90,6 95,1 95,9 100,3
Agonija svojcev žrtev prometnih nesreč
Druge priložnosti za žrtve prometnih nesreč ni. Ko svečke v spomin ugasnejo, ostanejo svojci, ki leta čakajo na sodne epiloge povzročiteljem nesreč.
Prižiganj.ešveč žrtvam. prometnih nesreč novembra' 2009 ,
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
So sončne elektrarne prihodnost naših kmetij?
« B
m jZTL , _ - !W
Tfwr"n¿ MilmE^nCt-^'
. ■■■ ;	-C." .. ".i
■ ■: ■ .
J^^i:"sL ■
Invalid si gradi dom brez stopnic ^^
AKCIJA HUJŠANJA
g v ■ ■	v
»Lažji« ze za več kot 222 kg!
wa Mercator Center Celje
Opekarniška 9, Celje, tel. št: 03/426 80 00
Sobota, 11. iunij ob 10. uri
Nlercatorjeva poletna pravljica
Pod vodstvom pisateljice bodo otroci ustvarjali pravljico in ji dodali ilustracije...
UVODNiK
Druga priložnost!
A
tV#?
£
i i
BISERKA POVSE TAŠIC
V življenju se velikokrat znajdemo na razpotju, ko si zaželimo le še eno priložnost: za odpuščanje, zdravje, napredovanje, da se kaj novega naučimo, da preživimo lep dan. Se sliši sladkobno? Bolj kruta stvarnost vsakdanjika je, da nam življenje vedno ne ponudi druge priložnosti.
Nimajo je tisti, ki so v prometnih nesrečah izgubili svoje najdražje. Pravijo, da je smrt otroka nekaj, kar boli najgloblje in najbolj, in ni je večje bolečine, kot da starš preživi
otroka. Ko je strt od bolečine, zanj ni več druge priložnosti. Ostanejo mu le spomini. Če otroka vzame smrt zaradi bolezni, če je dano postopno poslavljanje in končno slovo z roko v roki, je verjetno zelo hudo, vendar verjetno lažje sprejemljivo, kot, če se otrok zapelje s kolesom po cesti na trening in se ne vrne ... ker ga je nekdo zbil. Prometna nesreča. Vsakomur se lahko zgodi. Nikomur hote. Vendar razlika med povzročitelji obstaja. Ko je v ozadju alkohol in ko ta jemlje življenja zaradi nespametne vožnje voznika, je obsodba javnosti toliko bolj huda. Potem se pozabi. Ostanejo žalujoči svojci.
Če po več letih še vedno ne dočakajo začetka sojenja, če ne že sodnega epiloga proti povzročitelju, ki je njihovemu najbližjemu preprečil, da bi mu življenje še kdaj naklonilo sanje, upanje in tisto drugo priložnost, potem obnemimo. Ampak naša empatija, torej sposobnost, da se vživimo v čutenje strtih svojcev, je praviloma kratkega diha. Vsi imamo svoja življenja, skrbi in bolečina sočloveka tam daleč proč se počasi od nas oddalji. Postanemo prepričani, da se nam kaj takšnega ne more zgoditi. Še več: morda se kdo globoko v sebi povsem človeško, brez slabih namenov, sprašuje, kaj sploh še hočejo, kaj se še oglašajo, kaj pričakujejo od mene, tebe.
Pravijo, da sodba pomeni dokončen pogreb, zaokroži žalovanje in tudi ob nedavnem prijetju Ratka Mladica, ki mu sodijo za vojne zločine, smo lahko slišali besede svojcev žrtev, češ da imajo občutek zadoščenja, ker pravica včasih sicer lahko spi, toda nikoli ne umre. To, kar ob sojenju po preteku več let zbode v oči, je seveda povsem spremenjena psihofizična struktura človeka, ki je v vojni jemal življenja. Ne gre več za tistega Mladica s sokoljim pogledom in poveljnika, temveč za bolnega starca. In tudi v primeru povzročiteljev nesreč s smrtnim izidom je podobno. Čez leta se sodi povsem drugačnemu človeku kot tistemu, ki je zaradi alkoholnih hlapov vozil prehitro in prepozno pritisnil na zavoro.
Toda po znani sodbi bo pred svojci žrtev prometne nesreče nov izziv, ki se mu reče zmožnost odpuščanja ali priznanje druge priložnosti za povzročitelja?! Tudi povzročitelji nesreč, ki so zaradi alkoholnih hlapov jemali mlada življenja, so starši, imajo otroke. In krvni davek plačujejo tudi njihove družine. Te razsežnosti življenja ne poudarjamo pogosto - ali pa sploh ne. Marsikomu se zdi morda celo nedopustno, da bi spregovorili še o tej za svojce nekoga drugega prav tako tragični plati življenja.
In ko govorimo o empatiji in tem, kako državljan občuti državo in ona njega, ne moremo mimo vloge pravnega sistema v naši državi. Na pravosodnem ministrstvu so že pred časom pojasnili, da lahko svojci žrtev prometnih nesreč postanejo udeleženci kazenskih postopkov le, če kot oškodovanci uveljavljajo premoženjski zahtevek. In koliko je cena za izgubljenega sina, hčerko? Tudi o alkoholizmu kot olajševalni okoliščini bi morali prenehati govoriti in jo ovrednotiti kot oteževalno .
Glas mnogih razžaloščenih svojcev, ki so zaradi prometne nesreče ostali brez najbližjih, tako ne razumem kot lov na čarovnice proti pijanemu povzročitelju, tudi ne kot gonjo proti sodišču. Gre le za krik pozabljenih državljanov, ki bodo lahko začeli živeti, ko bo pravici zadoščeno. V Novem tedniku smo mu prisluhnili na straneh 16-17.
Dom brez stopnic
»Vselila se bova še pred koncem leta,« verjameta Špela Bučar in Andrej Kotar - Kljub invalidnosti z lastnimi rokami do hišice na Lopati
Embalažo predoddajo stisnite in očistite. Embalaža se prebira ročno!
simbio
V simbiozi z okoljem
Če bi 34-letnemu Andreju Kotarju kdo rekel, da se kaj ne da, da je pretežko in da tega ne bo zmogel - se mi zdi - bi bilo to približno tako, kot bi biku pred očmi mahal z rdečo cunjo. Le še bolj bi ga podžgalo. Prepričan je namreč, da vse gre. »Le volje ne sme človek izgubiti,« hitro doda. Močna volja gre pri njem z roko v roki še z dobro voljo in prav ta mešanica je očitno pravi recept, kako se spopadati z življenjem in pri tem kljub bolezni iz dneva v dan uživati.
