-*r ft:
Año (Leto) XVH (12) No. (Štev.) 49
“ESLOVEJVIA LIBRE”
«J . BUENOS AIRES. 8. decembra (diciembre) 1960
Ob 20-letnici smrti dr. Korošca
Dne 14. decembra 1940 se je v jutranjih urah po vsej Jugoslaviji od ust do ust širila pretresljiva novica: V Beogradu je umrl dr. Korošec.
Ob tej bridki novici so začele takoj prihajati v Beogradu na Koroščev dom ugledne politične osebnosti vseh strank,' da se mu poklonijo ob smrti, zahvalijo za vse njegovo delo za skupno državo ter poslove od njega. Sam knez namestnik Pavle mu je izkazal poslednjo čast. Njegova izjava, da v Korošcu ni izgubila samo država odličnega državnika, ampak tudi on osebno iskrenega in zvestega prijatelja, je zgovorno pričala o žalosti vseh krogov zaradi Koroščeve smrti.
Po vsej državi so se ljudje ob tej smrti zgrozili. Kajti instinktivno so začutili, da se je podrl mogočen steber, ki je držal pokonci državno stavbo Slovencev, Hrvatov in Srbov. To je najbolje povedal prvak srbske demokratske stranke Božidar Vlajič, ko je ob pogledu na mrtvega Korošca dejal, da se boji, da je s tem dnem začela razpadati tudi Jugoslavija.
Beograd je Korošcu pripravil veličasten pogreb. Pred njim sta imela takega samo še Pašič in kralj Aleksander. Koroščev je pa bil še ginljivejši, kajti za odličnimi osebnostmi je v pogrebnem sprevodu stopala tudi dolga vrsta revežev in siromakov, cestnih nosačev, delavcev ter delavk, ki so v Korošcu izgubili velikega dobrotnika in prijatelja.
Slovenija je svojemu narodnemu voditelju v Ljubljani pripravila tako gin-ljivo slovo, kakor pred njim še nikomur drugemu. Ob Koroščevem grobu na Navju v Ljubljani je bil zbran ves slovenski narod brez razlike politične pripadnosti. Vsi so se poslavljali od svojega narodnega voditelja, vsi 'žalovali nad prebridko izgubo. To splošno narodno žalost je tedaj najbolj pretres-ljvo označil pred odprtim grobom na Navju dr. Miha Krek, ko je naglasil, da se pol drug milijon slovenskih sirot z bridkostjo v srcu in v brezmejni boli v duši poslavlja od svojega narodnega voditelja in skrbnega očeta ter varuha.
Vsi slovenski, hrvatski in srbski listi so tedaj objavljali obširne članke, v katerih so opisovali Koroščevo delo za slovenski narod in državo. Med najlepšimi spominskimi članki je bil nekrolog, ki ga je v ljubljanskem Jutru napisal pok. dr. Kramer. V njem je Korošcu pred vsem narodom kot njegov političen nasprotnik priznal izredne zasluge za narod in državo.
Nova komunistična ofenziva
Minuli ponedeljek so po seh evropskih prestolnicah komunistične partije objavile formalno deklaracijo, ki jo je Kremelj izdal za zaključek rdeče vrhunske konference, ki je trajala nad tri tedne v Moskvi. V deklaraciji pozivajo na mir z Zahodom in naročajo komunistom po vsem svetu, naj se borijo za oblast tako, da ne bodo povzročali državljanskih vojn.
Iz deklaracije je razvidno, da je zmagala teza Hruščeva proti tezi Maoce-tunga, da naj namreč komunizem v današnji dobi mirno živi s kapitalizmom, izrablja pa to sožitje za svoj končni cilj: nadvlado po vsem svetu. Peking je doslej vztrajno trdil, da je treba z Zahodom izzvati vojno, ker tako velevajo Maksovi in Leninovi nauki.
Deklaracijo je mogoče strniti v dve točki: 1) Vzhod in Zahod moreta živeti drug ob drugem, ne da bi se jima bilo treba spustiti v nevarno atomsko vojno; 2) posamezne KP se morajo boriti za oblast na svojih področjih, ne da bi se za dosego tega cilja posluževale o-rožja in tako izzvale državljanske vojne.
T' dve načeli nasprotujeta Marksovim naukom. Deklaracija smatra vojno za uničujočo za obe strani, Zahod in Vzhod. Zahteva, da morajo komunisti povsod iskati možnost sožitja, ker je danes “mirovna kampanja geslo dneva”.
Deklaracija zavito govori o sporu med Moskvo in Pekingom v naslednjem odstavku: “Imperialistični in revizionistični upi na razdor v socialističnem (komunističnem) taboru so zgrajeni na pesku in obsojeni na neuresničenje. Vsem socialističnim deželam je enotnost socialističnega tabora ljuba kakor punčica svojega očesa.”
Deklaracija nalaga komunistom nadalje dolžnost “za svetovno borbo proti vojni”, katere osnovni temelj je Hrušče-vov predlog za razorožitev.
Hruščev ni samo dobil dvoboja z Ma-ocetungom na tej konferenci, pač pa se je ponovno utrdil kot vrhovni svečenik komunistične zle-vere. Deklaracija namreč zatrjuje: “ZSSR uspešno vodi vsesplošno graditev komunistične družbe.”
Deklaracijo so iz Moskve poslali vsem komunističnim strankam po svetu. Prva jo je objavila Pravda in jo oddajala moskovska radijska postaja.
Hruščev se je s to deklaracijo utrdil v komunističnem taboru, zlasti nad Pekingom, na drugi strani pa je sprožil za Zahodnjake silno nevarno ofenzivo, ko jih hoče uspavati z “mirovnimi” navodili komunističnim strankam in z zatrjevanjem, da KP ne bodo več povzročale državljanskih vojn niti se ne več nasilno borile za oblast.
Titove skrbi in težave
Kakor smo že poročali v prejšnji številki našega tednika, je Tito objavil, da bo Jugoslavija dobila leta 1962 novo ustavo. V govoru, ki ga je imel ob obletnici proglasitve komunistične jugoslovanske republike prejšnji teden, je Tito trdil, da bo nova ustava dala jugoslovanskemu delavcu več pravic s tem, da jih bo odvzela državi. “Izhodiščna točka nove ustave bo,” trdi Tito, “človek kot proizvajalec in upravitelj, država pa samo koordinacijski faktor.” S to objavo je hotel Tito poudariti, da bo nova ustava opustila komunistično dogmo, po kateri sta komunistična stranka in država pivi in nad človekom. Dalje je Tito izjavljal, da je letni dohodek vsakega jugoslovanskega državljana dosegel 360 dolarjev, medtem ko da je bil v predvojni Jugoslaviji samo 100 dolarjev. Prav tako je Tito trdil, da narodno gospodarstvo narašča s hitrostjo 7% letno in da je industrijska proizvodnja danes v Jugoslaviji štirikrat večja od predvojne. “Nova ustava bo morala,” je trdil Tito, “poudariti dejstvo, da se je socialistični razvoj v Jugoslaviji povzpel že tako visoko, da ima vsak državljan pravico do dela in pravico do
primernega zaslužka za to delo, tako, da bo skupnost jemala od posameznika le toliko, kolikor je potrebno za vzdrževanje javnih potreb.” Tito je tudi izjavil, da ustava iz leta 1953 “ni več primerna za sedanjo stopnjo socialističnega razvoja v Jugoslaviji.”
Kakor je znano, v komunističnem sistemu pomenita država in komunistična stranka eno in isto. Zato se tudi s ta-kozvano novo ustavo,' ki jo napoveduje Tito, ne bo dosti spremenilo, saj trdi, da bo “država”, se pravi ‘KP’ “koordinacijski”, se pravi kontrolni organ nad vsem življenjem v Jugoslaviji. Prav tako nova ustava ne zagotavlja zasebne iniciative in čeprav o> njej v zaviti obli-
ZBORNIK-KOLEDAR SVOBODNE SLOVENIJE za 196 1 je izšel
Obsega 280 strani, nad 90 ilustracij in je po vsebini najbogatejša knjiga v izseljenstvu, po ceni pa naj cenejša.
V Argentini stane samo 220 pesov. Za pošiljatev po pošti je doplačati 15 pesov.
Od tistih žalostnih dni je sedaj minilo dvajset let. V tem času so nad slovenski narod prišle hude nesreče. Vojska in komunistična revolucija. Narod je padel pod komunistično sužnost. še vedno ne more svobodno govoriti in si graditi bodočnosti v svobodi in demokraciji. Komunistični gospodarji neusmiljeno potvarjajo zgodovino in blatijo vse slovenske zaslužne može. Tudi Korošca. Zato je prav, da ob 20. letnici njegove smrti znova osvežimo spomin na njegovo veliko delo, ki ga je opravil za slovenski narod in državo.
Predvsem moramo priznati, da je doba dvajsetih let že zadostna, da lahko ugotovino, da je čas tudi od Koroščeve osebe vrgel v pozabo vse, kar ni bistveno važno in v zvezi z javnim delom za narod. Pred nami so ostala samo njegova dela. In odkrito moramo priznati, da vstaja pred nami njegova mogočna postava v slovenski politični zgodovini v vse večji veličini in mogočnosti, čim bolj se odmikajo leta od njegove smrti.
Pred nami vstajajo v spominu veličastni dnevi neustrašenih borb v dobi Majniške deklaracije. Kot Mojzes izraelskemu ljudstvu se je tedaj Korošec, postavil na čelo zatiranemu slovenskemu narodu in neustrašeno vrgel medenj revolucionarni klic “Dvignite glave, kajti bliža se vaše odrešenje”.
V tedanjih letih groze in vojnih strahot, kakor je zapisal Ivan Cankar, je slovenski narod dr. Korošca izbral in potrdil za svojega voditelja. Tega njegovega zaupanja dr. Korošec nikdar ni zlorabil, ampak je z, vso vnemo in ne-
sebičnostjo ter požrtvovalnostjo delal na tem, da ga še bolj potrdi.
Narod, ki je bil v Avstro-Ogrski v narodnem in političnem pogledu zatiran in brezpraven, je povedel v novo državo in ga dvignil na stopnjo državnega naroda. Priboril mu je vse tiste kulturne, gospodarske in socialne ustanove, ki jih v prejšnji tuji državi nikdar ni mogel dobiti. Ustvarjal mu vsa leta trdne pogoje za vsestranski in neoviran razvoj.
Skupni državni dom, za katerega se je dr. Korošec tako neustrašeno boril, ni bil zgrajen tako, kakor si ga je predstavljal. To je bila velika škoda. Kajti po Koroščevi zamisli bi bila državna ureditev res takšna, da bi se v njej resnično čutili enakopravne vsi narodi ter bi se tudi z ljubeznijo oklepali skupnega državnega ognjišča.
Koliko razočaranj bi bilo prihranjenih narodom v državi in koliko manj krivic bi bilo na vseh straneh, če bi bili tudi politiki drugih strank mislili na tako državno ureditev, kakor si jo je predstavljal dr. Korošec.
Toda tudi pri taki državni ureditvi, s katero dr. Korošec ni bil zadovoljen in je vedno delal na njenem zboljšanju, je bil vedno prepričan, da je treba skupni državni dom varovati za vsako ceno, ker je še vedno največja garancija za varnost tako slovenskega, kakor hrvat-skega in srbskega naroda spričo nevarnosti, ki jim groze od zunaj.
