države ter prinesla končno-veljavno odločitev, ali se hoče priznati zahtevo Nemčije po splošni razorožitvi ali ne. Francoski zunanji minister je govoril o dobrih in slabih delih versajske mirovne pogodbe. Da obstojijo slabi deli, ki ne morejo večno ostati zakon, je nepobitna resnica, naloga državniške umetnosti je, da pravočasno izenači nasprotstva in da ustvari možnost razvoja. Neutemeljena italijanska ljubosumnost Francoska sodba o odnošajih med Italijo, Jugoslavijo in Francijo Namesto nasprotij naj bi se sklenila trozveza. Pariz, 21. novembra. A A. Znan' no* vinar Scapini priobčuje v listu »LOr* der« uvodnik, ki v njem analizira od* noša je med Italijo in Francijo. Član; kar pravi, da motri Italija z velik > ne= zaupnostjo prijateljsko politiko med Francijo in Jugoslavijo. Po mnenju pisca Francija uvideva težave, k; ob= stoja jo med Italijo in Jugoslavijo in d* je Italija ljubosumna na is*«JCG ladjo, ki prijadra v Jadransko ~i-rje, to pa zato, ker je njena obala brez obrambe in zaščite, dočim je Dalmaci* ja izvrstno prirodno zavarovana. Zato smatra Italija \>sako ladjo v Jadranskem morju v svojo škodo. Navzlic temu pa se Italija ne bi smela vznemin jati, ker Kellogov pakt in pogodbn o Društvu narodov prepovedujeta kršne teritorijalne težnje. Ako le upo* števamo, da so Francija, Italija in Jw goslavija podpisale te pododbe, tedaj ni nemogoč poseben pakt v troje med njimi. Razstava mest v Berlinu Berlin, 21. nvembra. AA. Prihodnje leto bo v Berlinu mednarodna razstava za gradnjo mest in stanovanjsko kulturo. Doslej se je prijavilo 14 držav. Med temi so poleg Amerike in Anglije Danska, Nizozemska, Italija. Avstrija, Ogrska, Švica in Češkoslovaška Te države so si že preskrbele razstavne prostore Vodstvo razstave je v pogajanjih za udeležbo Kitajske in Rusije. Pogajanja potekajo ugodno. Iz policijske kronike Zasajen pri vlomu. Vlom; n tatvine se zadnje čase množe, čeprav je policija v zadnjem tednu polo-vila več vlomilcev in jih zaprla. Na drugem mestu poročamo o aretaciji nevarnega žeparja in tatu Mertelja, ki ga je ljubljanska policija zasledovala s tiralico in je bil te dn' priiet ni or^":' 1 ^noči pa ie b;l na glavnem kolodvoru pri vlomu zopet zasačen mlad vlomilec. Detektiv Kosmina je zalotil 23!etnega delavca Josipa C, ki je vlomil v železniški vagon in hotel odnesti okrog 20 kg sladkorji, last Nabavljalne zadruge državnih nameščencev. Fant ie bil davi izročen sodišču. Zasledovan požlgrlec. V noč! od 10. do 11. novembra je zgorelo na Kukovem pri Starem k v gozdu skladišče lesa, last trgovca Milana Kluna iz Ribnice. Zgorelo je približno za 10.000 dinarjev !e»>a. Požiga je osumljen cigan Nikola Petrovič rojen leta 1893. v Malem kotu obč!na Jezerane. Petro več se klati po gozdovih s^ezov Kočevje in Novo mesto skupaj s svojo pr'1e>:nico Miciko Hu-dorovičevo Baje ie Petrovič zažgal iz osvete Zopet karambol n~ Miklošičevi cesti. KaramDoF na Miklošičevi cesti in *Mčne prometne nesreče so tam Že vsakdanji do- godek Jedva smo včeraj poročali o karambolu med kolesarjem in avtomobili-stom, že ;e bil davi policiji prijavljen nov slučaj. Na križišču Dalmatinove ulice in Miklošičeve ceste sta se skupaj zaletela kolesar Alojzij Jankovič, livar v Ljubljani, in motociklist pretesor Ceh. Kolesar je pri karamboli, odletel s kolesa in se nekoliko pobil na desnem očesu ter levi nogi v kolku. Na kolesu ima okrog 250 Din škode. Kakor je ugotovil došli stražnik, je nesrečo pripisati zgolj naključju, deloma nepazljivosti kolesarja in motociklista. 6000 Din dolga je napravil delavec Jakob T. pri trgovcu Tršarju v Tacnu in se ni hotel več prJaviti pri niem. Te dni je trgovec delavca ovadil policiji, češ da gre za poneverbo. Policija je delavca zaslišala, ta pa je izjavil, da ne more plačr.ti. T. je bil izpuščen. Kolo so mu ukradli. Dijak Marjan Skrbinšek ie pustil včeraj med 16. in 17. uro svoje kolo v veži kina Matice. Med tem časom mu je nekdo 1500 D^n vredno kolo. znamke "Princes«. odpeljal. Kolo ie bilo še dobro ohranjeno. Sorzna poročila« LJUBLJANSKA BORZA. Devize: Amsterdam 22.75. — Berlin 13.475. — Bruselj 7.8828. — Budimpešta Q.88£9. — Curih 1095.9. — Lcndon 274.59. Newyork 56.335 — 56.5,35 (56.435). — Pariz 222.09. — Praga 167.28 — 168.08 (167.68). - Trst 295 — 297 (296). INOZEMSKE BORZE. Curin.* Beograd 9.128. — P«riz 20.2625. London 25.06625. — Newyork 513.9325. — Rruselj 71.9S — Milan 27.01. _ Madrid 58.5. — Amsterdam 207.50. — Berlin 122 94. — Dunaj 72.65. — ^nri?.i 3.7325 _ Praga 15.30. — Varšava 57.85. — Budimpešta 90.236. — BuKareSta 3.06. Stran 2 >S L O V E N S K T N A R O Dc, dne 21 novembra 1930 Film o operaciji z elektriko Izredno zanimiv znanstveni film, ki nam prikazuje, kako se delajo operacije z električnim tokom Ljubljana, 21. novembra. Radiološki oddelek splošne bolnice ▼ Ljubljani je dobil po zaslugi dr. L. Šav» n i k a na razpolago od tvrdke Siemens za en dan izredno zanimiv znanstveni film o novi metodi operacij z elektriko brez kr* vavenja, odnosno o kirurški diatermiji. Film je posnet na ženski kliniki v Erlangenu pod vodstvom prof. Dvroffa in Vvintza in na kirurški kliniki v Miinchemi pod vod« stvom prof. Lexerja. Predvajan je bH le ▼ nekaterih največjih evropskih univerzitet* nih mestih, kot je Berlin, na Dunaju, v Oslo in Neaplju. Zato je naravnost sreča za Ljubljano, da smo ga dobili, četudi le za en dan. Film je izdelala firma Emelka A. G., ki je znana po svojih izbornih znanstvenih filmih. Film nas najprej seznani s tehniko di* atermije. z diatermičnimi" aparati in njih upravljanjem. nakar preide na praktično uporabo diatermije na omenjenih klinikah. Operacije s vrše z visokofrekvenčnim električnim tokom, ki ga je odkril naš Ni* kola Tesla. Vendar pa te^a toka niso ve* deli takoj izkoriščati v medicini. Sele po desetih letih je odkril D'Arzonval njegove toplotne učinke. Frekvenca toka pa je bila takrat še premajhna, le 30 period na sekun* do (prekinjenje istosmernega električnega toka na sekundo). Ko so dosegli frekven* co 2—3000 period na sekundo, to je po 20 letih po odkritju visokofrekvenčnega toka, so ga začeli uporabljati za pregrevanje po* sameznih delov telesa v svrho zdravljenja in tudi že za površne (kožne) operacije z izžiganjem bolnega tkiva. Za rezanje pa še tega toka niso mogli uporabljati, ker se je z njim tkivo Ie prežgalo ter je zaradi ce* ga nastal v prerezu pepel tako, da se rana ni mogla zašiti — šivi niso držali. Ko ^o pa dosegli 50.000 periodni visokofrekvenč* ni tok, so lahko tudi z njim vršili težje operacije, za katere so se doslej posluže* vali izključno kirurškega noža. Operacije z elektriko se vrše s pomočjo dveh elektrod: z nevtralno ali inakciisko veliko elektrodo (kovinska plošča), ki ir-a spoj - bolnikovim telesom, in z malo ak* tivno, ki je pravzaprav rezilo ali kirurški nož na izoliranem držaju. Oblika te elek* t rode ali rezila, se ravna po potrebi; n. pr. za površne (kožne) operacije se rabi zanj* ki podobno zakrivljena žica, ki kozo zelo hitro in lepo »akalpirac Eminentne važnosti so te operacije predvsem zaradi tega, ker se Trše brez kr* vavenja rane, odnosno je krvavenje tako neznatno, da ne pride v poštev; to je ogromen napredek kirurgije v dobro človeštva, ki mu je v zgodovini medicine tež* ko najti primera. Kirurg lahko opravi svo* je delo hit-eje, sigurneje in ne da bi riski* ral, da bolnik izgubi preveč krvi. Tkivo se z elektrodo tako fino prereže, da žilice niti ne krvave, ker se takoj same zamaše, ako pa krvave velike žile, tedaj jih kirurg zapre z elektrodo; ob prerezu namreč stvo* ri elektroda zamaške iz krvi, ki zapro žile. Druga velika prednost teh operacij pa je v tem, da se rana m kirurško orodje sproti desinfecirajo s tokom — z visoko toploto — tako da se kirurg ne more oku* žiti z bolezenskimi kalmi, n. pr. pri tuber* kulozi. Tudi rane se po tem načinu operacije hitreje celijo kot sicer in to najbrž zaradi tega, ker rana ni krvavela in ker je bilo tkivo fine j še prerezano. Omeniti je še treba, da se tudi šivanje ran lahko vrši mnogo hitreje, če ni krva* ven j a in če je tkivo prerezano finejše. Najvažnejše pa je vsekakor, da so po tej metodi omogočene najtežje operacije, zlasti na ženskem telesu, kot n. pr. na ma* ternici, prsih itd., in to brez nevarnosti za bolnikovo življenje. Med drugim je tudi prikazana zelo «a* nimiva operacija na raku obolelega jezika pri nekem 681etnem bolniku. Vse to film zelo nazorno demonstrira brez vsakih trikov; operacije so izvršene na živih telesih. Film zasluži vso pozornost, zato je upati, da bo njegovo predvajanje privabilo predvsem zdravnike v polnem številu. — Kot rečeno, bo film predvajan Ic enkrat in sicer v soboto 22. t. m. ob 18. v dvorani OLTZD na Miklošičevi cesti. 