Čeprav na prvi pogled ni videti, je Andreja življenje doslej že trdo preizkušalo. Z diagnozo spinalna mišična distrofija se je soočil in jo sprejel, le na vsake toliko se vpraša, od kod se je oslabelost mišičnega tkiva oziroma popuščanje mišic pojavilo. Je bolezen dedna, posledica kakšnega okuženega klopa, s katerimi je živahen fantič tudi imel opravka, ali morda padca v otroštvu? Kakšnih 13, 14 let je bil star, ko mu je zdrsnilo in je padel z ostrešja domače hiše na Proseniškem. »Vidnih poškodb nisem staknil, nič ni bilo polomljenega, saj sem omahnil na drenažne cevi, ki so padec ublažile,« pravi in doda, da so se mu približno takrat pojavile motnje pri gibanju. »Dva meseca sem preležal v Ljubljani na pediatrični kliniki, opravili so mi vse mogoče preiskave, a vzroka niso ugotovili.«
Andrej je zatem končal osnovno šolo v Šentjurju in izbral bodoči poklic. Za ele-ktrikarja elektronika se je šolal v Velenju in kar samo se ponuja vprašanje, ali bi izbral kaj drugega, če bi vnaprej vedel, kako mučna bo vsakodnevna pot v šolo. Vozil se je namreč z avtobusom in pri tem v eno smer menjal dva; s prvim je šlo od Prose-niškega do Celja, z drugim potem v Velenje. »Saj je šlo, le pri vstopanju na avtobus je bilo hudo. Gor je šlo veliko težje kot dol.« Pa očitno zanj spet ne dovolj hudo, da po triletnem programu ne bi nadaljeval šolanja še za tehnika. Težave z zdravjem so se takrat okrepile in Andreju je kot invalidu po očetu uspelo pridobiti pokojnino. »Le dva izpita in matura mi manjkata,« malo zamišljeno pove, a o tem, da bi zdaj zaključil šolanje, ne razmišlja. »Še za modelarstvo, ki mi v življenju ob glasbi ogromno pomeni, mi zmanjkuje časa.«
Špela in Andrej se bosta v svojo hišico vselila še letos.
»Želela sva si na svoje«
Pred devetimi leti je spoznal Špelo Bučar z Lopate pri Celju. V enem letu po tem, ko je preskočila iskrica ljubezni, sta si pri Andrejevi mami na Proseniškem uredila prvi skupni dom. »Že prej sem imel v man-sardi sobico,« pripoveduje Andrej in Špela hitro doda, da je lepo biti »na svojem«, a za Andreja so stopnice do drugega nadstropja več kot naporne. Zato sta se toliko bolj razveselila, ko jima je Špelin dedek pred petimi leti podaril parcelo ob domači hiši. »Prej sta imela z babico tukaj njivo, pa sta jo zaradi starosti vse težje obdelovala,« je pokojnemu dedku hvaležna Špela, ki se bo tako kmalu vrnila na rodno Lopato, v hišico, iz katere bo skozi vsako okno lahko pogledala na dvorišče k sorodnikom. Neposredno ob njuni hišici je namreč dom njene matere, streljaj stran živi teta z družino, pa tudi njena sestra in brat sta ostala na domači Lopati.
Ko sta dobila zemljišče za gradnjo, so Andreju pri urejanju vseh potrebnih papirjev priskočili na pomoč tudi v Medobčinskem društvu delovnih invalidov Celje in predsednica društva Dragica Mirnik pravi, da ne pozna človeka, ki bi s takšnim optimizmom zrl v življenje. »Andrej se vsega loti, nič mu ni pretežko. Zdaj še keramične ploščice polaga sam,« nas je vzpodbudila k obisku. In ko smo obiskali mlad par, izvedeli, da se je začelo že s snova-
njem načrtov za novi dom. »Idejno zasnovo sem naredil sam. Hotela sva majhno hišico - kuhinja, dnevna soba, spalnica, otroška soba, kopalnica in kurilnica merijo skupaj 80 kvadratnih metrov - moj pogoj pa je bil, da bo čimbolj prehodna in v njej ne bo stopnic,« pove in doda, da je gradnja najhitreje napredovala prvo leto. »Po izkopih v septembru je bila streha pokrita že februarja.« Vse to in še nekaj »malenkosti«, kot so notranji ometi in estrihi, so opravili mojstri. »Andrej je bil tisti, ki je ves čas koordiniral njihovo delo, zbiral ponudbe in iskal najcenejše možnosti,« ga pohvali Špe-
»Malo je tako vztrajnih ljudi, kot je Andrej,« pravi predsednica Medobčinskega društva delovnih invalidov Celje Dragica Mirnik.
SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
la in vzpodbudi, da našteje dela, ki jih je sam opravil. »Čisto sam tudi ne, pri elektriki mi je pomagal prijatelj, da je zdaj vse prav >zveza-no<. Pa tudi pri drugih delih so mi priskočili na pomoč, več rok več zmore.«
Tako je položeno talno ogrevanje, urejene so izolacije in hidroizolacije, vgrajeno stavbno pohištvo ... Zadnje tedne je Andrej stene osvežil s prvim beležem in polagal ploščice. »Saj je šlo. Ker čepeti ali klečati ne morem, sem pač sedel. Beljenje pa sploh - še veliko sem se gibal, kot priporočajo zdravniki,« na kratko opravi s tem in pokaže, da ga dve sobi še čakata. »Špelo pa izbira barv za stene in potem, ko se bo spet nabralo kaj denarja, še pohištva,« zdaj »predaja štafeto« njej. »Kopalnica mora biti, kuhinjo bova preselila s Proseniškega, potem pa počasi naprej,« se nasmeje in ne skriva načrtov, kako bo potem sledila še fasada, pa preklop talnega ogrevanja z elektrike na toplotno črpalko ... in nenazadnje izselitev njegovih modelov letal ter modelarskih pripomočkov iz sobice, ki je predvidena za otroško, v leseno uto na vrtu. »Da se le z zdravjem ne bi kaj zapletlo! Redne letne kontrole kažejo, da je zadnje čase stanje nespremenjeno.«
IVANA STAMEJČIČ Foto: SHERPA
mMKMMMB
— St. 45 - 10. junij 2011 -
13 2
3i
csfota s plinom in toploto
JI
Smrekarjeva 1, Celje
ENERGETIKA CELJE
javno podjetje; 5.o.o.