Slovenci v domovini se 20 letnice smrti ‘dr. Korošca javno ne bodo mogli spominjati. Zato pa bodo tem bolj vro-
če njihove prošnje Bogu, naj bi narodu skrajšal trpljenje pod komunistično su-Žnostjo ter mu povrnil svobodo, v katero ga je pred 42 leti privedel dr. Korošec, da bi zopet lahko v vseh kulturnih ustanovah, ki jih je dobil po njegovem prizadevanju, neovirano in nemoteno gradil svojo kulturo ter z njo tekmoval z ostalimi svobodnimi narodi.
Svobodni Slovenci, ki žive raztreseni po vseh kontinentih, bodo v spomin dr. Korošca ob 20. letnici: njegove smrti priredili javne proslave v vseh krajih, kjer so strnjena slovenska naselja. Na njih se bodo z vso pieteto in hvaležnostjo spominjali svojega narodnega voditelja. Nastopali bodo pevski zbori z, izbranimi sporedi, recitatorji in slovenska mladina z zbornimi deklamacijami, govorniki bodo pa zlasti mlajšemu slovenskemu rodu, ki dorašča že izven domovine, prikazali izredno delo, ki ga je za slovenski narod opravil dr. Korošec tako v Avstriji, kakor v Jugoslaviji.
Iz njihovih izvajanj bo razvidno, da tudi po dvajsetih letih še vedno trdno drže osnove dr. Koroščeve politike, pa naj bo to v notranje ali zunanjepolitičnem pogledu, zlasti 'pa še glede komunizma in njegove nevarnosti in pogubnosti ne samo za slovenski narod, ampak za civilizirani svet sploh. Povsem očitno bo, da je za Slovence tudi sedaj še vedno najboljša tista pot, ki jo je pokazal in utrl dr. Korošec. Zato bodo pa Slovenci hodili po njej še naprej ter tako hvaležnost in ljubezen naroda do svojega zaslužnega narodnega voditelja prenašali iz roda v rod’!
ki govori, Titove besede že sedaj in morda določila bodoče ustave pozneje, popolnoma nasprotujejo dejstvom, ki so se že izvršila v Jugoslaviji. Kakor je znano, je v začetku letošnjega leta postalo v Jugoslaviji prav vse državna, se pravi KP lastnina, od največje tovarne in palače do najmanjše delavnice in kolibe. Tito se je v govoru izognil tudi sleherni omembi jugoslovanskega1 kmeta, ki ga tlači s strahovitimi davki, da bi ga nasilno spremenil v državi odn. KP na milost in nemilost izročenega proletarca.
Zanimivo je, da je moskovska Pravda, kljub navideznemu Titovemu desviacio-nizmu s komunističnih dogem, objavila izredno topel članek o Titovi Jugoslaviji za obletnico proglasitve FLRJ. “Pravda” je napisala, da je “jugoslo-vansko-sovjetsko prijateljstvo utrjeno v krvi, ki so jo mnogi sovjetski vojaki prelili na jugoslovanskem ozemlju za o-svoboditev Jugoslavije.” Nadalje član-kar v Pravdi obsoja “napadalne sile, ki so začele drugo svetovno vojno in ki sedaj sanjajo o maščevanju” in zaključuje: “Sovjetsko ljudstvo pošilja jugoslovanskemu delovnemu ljudstvu goreče pozdrave in iskrene želje za uspeh v borbi za nadaljni razvoj gospodarstva in kulture za okrepitev sodelovanja med našima deželama za mir po vsem svetu.”
Ni pa “Pravda” v vsem članku niti enkrat omenila Tita z imenom.
Istočasno z govoričenjem o novi ustavi je Tito začel veliko ofenzivo za pridobivanje prijateljev to in onstran železne zavese.
Titov zunanji minister Koča Popovič, ki se mudi v Rimu, je tam izjavil, da bi -Titov komunistični režim rad vzpostavil diplomatske odnose i z Vatikanom i z Zahodno Nemčijo. “Jugoslavija tudi hoče izboljšati svoje odnose z
ZSSR in vsemi drugimi deželami na Vzhodu in Zahodu”, je izjavljal Popovič.
Popovičev uradni obisk v Rimu je bil prvi obisk jugoslovanskega komunističnega veljaka v Italiji po drugi svetovni vojni. Na tiskovni konferenci je tudi izjavil: “Edina črna točka v naših odnosih z drugimi državami je negativno zadržanje komunistične Kitaj skA do nas. Upamo, da tako stališče Pekinga ni končno.”
Odnosi med Titovo Jugoslavijo in Vatikanom so se prekinili leta 1952, ko je Titov režim aretiral, obsodil in zaprl kardinala Stepinca. Smrt jugoslovanskega primasa katoliške Cerkve 10. februarja letošnjega leta pa je po mnenju nekaterih vatikanskih krogov odstranila eno izmed zaprek za tesnejše stike med Vatikanom in jugoslovanskim komunističnim režimom.
V Beogradu pa se med tem razvija živahna delavnost Titovega zunanjega ministrstva še na drugih področjih. Vladni govornik Drago Kunc je pretekli petek objavil, da je Jugoslavija predlagala Madžarski, Rumuniji in Bolgariji, naj bi sklenile med seboj dogovor, po katerem bi bilo mogoče obmejnemu prebivalstvu na obeh straneh svobodnejše gibanje v obmejnih področjih in čez meje. O predlogu so se že začeli pogajati. Edina, ki je odklonila predlog, je bila Albanija, je objavil Kunc.
Pred kratkim sta Albanija in rdeča Kitajska okrepili napade na Titovo Jugoslavijo, obtožujoč Tita revizionizma, trdeč, da je tako opuščanje marksistič-no-leninističnih dogem največja nevarnost za komunizem.
Kunc je izjavil, da je rdeči kitajski predsednik Čuenlaj v govoru na albanskem poslaništvu v Pekingu, podžigal na “živčno vojno na Balkanu” in izvajal močan pritisk proti “samostojni zunanji politiki Jugoslavije.
Nov komunističen načrt v Mosigu preprečen
V Kongu je protikomunističnemu poveljniku kongoške vojske polkovniku Mobutuju uspelo ujeti 'komunističnega bivšega predsednika Lumumbo, ko je bežal iz svoje vile, v kateri je bil zastražen z vojaki ZN, proti Stanleyvillu, kjer je hotel oklicati svojo vlado in pognati Kongo v državljansko vojno. Mo-butu je dal Lumumbo prepeljati nazaj v Leopoldville in ga vreči v ječo. Ko so ga ujeli, so Lumumbo Mobutujevi vojaki pretepli in obsuvali ter ga v ječi zvezali. Poročilo o dogodku in postopanju z Lumumbo je prišlo na uho seveda tudi sovjetski delegaciji v ZN, katera je zahtevala, da mora Mobutu Lumumbo takoj izpustiti. ZN te zahteve Mobutuju niso sporočili, pač pa so se zanimali za njegov položaj in nato protestirali pri Mobutuju zaradi postopanja z Lumumbo.
Zahodnjaki so ugotovili, da je imel Lumumba nalogo, oklicati v Stanleyvillu svojo vlado in začeti državljansko vojno. Istočasno z oklicem Lumumbove vlade bi se v Stanleyville preselila vsa komunistična zastopstva, ki se sedaj nahajajo v Leopoldvillu in bi sato ZSSR in njeni sateliti poslali Lumumbi čez Sudan in Nasserjevo Združeno arabsko republiko orožje in gospodarsko pomoč.
Mobutu je zaradi teh komunističnih načrtov, ki so jim zaenkrat izpodleteli, zagrozil, da bo. v slučaju, če bi ugotovil, , da Sudan in Egipt pošiljata v Kongo njegovim nasprotnikom kakršno koli pomoč, zavrl nekatere najvažnejše Nilove izvire, ki prihajajo na dan v Kongu in tako povzročil sušo v Sudanu in Egiptu. Prav tako je poslal proti Stanleyvillu del svoje vojske in mesto obkolil.
IZ TEDNA V TEDEN
Z odločnim nastopom proti komunističnim in levičarsko usmerjenim izgrednikom je venezuelska vlada dosegla, da se je v prestolnico znova povrnil mir. Ker so bili med izgredniki tudi številni Kubanci, ki žive v Caracasu, jih je vlada 10 že izgnala, nad 40 so jih pa zaprli.
V New Yorku so Titovci priredili proslavo 29. novembra kot obletnico vzpostavitve svoje komunistične oblasti. Za proslavo so najeli največjo dvorano Carnegie Hall, v kateri je nastopil s 'koncertnim programom pevski zbor beograjske univerze Branko Krsmanovič. Dokler je pevski zbor izvajal narodne pesmi, je bilo vse v redu, ko pa je za čel peti partizanske popevke, je po dvorani zagrmelo “Dol s Titom” in “Smrt komunizmu”. Teh medklicev je bilo toliko, da petja pevcev sploh ni bilo mogoče čuti. Titovci so skušal demonstrante spraviti iz dvorane, pa se jim to ni posrečilo, ampak je imelo za posledico samo splošen pretep. Ravnateljstvo Carnegie Halla je spričo takega Stanja pozvalo policijo, ki je nato dvorano izpraznila.
Ameriška vlada je prvič uradno objavila, da je kubanska vlada pod oblastjo komunistov. Kot posledico tega priznanja je določila kredit en milijon dolarjev za podpiranje kubanskih emigrantov v svetu. Med tem so se pa odnosi med kat. Cerkvijo in Castrovo vla-
do na Kubi še bolj zaostrili. Zaradi vedno večje oblasti, 'ki jo dobivajo v deželi komunisti, so kubanski kat. cerkveni dostojanstveniki izdali novo pastirsko pismo, v katerem odločno zavračajo Castrova namigavanja, da bi bil kat. kler plačan za svoje sed. odklonilno zadržanje proti filokomunistični vladi. Kubanski škofje nadalje v spomenici odločno nastopajo proti vedno večji komunistični propagandi po šolah in radiu ter televiziji in omejevanju svobode dela kat. Cerkvi.
Izvoljeni ameriški predsednik John Kennedy je določil prve sodelavce v svoji bodoči vladi: Guverner Michigana G. Mennen Williams bo drž. podtajnik za afriške zadeve, guverner države Connecticut Abraham Ribikov drž. tajnik za zdravstvo, vzgojo in socialno blaginjo, prof. Harvardske univerze David Bell pa šef proračunskega odseka. Kennedy je imel v torek prvi sestanek s sed. predsednikom Eisenhowerjem v Beli hiši. Razgovor med njima se je nanašal na vsa vprašanja, ki so v zvezi s prevzemom predsedniškega položaja. Ob prihodu Kennedyja v Belo hišo so mu izkazali čast vojaški oddelki letalstva, mornarice in pohote.
Zahodnonemški kancler dr. Adenauer, ki bo januarja meseca prihodnje leto dopolnil 85 let življenja, je zaradi močnega prehlada odpovedal nameravana obiska Parizu in Londonu v decembru.
Za Jasnost pojmov in načel
Jasnost pojmom in načel je v vsaki idejni borbi osnova, brez katere je kaj lahko zaiti na kriva pota. Slovenska demokratična emigracija, ki se je po drugi svetovni vojni naselila po različnih kontinentih, je v odnosu do najaktualnejšega problema tega stoletja, do komunizma, ohranila jasnost in dosledno načelnost. Zaveda se, da je prvi in največji sovražnik tako Slovencev, kakor vseh svobodoljubnih narodov, komunizem, pa naj bo to ruski, jugoslovanski, ali kitajski. Osnova in cilji so pri vseh isti. Spreminjajo le taktiko, ki naj jih privede do istega cilja.
Med našimi izseljenci so bili le izjeme tisti, ki so skušali včasih dajati prednost drugim vprašanjem, ki so v zvezi z bodočnostjo slovenskega naroda, in so tako omalovaževali obstoj komunizma v Sloveniji in Jugoslaviji.