24 ur beograjskega življenja Mleko raznašajo po mestu tudi študentje — Nekaj beograjskih po« sebn osti naši CMiaf^lii Beograd, 13. novembra. Ako se sploh more reči, da se v Beogradu dan začne, potem se prien<\ vsaj zdaj pod zimo, že ob 5. zjutraj. Sicer pa je utripanje beosrra jskega javnega življenja brez konca; pri dela in zabavah je ras postranskega pomenil. Noč* se se še bori z jutrom, iz neštetih barov prodirajo glasovi saksofonov in bobnov, ki jim je alfa in ornega >0 dona Klara', in >Auch Du .. .« Po ulicah, ki so ob tej uri kakor izumrle, drve redki avtotaksi, ki odvažajo vesele ponočnjake Tia stanovanja. Občinski uslužbenci pometajo ulice. Seveda se se ne sme doslovno razumeti, ker to delo skoraj po vsej ulicah opravlja stroj, ki je moutiran na avtomobilu, ki hkrati Škropi prašni asfalt. Tu in tam, koder tečejo tračnice električne cestne železnice, popravljajo delavci pokvarjene ter zrahljane dele proge. Podpevi za kaj takega ni časa, ko je promet tako živahen. Zato je to njihovo nočno popravljanje naglo, brez besedi, mrzlično. Pogosto srečuješ mrke in stroge orožnike s karabinko na rami. Skoraj točno ob 5. se prično kretati lepi, elegantni tramvajski vozovi, ki odbrze v vse smeri, ob tej uri vozeč pred vsem le delavce, hiteče na delo na vse konce 'n kraje prostranega Beograda. Raznasalci in prodajalci dnevnikov, moški in ženske, stari in mladi, s šopki novin pod pazduho tekajo po prebujajočib se ulicah ter vpijejo s svojimi močnimi, sonornimi glasovi iz polnih pljuč, s pristnim beograjskim naglasom; Evo Politika, Politika, današnje Vreme. Vreme!...« Pode se za redkimi pasanti, k j se ali pozni vračajo iz barov peš. potem ko so namenoma preslišali uljudne ponudbe številnih avtotaksijev: >Evo taksi, taksiI« — aT ki zgodnji hite na delo. Pode se za njimi, po navadi po ve? kolportorjev za enim pasantom, tekmujoč med seboj, kdo bo prodal vsaj eno številko novin več. Peki raznašajo pecivo, ki je še toplo m dehti tako prijetno, mesarji so urni, mieka-rice nič manj. Bolj pravilno pa bi bilo povedano, da raznašajo mleko moški. Tu nI mlekaric, ki s svojimi vozički za Ljubljano tako tipične. Pač so tudi v Beogradu mle karice, a precej redke in brez vozičkov. Mlekarice, seljanke pa tudi seljaki, prinašajo mleko v posodah ter sploh poljske pridelke v mesto obešene na dolge, nekoliko ukrivljene drogove, položene preko ramena. Seveda dovažajo seljaki v meeto mleko tudi na vozičkih, ki pa so povsem drugačni od posavskih. Večji so. isto tako na dveh kolesih, vlečejo jih pa ne seljaki sami, temveč so na konjsko vprego. Omeniti je treba tudi zanimivo dejstvo: po Beogradu raznašajo v zgodnjih jutranjih urah mleko tu-di — študentje! Da, študentje. In to ginv nazisti. prav tako pa tudi akademiki, seveda samo taki, ki se preživljajo skoraj samo s tem poslom. Vedeti je treba, da imajo študentje svojo mlekarsko zadrugo, ki Je nekje v bližini Topeidera. Vsekakor je treba to njihovo akcijo pohvaliti in sicer Iz dveh glavnih razlogov: 1.) se *mora vpošte-vati dejstvo, da srbski kmet v splošnem nJ tako dobro situiran, da bi mogel sam šolati svoje otroke. TaJro so študentje z dežele primorani, da se sami pošteno in dostojna preživljajo; 2.) moramo te študente posta- viti za vzgled, da se inteligent nikakor ne sme sramovati fizičnega dela. Sicer pa bom o tej njihovi hvale in pozornosti vredni akciji v kratkem spregovoril obširneje. Nosači, po naše postrešeki, a po beograjsko »tregerji« v svojih čepicah s številkami ter s samarji na hrbtih bite na svoja mesta, da bodo čim prej kaj zaslužili, prenašajoč na svojem hrbtu ogromne tovore. Tudi pri teh je zanimivo, da se zelo redko poslužujejo vozičkov, ker so ti predragi, zato jih nadomestijo 8 samarji. Samar se imenuje priprava iz usnja ali vrečevine, ki ima obliko pravokotnika z vzboklino na spodnjem koncu, na katero se prisloni breme. Ima dvoje oprt, kakor oprti v koš, poleg tega pa nekoliko močnih vrvi, s katerimi se tovor pritrdi. In tak samar naloži nosao tuđi po troje velikih in težkih koveegov, ki jih vztrajno nosi, globoko sklonjen k tlom. Ako je treba, naloži na svoja ledja tudi celo omaro. Ob tej priliki bi veljalo omeniti, da je beseda >samar<, ki pomeni tovor, v zelo ozki zvezi z besedo >nasamariti<. Še bolj interesantno pa. kako je med tema dvema izrazoma prišlo do tako ozke sorodnosti. Malokomu je neznana pripovedka o oslu, ki je bil otovorjen s soljo. Noseč ta slani in težki tovor je moral prebresti potok. Ko je bil sredi vode, se je spotaknil in padel. Sol se je v vodi raztopila in ko se je osel dvignil, je presenečen opazil, da je tovor zdaj mnogo lažji, nego je bil pred padcem. Zato si je dobro zapomnil to empirično in praktično dejstvo. Ko ga je drugič vodila pot proti onemu potoku, je bil otovorjen a kre-silnimi gobami. Ko je bil sredi potoka, Je namenoma padel v vodo. Toda strah tn groza! Ko se je hotel dvigniti, se ni inogel. Suhe k rešilne gobe so se tako napile vode, da so postale mnogo težje. Tudi čistilci čevljev bite na svoja mesta, noseč seboj svoje priprave: zaboj ček, obit s reklamnimi pl©Sčic*mi is pločevine, na katerih je podstavek za čevlje, ki se je drznil, pod urne krtače v čistilčevtt) rokah. Ti čistilci, ki so po večini Makedonci, pa tudi cigani, stari in mladi, sede ves ljubi dan za svojim zabojČkom in čakajoč umazanih čevljev, venomer pusijo. Ko pa vidijo prihajati kakega človeka, začno s krtačami, ali kakor se jim tu pravi, >kefamk, razbijati ob zabojeke, kličejo in vabijo, da jim človek že ne mor« odreči, saj te osnažiio za 2 dinarja, da si ti samemu sebi dobro zdi. Pridne gospodinje hitijo na trg, na >pi-iact:, kakor pravijo tu, koder je vsega dovolj, vsaj v zgodnji jeseni, posebno pa pa^ prike ter paradižnikov, dočim uprav krompirja, ki je pri nas nepogrešljiv, ni toliko na razpolago. Med tem so odprli tudi trgovci — speceristi, ali kakor jih tu aasiva-jo, bakalniearji, svoje *balaske radnje*, de-ea biti v šolo, na glavi imajo čepico s Številko, kar pomeni razred, pa tudi Šola se da razbrati iz števila zlatih našivov. Beograd se je povsem predrami, poulični promet postaja vse večji in gostejSi, avtomobili tulijo svareče in grozeče, vmes cinglja-jo kraguljčki na vratovih fljakarskib konj, težaška kljuseta, vlekoča težke vozove, turobno pozvanjajo s svojim zvonci, kakor da bi sama sebi zvonila k pogrebu. Vse hiti za poslom, «* kruhom, ki je tu morda še dražji nego drugod, saj je Beograd veliko mesto in to je drago. Po kavarnah sede le tisti, ki utegnejo prelistavati novine, da vidijo, kaj je novega po svetu, kaj doma. Posebno pa so polni »podrumic, kjer se toči rakija ter pristna >klekovača<, ki de dobro posebno ub de~ žavnih jesenskih jutrih. (Klekovača Je nekako žganje, ki se pripravlja iz kleki-nje<, neke vrste posušenega grozdja). Podprti s šiljcem te tople pijače hite dalje, ta na posel, oni v >kafano«, da se tam snide s prijatelji na partiji kvart ali domine, skratka, da se v veseJLi družbi pogovori o tem in onem. Boris Wider. Serija A-000001 »Kakor v kinu,« pravi nekdo v tej komediju In tudi beseda »bajka«, pravljica pade. In res je vse skupaj krotka, prijetna in dobro narejena, tehnično prav dobra pravljica za odrasle. »Življenje je lepo,« komedija velikega, skoraj naivnega upti-mlzma m tale ruska sodobna komedija o srečki uboge deklice, ki srečko podari, zaigra, izgubi, a ž njo dobi glavni dobitek, ki je le nekaj trenotkov izgubljen, a že zopet dobljen ter postane temelj bodoče sreče v zakonu z resolutno marljivim, ponosnim študentom, sta si zelo sorodni. Zdi se, da se človeški okus vrača k naivnemu idealizmu, ker se je prenasitil ra2-krojevalnega, nad vse obupanega pesimizma ter uživa zopet kakor naše babice ob romanih in igrah, ki so vse prej kakor verjetne in resnici slične, a ljubeznivo zabavne in filmsko napete. Iz ruske sodobnosti naj bi bila zajeta ta komedija, a Aleksej Tolstoj ne uporablja čopiča in barv Leva Tolstega, niti Maksima Gorkega, niti Leonida Andrejeva, nego je zelo soroden Marlittovki, Wer-nerci, Kuhrts - Mahlerci. Vsi značaji so čudovito mehki in dobri, celo lopovi nož kvečjemu pokažejo, a ga nikoli ne rabijo, in vse se zaključi v vsesplošno zadovoljstvo brez borb m konfliktov, kajpak s srečno poroko. Profesionalni tat in žepar, domišljav gizdalin, hišni oskrbnik, metresa, tatova, zvodnik krčmar, sibirski hazardist, boljševik kot član hišnega komiteja..., vsi so simpatične dobričine, ki po slikanju Alekseja Tolstega ne znajo biti res zli m niso nikoU resno brutalni. Zanimive figure, osvetljene le z dobre plati, vsi v bistvu blagi in krotki, brez velikih strasti in borbenosti- A tehnično je vsa ta sodobna, limonad-na pravljičnost izvrstno podajana, daje igralcem priliko, da se uveljavljajo, in široki publiki je všeč, dasi globljega vtiska ne ostavlja in niti miselno, niti čustveno ne daje povoda, da bi o njim razpravljali. Morda bi dosegli hudožestveniki ž njo močnejši vtisk, ker bi zlasti ansamblske prizore temeljiteje in po svoji nacionalni resničnosti globlje zajeli, glaiše, naravneje predstavljali. No, tudi našemu ansamblu gre priznanje za to, scenično in igralski v skupinskih prizorih nikakor ne lahko komedijo. Ako odštejem