tel.: 03 425 33 00, e-pošta: ¡nfo@energetlka-ce.sl
NOVI TEDNIK
ZGODBE, KI JIH PISE ŽIVLJENJE
Čeprav pri tovrstnih elektrarnah v zemljo zgolj zabijejo kline, ki na funkcijo površine ne vplivajo posebej, nekatere občine za to zaračunavajo enormne komunalne prispevke. Za gibljive celice - njihov izkoristek je tudi do 35 odstotkov večji - se vlagatelji v glavnem ne odločajo. Postavitev pomeni ne samo večjo začetno naložbo, ampak tudi bistveno večji poseg v okolje.
Sito, skozi katerega leti denar z neba
Domače elektrarne rastejo kot gobe po dežju - Prihodnost naših kmetij ali hazarderski korak v neznano?
Še enkrat se z birokrati ne bi dajal
Na drugem koncu šentjurske občine, na Planini pri Sevnici je podobno, a nekoliko manjšo elektrarno, postavil Peter Šantej. »Malo me je k temu napeljal ekološki vidik - tudi hišo sem gradil v čimbolj pasivnem slogu - malo pa ekonomska priložnost.« Ker izhaja iz elektro stroke, je bil o vsem skupaj že dobro poučen. »Take celice smo v severnih državah montirali že pred dvajsetimi leti. Pa še vedno delujejo,« razloži pomisleke o življenjski dobi kak milijon evrov vredne naložbe. Tudi Šanteju - še posebej, ker je vsa dela izvedel sam - se bo naložba gotovo obrestovala. Vendar pa bi temeljito razmislil, če bi se je še enkrat lotil. Z dokumentacijo se je namreč ukvarjal sam. »Papirna vojna je bila taka, da sem vmes že skoraj obupal. In to kljub velikemu vložku, ki sem ga že zapravil. Investicija je zaključena že nekaj mesecev, vseh papirjev za subvencijo pa še zdaj nismo spravili pod streho,« postane ob omembi birokratskih zapletov slabe volje. Čeprav sončne elektrarne v prostoru precej izstopajo, pa v bistvu sploh ne gre za večji poseg v prostor. Postavljene so namreč po principu klinov. Travnik pod kolektorji ostane praktično nedotaknjen. Šantej ga bo normalno kosil, Bah pa bo nabavil ovce, ki bodo površino enostavno popasle.
Komunalni prispevek kot bi gradil grad
Sliši se krasno. Banke ti dajo kredit, naložba brez težav »nosi« samo sebe in nazadnje ti skozi črne plošče leti denar z neba. Kje je torej zanka, da tega ne naredi vsak slovenski kmet?
Kljub temu, da večino teh elektrarn financirajo banke, pa je kakšnih dvajset odstotkov vložka vseeno treba zagotoviti z lastnim denarjem. Pri milijonskih naložbah to vsekakor ni mačji kašelj. Tudi dohodki na drugi strani, opozarjajo investitorji, niso tako bajni kot si ljudje radi predstavljajo. In če sta bila Šentjur-čana vsaj s pristopom občine zadovoljna, je naslednji sogovornik - ni se želel izpostavljati, čeprav je spor menda že precej zloglasen - zaradi komunalnega prispevka nad svojo namero in domačo občino že skoraj naredil križ. »Po-
»Pred leti sem v Kmečkem glasu zasledil naslov Tisoč mark sončne pokojnine«, se prvih prebliskov o sončni elektrarni spominja Mihael Bah. Ker se hudič skriva v podrobnostih, iz tistega ni bilo nič. Iskrica pod pepelom pa nikoli ni ugasnila. Pred dnevi je na svoji domačiji v Loki pri Žusmu uradno odprl poldrugi milijon evrov vredno sončno elektrarno. Vse življenje zaprisežen kmet je tik pred upokojitvijo postal samostojni podjetnik.
Ko so pred leti za postavitev sončne elektrarne obljubljali takrat sanjskega nemškega tisočaka, je polovico prispevala država, polovico vlagatelj sam. Ker pa država ta vir elektrike ni subvencionirala, se odplačevanje morebitnega posojila ob takšni računici ni pokrilo. Danes je država zelenim virom energije bistveno bolj naklonjena. Dovolj, da bi se finančno zahtevnega projekta lahko lotil skoraj vsak? Po odgovor na to vprašanje smo odšli na skrajni rob razpotegnjene šentjurske
občine. Kjer se cesta skoraj izgubi v vijugastih gozdnih obronkih, nazadnje le najdemo domačijo Bahovih. Mihael se je celo življenje ukvarjal s kmetijstvom. Kot pravi, je skupaj 20 hektarjev gozda in v glavnem hribovskih obdelovalnih površin navadno rezalo trd kos kruha. Nemirna narava pa ga je vedno silila k iskanju novih poti, ki bi prinašale dodano vrednost njegovem delu.
Namesto v pokoj med podjetnike
Bahovi imajo dve hčeri in sina. Ko sta z ženo šla na obisk k eni od deklet, ki je zaposlena v Bruslju, je imel Mihael med potjo veliko časa za razmislek. »Opazoval sem strehe v Nemčiji. Redko katera ni črna zaradi kolektorjev. Pri nas pa je ravno obratno. Če to deluje zanje, nisem videl razloga, da ne bi tudi za nas.« Ko ga je zdravje opozarjalo, da na kmetiji z istim tempom ne bo šlo dolgo naprej, se je odločil.
Mihael Bah, kmet iz Loke pri Žusmu, je na nekdaj zaraščenem, neplodnem pobočju postavil sončno elektrarno. Dvomeči komentarji sosedov in mimoidočih ga niso omajali. Še vedno mu ni žal, da se je tako odločil.
Peter Šantej s Planine pri Sevnici je elektrarno postavil sam. Pridobivanje dokumentacije mu je povzročalo toliko slabe volje, da bi se znova težko odpravil po isti poti.