V zadnjem času pa se je v naši emigraciji zgodilo nekaj izrednega, četudi je ta dogodek omejen le na ozek krog ljudi, ne moremo mimo. “Slovenska pot”, revija, ki od časa do časa izide v Argentini in zastopa smer takozvanega slovenskega državnega gibanja, je v štev. 1-2 letošnjega leta objavila obširen članek pod naslovom “Razmere so zrele za odločitev”. Temu članku, ki ga je napisal d(emetrij) w(eble) daje osnovo knjiga, ki jo jfe napisal v Trstu Franc Jeza pod naslovom “Nova tlaka slovenskega naroda”.
Člankar dw najprej ugotavlja, da je državno gospodarstvo v komunistični Jugoslaviji že v prvih začetkih odpovedalo, ker državni aparat ni v stanju voditi gospodarstva. Zato so podjetja proglasili kot družbeno last. Določili so, da naj bi delavci in uslužbenci upravljali po .svojih predstavnikih podjetja. Pove pa, da je to le zunanji videz, ker dejansko vse dirigira komunistična partija.
Nato citira člankar nebroj številk in statistik, ki jih uporablja Jeza v navedeni knjigi ko dokazuje, da komunizem ni kriv slabega gospodarskega stanja v Jugoslaviji. Tako prideta člankar dw in pisec knjige Jeza nehote v nasprotja.
O piscu knjige Jezi pravi člankar, “da se je kot pripadnik krščansko-socialnega gibanja takoj v začetku priključil Osvobodilni fronti, po vojni je razočaran zapustil partizanske vrste in prišel v Trst”.
Zakaj je bil Jeza razočaran in zakaj je zapustil partizanske vrste ne povesta niti člankar, niti Jeza. Zaman tudi iščemo kako izjavo Jeze, v kateri bi pojasnil svoj odnos do dialektičnega materializma odnosno do komunizma, do komunističnih zločinov, množičnih poko-Ijev, izdaj itd. Vse to je za pisca članka v “Slovenski poti” in za Jezo nepomembno. Za nas pa je važno; važno tudi zato, ker smo leta 1949, ko je Jeza prišel v Trst, brali, da je bil za časa revolucije tudi “agilen član v Janhubo-vih in Kraigherjevih atentatorskih skupinah”.
Daši pustita oba to vprašanje odprto, so vendar Jezine trditve ponatisnjene v “Slovenski poti” take, da ga dovolj jasno predstavijo kdo je in kakšne cilje zasleduje v svoji knjigi, ki je člankarja dw tako zmedla, da je pozabil čegav je.
Nočemo se spuščati v podrobnosti Je-zinih trditev, ki jih s tolikim navdušenjem ponatiskuje “Slovenska pot”. Omejujemo se na tri najbolj značilne:
Komunistični voditelji so hoteli s pomočjo OF izvesti komunistično revolucijo pod okupacijo. Borba za svobodo jim ni bila mar. Pred širšimi množicami so ta svoj namen v prvih začetkih zaradi varanja prikrivali. Funkcionarji OF pa so to v zaupnih razgovorih priznavali že leta 1941. Tako je dr. Darko černej, sedaj Titov poslanik v Rimu, 1. avgusta 1941, ko je pridobival svojega sošolca z,a OF povedal, da je njen cilj “izkoristiti sovražno okupacijo.za izvedbo socialne revolucije”. Isto je trdil dr. Aleš Bebler v jeseni leta 1941 in je še dodal: “Kar ni ideološko trdno in česar ni mo-moče prevzgojiti, bo likvidirano”. Ta namen so komunisti doma kmalu dokazali z dejanji. Danes pa tudi v svetu celo površni opazovalci naše dobe vedo zakaj je šlo.
Jeza Franc pa po navedbah “Slovenske poti” trdi v svoji knjigi, da je bila revolucija nacionalnega značaja, katere glavni ideal je bil “slovenska narodna svoboda in lastna neodvisna država”.
Velik cinik mora biti človek, ki si upa
Ne odlašajte s plačilom naročnine na prihodnje leto. Poravnajte vse, ker dolgujete; najkasneje do konca decembra t. 1. Vsako odlašanje povzroča streške in delo upravi Svobodne Slovenije.
še danes trditi, da so se atentatorji borili za narodno svobodo, ko so pobijali po ljubljanskih ulicah narodno-zavedne ljudi, da so za to pobijali partizani cele družine, duhovnike, intelektualce, kmete, delavce, uprizarjali množične pokolje in mučenja, ker so se borili “za neodvisno državo”; da so tudi dr. Ehrlicha ubili zato, ker so se borili za “lastno neodvisno državo”.
Jeza Franc pa se ni zadovoljil s tem, da je skušal prati sebe in svoje sodelovanje pri žalostnem poslu, ki ga je opravljala OF. Oprati hoče tudi komunizem in tudi to delo označuje člankar v “Slovenski poti” kot “poučno” in ga priporoča.
Da vlada v Titovi Jugoslaviji centralizem, nihče ne dvomi. Da je ta centralizem ustvarila komunistična stranka Jugoslavije pod vodstvom Hrvata Josipa Broza s sodelovanjem srbskih, hrvaških, slovenskih, črnogorskih, macedonskih in bosanskih komunistov, je tudi jasno. Da v komunistični državi vodi vse gospodarstvo komunistična stranka z najhujšo diktaturo, je tudi precej poznana stvar. Poznana stvar je tudi, da se Jugoslavija nahaja v večnih gospodarskih krizah in težavah, odkar so na oblasti komunisti. Eksperimentiranje partije ter neracionalna industrializacija, sta državo pripeljali v tako stanje, da je v gospodarskem razvoju ostala daleč za nekomunističnimi evropskimi državami. Ni je mogla dvigniti niti pomoč zapada v iznosu preko dveh milijard dolarjev.
Slovenija je dobivala od komunistov hude gospodarske udarce. Eden najusodnejših je bil uničenje kmetij in odprava svobodnega kmetskega stanu. Jeza Franc pa po navedbah “Slovenske poti” dokazuje, da komunizem ni prav nič kriv gospodarske nesreče Jugoslavije, še manj pa Slovenije. Komunizem je nedolžen pri uničevanju kmeta in pri obubožanju širokih množic. Komunizem je nedolžen, če partijci živijo v razkošju in udobju, kakor ga je poznala malokatera buržoa-z,ija, državljani Jugoslavije vseh narodnosti, ki se s komunizmom ne morejo sprijazniti, pa bežijo kjer in kadar morejo v svet. Komunizem je nedolžen, pravi Jeza, kriv je centralizem, nadaljuje. Obmolkne pa tedaj, ko bi moral povedati, da je centralizem ustvarila ter ga s silo in nasiljem vzdržuje komunistična partija.
Jeza ima bralce, katerim je njegova knjiga namenjena, za zelo neumne.
“Slovenska pot” pa trdi, da je knjiga “poučna”.
Toda Jeza gre še dalje. Tej ubogi Sloveniji hoče tudi pomagati in jo rešiti iz centralističnega objema v Jugoslaviji. Rešitev, ki jo vidi on, pa je pravzaprav tisto, zaradi česar je napisal knjigo. Vsa množica številk in statistik, ki jih navaja v svoji knjigi, so le okvir, da je mogel postaviti vanj rešitev za Slovenijo kot si jo zamišlja. Po navedbah “Slovenske poti” piše Jeza takole: “Celo u-stanovitev formalno neodvisnih in dejansko satelitskih republik Slovenije ir Hrvaške, ki bi bili neposredno vključeni v sovjetski blok kot z.daj n. pr. Madžarska, Romunija ali Bolgarija, bi pomenila za ta dva naroda v nacionalnem pogledu napredek v primeri s sedanjim stanjem. Gotovo bi se življenski standard tudi v 'tem primeru višal le v skladu s splošno gospodarsko politiko sovjetskega bloka in vzporedno z življen-skim standardom v drugih satelitskih državah, a oba naroda bi imela v političnem pogledu vsaj zadoščenje, da nista drugovrstna naroda.. . ”.
Tako torej. Jeza želi, da bi Slovenija postala satelitska republika Sovjetske zveze. “Slovenska pot” in pisec članka pa to knjigo priporočata, vsebino pona-tiskujeta in jo imenujeta “poučno”.
Slovenija bi torej postala nacionalno in gospodarsko rešena, ko bi postala satelit Sovjetske zveze po vzgledu Madžarske!!! Tako stoji v “Slovenski poti”.
V odgovor na to pokličemo le tole v spomin:
4.	novembra 1956 ob 14.34 minut je zadnja tajna madžarska postaja prenehala pošiljati v svet obupne klice na pomoč, ko so sovjetski tanki mrcvarili po budimpeštanskih ulicah madžarske borce za svobodo in za neodvisnost naroda, borce, ki so se hoteli otresti sovjetske tiranije; mrcvarili so otroke, žene in starce, delavce in vojake, vse, ki- so hoteli narodno svobodo. Tajni radijski oddajnik je poslal v svet kot zadnje besede tele: “Narodi sveta, v imenu pravičnosti, svobode in dolžnosti dejavne solidarnosti, pomagajte nam; ladja se potaplja, luč izginja; tema je od ure do ure hujša. Tema zagrinja Madžarsko. Poslušajte naše krike. Dvignite in po-
dajte nam bratsko roko v pomoč. Rešite nas. Pomoč. Pomoč. SOS. Rešite nas. Bog z Vami in z nami”.
Po teh besedah se tajni oddajnik ni oglasil več...
Ropotale so le sovjetske strojnice, grmeli sovjetski topovi in gosenice sovjetskih tankov so tlačile krvaveča trupla.
Jeza vidi rešitev za Slovence v tem, da bi bila Slovenija neposredno vključena v sovjetski blok, kot n.pr. Madžarska. Tako predlaga on. “Slovenska pot” pa piše, da je to “poučno”.
Jeza je prepričan, da je komunizem rešitev. Odklanja le Titovega in se ogreva za sovjetskega. To je vse.
Doslej smo brali samo o ustaših, da
Slovenci, Slovenite!
V nedeljo dne 11. decembra 1960 se bomo Slovenci v Argentini spominjali svojega največjega državnika, narodnega voditelja
DR. ANTONA KOROŠCA ob 20. letnici njegove smrti.
Na področju Velikega Buenos Airesa bodo spominske proslave v naslednjih krajih in z naslednjim sporedom:
Buenos Aires: V Slovenski kapeli v Slovenski hiši, R. Falcon 4158, maši za-dušnici ob pol osmi in pol deseti uri. Po drugi sv. maši spominska proslava, pri kateri sodelujejo otroci šolskega tečaja nadškofa dr. Jegliča s spominsko zborno deklamacijo in pevskimi točkami. Na proslavi bosta govorila o dr. Korošcu tajnik NO za Slovenijo Miloš Stare in dr. Tine Debeljak.
Ramos Mejia — Don Bosco: Ob 10.
uri dopoldne sv. maša za dr. Korošca v notranji zavodski kapeli z molitvami Reši me. Po maši spominska proslava v prostorih Mladinskega doma. Na sporedu je petje kvarteta Dekliškega mladinskega doma. O dr. Korošcu bo govoril Joško Krošelj. Proslavo bo zaključila skupna pesem.