par neutemeljenih premorov n zadregnih šepanj, moram zapisati, da Je predstava v režiji prof. O. Šesta uspela. Neumestno se mi pa zdi peti ruski, č^ se igra rusko delo v slovenskem prevodu. Glavno vlogo Ljube, dekleta menda iz mestne province, ki ima srečko z glavnim dobitkom, je imela ga. Mira Danilo - Neffa-tova. Takale skladba nedolžnosti z dežele ni ravno glavna moč te razveseljivo napredujoče in vedno krepkeje se uveljajoče igralke. V »Krogu s kredo« ali v »Nevesti s krono« je bila še boljša. Izvrstna je bila Margot ge. Medvedove, prav dobro zamišljene in izvajane figure Šašnieva (g. Cesar), gizdalina Rudika (g. Želez-n i k), Pišulova, tata (g. Kralj) igralca tihotapca Hinina (g. Danes), krupjeja (g. Lipah), krčmana Sabarovića (g Leva r) in posestnika sibirskih rudnikov (g. S k r b i n š e k). Tudi manjše uloge so prav dobro izvajane, na čelu študent Aljoša (g. J a n), Bez-iakov (g. Jerman) Zužina (ga. J u v a -nova), Jodin (g. Plut), pa Sonja (gdčna. S1 a v č e v a). Bilo le mnogo odobravanja. Prijeten večer. Tem prijetnejši, ker ie igra še pred 10. dcigrana vzlic trem dolgim premorom. Fr. a Skozi plamen pred oltar Včeraj se je v Ljubnem poročila gdc. Melita Thalerjcva iz ugledne Thaler jeve hise v Skofji Loki z g. kapetanom Mirkom T o m i ć c m. Ker je bila p >roka v Ljubnem na Gorenjskem, kjer je za žup* nika nevestin stric, so se svatje ob 8. ziu-traj odpeljali z avtomobili iz škofje Loke proti Gorenjski. V svojem avtom..b-lu se je vozil nevestin oče veletrgovec g. Ra.ael Thaler s svojo soprogo go. Reziko as sinom Radom. V drugem avtomobilu sta se pelje* la ženin in nevesta z nevestino sestro odč. Klico Thalerjevo. s tretjim avtom je pa g. Ješe iz Škofje Loke peljal podpor,nni"en>ka Vrbavea kot najboljše ženinove prijatelje Že v okolici mesta v senčnatih ^o—j.ah je imel zadnji avtomobil defekt. Vsi trije oficirji so izstopili m lastnik avtomobila je skušal defekt popraviti. Nenadoma ie pa nastala močna eksplozija in avtomobil je bil ves v plamenih, da mu je v nekai mi* nutah zgorela vsa karoserija in *ud' suk* nja g. Ješeta. Gg. oficirji so morali nizaj v mesto po drug avtomobil. Nesreče torej ni bilo prav nobene, pač pa le lep simbol, kako sta se ženin in nevesta skozi plamen gorsče ljubezni pripeljala v mirno domo? vanje zakonske sreče. Novoporoč »ncema tudi naše iskrene čestitke! Previdnost. — Veseli me, mladi pr-jat^j. da vas zopet enkrat vidim. Zdaj las oa morate posetiti. ~ Obžalujem, gospod svetnik. Z veseljem, toda časa nimam — Kar pridite brez skrbi karte vrževa. Obe moji hčerki sta >e zaročeni — O, če je tako. pa že pridem. Prošnja mestni občini Sliši se večkrat, da je ta ali ona ulica premalo razsvetljena, druge pa zopet tako bogato. Mislim pa, da sta Poljanski in Sv. Petra nasip gotovo najbolj zapuščena. Zvečer že še gre, da se tu in tam skriva kak parček pred javnostjo, ampak pozne« je je pa pot smrtno nevarna. Pozneje gre* do domov ie oni, ki pogledajo preveč v kozarec. Letos sta se šla že dva vedri t v Ljubljanico in sicer ob 12. aH po 1. po«o* či. K sreči je bila Ljubljanica še tako plitva, da sta skobacala na otoček in Ča» kala usmiljenih ljudi, da so vstali iz gorke postelje in ju šli reševat. A kaj bi se zgo» dilo, če bi bila Ljubljanica globoka kot >e ob deževju? Pa tudi otročičkom, ki se igrajo ob teh bregovih preti večkrat nesreča. Iz tega je razvidno, kako potrebna je regulacija Ljubljanice. Mestni magistrat pa prosimo, naj nam privošči malo več svetiljk v tem zapuščenem kraju, da ne bo več nesreč. Prizadeti. Še o celodnevnem S pouku Včerajšnji »Slov. Narod« je priobčil vest. da nameravajo v Ljubljani uvesti ce* lodnevni pouk na osnovnih šoJah, t. j. da b* otroci hodili v šolo dopoldne in popol* dne. Takoj moram povdariti, da ne gremo z duhom časa. Vse države, Avstrija, Nem« čija, Francija, Angleška itd. so uvedle samo poldnevni pouk in to s pedagoškega stališča, naši pa hočejo tudi s »pedagoške* ga« stališča uvesti zopet celodnevni pouk. Tudi v Zagrebu so hoteli uvesti lani na osnovnih šolah celodnevni pouk, pa so se takoj oglasili starši. 5. januarja t. 1. so »Novosti« pisale: »Roditeljska dolžnost nas sili, da opozorimo ne le merodajne faktorje, temveč tudi široko javnost na slabe posledice celodnevnega šolskega po* uka. Vse napredne države uvajajo samo enkratni dnevni šolski obisk, ker se je po* kazalo, da šola na ta način samo pridobi in to v učnem in zdravstvenem oziru. To bi morala uvideti tudi prosvetna oblast. Ce« lodnevni pouk škodi otroškemu zdravju. Poleg tega ga pa ovira še pri učenju dru* gega predmeta: glasbe, tujega jezika itd. Na koncu »Novosti« še pripominjajo: »Smatramo, da je celodnevni pouk na osnovnih šolah škodljiv: 1. napredovanju otroka ker ga ovira v njegovi privatni iz* obrazbi; 2. njegovemu zdravju in 3. dela neprilike staršem. Apeliramo zato v imenu vseh staršev na naše šolske oblasti in uči* tel j stvo, da deluje zoper uvedbo celodnevnega pouka, ker je celodnevni pouk na škodo našim otrokom. V vprašanju šolske* ga pouka se ne sine postopati pa paragrafih, ker nimamo opraviti z mrtvimi akti temveč z živimi bitji in ker niso otroci ra* di šole, temveč sole radi otrok, pedagogi pa zato. da sestavijo najboljše predpise v korist naših malih!« Tako »Novosti«. In ljubljanski pedagogi? Hrvat v Ljubljani. * Ker imam tudi jaz šoloobvezne utrolce, sem se informiral o vzroku, zakaj namera* va šolska oblast uvesti pouk dopoldan in popoldan. Izvedel sem, da je glavni vzrok ta, ker so nekateri delavski otroci ves dan brez nadzorstva, kjer sta oče in mati v službi. Začel sem premišljevati, pa sem uvidel. da je v Ljubljani takih otrok neka* ko 4—5%. In vendar hoče oblast radi 5% obremeniti 95% drugih otrok. Na Dunaiu in drugod imajo občine za take zavetišča. Napravite tudi tu tako, nikakor pa ne mučite naših otrok z dvakratno hojo v šolo. Ali bi ne bilo morda v korist Sokolu, ako bi se pri njem uvedla taka zavetišča, kjer bi 5% tistih delavskih otrok našlo popoldan nadzorstvo? Premislite to! Ljubljanski oče. Za napredek Ljubljane Gospod urednik! Ker ste otvorili rubriko: »Besedo imajo naši čitatelji«, naj mi bo dovoljeno nekoliko opazk, ki se nanašajo na razvoj Ljubljane, ki se v resnici razvija tako, da je veselje in da bo v do-glednem času eno najlepših mest Jugoslavije. Kakor ima Zagreb svojo vzpenjačo za Gornji grad, bi jo potrebovala tudi Ljubljana za svoj Grad z ozirom na mnogobrojno kolonijo na njem, kakor tudi na one, ki so prekomodni, da bi «e vzpenjali lanj. Charles Nodier je živel nekaj časa v Ljubljani; ali ne bi ena novih ulic mogla biti po njem imenovana? Imamo sedaj nekaj prav lepih trgjv, a kdai pride na vrsto tudi Novi trg? Valvasorjev trg je pa še vedno Muzejski trg in Valvazor še vedno stoji tam. kjer bi ne smel in čaka na boljše čase. Imamo več takih kitajskih zidov, kakor je tisti v Nunski ulici, a tistega med ni.Vima št 12—18 v Kolodvorski ulici bi bilo nai-balje iz prometnih ozirov porušiti, ker ulico precej zožuje. Tudi tisti grdi plot pred humanistično gimnazijo naj bi prej ko mogoče zginil, da se ulica razširi, kakor je to potrebno. L. B. — dar. stalnemu go^tu v Emnnfiki kleti in L. V. V rubriki »Besedo imajo naši Sita-telji< priobrujemo dopise parno pod pobojem, da je pisec podpisan. Koledar. Danes: Petek, 21. novembra 1930, katoličani: Dar. M. D., pravoslavni: 8, novembra, Sav. in Mihail. Današnje prireditve. Drama in opera zaprti. Kino Matica: Hajduska pesem. Kino Ideal: Dve rdeči roži. Kino Ljubljanski Dvor: Film ZKD: Kirchfeldski župnik. Deiurne lekarne. Danes: Babovee, Kongresni trg, Ustar, Sv. Petra cesta, Hočevar, Sp. Šiška. Iz gledalske pisarne DRAMA. Začetek ob 20. Petek, 21. novembra: Zoprto. Sobota, 22. novembra: Gospa ministrica Ljudska predstava pri znižanih cenah. Izven. Nedelja. 23. novembra ob 15.: Utopljenca, ljudska predstava pn znižanih cenah. Izven. — Ob 20: Serija A-000001. Izven. Ponedeljek, 24. novembra: Sen kresne no* či. Red A. Nad vse uspelo Sušice vo komedijo »Gospa minisirica« ponovi ljubljanska drama v soboto 23. t. m. ob osmih -veecr kot is ven predstavo pri znižanih nenah. Komedija je tako navdušila ljubljansko občinstvo, da je pri vseh dosedanjih -pri* zoritvah gledališče do zadnjega k~>tičks napolnilo in se izvrstno zabavalo oh komičnih prizorih, ki se vrstijo v komediji. Naslovno vlogo igra ga. Juvanova, ostale vloge pa so v rokah naših najboljših dram* skih članov. Režija Fran Lip ah ova. V nedeljo popoldne ob 15. se po daljšem presledku vprizori v ljubljanski drami velezabavna burka »Utopljenca« z gg. Cesarjem, Kraljem in Le var jem v glavnih vlogah. Pri predstavi sodeluje orkester dravske divizije. — Zvečer ob osmih se pr* vič ponovi uspela komedija »Serij s A-000001«. Obe predstavi se vršita izven abonmana. Popoldanska predstava je po znižanih cenah. OPERA. Začetek ob 20. Petsk. 21. novembra: Zaprto. Sobota, 22. novembra: Evgenij OnjSgin Gostuje Josip Stepnowski. tenorist opere v Katovicah. Ljudska predstava pri znižanih cenah, na korist ITdružeoj.i gled. igralcev. Nedelja. 