»Veliko takih elektrarn sem si ogledal in se na koncu izbral podjetje, ki je v celoti prevzelo izvedbo, vključno z dokumentacijo. Sami smo morali samo pripraviti teren in izvesti zemeljska dela. Ko so na občini videli, da gre v bistvu za zaraščeno neplodno območje, so nam brez zapletov prišli nasproti,« je še vedno zadovoljen Bah. Drugače je bilo z bankami. »Poldrugi milijon vredne naložbe pač ne moreš izpeljati sam. Žal pa pri naših bankah ni bilo posluha. Kredit smo tako najeli pri avstrijski banki.« Velika naložba seveda prinaša tudi ogromno tveganje. »Za primer naravne ujme, poškodb, toče ali česa podobnega je zadeva zavarovana.« Elektrika je 15 let subvencionirana, v približno takem času, verjetno pa prej, bo izplačan tudi kredit. Dotlej jim elektrarna prinaša zgolj manjšo rento. Čeprav Bah pravi, da zaenkrat še mirno spi, pa je moral na jesen življenje vseeno sprejeti precej radikalne odločitve. »Kot upokojenec se tega ne bi mogel iti. Celo življenje sem bil kmet. Na stara leta sem pa odprl s.p. To me je pa, priznam, malo morilo,« v smehu zaključi pogovor Bah.
dročje je krovno povsem neurejeno. Imamo toliko predpisov kot občin. V primeru Šmarja je njihova politika z eno besedo nevzdržna.« Za postavitev elektrarne so mu najprej zaračunali 54 tisoč evrov komunalnega prispevka, po protestu pa so ga znižali na 26 tisočakov. Za primerjavo, v Šentjurju zaračunajo 1 euro na kvadratni meter površine panela, medtem ko v Rogaški Slatini, po besedah sogovornika, nič. Zaradi zapletov na občini je njegova naložba izpadla iz letošnjega sklada subvencij. Letno država namreč sofinancira skupno le pet me-gavatov električne energije. »Glede na to, da je veliko elektrarn kljub temu letos že začelo obratovati, pa je vprašanje, če bo mogoče priti zraven tudi drugo leto.« Če se vam zdi naložba v lastno elektrarno kljub vsemu prehud zalogaj, lahko za pol ali celega tisočaka evrov na leto daste v najem svojo streho. »A se redki odločijo za kaj takega. Zdi se jim premalo, pa čeprav je to za mnoge ena dodatna mesečna plača. Meni se zdi bolje kot nič,« zaključi naš zadnji sogovornik.
SAŠKA T. OCVIRK, foto: TimE
GOSPODARSTVO
Izguba gradbincev kvari regijsko sliko
Slovenija zaostaja za ostalim evrskim območjem, Savinjska statistična regija pa za Slovenijo
V	celjski izpostavi Ajpesa, ki jo vodi Darja Lipičnik, so zaokrožili precej zanimive podatke, ki po svoje pričajo o gospodarski moči Savinjske statistične regije. V grobem velja, da so po letu 2009, ko so beležili močan padec gospodarske aktivnosti, lani opazili minimalne pozitivne premike gospodarske klime, čeprav je bilo okrevanje slovenskega gospodarstva, podobno pa tudi v »naši« regiji, počasnejše kot v povprečju evrskega območja.
»Počasnejše okrevanje je v večji meri povezano z razmerami v gradbeništvu in z njim povezanimi dejavnostmi, z dostopnostjo do virov financiranja ter gibanji na trgu dela. Za okrevanje je bilo ključno povečanje izvoza, ki pa kljub krepitvi ni raslo tako hitro kot povpraševanje na tujih trgih,« navajajo v celjski izpostavi, kjer so ugotavljali poslovni izid in premoženjsko finančni položaj gospodarskih družb ter podjetij, ki poslujejo na območju Savinjske statistične regije, torej v občinah Celje, Štore, Vojnik, Dobrna, Laško, Radeče, Slovenske Konjice, Vitanje, Zreče, Šentjur, Dobje, Šmarje, Kozje, Podčetrtek, Rogaška Slatina, Rogatec, Bistrica ob Sotli, Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Tabor, Vransko, Gornji Grad, Ljubno, Luče, Mozirje, Nazarje, Rečica ob Savinji, Solčava, Šmartno ob Paki, Šoštanj in Velenje.
»Veliki« še z izgubo
V	tem območju je poenotene obrazce iz bilance stanja in izkaza poslovnega izida za leto 2010 predložilo 5.055 gospodarskih družb. Te so lani zaposlovale 58.192 delavcev, kar je bilo za 0,7 % manj kot v letu prej. Med poslovno aktivnimi gospodarskimi družbami je bilo 1.463 takih, ki niso zaposlovale nobenega delavca. V grobem gledano se je lani obseg poslovanja realno nekoliko povečal. Delež v prihodku gospodarskih družb Sloveni-
Ekonomska moč regije v letih 2005 do 2010. (Vir: Ajpes)
je je bil nekoliko večji, delež čistega dobička se je močno povečal, obenem pa se je zmanjšal delež čiste izgube. »Poslovno leto so zaključile z negativnim finančnim učinkom. Prihodki od poslovanja so naraščali malenkost hitreje kakor stroški poslovanja, neto dodana vrednost na zaposlenega pa je bila realno dosti višja kot leto prej,« ugotavljajo v celjski izpostavi.
S čistim dobičkom je poslovno leto zaključilo 3.344 gospodarskih družb, 1.630 gospodarskih družb s čisto izgubo, 81 pa brez dobička oziroma izgube, torej na meji rentabilnosti. Najvišji delež dobička so ugotovile družbe s področja storitev, medtem ko so družbe s področja industrije in gradbeništva pridelale najvišji obseg iste izgube.
Realni obseg kapitala se je nekoliko povečal, nadpovprečno rast so beležili pri dolgoročnem zadolževanju pri bankah. Še vedno pa so gospodarske družbe Savinjske regije več dolgovale kot terjale, torej so bile neto dol-žnice. Dodana vrednost se je sicer najbolj povečala v storitvenem sektorju, vendar pa je dogajanje v sektorju industrije močno vplivalo na poslovanje drugih družb v Savinjski re-
giji. Ugodnejša gospodarska klima je vplivala na nekoliko povečan obseg poslovanja, vpliv pa so imela tudi gibanja tečajev na delniških trgih.