Naš dom v San Justu: Ob 8. uri sv.
maša za dr. Korošca v župni cerkvi, spominska proslava ob pol enajsti uri v prostorih Našega doma z naslednjim sporedom:
Uvodni nagovor kulturnega referenta Ivana Ovna; “Slovenec sem — Slovenka sem” •—- poje šolski pevski zbor. “Velikemu Slovencu”, prizorček — otroci šolskega tečaja; “Ti zemlja, ki združuješ brate” — poje mešani pevski zbor iz San Justa pod vodstvom Štefana Dren-ška; Voditelj Slovencev (dr. Korošec — govori dr. Anton Šimenc; “Na dan Slo-
naj bi iskali stikov s sovjetskimi ambasadami za sodelovanje pri dosegi njihovih ciljev.
Ljudje pri “Slovenski poti” in njen člankar naj se zavedajo, da pot, ki so jo ubrali ne more biti slovenska. Če niso mogli za svoje delo v lastnih močeh najti zadosti duhovne sile, je žalostno, še bolj žalostno pa je, da so si vzeli za idejnega in duhovnega inštruktorja Franca Jezo, ki je zagovornik komunizma. Zašli so na pot, ki jih je pripeljala na rob prepada. “Razmere so zrele za odločitev”, da se vrnejo, ali pa bodo zgrmeli v prepad idejne in načelne zmešnjave tako “Slovenska pot”, njen člankar in bralci.	M. S.
van”, poje moški pevski zbor pod vodstvom Štefana Drenška.
Slovenska pristava — Moron — Cas-telar; Zjutraj ob osmi uri sv. maša za dr. Korošca v župni cerkvi sv. Mihaela; popoldne ob 18. uri maša za dr. Korošca na pristavi. Po maši istotam spominska proslava z nastopom otrok slovenskega šolskega tečaja Franceta Prešerna. O dr. Korošcu bosta govorila Ruda Jurčec in Joško Krošelj.
San Martin: V župni cerkvi ob 8.39 sv. maša za dr. Korošca. Spominska proslava ob 18.30 uri v prostorih slovenske šole. Na njej bodo nastopali otroci tamošnjega šolskega tečaja. O dr. Korošcu, njegovem delu in pomenu za Slovence bosta govorila Miloš Stare in ing. Tone Matičič.
Carapachay: Ob pol enajsti uri maša za dr. Korošca v tamošnji kapeli. Po maši spominska proslava z naslednjinl sporedom: Otvoritveni govor g. ravnatelja Ivana Prijatelja, nato deklamacije, petje šolskih otrok ter govor o dr. Korošcu, ki ga bosta imela Marijan Marolt in Božidar Fink.
Slovenska vas — Lanus: Ob 9.30 uri dopoldne sv. maša za dr. Korošca. Spominska proslava ob 17. uri popoldne. Na sporedu petje in recitacije otrok slov. šolskega tečaja ter govora o dr. Koroščevem delu za slovenski narod Rudolfa Smersuja in Stanka Mehleta.
Vsak Slovenec in vsaka Slovenka naj smatra za svojo narodno dolžnost, da se na ta dan pri sv. maši spomni enega največjih slovenskih sinov ter da se z, vso družino udeleži ene od spominskih proslav.
Pripravljalni odbor za počastitev dr. Korošca
ob 20. letnici njegove smrti.
Nov hrvatsko-srfoski pravopis
Ob koncu septembra je izšel istočasno v Zagrebu in “Novem Sadu v latinici in cirilici, v ijekavski ter ekavski izgovarjavi nov pravopis hrvatsko-srbske-ga odn. srbsko-hrvatskega jezika”. Izdali sta ga Matica Hrvatska v Zagrebu in Matica srbska v Novem Sadu. Izšel je v veliki in šolski izdaji. Velika izdaja obsega 900 strani velikega formata in ima tri dele. V prvem in drugem delu so pravila književnega pisanja s točno določeno pravopisno terminologijo, v tretjem delu je pa objavljen izčrpen pravopisno akcentološki slovar s približno 70.000 besedami.
Ob izdaji tega slovarja listi pišejo, da je sedaj po stoletnem prizadevanju lingvistov in književnikov objavljen skupen in izenačen pravopis hrvatskega in srbskega književnega jezika. Kot znano je bila prva iniciativa za tak pravopis podana na Dunajskem književnem dogovoru leta 1850, na katerem je sode-
loval tudi Slovenec Franc Miklošič. Novi hrvatsko-srbski odn. srbsko-hrvatski pravopis je rezultat petletnega dela članov Pravopisne komisije, v kateri je bilo 11 strokovnjakov, članov znanstvenih Akademij v Zagrebu in Beogradu, Hrvatske in Srbske matice ter profesorjev filozofskih fakultet v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu.
Po novem pravopisu je tuja imena mogoče pisati tudi fonetično, np. Shakespeare ali šekspir. Zanimanje za pravopis je bilo veliko. Prvotno so mislili, da bo naklada 6.000 izvodov za pravopis hrvatskega književnega področja zado-dostovala, pa so jo zaradi velikega povpraševanje morali zvišati na 35.000 izvodov. Od tega števila jih je bilo 26.000 prodanih že v predplačilu. Naklado so morali zvišati tudi za srbsko književno področje, šolska izdaja hrvatskega pravopisa je pa bila natisnjena v latinici v
100.000	izvodih, v cirilici pa v 70.000.
KOROŠKA
Glasovi ob plebiscitnem jubileju
Na Koroškem so praznovali 40. letnico plebiscita z velikimi proslavami. V Celovec je prišla večina ministrov in tudi predsednik republike. V listih so na veliko pisali o dogodkih pred 40 leti. Pozabili pa so skoro vsi povedati, da kljub vsemu žive na južnem Koroškem Slovenci in Nemci. Toda za avstrijsko oblast Slovencev ni, tudi niso listi — razen dveh izjem — zapisali, da so v glavnem imeli vodilno vlogo pri proslavah ravno tisti, ki so 10. aprila 1938 izvedli glasovanje, š katerim so izbrisali Avstrijo iz evropskega zemljevida. Nikjer pa ni bilo povedano, da je 1. 1918 avstrijski parlament sklenil, da je Nemška Avstrija del Nemčije. Prav tako avstrijski patrioti niso povedali, da sta Salzburg in Tirolska celo izvedla glasovanje za priključitev Nemčiji in da so v Voralbergu pripravljali glasovanje za priključitev k Švici, pa je Švica odklonila priključitev.
Toda dva lista sta se le spomnila, da so na Koroškem tudi Slovenci. Dunaj-
t ska “Die Furche” je napisala v članku ‘TO. oktober za vse”, da se je izjavilo precejšnje število Slovencev pri plebiscitu za Avstrijo, niso se pa izjavili ne za nemštvo, ne proti slovanstvu, tudi ne za republiko Avstrijo proti kraljevini Jugoslaviji: Bili so pač Korošci, ki niso hoteli videti Koroške razkosane in ki so verjeli, da bo mala Avstrija vsaj toliko domovina svojim slovenskim državljanom kot je bila velika Avstrija. List se nato sprašuje, ali je bila ta izjava (Nadaljevanje na 4. strani)
Prevrat 27. marca 1941 je povzročil že mnogo diskusij in razprav, ali je bil koristen ali škodljiv. V Zbor-niku-Koledarju Svobodne Slovenije za leto 1961 je objavljena obširna razprava dr. Frida Pogačnika, ki o-pisuje dogodke, ki so privedli do 27. marca, kakor tudi posledice tega prevrata. Izredno zanimivo je poglavje: Slovenci in prevrat 27. marca 1941.
ARGENTINA
V	noči od 29. na 30. novembra so pe-ronisti znova napravili oborožen poizkus, da bi prišli nazaj na oblast. Za izvedbo svojega načrta so si izbrali mesto Rosario, kjer so oborožene skupine civilistov pod vodstvom biv. častnikov — peronistov, napadle vojašnico 11. pehotnega polka General Heras. Pri napadu na stražo sta bila ubita dva vojaka in en podčastnik, na strani peroni-stičnih napadalcev pa je padel vodja napada. Peronisti so ppd vodstvom biv. generala Miguela Angela Iñiqueza zasedli del vojašnice, toda v jutranjih u-rah je postal njihov položaj brezupen, kajti orožništvo je vojašnico obkolilo od zunanj, znotraj vojašnice so pa vladi zvesti častniki odredili napad na upornike ter jih premagali. Večino so jih prijeli, vodja vstaje biv. general Iñi-guez je pa pobegnil. Pozneje so ugotovili, da je z manjšim letalom odletel v Paraguay.
' Najnovejši pozkus peronistov, da bi zrušili sedanjo vlado, pa ni bil omejen samo na mesto Rosario, kajti istočasno so se začeli podobni pcizkusi tudi v mestu Tartagal v prov. Salta, kjer so u-porniki mesto za več ur tudi zasedli. Na področju Vel. Buenos Airesa so prevratniki položili več bomb na razna mesta. Zlasti v mestih Lanus in Avellaneda. Obstojal je načrt, da bi prevratniki prestolnico Buenos Aires povsem odrezali od ostalega dela republike ter ji odvzeli tudi električni tok in dobavo vode. Odločen nastop vladi zveste vojske pa je vse te načrte preprečil.
Po zadušenem uporu so vojaške oblasti takoj imenovale člane vojaških sodišč za mesti Rosario in Tartagal, pred katera bodo prišli vsi zarotniki in uporniki.
. Vlada je objavila sporočilo, da bo še naprej spoštovala pravico do svobodnega izražanja idej in tudi tiskovno svobodo, ne bo pa več dopuščala javnega pozivanja na upore v gotovem delu tiska. Zagrozila je, da bo zaprla vse tiskarne, v katerih bi tiskali take liste in letake. Vlada ni ostala samo pri napovedi teh ukrepov, ampak jih je začela takoj tudi izvajati ter je ustavila nadal-nje izhajanja desničarsko usmjerjenega lista “Azul y Blanco” ter Kubansko a-gencijo “Prensa Latinoamericana”.
V	petek zvečer je o zadnjem peroni-stičnem prevratnem poizkusu govoril po radiu tudi predsednik dr. Frondizi. Na-glašal je, da so prav ti dogodki pokazali, da Argentinci v ogromni večini odklanjajo silo kot politično sredstvo. V nadaljnjih izvajanjih je odločno nagla-šal, da ni prav nobene možnosti za povrnitev diktature. Vsak poizkus za njeno obnovo je zarota proti volji naroda za dosego mirnega sožitja in uvedbe splošne zakonitosti v državi. Za revolucijo iz leta 1955 je dejal, da je “ne-preklieljivo dejstvo” To prepričanje je skupno vsem, ki nočejo prenašati nobene diktature. Povedal je pa nadalje, da so politiki in sindikalisti, ki igrajo dvojno igro. Na eni strani zahtevajo popolno svobodo in zakonitost, istočasno pa delajo proti zakonitosti in za obnovo diktature, ki vse to zanika. Dr. Frondizi je izjavil, da vlada te dvojne igre ne bo več trpela in zato vsi tisti, ki nagovarjajo ljudstvo na vstajo ter nasilje, ne bodo več uživali svobode. Končno je naglasil, da so zadnji dogodki znova potrdili, da je v državi še vedno potrebno obsedno stanje ter tudi izvajanje vojaškega načrta CONINTES. Za prevratnike je pa dejal, da bo oblast proti njim postopala pravično, toda z vso strogostjo zakona.
Gornja izvajanja predsednika dr. Frondizija listi tolmačijo kot napoved izdanja novih zakonskih ukrepov, s katerimi bo v bodoče peronistom kakor vsem ostalim totalitarističnim skupinam v državi prepovedano delovanje. Komunisti so pod udar takih zakonskih predpisov že prišli, sedaj bodo prišle še skrajne desničarske nacinalistične skupine.