23. novembra ob 15.: Gorenjsk' slavček. Ljudska predstava pri znižanib censh. Izven. — Ob 30.: La Masorte Izven. Ponedeljek, 24. novembra: Zaprto. Za operno predstavo »F.\ genij O nje* gin« v soboto ob priliki gostovanja poljskega tenorista Josipa Stepno^ske^.i se vrši redna prodaja vstopnic pri dnevni blagajni v operi. Vstopnice se rezervirajo lahko tudi telefoničnim potom (Teiel. šr. 2231) ali v pisarni L'druženja gled. graic.v v mali hiši nu opernem dvorišču med ^. in 3. uro popoldne. V nedeljo popoldne =»e poje -8 L O V F \ S B I N 4 R o Dc. dne 21 novembra 1930 Vran t Dnevne vesti Pride! Marica Lubeieva Pc leg tega nastopijo ie: WILLY FORST, LIANE HAID, ERNST VEREBES Naša slovenska operetna subreta poje prvič v našem jeziku v krasni filmski opereti: Pesmi je ec Lepote in zanimivosti Sibirije Sinoči je predaval pod okriljem SPD prof. dr. Han s Halm o ogromni m izredno bogati deželi na daljnem vzhodu — Kongres Čehoslovakov v Jugoslaviji. Zveza češkoslovaških društev v Jugoslaviji bo imela 7. decembra v Osijeku svoj redni letni kongres. Kongres bo otvorjen na predvečer s slavnostnim koncertom osi-ješke Filharmonije ter pevskih društev »Kuhač« in »Zrinjski«. Cehoslovake pozdravi na koncertu v imenu Jugoslovenov župan mesta Osijeka dr. Hengel. Koncert bodo oddajali po radiu. — Preselitev odvetniške pisarne. Odvetnik v Dolnji Lendavi dr. Janko Lesko-vec se je preselil 15. t m. s svojo pisarno v Rogatec. — Iz zdravniške službe. V imenik zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan zasebni zdravnik v Mariboru dr. Josip Furlan. — Tolmač portugalskega Jezika. Višje deželno sodišče v Ljubljani je imenovalo konzula portugalske republike v Ljubljani g. Dragotina Struclja za tolmača portugalskega jezika pri deželnem sodišču v Ljubljani — Razpisani službi. V območju višjega deželnega sodišča v Ljubljani sta razpisani dve mesti pisarniških pripravnikov 4. skupine III kategorije. Prošnje je treba vložiti v šestih tednih. — Ne nasedajte agentom nesolidne tvrd-ke! Neka dunajska tvrdka pošilja po naš! državi svoje agente, da zbirajo naročila za povečane slike. Naročniki pa slik navadno ne dobe in tudi denarja jim tvrdka ne vrne. Ce pa že dobe slike, so tako slabe, da je najbolje vreči jih proč. — Nove lokomotive za brzovlake. Prometno ministrstvo ie naročilo pri znam nemški tovarni lokomotiv Borsig na račun reparacij 40 novih lokomotiv za brzovlake. Nove lokomotive bodo tako močne, da bodo vozile kompletno garnituro brzovlaka s hitrostjo 100 do 110 km na uro. Nekaj jih dobi naša železniška uprava že letos. — Državni gojenci na veterinarski fakulteti v Zagrebu. Vojno ministrstvo le sprejelo več gojencev, ki bodo na državne stroške študirali v šolskem letu 1930-31 v Zagrebu veterinarstvo. Med drugimi so sprejeti Franc Karlin, Ivan Ključec in Rudolf Brnčič. — Mednarodni letalski kongres v Pariza. 23. decembra se prične v Parizu I. mednarodni ietalski kongres, ki ga priredi francoski odbor za avijacijo. Razpravljalo se bo o vseh izumih, ki lahko služijo varnosti v avijaciji, o dokumentih in statističnih pregledah, ki morejo služiti propagandi letalske sigurnosti itd. Pokroviteljstvo nad kongresom so prevzeli naš, španski in belgijski kralj, luksemburški in monakovski princ ter predsedniki francoske, litavske in latvijske republike. Našo delegacijo bo vodil generalštabni brigadni general in načelnik štaba zrakoplovne komande Vojisliv Petrov: ć — Češkoslovaško - Jugoslovenska revija. Izšla je 3. številka >CeškosIovaške - jugoslo-venske revije^ ki jo urejujeta dr. Antonln Uhlif v Pragi in Momčilo Miloševič v Beogradu. Tretja številka prinaša naslednje članke: Niko Bartulović: »Jadran in Slovani<, dr. F. štula: »Češkoslovaška republika«, M. Murko: »Za narodno epiko po Jugoslaviju, dr. Milorad Nedeljkovič: »Možnosti ekonom-sko-finančnih stikov Ceškoslov. in Jugoslavijo^ dr. J. Auerhau: >Pomen češkoslovaške manjšine v Jugoslaviji za Češkoslovaško republiko in Češkoslovaški narod<, R. Turčin: »Češkoslovaška veja v Jugoslavijic in Ne-deljko Živac: »Ju^oslovensko profesorsko društvo«. Poleg člankov prinaša »Češkoslovaško - jugoslovenska revija< v 3. številki krajše prispevke o kulturi, umetnosti, politiki, narodnem gospodarstvu itd. Priložen je zemljevid Češkoslovaške. — Beograd naroča kostanle in Upe Iz Ljubljane. Te dni so poslali iz mestne drevesnice 200 mladih divjih kostanjev in 200 lepih, mladih lip v Beograd za tamkajšnje parke in drevorede. Beograd žrtvuje dosti za olepšavo svojih parkov in drevoredov. — Smrtna kosa. Davi je umrla v Ljubljani ga. Fani Gregorčičeva, rojena Koširjeva. Pogreb bo jutri ob 16. iz mrtvašnice pri Sv. Krištofu. Blag je spomin! Težko prizadeti rodbini iskreno so-žalje! — Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo oblačno in da padavine niso izključene Tudi včeraj ie bilo po vseh krajih naše države oblačno. Najvišja temperatura je znašala v Zagrebu 15, v Mariboru 12, v Beogradu 11, v LJubljani 10.8, v Skoplju 10, v Sarajevu 9°. Davi je kazal barometer v Ljubljani 75*8.5 mm, temperatura je znašala 10 stopinj. — Podjeten tat in žepar aretiran v Litiji. Litijski orožniki so te dni aretirali podjetnega tatu in žeparja Alojzija Mertelja, kovača iz Kranjske gore, za katerim je ijubljanska policija izdala tiralico. Mož je hodil zadnje čase zlasti po sejmih v litijski okolici, stikal po tujih žepih, popival po gostilnah, se bratil s pijančki m jih v pijanosti okradel. Večkrat so ga sicer zasačili in ga pošteno nabunkali, imel je pa srečo, da ga niso izročili orožnikom. Kakor so ugotovili orožniki, je ukradel neki Zagrebčai.ki okrog 600 Din, hlapca Franceta Kokalja z gr.naške graščine je olajšal za 500 Din. posestniku Jugu z Brega je pa tudi ukradel nekaj denarja. Ljubljanska policija je zasledovala Mertelja zaradi po-skušenega vloma. Dočim se ji je posrečilo njegovega tovariša aretirati, je Mertelj pravočasno odnesel pete. Podjetnega žeparja, ki je bil zaradi tatvin že večkrat kaznovan so orožniki izročili litijskemu sodišču — Občinski stražnik Boži? s© je ponesrečil. Poročali smo včeraj o zagonetni smrti občinskega stražnika Dušana Božiča iz In djije, katerega so našli na pracru stanovanja njegovega tasta s prestreljenim srcem. Pri obdukciji trupla je komisija ugotovila, da Je zločin izključen in da gre zgolj za nesrečo Kljub temu orožniki ie vedno nadaljujejo preiskavo in so Božičevo ženo ter njene roditelje ovadili sodišču. 1 — Avtobus Zagreb - Bjelovar zgorel. Včeraj popoldne je zgorel avtobus, ki vozi na prog; Zagreb - Bjelovar. Med vožnjo je sred; poti v vasi Korenovo v motorju nenadoma nastala eksplozija in hipoma je bil avto v plamenih. Z avtobusom se je vozilo 17 potnikov ki so se pa rešiH. — Samomor 70ietnega don Juana. Na pristavi Tornja bl»zu Sente si je te dni pre-rezal žile na rokah in se Se obesi! 701etm Pavel Juhaz. bogat in ugleden posestnik. Zanimivo je, da si je starček končal življenje zato, ker m mogel več ljubiti. Juhaz je bil znan kot velik don Juan. — Avtomobil povozil otroka. V Turnju v Dalmaciji se je te dni pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal 4Ietni sinček Nikole Mandića. Osebni avto, ki ga ie §o firal konzul v 7* d m «> Simič. ie povozil otroka in mu zmečkal glavo. Težko po škodovanega otroka so prepeljali v bolnico, pa je že med prevozom umrl. — Dve irtvi pretepov, v mariborsko bolnico so prepeljali te dni težko poškodovanega 73 letnega delavca Jurija Tarkusa z Vrhovega dola, ki se je bil spri s pastirjem Matevžem Kovačem. Med prepirom ga je pastir oplazil 8 palico po glavi, da se je zgrudil, potem ga je neusmiljeno pretepel. — Trnovski vasi pri Sv. Bolfenku so se te dni v gosti lnj s tepli fantje. Med pretepom Je bil težko poškodovan 21 letni vini carjev sin Franc Vršič, katerega so morali prepeljati v ptujsko bolnico. — Obsodba zaradi poneverbe. Pred okrožnim sodiščem v So m boru se je te dni zagovarjala bivša poštna upraviteljica Ružica Bingulac iz Karavukovega zaradi poneverbe. Upraviteljica je najprej poneverila 28.000 Din. Njen oče je prodal hišo in kril primanjkljaj. Zato je upraviteljica še ostala v državni službi. 