Družbe so imele zaradi likvidnostnih težav večje potrebe po denarju, hkrati pa se je zelo močno povečalo število družb z blokiranim računom. Za čimprejšnjo oživitev gospodarske rasti bi morale banke odobravati kredite predvsem za naložbe, ki so nujne za vejo konkurenčnost in nadaljnji razvoj.
»Mali« malenkost bolje
Čeprav lanski rezultati poslovanja gospodarskih subjektov kažejo na malenkostno oživitev gospodarske aktivnosti po najhujšem kriznem letu 2009, je kriza lani še vedno močno vplivala na uspešnost slovenskega gospodarstva. Podatke iz letnih poročil za leto 2010 je Ajpesu predložilo 8.429 podjetnikov z območja Savinjske regije, od tega 8.389 mikro podjetnikov, 37 majhnih in trije srednji podjetniki.
Majhni in mikro podjetniki so lani že drugo leto zapored zaposlovali manj kot v predhodnih letih, zlasti v gradbeništvu in predelovalnih dejavnostih. Mikro podjetniki so, kot najštevilnejša kategorija podjetnikov,
imeli v povprečju 82-odstotni delež pri številu zaposlenih, istih prihodkih od prodaje in pri premoženju vseh regijskih podjetnikov. Majhnih podjetnikov je bilo samo za slabega pol odstotka, glede na število zaposlenih, iste prihodke od prodaje in obseg premoženja pa so zavzemali povprečno 15 % podjetniške mase. Srednji podjetniki so bili samo trije in so v povprečju zavzemali 3-odstotni delež med vsemi podjetniki.
Realni obseg poslovanja majhnih podjetnikov (mikro in majhnih) se je lani nekoli-
Povprečna plača v regiji je znašala 1.274 evrov in je še vedno zaostajala za povprečno plačo gospodarskih družb v Sloveniji. Dosežena raven je v štirih občinah presegla slovensko povprečje (Šoštanj, Dobje, Velenje in Štore), 24 občin Savinjske regije pa ni doseglo niti 90 % slovenskega povprečja. Gospodarske družbe Savinjske regije so s plačami močno zaostajale za produktivnostjo dela, povprečna mesečna plača se je zmanjšala realno za slabo desetino, produktivnost dela pa je bila realno večja za 15,3 %.
ko povečal, za 4 % so bili višji tako poslovni prihodki kot poslovni odhodki. Podjetniki so povečali prodajo na vseh tržiščih (doma, v EU in izven EU). Med pomembnejšimi stroški so se za 4 % povečali stroški materiala, blaga in storitev, tudi rast plač je bila 4-odstotna. Ker se je lani povečalo število podjetnikov, ki ne zaposlujejo nikogar, so se izraziteje povečali izdatki za njihovo socialno varnost (za desetino). Celotna gospodarnost in gospodarnost poslovanja Savinjske regije sta se v primerjavi z letom 2009 malenkost izboljšali, čeprav standardno zaostajata za gospodarnostjo celotne države.
Še za predkriznimi časi
Največ neto podjetnikovega dohodka so pričakovano ugotovile večje občine: Celje (18,6 %), Velenje (9,5 %), Žalec (9,0 %) in Šentjur (8,7 %). Deleži ostalih občin so šibkejši in se gibljejo od nič do največ 6,2 %. Podjetnikov dohodek oz. dobiček, ki vključuje tudi podjetnikov zaslužek, je ugotovilo slabe štiri petine podjetnikov, povečal pa se je za 6 %.
Delež dobička v prihodkih podjetnikov se je malenkost zvišal, vendar je pristal še krepko pod povprečjem nekajletnega obdobja pred krizo. »Izgubarjev« je bilo lani 19 %, kar je za odstotek manj kot pre-
dlani, izguba pa se je povečala za 13 %. Slabo četrtino celotne izgube so »pridelali« gradbinci. Premoženje majhnih podjetnikov se je povečalo za 3 odstotke, nekoliko se je izboljšala struktura financiranja, ki je v regiji sicer še vedno slabša kot v državi. Kazalniki financiranja in ustreznosti strukture sredstev dokazujejo, da so majhni podjetniki v lanskem letu uspeli zagotavljati svojo finančno varnost in dokaj stabilen premoženjsko finančni položaj.
V letu 2010 so v Savinjski regiji delovali le še trije srednji podjetniki oziroma dobra četrtina vseh v slovenskem prostoru. Malenkost so povečali realni obseg poslovanja, znižala pa se je dodana vrednost. Poslovno leto so zaključili z negativnim neto finančnim rezultatom. Uspeli so ohraniti vrednost podjetniškega premoženja, prenizek delež kapitala za financiranje poslovanja pa je omajal njihovo finančno varnost, ki je ta kategorija podjetnikov že več let zapored ne uspe zagotavljati. »Na agregatni ravni so torej vsi podjetniki poslovno leto 2010 zaključili malenkost bolj uspešno kot leto pred tem, čeprav je gospodarska kriza še močno >krojila< rezultate poslovanja in slabila njihovo ekonomsko moč,« so zapisali pripravljavci poročil v celjski izpostavi Ajpesa.
US
Povprečna mesečna obračunana bruto plača v Savinjski regiji in Sloveniji od leta 2005 do 2010. (Vir: Ajpes)
RaS.
Razvojna agencija Sat/in j a
Ulic3 heroja Staneta 3, 3310 Žalec, Slovenija M-: 03/713 es SO, 713 63 64: fax: 03/713 58 70 e-pošta: m.sBvinjs^'s-SBvintg.si; www ra-savinjB.si
Razvojna agencija Savinja Žalec objavlja javni razpis za prosto delovno mesto
VIŠJEGA SVETOVALCA I
Rok za oddajo pisne prijave je 24. 6. 2011. Podrobno vsebino javnega razpisa najdete na spletnem naslovu: http://www.ra-savinja.si.
www.radiocelje.com
fi?
ZAGOŽEN, PROIZVODNO IN TRGOVSKO PODJETJE, D.O.O.
CESTA NA LAVO 2A 3310 ŽALEC
zagozen
Razpisuje prosto delovno mesto:
SKLADIŠČNIK VOZNIK - m/ž
Opis del in nalog:
PREVZEM IN IZDAJA BLAGA, OBČASNA DOSTAVA.