Ta predvidevanja so postala stvarnost, kajti vlada je v ponedeljek izdala zakonsko odredbo, s katero je v vsej republiki prepovedala nadaljnje delovanje peronistični stranki, ki se je sedaj imenovala El Partido Justicialista.
Vlada je istočasno opozorila španskega veleposlanika v Buenos Airesu na prevratno delovanje biv. predsednika Perona, ki živi sedaj v Španiji ter od tam pošilja navodila svojim pristašem za organiziranje uporov ter pozive na ljudstvo na neposlušnost zakonitim oblastem.
V	Argentini so 2. decembra zaključili na vseh šolah šolsko leto 1959-60. Novo šolsko leto se bo začelo marca meseca 1961.
ilovice ut Sftoomije^
Smrt blage slov. žene. Dne 17. septembra je umrla v St. Vidu nad Ljubljano Ivanka Zaletel. Rodila se je 1. 1887 v Retečah pri Škofji Loki v znani Avguštinovi družini. Primožila se je v Staneče in je imela z možem Francetom 6 otrok, od katerih sin Vinko kot duhovnik z veliko požrtvovalnostjo in nesebičnostjo deluje med koroškimi Slovenci. Rajna je bila izredno delavna in sposobna gospodarska moč ter talent, ki je iz skromne trgovine z leti u-stvarila veležganjarno v Št. Vidu.
Bila ie izredno plemenita in socialno čuteča žena, kar potrjuje dejstvo, da je bila več sto otrokom krstna in birmanska botra, da je z vsemi sredstvi podpirala reveže in siromake, cerkve, kirotišča, samostane, med vojsko pripornike v škofovih zavodih, v koncentracijsko taborišče v Dachau pa odposlala na stotine paketov. Sama je dejala, da se pri njih dogaja čudež: "Čim več razdamo, več imamo”.
Pogreb je bil 18. sept. Pogrebne o-brede je opravil ljubljanski škof Msgr. Vovk v' spremstvu domačega župnika in sedmerih duhovnikov, škof Vovk je v govoru naglašal, da je bila rajna mati veselja in žalosti. Ime mati je zaslužila v polnem pomenu, kajti ni bila samo mati svojim otrokom, temveč tudi vsem revežem.
Njenemu .sinu Vinku ob hudem živ-Ijenskem udarcu izrekamo iskreno sožalje, rajna pa naj pri Bogu uživa polno plačilo za vsa svoja plemenita dela.
Izvršni svet LRS je sprejel zakonski osnutek o ustanovitvi višje pomorske šole v Piranu ter zak. osnutek o ustanovitvi višje agronomske šole v Mariboru.
V Ljubljani je bil-Milan Kristan imenovan za sekretarja Izvršnega sveta za splošne gospodarske zadeve. Doslej je bil pomočnik Direktorja Zavoda za gospodarsko planiranje LRS.
OPOZORILO
Opozarjamo vse rojake, da je bil sprejem informativnih prijav za zasebno ustanovitev finančne delniške družbe "KORENINA S.A.F.I.C.” s strani tistih, ki imajo naložen denar pri PROMET-u (Brata Krištof) z uspehom zaključen.
Dosedanje prijave jamčijo za celokupno višino začetne vpisane in vplačane delniške glavnice dražbe “KORENINA
S.A.F.I.C.” v znesku M$N. 8,000.000.— (osem milijonov arg. pesov).
PROMET SRL. želi nuditi možnost tudi tistim rojakom, ki nimajo sedaj pri njem naloženega denarja, da se prijavijo za nakup prednostnih delnic a dodatno soudeležbo na dobičku po nekoliko višji ceni. Informativne-prijave se sprejemajo samo do vključno 20. decembra 1960 v pisarni PROMET-a SRL. 25 de Mayo 533 — 3. p. Buenos Aires, kjer se dobe tudi vsa potrebna pojasnila.
V odgovor na številna vprašanja sporočamo tudi, da PROMET SRL. še vnaprej sprejema naložbe na mesečno odpoved na isti način kot dosedaj.
Umrli so. V Ljubljani: Viljem Šulc, uslužbenec podjetja Unitas, Karla Rozman, roj. Bistan, Marija Baloh, roj. Husch, Minka Korelec, upokojenka. Filip Štefančič, upok. Francka Kajfež, roj. Legat, Alojz Mesner, Marija Dovč, roj. Removž, Karolina Hinteršvajger, roj. Kristan, Slavka Killer, Alojz Mest-ner, Marija Strle, Milka Žitnik, roj. Tomše, Angela Makovec, Ivanka Koz-
SLOVENCI V
BUENOS AIRES
Pogreb Marka Škulja
O nesrečni smrti Marka Škulja, sina Edvarda Škulja in njegove življen-ske družice ge Angele, roj. Dolšina in nečaka pok. svetnika Karla Škulja, ki je ob skupnem izletu gojencev škofovega zavoda iz Adrogueja dne 29. novembra t. 1. utonil v reki v Tigrah, smo poročali v prejšnji številki. Truplo pokojnega Marka so našli šele v četrtek dne 1 decembra t. 1. proti večeru v Dique de Lujan, t. j. v bližini, kjer je utonil.
Pogreb je bil v petek popoldne na pokopališče v San Martinu. V župni cerkvi je imel ob 17.30 uri pogrebno sv. mašo direktor slov. dušnih pastirjev v Argentini g. Anton Orehar, nato pa še blagoslovil krsto in opravil molitve za rajnega.
Po opravljenih molitvah za rajnega v cerkvi se je izpred sanmartinske cerkve razvil lep pogrebni sprevod na pokopališče, v katerem je stopalo veliko rojakov, ki' so rajnega Marka Škulja spremljali 'na' njegovi zadnji poti. Krsto so na pokopališču položili v grob, v katerem počiva pok. svetnik Karel Škulj. G. rektor dr. Franc Gnidovec ga je blagoslovil in izmolil predpisane pogrebne molitve, zatem se pa v lepih in ginlji-vih besedah poslovil od svojega gojenca. V imenu pokojnikovih šolskih tovarišev je govoril poslovilne besede Jurij Skvarča.
Pogrebci so nato zasuli grob in ga pokrili z venci cvetjem.
Tako se je zaključila življenska pot šestnajsletnega Marka Škulja, katerega nenadna smrt je tako bridko zadela ne samo njegove starše, brate in sestre ter ostale sorodnike, ampak vso slovensko skupnost v Argentini, ki globoko sočustvuje s tako hudo preizkušeno družino. To žalost z njo deli tudi Svobodna Slovenija.
SAN JUSTO
Predavanje o vsemirju
V soboto 26. nov. zvečer je g. Fajdiga v Našem domu v San Justo s pomočjo skioptičnih slik pokazal lepoto božjega stvarstva — vsemirja — za katerega dosegljivost se razni strokovnjaki borijo že nešteto let. Brez astronomskih številk, ki se za vsakega zdijo nujno potrebne pri taki snovi, je predavatelj prikazal planete in njih satelite, ki se vrste na nebesnem svodu. Podrobno pa se je ustavil pri luni, ki je danes predmet zanimivih razprav po vsem svetu
Po končanem predavanju pa nam je še nazorno pokazal s teleskopom omenje-
jak, roj. Simončič, učit. v p. in Josipi-na Kerin, roj. Javornik v Podbočju, dr. Zdenka Fišer Lisenko na Bledu, Bogdan Mauri v Kopru, Janez Malovrh, upok. v Sr. Jaršah, Karolina Benko, roj. Kržan v Šmarju, Vekoslav Kara, upok. v Sr. Gameljnah, Anton Vidergar, upok. v Devici Mariji v Polju, Jože Brili, poštni upok. v Celju, Jožo Rauter, v. vet, svetnik v p. v Kamniku, Joži Švalj, učit. v p. v Kranju, Anton Doric, član postaje Ljudske milice v Moravčah, Marija Kovač, roj. Jašovee na Pšati, Frančiška Škamperle, roj. Ferfila v Trstu in Jožefa Ostrožnik, roj. Bergant v Lokah.
ARGENTINI
no “fantovsko sonce”, ki še nam je skozi teleskop pokazalo v popolnoma drugi obliki, kot pa smo ga navajeni gledati.
Kulturni referent g. Oven se je predavatelju zahvalil za lepo in zanimivo predavanje in tako se je zaključil spet en lep večer v slovenski skupnosti v San Justu.
Voščilo katehetu
Dne 28. XI. t. 1. so se zbrali starši s svojimi otroci, ki obiskujejo šolski tečaj v San Justu in voščili g. katehetu Novaku za njegov god. Predsednik šolskega sveta g. Bras se' je v imenu vseh staršev zahvalil g. župniku za njegovo vzvišeno delo med našo mladino, ko posreduje v ^ rednem pouku v slovenski šoli versko vzgojo našim najmlajšim. Tudi otroci so mu voščili in poklonili lepo darilce.
Miklavž v San Justu
Zopet se je napolnilo v soboto zvečer veliko dvorišče Našega doma v San Justo, tokrat poleg odraslih tudi mladina, da pričakajo sv. Miklavža. Ob prelepih melodijah Geržinčiča se je razgrnila zavesa na odru in otroška usta, ki so pričakovala nebeškega svetnika, so se odprla od veselega presenečenja. Nebeški krilatci na odru pa so z veselo pesmijo in rajanjem pozdravili nestrpne zemljane. Ko pa se je drugič razgrnil zastor, so se slišali pritajeni vzkliki strahu porednih otrok — po pravici — vsem je zastala sapa, ko so na odru zagledali hudobce, ki so pod bičem Luciferja plesali vražji ples in peli svojo himno. Vsega strahu pa je bilo konec, ko se je dvignil zastor vnovič in je sv. Miklavž s pesmijo in nagovorom pozdravil vse navzoče. V veselem razpoloženju in ob joku porednih, je svetnik razdeljeval bogata darila do konca prve ure naslednjega dne. Nebeški svetnik se je poslovil, a obljubil je, da se prihodnje leto spet vrne med nas, da nam prinese zopet bogata darila ali pa (porednim) palico.
Poročilo o uspeli prireditvi ob zaključku šolskega leta bomo objavili prihodnjič.
MENDOZA
Spored spominske proslave za dr Korošca od 20 letnici njegove smrti
Proslava bo 11. decembra v Slovenskem domu z naslednjim sporedom:
Za uvod bo zapel mešani zbor pod vodstvom ravn. M. Rajuka Volaričevo Slovenski svet, Groebmingovo V tujini, Volaričevo Pogovor z domom in Flajšma-novo Triglav.
Sledila bo v celoto povezana recitacija odlomkov iz naslednjih pesnitev: Župančič: Grobovi tulijo in Zemljevid
Beguncem, ki so trpeii šk©«S@ ped isaelsti
Visoki komisar za begunce je izdal tole okrožnico, ki bo verjetno zanimala tudi marsikakega Slovenca, ki so mu nacistične oblasti med vojno napravile kako krivico in škodo:
“Že dolgo me je posebno bolelo, da mnogi begunci, ki so trpeli pod režimom nacionalnega socializma zaradi svoje narodne pripadnosti, prepričanja in ravnanja, niso dobili primerne odškodnine.
Zavedal sem se, da niso mogli razumeti, čemu so oni dobili manjšo odškodnino za telesne poškodbe in zmanjšanje zdravja, kot pa tisti begunci, ki so bili preganjani zaradi svojega rasnega po-kolenja, radi verskega ali političnega prepričanja in da mnogi sploh niso dobili svojih prošenj rešenih.