21. avgusta je pa v Prigre-vici videla na tamošnji pošti da je poStna upraviteljica shranila v blagajno večjo vsa to denarja in da je ključe obesila na steno Splazila se je v urad. odprla blagajno in pobrala iz nje 10.000 Din. Pri zasliševanju se je zagovarjala z bedo. češ. da je morala po smrti svojega moža preživljati Štiri otro ke. Sodišče je to upoštevalo in je bila Bin gulačeva obsojena samo na leto dni zapora Iz Ljubljane —1) Novinarske prireditve otvori jo vsako leto sezono družabnih prireditev in plesov v Beogradu, Zagrebu in v Ljubljani. V Beo gradu in Zagrebu prirejajo novinarji elitne plese, na katere se zbere cvet družbe, v Ljubljani so pa izbrali novinarji za svojo prireditev državni praznik 1. decembra in ji dali s tem izrazito narodno in patrijotič-no obeležje Novinarski koncert privabi vsako leto toliko občinstva iz vseh slojev, da je velika unionska dvorana pretesna Saj pa tudi ni Čuda. kajti tako popularnega kon certa s tako izbranim in pestrim sporedom, kakor ga prirede naši novinarji, Ljubljana sicer ne pozna. —lj Svatujemo danes v Narodni tiskarni, ker so da^i pn fraič;škanih uklenil' rožnimi verigami našo drago Voieeico iz uprave našega lista gdčno Anico Fran k eto v o v jarem sladkega svetega za kona z ženinom g. Josipom K a r i s o m uradnikom zavarovalnice »Feniks« v Ljubljani Za druga je bil g. direktor Avgust Praprotnik, zi. pričo r>a g Schlesmger z Dunaja. Mlada zakonca sta se takoj odpeljala na solnčno Adrijo Želimo iima obilo sreče! —lj Tramvaj vozi zopet neovirano narav nost, križišče pred pošto s Selenburgovo Id Prešernovo ulico in z Dunajsko cesto, pa Je še za vozni promet zaprto. Deiavei kopljejo temelj za drugi tir na križišču eest preo >Evropo<, nekoliko nižje proti pošti pa te melj fundirajo in polagajo tirnice. — Na prej od »Evrope< je že tudi pripravljen ma terial za gradnjo proge. — Promet pred »Figovcemc je zopet otežkočen. prevoz z Du najske ceste na Gosposvetsko cesto ni mogoč zaradi izkopanega temelja proge. Ob trotoarju pri »Evropi« polagajo tudi telefonski kabel. V splošnem je treba priznati, da gre polaganje tramvajskih tračnic gladko in naglo od rok tako, da promet v mestu ne trpi mnogo. Pri toliki množini prekopanega materijala je res težko hiteti z delom tako, da bi promet v mestu ne zastal. Da gre delo tako hitro od rok je v veliki meri za sluga znane ekspedicije Rajko Turk, ki s svojimi najmodernejšimi tovornimi avtomobili hitro odvaža izkopani materijal in do važa vse, kar se rabi pri polaganju tračnic. Tudi tračnice same dovaža omenjeno podjetje- —H Pri nebotičnika so včeraj popoldne začeli betonirati fundamentne stebre. Nebotičnik je začel torej rasti prav za prav včeraj. eBtoniranje bo šlo naglo od rok. mnogo hitreje kot vrtanje »vodnjakov«, tako da nam bo nebotičnik kmalu zrasel čez glave; doslej smo ga pa gledali od zgoraj dol. —lj Kava Urški tramvaj. Komaj se je občinstvo oglasilo s ponižno prošnjo, naj bi tramvaj dolenjske proge bl^^volM malce postati pri slavnem »Rihterju«, pri Pri-vozu je tramvaj pokazal takoj svojo veliko kavalirstvo. Odslej naprej bo tori) tramvaj postajal tam, kjer bi moral že pol stoletja. Nfegovo kavalirstvo je vzgledno —lj Povečan vodovod je bil napravljen ta teden ob novih hišah na poti, ki drži z Ižanske ceste proti mestnemu kopališču. Da se svet okoli poslopij bolj osuši, ga bodo posuli z lešem, ki ga dovaža tja tovorni avto. Tudi cestišče bo treba napraviti, da bo mogoče tudi s težkim vozom priti do kopališča. Zdaj odlaga tovorni avto leš že pri Ižanski cesti, do samih hiš pa ne more zaradi mehkega sveta —lj Z Gallevice. Skozi Zuljavo vas delajo kanal. Spomladi jih bodo napravili še skozi ostale ulice. Sedaj je v delu tudi vodovod. Iz katerega si bodo gospodarji lahko napeljali vodo v hiše. Kakor znano, stoji ta vas na silno mehkem, barjanskem svetu. Treba je zabijati v tla kole Pri vsaki zgradbi količkaj večje hišice. Pri zida- nih hišah pa Še posebno, sicer je nevarnost, da bo vse poslopje počasi zlezlo v tla. Tako se je v bližini železnice letos sezidana hiša pogreznila v zemljo za 20 cm. —lj Z naših cest. Celovška cesta je popravljena skoraj do Sent Vida. Poprava Dunajske ceste pa ne gre tako od rok, kakor je bilo obljubljeno. Cestni valjar, brez katerega se ne da cestišče temeljito popraviti, je še vedno v akciji na novem tramvajskem tiru proti Šiški. —lj Plinske cevi na Dunajski cesti so položili že do mestne mitnice. Jarek za plinsko napeljavo pa kopljejo naprej že ob artiljerijski vojašnici. —lj 16.810 bolnikov sprejetih v bolnico. Do včeraj je bilo ietoe v ljubljansko bolnico sprejetih 16.810 bolnikov. —U Oddaja krovskih del. Direkcija državnih železnic, gradbeni oddelek v Ljubljani, sprejema do 28. t m. ponudbe glede oddaje krovskih del na kurilnici na postaji Zbornice za TOI v Ljubljani, pogoji pa pri stem oddelku. —Ij Dijaško podporno društvo na Tehniški srednji šoli v Ljubljani ima svoj redni občni zbor v četrtek dne 27. t m. ob 18. v šolski posvetovalnici. —lj G. Danilo Bučar je naši publiki znan kot izvrsten izvajalec raznih kupletov, katere po večini tudi sam sestavlja. Njegovo delovanje pa je vsestransko Uveljavil se je že kot dirigent orkestra Šentjakobskega gospodarskega društva, sedaj pa dirigira godalni orkester delavskega godbenega društva »Zarje«. S tem svojim orkestrom nastopi g. Bučar v ponedeljek, 24. t m v dvoran' Delavske zbornice. Velik krog njegovih znancev ie gotovo interesiran na tem. kako bo nastopil orkester delavskega društva pod vodstvom tako praktičnega in za vse lepo vnetega dirigenta, kakor je g. Bučar Program je prav lep in obisk naj-topleje priporočamo. Predprodaja v Matični knjigarni. —Ij Ljubljanski Sokol praznuje letos proslavo ujedinjenja dne 1. decembra s slavnostnim zborovanjem, ki bo točno ob 11. dopoldne v društveni telovadnici. Mea drugim ie poleg zaobljube novega članstva na sporedu prestop pripadnikov moške de-ce, ki -o prekoračili 12. leto, v naraščaj ter naraščajnikov v članstvo.. Na to slavnostno zborovanje vabimo vse svoje članstvo in vse pripadnike, tako naraščaj, ka-ko' tudi deco. Obvezna pa je udeležba za vse nanovo pristopivše člane in članice; kdor izmed teh pa bo službeno ali zaradi bolezni zadržan udeležiti se tega zborovanja, naj se zglasi naknadno v društveni pisarni v svrho podpise v knjigo zaobljube. — Običajna telovadna »kaderrriia za letos odpade zaradi dvomesečnega prednjaškega -ečaja ki se zaključi začetkom decembra ter se bo priredila v prvih mesecih prihodnjega leta. —I' Električna cestna železn'ca je uvedla z današnjim dnem na dolenjski progi redno postajališče na vogalu Privoza in Karlcvške ceste. Na strelišču na Dolenjski cesti pa bo samo zasilno postajališče po potrebi. 602n —lj Za čast domovine. Velik zgodovinski film o borbah za Jugoslavijo. Zveza kulturnih društev si je »ndobila krasen zgodovinski film domačega izdelka, iilm, ki je divna epopej . a. herojev za jugoslovensko idejo. Film predstavlja vse muke in trpljenje naše zmagovite armade, s Kr-io drago plačane zmage, borbe pri Solunu. muKep. -m um k preko Albanije in vse neprecenljive žrtve, s katerimi je bilo kupljeno naše končno osvobojenje. Filn. bo predvajala ZKD v premieri v prostorih k>na Ljubljansk: dvor. Slavnostna premiera bo v sredo 26. t m. ob S. uri zvečer. Na ta » n a flanes. —lj Kirchfeldski župnik. Samo že danes ob 4., pol 8. m 9. zvečer predvaja ZKD v prostorih kina Ljubljanska dvor prekrasni film »Kirchfeldski župnik« z WH-chelmotn Diererlem v glavni vlogi. Včerajšnje predstave so bile skoro docela razprodane in je film publiki izredno ugajal. Zadnja prilika je torej Še danes, da si vsakdo ogledo ta krasno filmsko delo snema-no po Anzenoruberjevi istoimenski drami. —Ij Lutkovno gledališče Ljubljanskega Sokola vprizori v nedeljo dne 23. t m. »Snegulčico-e. Pravljica v 5 dejanjih spisal dr. Ivan Lah, začetek točno ob 4. pop. v Narodnem domu vhod z Bleiweisove ceste. —lj Romanovo stanje povoljno. Poročali 6mo, da je pretekli teden na Miklošičevi cesti neki avtotaksi povozil 10-letnega učenca Koma na in ga težko poškodoval. Dečkovo stanje je bilo sprva zelo kritično, sedaj se je pa toliko izboljšalo, da je upati, da bo okrevaL —Ij Telka nesreča na glavnem kolodvoru. Suoči se je na tukajšnjem glavnem kolodvoru pripetila težka nesreča, katere žrtev je postal vlakovodja državne železnice Andrej Suvine, rojen 1883 leta in stanujoč na Resi je vi cesti 27. med premikanjem vlaka je zaradi nenadnega sunka Suvinc odle-tel z vagona in priletel tako trdo ua zemljo, da si je poškodoval prani koš in zlomil več reber. Z rešilnim avtom so ponesrečenega železničarja prepeljali v bolnico. čuden jež. —Olej, Mihec, kaj leze pod mizo. — To je kaktus, ki zna hoditi. Ljubljana, SL novembra Sinoči Je v dvorani Delavske zbornice otvorilo Slovensko planinsko društvo sezono svojih predavanj s prav zanimivim potopisom po Sibiriji »Od belega obeliska v Uralu skozi Turkestan in Sibirijo do Tihega oceana«. Prostorna dvorana je bila natlačeno polna poslušalcev iz vseh slojev, nenavadno mnogo smo pa med njimi opazili redovnikov in duhovščine sploh, ki so z zanimanjem gledali prepovedane le-pote daljnega boljševiškega raja Strmeli so ob opisu čudežnega napredka iz bajnega bogastva tega nam nedostopnega sveta in sanjali, kako bi se lepo misijonarllo po lepih mestih in pravljično plodnih stepah, ce bi ne bilo tam krvoločnih boljševikov. Skoraj še* bolj tnteresanten kot predavanje samo. je pa postal občinstvu predavatelj dr. Hans Halm, bivši univerzitetni profesor v malem sibirskem Parizu Ir-kutsku, ko je v svojem pozdravnem govoru predsednik SPD dr. Tominšek omenil, da je ta eksotični, pristno rusko poraščeni in korenjaški