Zahtevan vozniški izpit: B, C, pogojno E
Delovno razmerje bomo sklenili za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas.
Pisne vloge pošljite na naslov: ZAGOŽEN, d.o.o., Cesta na Lavo 2a, 3310 Žalec, do 17. 6. 2011.
Slovenski regionalno razvojni sklad je iz sredstev državnega proračuna v Uradnem listu Republike Slovenije, št. 37/11 z dne 20. 5. 2011 objavil
JAVNI RAZPIS
za sofinanciranje začetnih investicij in ustvarjanja novih delovnih mest na obmejnih problemskih območjih
Predmet javnega razpisa: dodeljevanje nepovratnih sredstev za sofinanciranje začetnih investicij s ciljem ustvarjanja novih delovnih mest in pospeševanjem podjetništva
Upravičeno območje izvajanja investicij na območju Savinjske regije:
občine Kozje, Šmarje pri Jelšah, Rogatec, Podčetrtek, Luče in Solčava Upravičeni stroški: nakup objektov s pripadajočimi zemljišči, nakup strojev in opreme, nematerialne naložbe (patenti, licence, know-how), stroški dela novo zaposlenih delavcev v povezavi s prijavljeno investicijo
Višina odobrenih nepovratnih sredstev: minimalna višina 10.000 EUR in maksimalna višina 500.000 EUR
Ostali pogoji razpisa: prijavitelj mora imeti zaprto finančno konstrukcijo, med finančnimi viri mora zagotoviti vsaj 25% delež, ki ne vsebuje javnih sredstev Rok za prijavo: 30. 6. 2011
Informacije o razpisu: Slovenski regionalno razvojni sklad, www.regionalnisklad.si, RASR, T: (03) 589 40 93, RA Sotla, T: (03) 817 18 90 in SA-ŠA ORA, T: (03) 839 47 55.

Naj inovatorji na Celjskem
■	■■	V ■ | ■	■
Inovacije za življenje
Rekordna bera celjskih inovacij, ki so tudi vsesplošno uporabne
V	celjski gospodarski zbornici so minuli teden razglasili najboljše inovacije in seveda tudi njihove »lastnike«, priznanja pa pomenijo najvišje priznanje inovativnim dosežkom regijskih podjetij. Njihovo število in kakovost so jasen pokazatelj, da ima regija velik potencial za dvig konkurenčnosti gospodarstva.
V	celjski zbornici so še po- jetij so neizogibno povezani z
sebej veseli, da so na letošnji, sicer enajsti razpis v času krize prejeli kar 31 inovacij iz 18 podjetij, pri katerih je sodelovalo 76 inovatorjev. »Nastanek, razvoj in rast pod-
inovacijami in s tehnološkim napredkom. Potrebno je, da Slovenija izplava iz povprečnosti in naredi preboj med bolj inovativne države, kjer so raziskave in razvoj eno od
strateških področij,« je omenil direktor zbornice Drago Po-lak. V zadnjih desetih letih, od kar pripravljajo podelitve, je bilo na razpis prijavljenih preko 160 inovacijskih predlogov, ki jih je prispevalo več kot 90 podjetij in samostojnih inovatorjev.
Komisija je letos izbrala prejemnike 5 zlatih, 4 srebrnih in 12 bronastih priznanj ter 10 diplom. Večina najbolj-
ših inovacij celjske regije za lansko leto je stvar timskega dela. »Ponavadi je bil inovator genij ... Eden. Danes s tem ne bomo uspeli. Danes je prebojna moč v sodelovanju, ne samo med podjetji, ampak najprej med sodelavci,« je poudarila predsednica Komisije za ocenjevanje inovacij Iva Mlinšek Lešnik. Odlike letošnjih inovacij so, da so vsesplošno uporabne.
Naj pet
Naj inovatorji na Celjskem prihajajo iz Tovarne izumov Atena, kjer bi z inovacijo Napredni ekološki pogonski sistem Damijana Ružiča motorji lahko delovali na goriva iz obnovljivih virov, kar bi porabo goriva lahko zmanjšalo za 400 milijard litrov letno. Peter Ko-run iz A.s. K. Inženiring na področju prometa je izumil in sestavil opozorilni detektor mrtvega kota v križišču. Naprava deluje zgolj na sončno energijo in se sproži le, kadar se v križišču z mrtvim kotom znajdeta dva udeleženca hkrati.
Izum podjetnika Jožeta Cvetka je varčevalno naravnan,
saj je podjetnik izumil perlator, ki prikazuje trenutno porabo vode in opozarja porabnika pri nesmiselni porabi. Skupina inovatorjev iz celjskega podjetja Vivapen je prekosila dolga desetletja varovano skrivnost nemških proizvajalcev pisal, saj je našla ekološko nesporen način dovajanja črnila na kroglico v konici rolerja. V imenu Cinkarne Celje je priznanje za optimizacijo površinske obdelave pigmentnega titanovega dioksida prejela dr. Nika Veronovski. Prejemniki zlatih priznanj se bodo uvrstili tudi v finale za izbor nagrajevanja na državni ravni.
US, foto: GrupA
Dražja elektrika
Poslej bo dražja tudi elektrika za gospodinjske odjemalce pri Elektru Celje. Kot so pojasnili, so bile cene zadnji dve leti nespremenjene, za podražitev pa so se odločili zaradi nepredvidenega porasta cen na evropskem trgu električne energije.
Kot pojasnjujejo, bo za povprečno štiričlansko družino, ki ima mesečno porabo električne energije v višini 400 KWh, pri dvota-rifnem merjenju julijska položnica v primerjavi z junijskim računom višja za 1,79 evra. Za posameznega odjemalca je potrebno pripraviti izračun glede na razmerje porabe, te podatke pa lahko dobi vsak odjemalec neposredno na Elektru Celje. Kot še omenjajo, se lahko gospodinjski odjemalci odločijo za posebni paket - Moj optimalni paket, ki vključuje oskrbo z električno energijo za določeno časovno obdobje po nespremenjeni ceni.	US
Na željo lastnikov
Delničarji Cinkarne Celje so se na skupščini strinjali, da bo cinkarna za izplačilo dividend namenila 3,5 milijona evrov, kar je milijon evrov več, kot sta prvotno predlagala uprava in nadzorni svet.