Več let je moj urad skušal to stanje popraviti. Sedaj sem vesel, da lahko sporočim, da smo sklenili sporazum med mojim uradom in nemško federalno vlado. Sporazum je v korist beguncev, ki so bili pod režimom nacionalnega socializma preganjani zaradi svoje narodnosti. Po tem sporazumu bodo begunci, ki so dobili poškodbe ali so utrpeli zmanjšanje zdravja, sedaj prejeli isto odškodnino, kot so jo dobili doslej drugi begunci — žrtve nacističnega preganjanja. Dobili bodo plačila tudi za minule mesece vse od 1 novembra 1953 in skupni odškodninski znesek za dobo let 1949 do 1953. Poleg tega bodo imeli
pravico do zdravniške strežbe, če jo še potrebujejo.
Prošnje beguncev, ki so bili preganjani zaradi narodnosti, pa so njih prošnje bile zavrnjene, bodo federalni vladni uradi v Koelnu sami zopet pregledali in precenili v tesnem sodelovanju z mojim uradom. Sporazum bomo uporabili v korist vseh beguncev, žrtev nacionalno socialističnega režima, ki so bili begunci 1. oktobra 1953, tudi, če so po tem dnevu dobili kako drugo državljanstvo, pa naj sedaj žive kjerkoli.
V korist tistih beguncev in njihovih preživelih svojcev, ki so bili ali so še odvisni od njihovega vzdrževanja, ki bi tudi po tem novem sporazumu ne prejeli odškodnine, smo se sporazumeli, da ustanovimo poseben sklad. Nemška vlada bo v kratkem dala mojemu uradu na razpolago znesek 45 milijonov nemških mark v ta namen. Prošnje bo reševal odbor, ki ga bodo sestavljali zastopniki mojega urada, begunskih organizacij in zasebnih društev, ki delajo za begunce. Prošnje za pomoč ali darila iz tega sklada bo odbor presojal po osebnih zaslugah in upravičenosti, upoštevajoč sedanjo gospodarsko stanje begunca, ki se izkaže kot upravičen in pa vse, kar je moral pretrpeti vsled preganjanja.
Nemška vlada in moj urad izdelujeta vse praktične podrobnosti za izvršitev tega sporazuma. Pred koncem leta bo-
mo objavili vse potrebne informacije, da bodo begunci vedeli kam vlagati prošnje in v kaki obliki. Poprej ni mogoče prijavljati teh zahtev.
Resno upam, da bodo te nove ureditve vprašanja pomenile stvarno pomoč in olajšanje stiske za begunce, ki so bili žrtve nacionalno socialističnega režima zaradi svoje narodnostne pripadnosti.	A. R. Lindt,
zastopnik Visokega komisarja za begunce v Nemčiji K temu razglasu Visokega komisarja naj dodam še to. Kdor bo potreboval kako dodatno pojasnilo in navodilo in upa, da je upravičen na kako odškodnino po tej osnovi, naj piše na naslov: Dr. Otmar Pirkmajer, Muenchen 15. Ad-lezreiterstrasse 19/III. Germany, Zen-tralrat der Nationalkomitees Auslaen-discher Fluechtlinge in Deutschland.
Gospod dr. Otmar Pirkmajer, ki je bil profesor na ljubljanski univerzi, sedaj pa dela v tem uradu, je bil tako dober, da mi je poslal to obvestilo in v pismu je dostavil: “O odškodninskem vprašanju Vam bom še poročal, čim bo stvar dozorela za javnost. Doslej so Nemci skoro vse inozemce- z njihovimi zahtevki odbijali, češ, da so delali iz nacionalnih patriotičnih razlogov ne pa zavoljo politične borbe proti Hitlerizmu. Sedaj bodo, ako so bili begunci po konvenciji, prejeli odškodnino enako kakor politični preganjanci — Nemci. Za prijavo bo čas vsaj še celo prihodnje leto.
Dr. Miha Krek
ter Gregorčič: Naša zvezda in Naš narodni dom.
Slavnostni govor bo imel prof. Božidar Bajuk.
Proslavo bo zaključilo nadaljevanje recitacije odlomkov iz slov. pesnitev in sicer Pregljeve: Bog in Slovenija ter Župančičevih: Duma in Kovaška.
Osnovna misel vse proslave bo: V zadnjih desetletjih smo izgubljali naše velike može, voditelje našega naroda. Osrednja postava med njimi je dr. Korošec. Njegov program je bil: Bog in Slovenija in zaključek: čakajmo na novega kladivarja iz nas.
Naši prosvetni večeri, ki jih prireja Društvo-zaenkrat mesečno vsako drugo nedeljo v mesecu — obetajo lepe uspehe. V mesecu novembru smo imeli drugi prosvetni večer, na katerem nam je predaval ravnatelj M. Bajuk “o turških vpadih na Slovensko”. Vsebinsko se je predavanje močno prilegalo našemu trenutnemu prosvetnemu delu, ker nam je po uspeli predstavi “Miklove Zale” ob mladinskih dvevih nudilo zanimiv in nazoren pogled na zgodovinsko ozadje igre in na težko dobo v preteklosti našega naroda, ko se je skozi stoletja boril za vero in svobodo ter trpel pod krutostjo turških .nasilnežev. Predavanje so poživljale deklamacije iz naše književnosti, ki opevajo motive iz te dobe; tako je močno zajela vse poslušalce, jih je bilo nad 60, Gregorčičeva “Hajdukova oporoka”. Slišali smo tudi Aškerčevega “Janičarja’ ’in Stritarjevo “Turki na Slevici”.
Za prihodnji, tretji, prosvetni večer pa se bomo posvetili spominu našega velikega narodnega voditelja dr. Antona Korošca ob 20. letnici njegove smrti.
Mendoški škof se je zahvalil naši mladini za vdanostne pozdrave, ki so mu jih poslali z zborovanja 4 mladinskih dni. Pismo pravi:
“Mendoški škof — Alfonz Marija Buteler z očetovsko ljubeznijo pozdravlja slovenske mladinske organizacije in se zahvaljuje za ljubeznivo poslanico, v kateri izražajo svojo odločno voljo za ohranitev zvestobe veri svojih prednikov in za spoštovanje svojih verskih dolžnosti. Z veseljem jim pošilja svoj pastirski blagoslov in jih prosi, naj vedno molijo za škofijo in njenega škofa. — Mendoza, 7. novembra 1960.
Izseljenska nedelja. V nedeljo 27. novembra so nekatere narodne skupine novih izseljencev v Mendozi pripravile skupno prireditev v počastitev izseljenske nedelje. Ob petih popoldne je predsednik Argentinske kat. komisije za izseljence č. g. Muellner, madžarski rojak, daroval sv. mašo v kapeli kolegija Marije Pomočnice. Ob oltarju so stali zastopniki sledečih narodnosti s svojimi zastavami: slovenske, hrvaške, ukrajinske, poljske in madžarske. Pel je naš mendoški zbor.
Po končani sv. daritvi je bila v dvorani istega kolegija akademija, katere pretežno večino programa je izpolnil zopet slovenski pevski zbor. V prvem delu je po Premrlovi Slovanski pesmi zbor odpel dve ukrajinski ljudski pesmi. Nato je sledil govor zastopnika ukrajinske skupine. Sledila je v mešanem zboru ruska uspavanka. Nato je zbor zapel dve slovaški pesmi. Sledil je nagovor madžarskega zastopnika. Zbolj je odpel dve poljski narodni pesmi, nato srbsko, nakar je sledila deklamacja hrvaškega zastopnika: Lepa naša domovina. Zbor je zapel dve hrvaški narodni in eno črnogorsko. Za vsa izvajanja najrazličnejših folklornih pestrih motivov teh 7 slovanskih narodnosti je zbor žel glasno in dolgotrajno odobravanje.
Drugi del je bil posvečen doprinosu slovenske narodnosti. V dramatičnem prizoru je močno učinkovala deklamacija Gregorčičeve Hajdukove oporoke. Nato je zbor zapel tri slovenske umetne in 6 ljudskih pesmi, ki so v živahni in dovršeni interpretaciji pevovodje ravn. M. Bajuka dosegle močan uspeh.
Prireditev je imela namen ob skupni misli na emigrantsko usodo zopet enkrat za kratke trenutke združiti v kulturni povezanosti tiste, ki jih poleg dragih momentov druži zlasti skupna usoda narodov onkraj železne zavese.
MAR DEL PLATA
Slovenski asado
Ob krasnem pomladanskem vremenu je tukajšnja slovenska skupnost zopet imela priliko, da se snide, ko je na dan 20. novembra priredila povratnikom z obiska domovine skupno poljsko kosilo na prostranem zelenem vrtu zasebne pristave v Cametu.
Pod košatimi drevesi so bile postavljene mize in klopi ter se je prisotnim rojakom nudila vsa udobnost, da so se mogli v prirodi zabavati, uživati svež zrak in zraven tega še poslušati najno-
Vsak teden ena
NJEGA M
Rože je na vrtu plela, pela pesmico glasno, živo v lice zarudela, ko je stopil on pred njo.
“Daj mi cvetko, dete zalo, da na prsi jo pripnem, za spomin cvetico malo, predno v tuje kraje spem." Kito, cvetja mu je dala, s cvetjem dala mu srce, sama v vrtu je ostala, on po svetu šel od nje.
Rože je na vrtu plela, pesmi pela je glasno — kaj da vrta več ne dela, kaj ne poje več tako?
Deklica glavo poveša, vene obraz, prej cvetoč, nekaj nje srce pogreša, solz ji potok lije vroč.
Čez ograjo vrtno gleda, mnogo mimo vre ljudi; •— deva bleda, deva bleda, njega od nikoder ni!
BLED
PRVI HLADILNIK S SLOVENSKIM IMENOM!
Sedaj v štirih velikostih, najmodernejših oblikah in opremi.
V kvaliteti prekaša najboljše, v cenah naj cenej še. Dvojna garancija za dobo 5 let! Oglej in nabavi si ga pri
Cerrito 2245, Lomas del Mirador
vejše slovenske pesmi s plošč pravkar prinešnih iz Ljubljane.
Ko se je pojavil g. Branko Furlan, ki se je pred kratkim vrnil iz domovine, je mešani zbor po narodnih motivih zapel ob navdušenem odobravanju priložnostno dobrodošlico:
Po obilni pojedini, katero so prisotni zalivali z dobro kapljico, je g. Dr. V. Kisovec imel priložnostni govor ki so ga zbrani rojaki večkrat prekinjali z odobravanjem. V njem je poudaril staro našo evrospsko civilizacijo in visoko slov. kulturo, na katero smo lahko ponosni. Te naše prednosti se moramo tudi pri vsaki priliki zavedati.
Da se pa tudi zanaprej obdržimo na višjem kulturnem nivoju, je potrebno, da stalno gojimo slovensko beselo, narodno zavest in ljubezen do rodne grude, po kateri se v tujini toži vsakemu pravemu rodoljubu.
Nato je ga. .Danica Gorkičeva dekla-rala za to priložnost sestavljeno pesem o domotožju.
Za njeno z občutkom izvedeno deklamacijo je ga. Danica žela burno odobravanje vseh prisotnih rojakov.
■ Nato sta po narodnih napevih zapeli še učenki Marta ¡Štrukljeva in Sonja Gorkičeva toplo pozdravno pesem.
Po končani pesmi, katero je Marta sama spremljala na harmoniki, so prisotni z, veselim aplavzom dali priznanje malima pevkama.
Razen skupnega sestanka je bila glavna svrha tega asada, da naši rojaki, ki so se skoro polnoštevilno zbrali na tej prireditvi, tudi čujejo novice iz, domačih krajev.