gospod pravzaprav prava ljubljanska srajca, ki je bil celo v Ljubljano pristojen. Njegov ded Albert Halm je bil v našem mestu Inženjer in ugleden stavbnik, ki je v drugI polovici minulega stoletja zgradil po Sloveniji zlasti več cerkva. Umrl je ta za našo deželo važni arhitekt šele 1905. star 93 let, a v Ljubljani, kjer je deloval dolgih 60 let, se mu je rodil »ln in oče simpatičnega predavatelja, v ruskem in nemškem znanstvenem svetu uglednega kulturnega zgodovinarja, ki je v »Beli hiši« v Irkutsku imel predavanja tudi o naši literaturi. Bela hiša v Irkutsku je mogočna palača, kjer je nekdaj vladal skoraj neoma-Jeno nad življenjem ln smrtjo vseh vzhodnih Sibircev generalni guverner Vzhodne Sibiriji- Tam aa drugi strani globusa pa stoluje v Washlngtonu prezident drugega dela sveta v tej skoraj popolnoma enaki »Beli hiši«, da se človek pred to nename-ravano podobnostjo obeh rezidenc nehote zamisli v zagonetno naključje usode. Kakor imamo pri nas Bele cerkve, Bele Nedelje itd. zato, ker so bile edine zidane in pobeljene stavbe med temnimi lesenimi kočami kmetov, tako so tudi v Irkutsku imenovali to palačo »belo«, ker je bila edina zidana med lesenimi hišami kolonistov In v lesa neizmerno bogati Sibiriji so bile pred svetovno vojuo zidane niže še vedno redkost, ker tudi bogati stanujejo v lepih hteah iz lesa, ki so bogato okrašene z rez-barijami in poslikane z ornamenti In kakor v Sibiriji, tako je bilo tudi v Ameriki, naši izseljenci pa še danes stanujejo v lesenih hišah, ki so pa seveda opremljene z vsem komfortom. Profesor Halm Je Celjan, ki ga je avstrijska vlada poslala kot slavista in kulturnega zgodovinarja v Rusijo, Rusi so mu pa pokazali pot v Sibirijo, kjer je preživel vso svetovno vojno. Pred 5. leti je izrabil dopust, da se je vrnil v Srednjo Evropo, kjer si sedaj služi kruh s predavanji, ki jih je imel ie nad 500. Iz Jekaterinburga, kraja umora carske družine, od Belega obeliska na meji Evrope in Azije je predavatelj povedel poslušalce v Sibirijo, ki zavzema četrtino sveta, po 10.000 km dolgi sibirski železnici do Vladivostoka ob Tihem oceanu. Mimo Om-ska in Tomska nas je peljal v glavno mesto Sibirije Novo Sibirsk. ki se je prej Imenoval Novo Nikolajevsk in tako rapid-no raste in bogati, da njegov napredek prekaša celo ameriška mesta, saj temu centru bodočnosti tudi pravijo »Sibirski Chicago«. Pod prekrasnim Alkajskim pogorjem se Je spomnil neštetih vojnih ujetnikov, kJ so v planinah, kamor še ni stopila noga Ev ropca, našli smrt, ko so pobegnili Iz Kras-nojarska, prav nazorno je pa predavatelj opisal Irkutsk v bližini Bajkalskega jezera, ki je pravi čudež sveta. To divno Jezero, ki ga imenujejo »Slovansko morje«, ni samo četrto po velikosti, temveč tudi najbolj čisto, da se vidi do 1000 m globoko, tn najbolj globoko, saj njegova kristalna globina presega 1500 m. V mestu Citi v bližini meje med Kino in Sibirijo se stekajo karavane s čajem, zlatom, kožuhevlno ln pridelki, ki so tako poceni, da je bik) sibirsko meso, sibirska jajca in surovo maslo pred vojno v Berlinu ceneje kot domače. Po nepreglednih stepah nas je vodil učeni profesor, ki so tako prostrane In tako plodne, da bi lahko preživljale ves svet Humus brezkrajnih step je čes 1 m globok in brez gnojenja rodi tako bogato kot naj bolj umetno obdelana zemlja angleških !or dov. Kako bo«rat Je pa sibirski pragozd, se pa cuje kakor pravljica. Predavatelj nas Je peljal tudi v stran v zibelko človeštva Turkestan, ki je svet za- se ln petkrat večji od sedanje Nemčije. Tam v Samarkandu, mestu iz Tisoč in ene noči, še ne prodajajo blaga za denar, temveč ga menjajo na ogromnem Dvoru menjave. Bajne mošeje z nefritskim grobom Timurlenka, ki se Je pred 600 leti pred nJim tresla vsa Evropa, pravljična palaca kana, ki je prodal sebe in deželo carju, in zopet nazaj k zaščitnikom plodnosti zemlje tistih narodov, ki so v Sibiriji živeli pred preseljevanjem narodov in k šestdesetim raznim narodom, ki so na teh stepah domači in se selijo še iz kraja v kraj. pozimi imajo pa stalna bivališča. Zopet smo pri Irkutsku ob srebrnem 30 centov težkem grobu sibirskega patrona Inokentija, ki je bil katolik, pa je šel v pravoslavna nebesa kot mogočen svetnik Končno smo mimo 6ite na kitajski meji že na Tihem oceanu v velemestu Vladlvostok, ki ga pred 60 leti sploh še ni bik). Kakor Je na skrajnem zapadnem robu Azije v Carigradu Zlati rog, tako Je tudi na skrajnem njenem iztoku v Vladi vos toku Zlati rem poln zastopnikov narodov vsega sveta. Daleč, daleč od Ljubljane, saj nas Je predavatelj, ki ga je občinstvo nagradilo za poučni potopis in slike z najtoplejšim aplavzom, pripeljal tako daleč, da so otroci v Vladi-vostoku že hiteli v šolo, ko smo ml ▼ istem Času legli šele spat. In vendar jo od nas pa do tja le naša slovanska zenv lja... Bogctta izbira MIKLAVŽEVIH DARIL za malčke, in sicer lepe aluminijaste kuhinjske garniturice, vedriee za pesek In lopatice dobite najugodneje pri tvrdki STANKO FLOHJANčlč LJUBLJANA Sv. Petra cesta 35 Oglejte si izložbe! Iz Celja —c Važna seja mestne občinske uprava, Drevi ob 18. uri se bo vršila v sejni dvorani mestnega načelstva proračunska seja celjskega mestnega občinskega sveta, na kateri bo prečitan zapisnik zadnje seje, nakar se bo razpravljalo m sklepalo o občinskem proračunu za poslovno leto 1931. Za sejo vlada v vseh krogih veliko zanimanje. —c Davkoplačevalcem! Opozorilne položnice za četrto četrtletje je dostavila davčna uprava v Celju vsem davkoplačevalcem p.avočasno. Od 15. t m. veljajo te položnice že kot izvršen opomin. Kdor pa kljub temu ne bo poravnal terjanega zneska, se bo pri njem izvršila rubežen takol po 23. t m. Jutri Je torej zadnji dan za nakazilo zneska. —c Hiralnica za umobolne v Novem Celju. Danska uprava, ki Je nedavno kupila od g barona Turkovica graščinsko poslopje Novo Celje pri Žalcu s posestvom vred, je sklenila poslopje adaptirati v modernim zahtevam odgovarjajočo hiralnico za umobolne, s čimer bo močno razbremenjena banovinska umobolnica na Studencu prt Ljubljani. Druga javna pismena ofertalna licitaciia za prevzem ključavničarskih, steklarskih, pleskarskih in slikarskih del ter montaže centralne kurjave ln dvigala se bo vršila v torek 35. t m. ob 11. uri. —c Smučarski klub v Celju bo imel svoj ustanovni občni zbor v petek 28. t. m. ob 20. uri v gostilni »Pri zelenem travniku«. —c Mesto venca na grob pok. g. Petra Maldlču. veleindustrijalcu v Celju, ie darovala Cinkarna d. d. v Celju znesek 200 dinarjev za uboge v občini Celje - Okolica. Tskrena hvala! NOGAVICE i Ž.160M Najboljše, najjasnejše, zato 13 najcenejše! Moderen pisatelj. — Zakaj pa ne končate svojega romana? — Model mi je pobegnil z nekim za- peljdvcem. Str«« 4 >8tOVBNSKl NAROD*, dne 21. novembra 1930 Stev. 2*(5 K. K. 9. kvMt Vitez enega dne Toda Moppetova ga žal ni videla v tej luči. Sveta še ni poznala, rojena in vzgojena je bila v Sandhivenu, katerega ni nikoli zapustila, svoje poznavanje življenja je črpala samo iz pustolovskih romanov, opisujočih nevarnosti, ki prete lepim dekletam, če jih razmere prisilijo služiti si vsakdanji kruh v krutem moškem svetu. In tako ni čuda, da je videla v nedolžnem prijateljskem izrazu sira Wal-tera uvod v prizor, ki je tako živo opisan v šestem poglavju romana »Samo stenotipistka!«, kjer je bila Pamela Darlingtonova prisiljena zavrniti nepoštene ponudbe sira Rogera Vansittar-ta, starega zaperjivca in razuzdanca. Z drastičnim Pamelinim primerom pred očmi in z zavestjo, da je službo itak že .odpovedala, pa tudi iz prirojene antipatije do sira Waltera je takoj vedela, kaj nora storiti. Njena desnica, utrjena v težkem delo, se je bliskovito iztegnHa in že se je razlegel silen udarec. Sir Walter se je prijel za lice in se opotekel nazaj. — Kaj si drznete, ostudni, stari raz-nzdanec? — je zaklicala Moppettova z glasom boga-boječe device, braneče svojo čast m de vrst vo. Nekaj časa je stala m zrla z vrška na svojega presenečenega gospodarja. Potem se je pa dostojno obrnila m krenila proti vratom. Žal ji je brlo, da ni nihče videl tega prizora, ki je tako glasno pričal o njenem dev&tvu. Toda ta čas je opazila, da ji ni treba biti žal. Na pragu sta namreč stali dve hvaležni priči njene kreposti — J. Har-rison Hopper iz Chicaga in George Gibbs brez stalnega naslova. XV. Obrekovanje in podtikanje. Knjižni trg pošilja zadnje čase v svet mnogo koristnih m cenenih knjižic, s pomočjo katerih naj bi ljudje brez boijše izobrazbe ali s prirojenim pomanjkanjem inteligence reševali razne manjše družabne probleme vsakdanjega življenja. Za mal denar se lahko po » savoir-faire hrepeneče bitje seznani z I etiketo v vseh strokah m pridobi one uglajene manire, po katerih se odlikujejo ljudje, ki vedo ne samo kako se jedo špargli ki pozdravljajo škofje, temveč tudi, kako se stopi v plesno dvorana kako se izbira z vinskega lista hi kako se naslovi prsmo polbratu vojvodi s očetove strani. Toda zdi se, da je vendar še en