Na skupščini je namreč Kapitalska družba, drugi največji lastnik, predlagala izplačilo višjih dividend, ki bodo znašale 4,35 evra bruto na delnico. V upravi so glede na dobre rezultate in finančne potrebe lastnikov zahtevo za izplačilo višjih dividend pričakovali. Kot smo poročali, je Cinkarna Celje lani ustvarila rekordnih devet milijonov evrov čistega dobička, prvo letošnje četrtletje pa je zaključila z več kot 6 milijoni evrov čistega dobička in 40-odstotno rastjo prihodkov.	US
Kleca tudi Paron
Celjsko okrožno sodišče je tudi uradno začelo postopek prisilne poravnave v laškem podjetju Paron.
V podjetju morajo v dveh tednih založiti več kot 42 tisoč evrov predujma za stroške, v nasprotnem bo sodišče izdalo sklep o začetku stečaja. Za prisilnega upravitelja Parona so imenovali Zvoneta Hude-ja, upniki pa imajo do 7. julija čas za prijavo svojih terjatev. Znan je tudi 7-članski upniški odbor. V njem je več predstavnikov različnih podjetij, tudi šentjurskega podjetja Sloles, ki ima do Parona največ navadnih terjatev. Laški proizvajalec pohištva je zaradi plačilne nesposobnosti sam predlagal uvedbo prisilne poravnave. Po predlogu v načrtu finančnega prestrukturiranja naj bi slabe 4 milijone evrov navadnih terjatev v prihodnjih štirih letih polovično poplačali, skupno pa obveznosti Parona presegajo 14 milijonov evrov.	US
Bisol z zavarovalnino
Pred časom so v preboldskem Bisolu opozarjali, da ne dobijo izplačanih zavarovalnin za škodo, ki je nastala v februarskem požaru. Sedaj, po dobrih treh mesecih čakanja, je Bisol v celoti dobil izplačilo zavarovalnine.
Kot navajajo, sta zavarovalnici Triglav in Tilia po nekaj manjših zapletih korektno izpeljali postopke in izpolnili vse svoje obveznosti, kar bo Bisolu omogočilo vzpostavitev normalnega delovnega procesa. Zaradi požara, ki je v začetku februarja v nočnih urah izbruhnil v skladišču družbe, so bili v preboldskem podjetju prisiljeni začasno skladiščenje surovine in gotovih izdelkov urediti na prostem pod šotori.
V tem tednu pa so iz Bisola opozorili, da so med preverjanjem delovanja 80 različnih sončnih elektrarn, ki so
jih na ključ postavili različni izvajalci, ugotovil, da skoraj dve tretjini sončnih elektrarn v Sloveniji deluje precej slabše, kot bi morale. Raziskave v naključno izbranih elektrarnah so opravili v okviru posebnega oddelka, ki deluje v Bisol Group. Presenetljive ugotovitve kažejo, da kar 57 elektrarn ali dobrih 70 odstotkov vseh pregledanih elektrarn ne proizvaja pričakovane količine električne energije glede na inštalirano moč ali pa je njihova izvedba neustrezna glede na standarde dobre prakse. To pomeni, da so elektrarne nevarne za uporabo z vidika varnosti za uporabnika ali požarne varnosti, ugotavljajo v Bisolu. Ob tem so opozorili, da morajo biti vlagatelji pozorni predvsem na izkušnje, strokovno znanje in ponakupne storitve, ki jih mora nuditi izbrani izvajalec.	US
Popolna Alposova uprava
Nadzorni svet šentjurskega Alposa je imenoval preostali članici uprave, in sicer Damjano Kozlevčar, pristojno za finančno področje, ter Gabrielo Čevnik, pristojno za področje komerciale.
S tem je vodstvo šentjurske družbe, potem ko je pred meseci na zahtevo bank odstopila stara uprava, sedaj popolno, saj Alpos že nekaj časa vodi Ljubomir Osov-nikar. Za prisilno poravnavo, ki je bila uvedena avgusta lani, je pisno glasovalo 32 upnikov, za njeno sprejetje pa
je glasovalo 28 upnikov, katerih delež terjatev je skoraj 70-odstoten. Tako je celjsko okrožno sodišče v začetku junija sprejelo sklep o potrditvi prisilne poravnave v šentjurski družbi. Terjatve upnikov bodo poplačane 55-odstotno, rok za njihovo plačilo pa je 13 let. Približno 105 upnikov Alposa je skupno prijavilo več kot 200 milijonov evrov terjatev, prisilni upravitelj Andrej Marinc pa je priznal za dobrih 151 milijonov evrov terjatev.
US
Bo Elkroj kupil Miklavc?
Stečajni upravitelj nazarskega Elkroja Stevo Rado-vanovic je očitno dobil kupca za nepremičnine nekdanjega paradnega konja zgornjesavinjskega gospodarstva na Prihovi.
Po več neuspelih poskusih prodaje zgradb in zemljišč na Prihovi je Radovanovic kot najugodnejšega ponudnika izbral domače podjetje A. M. Miklavc tehnični pregledi. Ta naj bi za nepremičnine odštel 1,2 milijona evrov, kar je skoraj 43 odstotkov ocenjene likvidacijske
vrednosti. S prodajno pogodbo soglaša tudi celjsko okrožno sodišče, kupec pa naj bi celotno kupnino poravnal v dveh mesecih od pravnomočnosti sklepa sodišča. Spomnimo, da je stečaj enega večjih tekstilcev, nazarskega Elkroja, predlani v Zgornji Savinjski dolini povzročil kar nekaj travm, večina takrat odpuščenih šivilj pa je kasneje na srečo našla delo v sosednjem podjetju BSH Hišni aparati.
US
Bodo morali občani rušiti?
Ustavno sodišče prostorski red Občine Braslovče razglasilo za neveljavnega
BRASLOVČE - V tamkajšnjo občinsko upravo je v začetku prejšnjega tedna priromalo pismo z ustavnega sodišča. V njem žal ni pisalo nič dobrega. »Prostorski red Občine Braslovče ni bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije, zato ni začel veljati in se ne sme uporabljati,« so sporočili. To pomeni, da je prostorski red občine že vse od njegovega sprejetja v začetku leta 2008 neveljaven in kot tak tudi »ne more biti pravna podlaga za izdajo gradbenih dovoljenj«.