G. Branko je v poljudnih besedah opisal celo potovanje, prisrčen sprejem v domači vasi in pripovedoval o obiskih pri prijateljskih prisotnim znanih družinah. Opisoval je svoje doživljaje na izletih po Primorju in ostalih krajih Slovenije.
Zanimiva so bila njegova pripovedovanje o našem morju, o dalmatinski o-bali in o vtisih z obiskov Podgorice, Sarajeva, Zagreba in Beograda.
Na razna vprašanja je radovednim poslušalcem dajal pojasnila, s katerimi so bili prav vsi zadovoljni. Ganljivi so pa bili prizori, ko je predvajal v Sloveniji na trak posnete pozdravne govore, namenjene svojcem v Mar del Plati. Pri poslušanju glasov svojih staršev, bratov in sester iz stare domovine, tam daleč ob sinji obali Jadrana, so si mnogi prisotni utirali in brisali solzne oči.
Prireditev, kateri je prisostvovalo tudi nekaj Srbov in Hrvatov, je prav lepo uspela za kar ima zaslugo predvsem rodoljubna trojica naših požrtvovalnih gospa Danice, Zore in Vide. Razpoloženje je bilo prav živahno in veselo ter so se mnogi zadržali na pristavi še do kasnega večera.	x.y.
SLOVENCI PO SVETU
ZDRUŽENE AM. DRŽAVE
V	novembru je prišel iz Trsta v Severno Ameriko Mirko Javornik z družino. Po večdnevnem zadržanju v New Yorku je odšel k svojemu svaku Vitalu Vodušku, župniku v San Franciscu.
Glasbena matica v Clevelandu je za 20. letnico svojega obstoja uprizorila 6. novembra Verdijevo opero “Traviata”. Udeležba rojakov je bila v Slov. narodnem domu na St. Clarju zelo dobra, tudi uprizoritev je bila na višini. Med občinstvom je pa bilo tudi tokrat opaziti, da so večino imeli starejši ljudje, mladine je pa bilo, žal, bolj malo. Ne kaže več takega zanimanja za slovenske prireditve kakor bi bilo želeti in kakor si mnogi rojaki prizadevajo. V tem pogledu je v slovenskih narodnih domovih, ki so opredeljeni za sedanji Titov komunistični režim doma še na slabšem, kajti ti domovi so v glavnem sedaj samo še zbirališča slovenskih u-pokojencev, t. j. starih slovenskih naseljencev, njihovi otroci so se pa narodno že izgubili.
V	Clevelandu je nedavno priredil koncert Krsmanovičev pevski zbor iz Beograda. Med udeleženci so bili v glavnem srbski naseljenci, bilo je pa tudi nekaj Slovencev. Hrvatski naseljenci so koncertno prireditev bojkotirali.
Robert Debevec, 42. letni sin pok. u-rednika Am. domovine Jakoba Debevca, je postal pomočnik pravnega direktorja v mestu Euclid.
KANADA
Ob tristoletnici smrti sv. Vincencija Pavelskega so slovenski lazaristi, ki delujejo v Kanadi, dobili od najvišjih cerkvenih oblasti veliko priznanje. Sv. stolica v Rimu je namreč odobrila samostojno misijonsko hišo za slovenske misijonarje v Kanadi. Pravno bo ta hiša podrejena neposredno provincialu ju-goslovenske province, ki ima svoj sedež v Beogradu. Vrhovni predstojnik Misijonske družbe sv. Vincencija Pavelskega je določil slovensko misijonsko hišo na 229 Brown’s Line, Toronto 14 za sedež in imenoval g. Janeza Kopača za predstojnika-superiorja slovenskih lazaristov v Kanadi. Ta odločitev cerkvenih oblasti je za nadaljnje slovensko versko in narodno življenje velikega pomena, kajti s tem, da je kardinal McGui-gan dovolil, da imajo slovenski misijonarji v New Torontu samostojno slo-
vensko misijonsko hišo, bodo lahko dobili v torontsko nadškofijo toliko slovenskih misijonarjev, kolikor jih bodo potrebovali za dušno pastirstvo med slovenskimi rojaki.
Kot smo že poročali v Sv. Sloveniji, je letošnje nadvse uspelo vsenarodno zborovanje Slovencev v Kanadi Slovenski dan pripravil Slovenski svet. Slovenski svet je ustanova, ki jo je že pred letom dni poklicalo v življenje nad 30 predstavnikov raznih slovenskih izseljenskih organizacij. Organizacijsko povsem še ni zgrajen ter ima to nalogo pripravljalni odbor. Naloga Slovanskega sveta je povezati slovenski živelj, raztresen po širni Kanadi, v široko svo-i bodoljubno narodno-kulturno organizacijo, dvigniti visoko zastavo slovenske zavesti, gojiti narodno-kulturno dediščino kot doprinos Slovencev h kulturi Kanade in nepristransko zastopati široke slovenske interese.
NOVICE IZ SLOVENIJE
(Nadaljevanje s 3. strani)
V Svobodni Sloveniji smo poročali o jugoslovanski, odn. slovenski odpravi na Himalajo. Ob tej priložnosti se je znova potrdilo, da komunisti doma pošiljajo v inozemstvo samo zanesljive svoje ljudi, za katere so gotovi, da jim ne bodo ostajali v svobodnem svetu in tam potem nastopali proti njim. Tako je bil vodja odprave na Himalajo Stane Kers-nik-Oznovec. Zastopnik te zloglasne tajne komunistične policije je bil v sod-nijskih zaporih. Nato je napredoval do [ mesta upravnika KPD Ljubljana, končno po je postal nekakšen šef za ivrše-! vanje kazni v ministrstvu za notranje . zadeve LRS. Vsi zaporniki ga poznajo kot velikega suroveža in zagovornika j odločnega in najostrejšega kurza proti političnim nasprotnikom. V zaporih se je Kersnik posebno znašal nad duhovniki.
; V UDBI ima sedaj čin polkovnika. Pred ! vojno je pa bil Stane Kersnik mehanik ter je na Jesenicah popravljal kolesa. V himalajski ekspediciji je bil Oznovec odnosno Udbaš tudi Marjan Keršič-Be-lač. Ta je študiral kiparstvo s štipendijo UDBE. Sploh sta šport in tudi planinstvo področji, kamor UDBA rada pošilja svoje ljudi. Tako so člani UDBE kot “zaslužni predstavniki novega razreda” predstavniki raznih športnih klubov in zvez.
'V nesreči je dne 29. novembra 1960 izgubil mlado življenje naš gojenec
Marko Š kul j
Ob težki izgubi in globoki žalosti njegove družine smo tudi mi bridko prizadeti.
Tolaži nas misel, da je to življenje zamenjal za boljše in da zanj velja beseda sv. pisma: “Všeč je bila Gospodu njegova duša, zato ga je hitro vzel iz srede hudobije” (Modr 4, 14).
Škofov zavod v Adrogue
Osebne novice
Poroka. V soboto 26. novembra t. 1. sta se poročila v San Martinu Janko Filipič iz San Andresa in gdč. Mara Avguštin iz Billinghursta. Poročne obrede s sveto mašo je opravil g. Albin Avguštin, župnik fare sv. Rite v San Isidru, za priči pa sta bila Anton Avguštin in Francka Avguštin, por. Perez. Mlademu paru iskreno čestitamo, želimo vso srečo in obilo božjega blagoslova.
Družinska sreča. V družini Cirila Lavriča in njegove žene ge Majde, roj. Trtnik, so dobili sina, družino Franceta Duriča in njegove žene Nežke, roj. Dtink, je pa prav tako razveselil sinček. Srečnima družinama naše čestitke.
NAROČAJTE IN ŠIRITE SVOBODNO SLOVENIJO
GLASOVI OB PLEBISCITNEM JUBILEJU
(Nadaljevanje z, 2. strani) slovenskih Koroščev upoštevana. Samo seznam organizacij, ki prirejajo proslave, je treba pregladati in moramo z “bridkostjo in obžalovanjem ugotoviti, zakaj mora ta obletnica služiti. Slovenski državljani pa so odrinjeni, čeprav bi moral biti ta dan tudi dan hvaležnosti za njihovo zvestobo”.
Celovški dnevnik “Kleine Zeitung” je kot edini koroški list objavil tudi slovenski glas k jubileju pod naslovom “Mirno sožitje v svobodi”. V njem ugotavlja člankar, da je jubilej zadeva Koroške v njeni celotnosti, da pa bi morali imeti Slovenci pravico živeti v Avstriji popolnoma enakopravni, enakovredni in na političnem, kulturnem in gospodarskem življenju aktivno udeleženi državljani.
V uvodniku pa piše list: “Ker smo trdno prepričani, da tradicija in naloga Avstrije tudi v sodobni Evropi ne izgubljajo svoje privlačnosti, moremo manjšini priznati pripadajoče ji mesto. Vsako drugačno ravnanje bi bilo razumljivo, posebno danes, ko potujemo v tuje dežele in iščemo srečanj z, drugimi narodi. Tukaj pa imamo priliko za tako srečanje s slovanskim ijudstvom in se mu ne smemo izogibati. Bilo bi res slabo z našim avstrijsko-nemškim ljudstvom, ako bi se tega srečanja balo. Kako nekomplicirano je v resnici sožitje med Nemci in Slovenci dokazujejo slovenski in nemški delavci in kmetje, ki žive skupaj in se spoštujejo in cenijo. Samo na taki osnovi je možno popolno razčiščenje spornih vprašanj. Prenesti je treba načela osebnega občevanja tudi v politiko.”
Za 18. decembra napovedana mladinska marijanska akademija je preložena na poznejši čas.
Murko Kremžar CONTADOR PUBLICO 25 DE MAYO 140, pisarna 17 T. E. 34 - 1597
uraduje vsak torek od 18 do 20
JANKO JAZBEC:
Spomini koro
Priprave za obračun in naš nagel sunek
Z organizacijo Dravske divizijske oblasti v Ljubljani meseca februarja se je začela konsolidacija naših vojaških sil na severni meji. Z uvedbo strožje discipline so izginjale razne vojaške razvade, ki so se razpasle med vojno in postale last vojaške samovolje. Vse je kazalo na to, da bomo zopet kmalu na koroškem ozemlju. Odločitev za obračun s fanatičnimi Heimwehrovci je pospešila nenadna avstrijska ofenziva na vzhodni fronti, ki se je začela koncem meseca aprila in v kateri je padel tudi koroški junak nadpor. Malgaj. Močni avstrijski oddelki so vrgli slabotne naše sile prav do štajerske meje. Nekaj dni je bil tedaj avstrijski Heimwehr v polni posesti slovenske Koroške. Toda ne za dolgo, kajti že so se naglo zbirale jugoslovanske enote na raznih prehodnih področjih in se pripravljale za bliskovit sunek v osrčje tamkajšnje naše posesti.
Sredi maja je dobil naš bataljon na Jesenicah povelje, naj se pripravi na odhod z vsem svojim inventarjem. Hitro je bilo vse razvrščeno na kolodvoru, tako, da jeseniška dekleta niso niti dospela, da bi prišla po slovo od svojih fantov. Službo na mostišču pred predorom sp prevzeli prostovoljci, ostanki Koroških legij. Vlak nas je odpeljal v Tržič, od koder je bojni stalež takoj nadaljeval pot proti Sv. Ani pod Ljubeljem, a ostali so se zadržali v Tržiču. Že smo vedeli, da bo šel en sunek na Borovlje,
(8)
iškega borca
a od tam še naprej čez most proti Celovcu. Pod Ljubeljem so bili tudi ostanki nekdanje Lavričeve posadke v Borovljah.