položaj, katerega so avtorji teh nenadomestljivih knjižic prezrli. Niti v »Družabnem katekizmu«, niti v »Vademe-cumu mladega častihlepneža«, niti v »Lepe manire lahko in hitroc ni povedano, kako se mora ravnati član parlamenta, če ga zasačijo v hipu, ko mu ogorčena, mišica sta in krivična sobarica primaže krepko zaušnico. To dokazuje, da niti strokovnjak v etiketi ne more misliti na vse. Sir VValter Beilerbv je stal sredi galerije nepremično kakor da je udar t-a vanj strela. Debelo je gledal in se prijemal za rdeče lice. Z veseljem bi bil spreM dober svet, kako izmotati se iz kočljivega položaja. Bil je zelo presenečen, močno ogorčen m v hudi zadregi. Presenetilo ga je bik) kričeče nerazumevanje Moppettove, ogorčen je bil, da si je drznila navadna služkinja udariti njega po obrazu, ki jc je tako rekoč redil, v zadregi pa zato, ker ni vedela, aH sta Gibbs m Hopper videla njegovo sramoto. Prvič v življenju ni mogel spraviti sir VValter iz sebe niti besedice. Posledica je bila dolga mučna pav-za. Končno si je Moppettova opomogla od začudenja. Spomnila se je, da je junakinja trenutka. Zato je ponosno dvignila glavo in dostojanstveno odkorakala iz sobe, ne da bi pokazala, da se ji mudi ali da ji je žal, da je svojega gospodarja udarila. Gibbs se ji je spoštljivo umaknil. Hopper je pa stopil naprej in nagovoril strmečega sira Waltera: Upam, da nama ne boste zamerili, sir VValter, da sva vas tako presenetila. Vrata so brla odprta in nikjer ni bilo žive duše. Tako sva vstopila. Videla sva, — je pripomnil diplomatično, — kako sobarica odhaja iz galerije, pa sva mislila, da utegnete biti tu. Zadnje Hopperieve besede naj bi bile — in so tudi bile — balzam na izmučeno dušo ubogega sira VValtera. Navzlic temu pa ni odgovoril nič kaj navdušeno, kajti vedel je, da sta mu morala ta dva človeka slediti, če sta prispela tako hitro v Old Hali. To je bilo res čudno! — Želite? — je vprašal malomarno. Kakor da je uganil njegove misli, je začel Hopper pojasnjevati. — Bojim se, da se vam bo zdelo malo čudno, sir Walter, da prihajava tako hitro za vami. Toda vaše pripovedovanje me je tako presenetilo, da mi še na misel ni prišlo vprašati vas, ali bi vam mogel kaj pomagati. To je strašno, priti ob tako dragoceno sliko. Z Gibbsom bi bila zelo srečna, če bi vam mogla kaj pomagati. Hotela sva vas dohiteti, toda najin avto bi ne dohitel niti sepastega človeka. In tako sva skleni-'a ustaviti se pri vas in vam povedati, da lahko računate z nama. Mislim, da se moramo ljubitelji lepih slik vedno podpirati. Morda ste pa že kaj slišali, a? Sir Walter ni več tako mrko gledal. Prihoda nepričakovanih gostov ob tako neugodnem času sicer ni bil nič kaj vesel,, vendar je pa čutil, da bi ne bilo politično, če bi to pokazal. Hopper res ni bil volilec njegovega okraja, toda bil je zelo bogat Američan, kar je prikazen, pred katero ima povprečni član parlamenta zelo velik respekt. Pa tudi Gibbs kot njegov prijatelj ni bil kar si bodi. Poleg tega se ni dalo tajiti, da je zelo lepo, da se Hopper tako zanima za ukradeno sliko, katero bi bil rad sam imel. In tako se je sir Walter prijazno nasmehnil, rekoč: — Zelo ljubeznivi ste, gospod Hopper, in hvaležen sem vam, da se tako zanimate za mojo sliko. Toda k sreči sem že rešen skrbi. Slika je zopet tu. — Stopil je korak nazaj in pokazal na mizico. Hopper in Gibbs sta se zdrznila in ozrla presenečeno na sliko. — Glej, glej! — je vzkliknil Hopper. — Neverjetno, — je zamrmral Gibbs. — Nehote je stopil korak naprej, potem je pa obstal in zardel. — Kaj takega! — je dejal Hopper in vprašal: Kako ste mogli dobiti sliko nazaj, sir Wilter? — Hm___po pravici rečeno, — je odgovoril sir VValter nekam v zadregi, — saj še sam ne vem, kako se je vse to zgodilo. Ko sem se vrnil, sem našel sliko na mizi in ni se mi še posrečilo ugotoviti, kako je prišla sem, niti kdo je snel s stene drugo sliko — Romne-ya. Sluga, ki najbrže ve, je prav kar odšel z doma. — Kaj poveste! — je vzkliknil Hopper. — Torej niti ne veste, ali so zasačili ta dva tička ali ne? Ta je pa dobra. Veseli me pa zelo, da ste dobili sliki nazaj. In prepričan sem, da je tudi moj prijatelj vesel — kaj ne, Gibbs? — Seveda, seveda, — je pritrdil Gibbs in se poželjivo ozrl na mizico. — Hvala, — je dejal sir Walter. — To mi je v veliko tolažbo. — Kar je obmolknil in nastavil roko na uho, da bi bolje slišal. — Kaj je bilo to? Razlika med moškim in žensko V starih časih so mislili, da je velika, zdaj pa vidimo, da je ni Se ni dolgo tega, ko je veljala ženska splošno za šibkejši spol, ki ne samo telesno, temveč tudi duševno daleč zaostaja za moškim. To nazziranje je pa sedaj ovrženo, kajti ženske so začele z moškimi uspešno tekmovati na vseh poljih človeškega udejstvovanja. Imajo celo nekatere lastnosti, s katerimi se lahko dvignejo nad moške. Prof. A. Abrahams pravi, da so ženske telesno mnogo bolj odporne, kakor moški. Florentinski profesor Uginelli je pa ugotovil, da so ženske za bolečine manj občutljive in proti boleznim bolj odporne kakor moški. Res je sicer, da ženske rade omedlevajo, toda to je bolj taktična poteza in podedovana navada, kakor prirojena napaka. Neki ameriški psiholog se je prepričal o tem pri svojih poizkusih na študentih in študentkah montrealske univerze. Spoznal je, da razburjenje nič bolj ne vpliva na žensko, kakor na moško srce. Tudi telesno se lahko ženske kosajo z moškimi, kakor je ugotovila posebna angleška komisija, ki je prišla do zaključka, da ženske pri dviganju težkih bremen prav nič ne zaostajajo za moškimi. Seveda to ne velja za vse ženske. Ženske dočakajo povprečno tudi višjo starost, kakor moški. So pa odločno bolj nervozne in razburljive. Dr. E. VVilliams je delal v psihološkem zavodu univerze v Illinois v tem pogledu poskuse in spoznal je, da kažejo ženske pri izpitih močnejše patelarne reflekse kakor moški. So tudi mnogo bolj razburljive, toda njihova jeza ne traja tako dolgo, kakor pri moškem. Čeprav se lažje razburijo, so vendar konzervativnejše in manj vnete za izpremembe. kakor moški. Ženske veljajo splošno za zelo radovedne. Profesor columbijske univerze Nixon pa pravi, da to ni res. Mnogi menijo, da se ženske zelo lahko prilagode novim razmeram in ljudem in da v tem pogledu daleč nadkriljujejo moške. Profesorja Sauerbruch in Valentine pa pripisujeta to lastnost moškim. Za izrazito žensko lastnost velja splošno sramežljivost. Zdi se pa, da med mo^rnim moškim in žensko glede sramežljivosti ni velike razlike. V kolikor so ženske zdaj še sramežljivejše. je to posledica njihove prejšnje vzgoje. Žensko hrepenenje ravnati se po modi je tako vplivalo na njihovo sramežljivost, da govore nekateri že o tem, da so zdaj moški sramežljivejši, češ, da v ljubavnih zadevah niso tako indi-sktretni, kakor ženske. V obrambo žensk je pa treba omeniti, da igra ljubezen v duševnem in čustvenem življenju ženske mnogo važnejšo vlogo, nego pri moškem, ki se v pogovorih bolj zanima za denar in sport, dočim govore ženske najraje o oblekah in ljubezni. Nova metoda preizkušanja krvi Slavni ruski biolog dr. Manojlov je kemično preiskoval kri plemičev in Židov in ugotovil je bistveno razliko med krvjo enih ki drugih. Med biologi in antropologi, pa tudi med lajiki je vzbudila ta ugotovitev veliko presenečenje. Dr. Manojlov je preiskoval kri Židov in ruskih plemičev. Krvi je primešal nekaj kapljic solne raztopine in barvila (cresyl-violet). V židovski krvi je barva popolnoma ali skoro popolnoma izginila in ostal je samo modrikast odnosno zelenkast odtenek, dočim je ostalo v krvi ruskega plemiča barvilo deloma nerazkrojeno in je bilo modro-rdeče. Židovska kri je oksidirala mnogo hitreje, kakor kri ruskega plemiča. Dr. Manojlov je naprosil več biologov, naj mu pošljejo vzorce židovske in ruske plemiške krvi, označene samo s številkami, izvor krvi pa naj ostane znan samo pošiljateljem. Preiskal je 202 vzorca in v 187 primerih je točno ugotovil, jeli kri židovska ali plemiška. Dr. Poljakova, ki deluje v državnem zavodu komisarijata narodnega zdravja v Leningradu, je porabila metodo dr. Ma-nojlova za ugotovitev očetovstva. V primerih čiste zakonske zveze, ko sta oče m mati pripadala isti narodnosti, je krvna reakcija otroka soglašala z reakcijo roditeljske krvi. V mešanih zakonih pa spominja barva otrokove krvi na očetovo ali na materino. Mešani zakoni med Rusi na eni ter Nemci, Poljaki in Finci na drugi strani dajo otroku kri, ki reagira kakor ruska, dočim imajo otroci iz mešanih zakonov med enim ruskim in drugim židovskim zakoncem židovsko kri. Dr. Poljakova je prršla do zaključka, da ima v čistem zakonu otrokova kri isto reakcijo, kakor očetova m materina. Ce pa da kri otroka in matere različno reakcijo, je jasno, da oče ni iste narodnosti, kakor mati. Ce pa ima otrok jasno rasno reakcijo, ki odgovarja materini narodnosti, lahko pripada oče narodnosti, katere krvno reakcijo so ugotovili pri otroku. Te ugotovitve bodo igrale najbrž važno vlogo v sodnih sporih zaradi očetovstva. 