Ob koncu maja se je začela naša o-fenziva na vseh izhodnih točkah istočasno. Odpor na avstrijski strani je bil hitro strt in se spremnil v splošen beg. Ofenziva je trajala 10 dni in je dosegla določene cilje. Sistematičen pregled naših čet in njihova smer v prodiranju, je opisan v že imenovanem članku kap. Riglerja. Po doseženih uspehih našega prodora je nastal mir na vsej črti, a v akcijo je stopila s strani Avstrijcev diplomatska ofenziva, za katero so dobili Avstrijci močne zaveznike v italijanski diplomaciji, pa tudi še drugod. Dosegli so, da je mirovna konferenca predpisala , za sporno ozemlje ljudsko glasovanje, ki naj bi odločilo, kam želi večina. Pri vsem naporu naši politični voditelji niso mogli preprečiti plebiscita.
Delo za uspeh plebiscita
Takoj po končanih operacijah je bil poklican naš Gospodarski urad na Koroško, ter nam je bil določen sedež najprej v Podgori, a nato v Št. Jakobu. Radi lažje organizacije dela smo se potem preselili k štabu polk. Save Tri-p-koviča, ob Baškem jezeru. V naš delokrog smo dobili še nekaj enot. Tudi smo organizirali lastno menzo in dobili dobro kuharico iz Tržiča; k menzi se je priključil tudi polkovni štab.
Čim je bilo strokovno delo gladko organizirano, smo se začeli zanimati tudi
za probleme in razvoj propagande, ki naj bi omogočila zmago našim glasovom. Kaj kmalu smo morali ugotoviti, da naša organizacija propagande šepa za ono, ki so jo razvijali Avstrijci. To se je jasno videlo že po prvih tednih. Našim se ni mudilo in obnašali so se, kakor da imajo že zmago v žepu. Na materialne strani bodočega življenja na Koroškem niso polagali velike važnosti, kar je bilo očito napačno. Začel sem poizvedovati pri domačinih o vtisih, ki jih imajo o našem delu, o naši upravi in o izgledih za gospodarsko ravnotežje na ozemlju prve cone, če pripade pod Jugoslavijo, zlasti še, ker bi bila odrezana od svojih dveh največjih odjemalcev, to je mest Celovca in Beljaka, kamor je šla vedno velika večina gospodarskih pridelkov tega področja. To vprašanje je vzbujalo bojazen celo pri zanesljivih naših ljudeh. Temu naša propaganda ni posvetila dovolj pozornosti. To se nam je brez dvoma tudi maščevalo. Tiste čase bi bili morali imeti v civilni upravi na Koroškem vrsto res dobrih organizatorjev propagande, ki bi bili v gospodarskih tprašanjih tudi dobro podkovani. Pri ljudeh bi se morala odstraniti bojazen, da Jugoslavija ne bo mogla rabiti njihovih kmetskih pridelkov in bodo isti ostali nerazprodani. Morali bi razširiti do zadnje hribovske bajte primerno izjavo Narodne vlade, da bo poskrbela, da bodo posebne zadruge kupovale vso prekomerno poljedelsko produkcijo. Tudi sicer v da bo o-mogočen obmejni promet za prodajo domačih produktov, kar bodo sami Avstrijci zagovarjali zaradi svoje pasivnosti v prehrani.
SLOVENSKI TISK V ARGENTINI
Katoliški misijoni. November 1960. Vsebina: Ob evharističnem kongresu v Muenchnu (Govor L. Lenčka na tržaškem radiu); Pro mundi vita (Marija) Japonščina, odsev japonske duše (Vladimir Kos, S. I.); Slovenski misijonski zdravnici na delu (S. M. Dominika žužek - S. M. Agnes žužek); Mesečni misijonski molitevni nameni za leto 1961; Kako žive kristjani v Abesiniji (Pavel Limousin); Cerkev v letu 1960; Zasajanje Cerkve: Delo za domači duhovniški misijonski naraščaj v misijonih (Karel Wolbang C. M.); Pregled sklada za vzdrževanje domačih bogoslovcev; Popotni misijonski utrinki (L. L., C. M.); Protestantski misijoni (Jože Mejač, C. M.); Naši misijonarji pišejo; Misijonsko zaledje; Znamke za misijone.
Mladinska vez. November 1960. Vsebina: Svet gre naprej (Kajtimar Kdo); Osmi socialni dan; Atomska ali bakteriološka vojna; Ponesrečena stavka (Jelka Potočnik); Naš kanarček (A. J.); Jožef Štefan (T. D.); Gallus (M. D.); Osvobodilna fronta v Ameriki? Že zopet cveto pomaranče (Elga); Težave o-četa Smrekarja (Elga).
OBVESTILA
Občni zbor Slov. kat. akad. starešinstva bo v soboto dne 10. decembra z začetkom ob 18.30 v Slovenski hiši na Ramón Falcon 4158.
V	nedeljo 11. decembra t. 1. se bomo vsi Slovenci v Argentini spominjali največjega slovenskega državnika Dr. Antona Korošca ob 20 letnici njegove smrt-ti. Na ta dan bodo sv. maše zadušnice in spominske proslave na raznih krajih. Tudi v Slovenski hiši na Ramón L. Falcan 4158 bo ob 9,30 sv. maša nato pa proslava.
Vabimo vse gg. odbornike Društva Slovencev pa tudi vse člane in članice, ki stanujejo v Capitalu ali pa se redno udeležujejo slovenske službe božje v Slovenski kapeli, da se udeležijo proslave v Slovenski hiši. častna dolžnost vseh javnih delavcev je, da počaste spomin enega naivečjih slovenskih sinov.
Vše članice SDO in vsi člani SFZ naj smatrajo za svojo dolžnost, da se udeleže spominske proslave za dr. Korošca ob 20. letnici njegove smrti v nedeljo dne 11. v. m. ob 18. uri na Pristavi v Moronu. Odbora SDO in SFZ.
V	nedeljo, 11. decembra bo v kapeli v ul. Saavedra v Ramos Mejia ob 10. uri maša za pokoj duše voditelja Slovencev dr. Korošca.
Dijak, dijakinja! Odbora ZSS in DIO te vabita, da prideš v Slovensko hišo na Ramón Falcón v soboto 10. decembra ob petih popoldne. Pričakujemo te.
Društvo Slovencev je založilo razglednice z božičnimi voščili. So delo naših mladih umetnikov. Priporočamo vsem Slovencem, da namesto tuje in neokusne krame, posežejo po teh umetniških razglednicah in pošljejo z njimi božična in novoletna voščila svojim znancem in prijateljem.
Šimom Mager
uradni prevajalec
Potni list (No Argentino) Argentinsko državljanstvo brez rojstnega lista.
Alsina 1418 6-piso, of. 3 - tel. 38-5860
Vsak dan (razen ob sobotah) od 9h do 12h
¡SLOMŠKOV D 0 M I
se zahvaljuje	*
vsem,	g
ki so	s	svojimi bogatimi	daro- g
vi, požrtvovalnim delom in ste- g vilno udeležbo pripomogli do 0 tako	lepo uspele tombole.	X
PROMET S. St. L.
potrebuje uradnika v starosti od 16. do 25. let za vodenje statistike in splošno pomoč v pisarni.
Oseba, ki je nadarjena za računstvo in ima veselje do dela bo imela odprto pot do lepe bodočnosti.
Sprejemajo se samo pismene ponudbe z navedbo starosti, izobrazbe, eventuelne dosedanje službe, referenc in zahtevano višino plače.
PROMET SRL
25 de Mayo 533, 3. p., Bs. Aires
ESLOVENIA UBRE
Editor responsable: Milos Store Redactor: José Kroselj Redacción y Administración: Ramón Falcón 4158, Buenos Aires Argentina
CORREO ARGENTINO Central B	FRANQUEO PAGADO Concesión N* »776
	TARIFA REDUCIDA Concesión N? *824
Registro Nacional de la Propiedad Intelectual No. 650854	
Naročnina Svobodne Slovenije za leto 1960 za Argentino $ 340.—.
Razglednice se dobijo v društveni pisarni na Ramón L. Falcón 4158 po $ 5.— komad. Pisarna prodaja tudi božične razglednice Slovenskega planinskega društva, katerih nakup priporočamo, ker so delo slovenske umetnice Bare Remčeve. Cena 7.— pesov.
Društvo Slovencev
Išiolski izlet. Mladinski odsek DS sporoča vsem šolskim tečajem, da bo letošnji šolski izlet v soboto 10. decembra na Ezeizo. Zbirališče ob 9. uri pred cerkvijo v Barrio 1 malo pred letališčem. V cerkvi bo sv. maša za sklep šolskega leta, po maši odhod naprej. Dohod do cerkve naj organizora vsak tečaj zase.
LOJZE NOVAK
izključno zastopstvo
REMAR, S. R. L.
Av. de Mayo 302 — T. E. 658 - 7083 Ramos Mejia
Sporoča slovenskim rojakom, da bo v soboto, dne 17.12.1960 ob 18 uri v prostorih Bara-Restavracije in vrta ILIRIJA, Alvarado 350, Ramos Mejia, prireditev rife Bumar za Socialni fond v pomoč slovenskim revežem. Dobitke v vrednosti nad 30.000.— pe-soy poklanja podjetje Bumar, SRL po posredovanju g. Lojzeta Novaka in ves čisti dobiček bo namenjen izključno samo za pomoč našim najbolj potrebnim. Po potrebi bo podjetje prirejalo podobne prireditve, da tako omogoči stalni fond za omenjene namene, ki ga bo s posebnim čekovnim računom odprlo v banki.
Ob prireditvi, t. j. 17.12.1960. bo prenos slovenske radijske ure iz prostorov Ilirije, ki bo z izjemo trajal od 22 ure do 23 ure, t. j. eno uro.
Vabimo vse slovenske rojake, da se v čim večjem številu udeležijo te edinstvene prireditve, ki jo argentinsko podjetje tako velikodušno poklanja za naše najbolj potrebne, čas prireditve, tik pred božičem, ima svoj namen prav v tem, da za praznik ljubezni že lahko najbolj potrebni dobe svoj delež, kot božično darilo.
Mislimo na naše brate v stiskah! Udeležimo se v čim večjem številu.
Slovensko planinsko društvo
pripravlja plezalni tečaj v Bari-ločah (Led, skala, raba orodja itd.) z zaključno turo.
Informacije in prijave pri g. Janezu Krištofu, 25 de Mayo /III. nadstropje, T. E. 31 - 6435.
JAVNI NOTAR
Francisco Raúl Cascante
Escribano Público Pta. baja, ofic. 2. Cangallo 1642
T. E. 35 - 8827	Buenos Aires
LOJZE NOVAK
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO
Rumar, SRL
Av. de Mayo 302 — Ramos Mejia T. E.: 658 - 7083
Vam nudi vse to najboljše kakovosti in najboljših znamk na dolgoročno odplačevanje brez jamstva drugih oseb.
Kličite po telefonu in se boste prepričali. Pridem tudi na dom. In ne pozabite: Nudimo samo prvovrstno blago.
Pri gospe Julki
lahko dobite po zmernih cenah hrano in stanovanje za čas letovanja v Miramaru. Odda v najem tudi celo hišo; dve spalnici, jedilnico, kuhinjo in kopalnico. Interesiranci naj pišejo na naslov:
JULKA ČARMEL
Calle 43 No. 2700, Miramar Prov. Bs. Aires
Sporočam Slovencem, da sem s sinom odprl nov bar pri tovarni Ford v Pacheco, kjer nudiva gostom dobro pripravljeno hrano
in izbrane hladne pijače.
Za obisk se priporočata
Miha Menič In sin
Bar Pacheco pri Fordovi tovarni
\