20 letnica smrti Leva Tolstega Včeraj se je spominjal kulturni svet 201etnice smrti slavnega ruskega pisatelja in filozofa Leva Nikolajeviča Tolstega. Trinajsti apostol so mu dejali zaradi njegovega fanatičnega prizadevanja moralizirati ljudi. Zlasti v drugi polovici svojega dolgega življenja je začel oznanjati svoje lastno pojmovanje krščanstva in krščanske ideale, ki si jih je ustvaril kot eden največjih mislecev vseh časov. Imel je mnogo pristašev, pa tudi nasprotnikov. In še zdaj je mnogo mislecev, ki trdijo o filozofiji Leva Tolstega, da je pomagala oslabiti rusko voljo in pripraviti pot sedanjemu boljševizmu. Ta apostolsko-mozofska stran pa ni glavna od rika Leva Tolstega. Vsa teža pomena te mogočne pojave v zgodovini človeštva leži v velikih romanih in mnogih povesti, izmed katerih so nekatere naravnost klasične. Tolstega »Vojna in mir«, »Ana Karenina«, »Moč teme«, »Kreuzerjeva sonata«, »Kozaki«, »Izpoved«, »Kavkaski jetnik« itd. so dela, ki jih po pravici prištevamo med najboljše, kar jih je doslej ustvaril človeški duh. Tudi konec življenja Leva Tolstega nas preseneti in pretrese. Kot 821etni starec se je skrivnostno umaknil življenju in rodbini. Jasnopoljski filozof spada nedvomno med izredne pojave, kakršnih pozna zgodovina malo. Ako želiš imeti lepe knjige, riristoiM lr Vo#Ini!rwi družbi! Ka] je z Levinom O areticiji bogatega Američana Levi na, ki je preletel s Chamberlainom Atlantski ocean, smo že poročali. Njegovi prijatelji napenjajo vse sne. da bi dokazala, da gre za nesporazum. Preiskava je pa dognala, da je bil Levine res v zvezi z mednarodno organizacijo ponarejevalcev denarja. Dunajska policija ga pridno zaslišuje, toda vse njeno prizadevanje dokazati mu zločinske namene je brezuspešno. Zanimivo je, da Levine ni bil na Dunaju in na Sem-meringu sam. Njegova afera ima dokaj pikantno ozadje. V dunajskem hotelu »Irrrperial« je imel najeto krasno stanovanje, v katerem se je kratkočasil s tako zvano »demantno kraljico« Ma-bell Bollu, znano iz najelegantnejših evropskih kopališč in letovišč, posebno s francoske rivijere. Te dame sc je prijelo ime »deraant-na kraljica« zaradi njenega pravljičnega nakita. Nedavno se je razširila vest. da namerava poleti čez ocean. Tudi na Semmeringu, kjer je bil Levine aretiran, ko je vstopil z njo v tržaški brzo-vlak, je stanovala z njim v hotelu. In ona mu je baje prigovarjala, naj si preskrbi denar za ustanovitev nove igralnice v Franciji. O cenah mesa v Zasavja Litija, 30. novembra. V zadnjem času so se pojavfle ▼ dncr» nikih vesti, češ. da prodajajo zasavski me* sarji meso s prevelikim dobičkom. Glede aa zadnji dopis iz Zagorja pod naslovom: »O pretiranih mesnih cenah« so se sestaH litijski in zagorski mesarji pri Bori&ku ▼ Litiji, kjer so sklenili naslednje: Danes stanejo voli žive teže 8_50—930 Din, meso pa prodajamo po 18 Din. To »i pretirana cena! Po vseh večjih mestm. tako v Ljublja* ni, Mariboru, Celju, Zagrebu itd. so pokazale preizkušnje uradnih komisij, da je primerno, če se glede na vse odpadke m režijske stroške prodaja meso še enkrat dražje, kakor pa je bilo kupljeno. Radi pocenitve kož m loja se mora del stroškov prevaliti na meso. To zahteva vsekakor pravična trgovska kalkulacija. Žrvi prašiči so se pocenili v Zagorju in Litiji v zadnjem času za 3 EHn pri kilogra* mu žive teže, mi smo pa Si s cenami pri slanini za 6 Din pri kilogramu navzdol, pri mesu pa za 2 Din pri kg. Torej smo vseka* kor upoštevali pocenitev prašičev. V Zagorju je zadnje leto določena cena mesa s strani litijskega s reškega nacelstva za goveje meso I. vrste od 18—19 Din pri kilogramu, teietmi m svinjini pa po 22 do 24 EHn. Upoštevajoč težavne prilike, ki so nastopile v zadnjem času pri nas zaradi rudarske krize v vsej zagorski kotlini dolini smo držali ceno za goveje meso vedno po 18 Din, teletino in svinjino pa po 22 Din za kg. Očitki gotovih krogov, da zaslužijo fc* tijski in zagorski mesarji pri svojem obratu nad 25% je smešen 1 Saj zaslužimo do sedaj le od S% do 10% m nič več! Da ustavimo vse neosnovane govorice in pisanje o naših pretiranih, mastnih zaslužkih, prosimo, da pristojno oblastvo imenuje komisijo, ki se naj prepriča o re»-ničnosti naših trditev. Obenem pa opozarjamo na to, na kar smo litijsko okrajno glavarstvo že ob neki priliki opozorili. V našem okraju koljejo prašiče kar na debelo mnogi gostilničarji m prodajajo meso in slanino. Naš prvi opomin in korak je bil brezuspešen. Danes smo še vedno na istem in prosimo, da se te nepravilnosti, ki posegajo v drugo obrt, preprečijo. Mesarska zadruga za litijski sod m okraj. Žrebanje v drž. raz. loteriji Zadnji (milijonski) razred Za event. tiskovne napake ne prevzamemo odgovornosti. Dne IS. novembra so bifi izžrebani sledeči dobitki: Din 2000 št. 68.703, 69*446, 87*999« Din 000 št. 1873, 1879, 1895, 8009, 8079, 9710, 9755, 9768, 13872, 13897, 16053. 17057, 17976, 17996, 27747, 27753, 27795, 27799, 29270, 33769, 33789, 34164, 34184, 34186, 34199, 36680, 37707, 37753, 37766, 38101, 39585, 42994, 44126, 44141, 44146, 46667, 47401, 47446, 47467, 47493, 47499, 48376, 49466, 56038, 56040, 56064. 56085, 56097, 57323, 57347, 57366, 59504, 59526, 59536, 59537, 66411, 66422, 66435, 66445, 66452, 66459, 66462, 66481. 67.508, 67.517, 67.586, 68.749, 68.751, 68.758, 69.102, 69.142, 69.200, 69.402, 69.425, 72.098, 73.771, 73.973, 73.993, 75.141, 75.200, 76.665, 77.207, 77.219, 77-268, 77-311, 77-318, 77-336, 77.345, 77.373, 78.048, 78.064, 81.291, 84.164, 86.967, 87.264, 87.295, 87.868, 87.892. 87.894, 87.960, 87.982, 87.986, 89.109, 96.844, 98.101, 98.113. 98.195. 98.961, 99 000 Dne 20. novembra so biH izžrebani naslednji večji dobitki: 10*000 Din srećke st.: 3.022, 15.080, 48.483, 56.445, 76.351; Din »račke št.: 37.562, 43.722, 51.438, 59.248, 94.646; I>|n srečke st.: 24, 191, 2.730, 3.132, 5.082, 5.796, 6.676, 7.920, 8.641, 9.282, 9.742, 11.112, 12.230, 12.631, 13.645, 13.507, 14.229, 16.947, 19.539, 21.656, 22.488, 23.596, 23.749, 24.229, 26.813, 27.512, 28.863, 30.218, 36.853, 39.153, 40.191, 41.217, 41.251, 43.983, 45.421, 45.956 46.112, 47.476, 50.726, 50.860, 51.560, 51.852, 51.973, 51.186, 54.709, 55.887, 55.975, 57.646, 60.578, 61.489, 62.818, 62.533. 63.045, 63.361, 6S.924, 64.199, 66.700, 67.868, 68.866, 70.901, 71.696, 75.085, 75.561, 76.37S, 76.051, 77.127. 78.344, 78.388. 78.914. 79.703, 80.792, 82.864, 83.505, 85.511, 88.851, 88.941, 90.621, 90.780, 91.870. 92.065, 93.137, 94.740, 95.309, 96.015. 96.875, 99.896, 54.532. Ker so vse srečke rasprodane, izžrebanih srečk ne moremo več zamenjati. Naročilnice za srečke za novo kolo drž. razr. loterije, bomo priložili »Jutru« okrog 1. decembra. Naprodaj pa bodo srečke v vseh podružnicah »Jutra«. Zadružna hranilnica m.zo.l,Ljubljana,Sv.Petra c, 19 Vsaka beseda 54» Za odgovor znamko t o &QOVtlT idTTt£% Plača - Na KafmanW a$f1a» Ws BUDILKE (weckerce) a 50.— Din z garancijo. — IV AN PAKIZ, UUBUANA, Pred škofijo 15. 2838 SLUŽBO DOBI v hotelu Miklič sluga, vešč nemščine in evet. italijanščine. Prednost imajo že v tem poslu verzirani. 2876 LOKAL ozir. SKLADIŠČE za suho robo se odda takoj v najem na Turjaškem trgu št. 5. 2861 Ivan Magcfič, krojač Ljubljana, Gledališka ulica št. 7 — se priporoča za jesensko sezono. 2822 MESTO INK A SANTA, skladiščnika, kletarja ali kaj primernega išče intel. mlad, zdrav gospod, kavcije zmožen; 1 mesec brezplačno. Srednješolec, praksa največ z gospodarskimi pridelki, vešč slovenščine, srbohrvatskega in nemškega jezika. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo >S1. Naroda« pod »Energičen 2865«. PAVI NAPRODAJ! Mlad par in 2 samca. Vpraša se pri: Dragotin Hribar, Ljubljana, Zaloška cesta 14. 2868 ZASTOPSTVA ISCE agilen trgovec katerekoli oranže za Slavonijo. Potuje na lastne stroške. — Cenj. ponudbe na: Ivan Kozmar, Pakrac. 2867 1 KLEPARJA, 1 INSTALATERJA in 2 VAJENCA sprejmem takoj. Nastop takoj. Delo trajno! — Franc šramek, Tržič. 2866 L Mikuš L3U6UANA. Mestn trg 15 Samostojen, prvovrsten polir za visoke stavbe se sprejme takoj« Javi naj se dne %%. t. m. med 8. in 9« uro pri portirjn hotela Union v Ljubljani. patrone z nemškim »Rothweilsldm« smodnikom in nove vrste lovske patrone znamke »R«. napolnjei z nemškim Hasloch brezdimnim smodnikom, ima vedno v zalogi F. K. KAISER, puškar, Ljubljana, Kongresni trg Stev. 9. „Geco" t priporoča svojo zalogo dežnikov in solnčnikov ter sprehajalnih palic Popravila se izvrsujejt •: točno in solidno. Neizprosna smrt nam je iztrgala iz g? srede srečne družine našo nadvse dobro soprogo in iskreno ljubljeno, nepozabno c mamico, hčerko, sestro, teto in taščo, z gospo S m Fani Gregorčičevo I rojeno Koširjevo 1 Pogreb nepozabne se bo vršil v soboto | popoldne ob 16. uri iz mrtvašnice pri „ Sv. Krištofu. 5 Ljubljana, 21. novembra 1930. & Žalujoči soprog FERI, hčerka OLGA, sin RIHARD, in ostali sorodniki. — Sa >N a rodno C9s~arwe* Frir- Jc*erivfc — Za upravo ln Insrr — Vsi v