Občina Braslovče je v uradnem listu sicer objavila odlok o prostorskem aktu, ne pa tudi same vsebine dokumenta, kot to določa zakonodaja. Po prvem odstavku 154. člena ustave morajo namreč biti predpisi objavljeni, preden začnejo veljati. »Temeljni namen te določbe je zagotoviti pravno varnost državljanov. Tisti, na katerega se predpis nanaša, mora imeti možnost, da se z vsebino predpisa vnaprej seznani. Ni pravne varnosti, če se ni
Občina Braslovče naj bi v nasprotju z zakonodajo med zazidljiva uvrstila več parcel, ki bi morale ostati kmetijske. Tudi zaradi tega vlada zahteva oceno ustavnosti prostorskega reda občine.
mogoče zanesti na predpise, ki so pred začetkom veljavnosti pravilno objavljeni. Vsakdo ima pravico zaupati v veljavno pravo in skladno z njim vnaprej uravnavati svoja ravnanja in pričakovanja,« je utemeljeno v obrazložitvi odločbe ustavnega sodišča.
Ker torej izpodbijani prostorski red ni bil objavljen v Uradnem listu RS, ni začel veljati in ni postal del veljavnega pravnega reda, zato se ustavno sodišče v tem postopku ni moglo spustiti v presojo drugih očitanih nezakonitosti tega akta.
NA KRATKO
»Zahtevna« cesta s plazovi
VOJNIK - Za »suhoparnim« vabilom na slovesnost ob odprtju prenovljene ceste s Frankolovega proti Žičam preko Črešnjic se je skrivalo tri leta dela in ena najdražjih ter najbolj zahtevnih naložb v urejanje cest v občini.
Vojničani so s celostno ureditvijo 2,1 kilometra lokalne ceste, ki povezuje Frankolovo z Žičami, kandidirali tudi za evropski denar. Za naložbo, ocenjeno na 940 tisoč evrov, so pridobili dobrih 520 tisočakov evropskega denarja za razvoj regij. Z deli so začeli v letu
2008,	kot najugodnejši ponudnik pa je bilo izbrano podjetje CM Celje. Naložba se je zaradi sanacije posledic neurja in kar šestih plazov, ki jih je bilo treba urediti, podražila še za 140 tisoč evrov. Med delom pa so po dolgotrajni in zelo hladni zimi 2008/09 ugotovili, da prvotno načrtovane preplastitve cestišča ne bodo dovolj, pač pa bo treba posamezne cestne odseke dodatno urediti in urediti zahtevnejšo cestno drenažo, saj so pobočja, po katerih je speljana cesta, polna pronicajočih voda. Ob tem je predsednik Krajevne skupnosti Frankolovo Dušan Horvat ob slovesnem odprtju v začetku junija opozoril, da vse težave s cestami in plazovi na območju Črešnjic še niso rešene, saj na prenovo čaka še močno poškodovano cestišče proti Sojeku in meji s konjiško občino.
Brezplačni nasveti pravnika
ŠTORE - V prostorih občinske uprave lahko občani enkrat tedensko poiščejo brezplačne pravne nasvete in informacije.
Pravnik Primož Kramer je bil občanom prvič na voljo 8. junija, poslej pa bo v prostorih občinske uprave ljudem na voljo vsako sredo med 16. in 17. uro. Občani lahko v okviru brezplačne pravne pomoči zaprosijo za pravne nasvete in informacije z vseh pravnih področij - tako glede prometnih prekrškov, odškodninskih zahtevkov kot delovnih razmerij in podobnega.	IS
Več za pogrebne in pokopališke storitve
ŽALEC - Svetniki so na zadnji seji potrdili povišanje cen pokopaliških in pogrebnih storitev v občini, ki jih izvaja Javno komunalno podjetje Žalec.
Cene pogrebnih storitev so bile v Žalcu nespremenjene že od leta 2004, medtem ko so se cene pokopaliških storitev oziroma najemnine za grobove nazadnje spremenile leta
2009.	Ker z dosedanjimi cenami pokopaliških storitev žalska komunala ni mogla pokriti realnih stroškov izvajanja te dejavnosti, so predlagali postopno zviševanje cen. »Če bi hoteli pokriti vse stroške, ki nastajajo na pokopališčih, bi morali ceno zvišati za 30 do 40 odstotkov. Zaenkrat smo se odločili le za 10-odstotno podražitev,« pravi direktor žalske komunale Matjaž Zakonjšek. Tako bo treba odslej za enojni grob letno odšteti 16,90 evra (cena je brez DdV), za dvojnega 25 evrov. Položnice za najemnine grobov bodo občani prejeli v tem mesecu.	BA
Vlada namreč ustavne presoje prostorskega reda Občine Braslovče ni zahtevala samo zaradi neustrezne objave akta v uradnem listu, ampak tudi zato, ker naj bi Občina Braslovče med zazidljiva nezakonito uvrstila nekatera zemljišča, ki bi morala ostati kmetijska. Po navedbah vlade namreč občina v postopku priprave osrednjega prostorskega akta in ob njegovem sprejemu ni upoštevala mnenj
okoljskega in kmetijskega ministrstva kot nosilcev urejanja prostora za področje poselitve in varstva kmetijskih zemljišč. Na domnevne nezakonitosti so sicer pred dvema letoma prvi začeli opozarjati občani Braslovč.
Napaka popravljena, negotovost ostaja
Kot je za Novi tednik povedal župan Branimir
Strojanšek, je braslovška občina napako glede objave dokumenta v uradnem listu že popravila: »V četrtek prejšnji teden smo celoten odlok z vso dokumentacijo in prilogami poslali v objavo na uradni list. Sklepam, da po objavi prostorskega akta ne bo več formalnih zadržkov in da bo upravna enota lahko nadaljevala z izdajanjem gradbenih dovoljenj.« Prostorski red bo z dnem objave v uradnem listu postal veljaven, s tem pa ne bodo same po sebi sanirane tudi morebitne druge nezakonitosti v postopku sprejemanja takšnega predpisa, opozarjajo na ustavnem sodišču.
Kaj se bo zgodilo z objekti, za katere so bila gradbena dovoljenja izdana na podlagi neveljavnega prostorskega reda občine, v Braslovčah še ne vedo. »Ta odločba ne govori o tem, kaj to pomeni za občane, ki so na teh zemljiščih gradili, saj se ustavno sodišče še ni odločalo o vsebinskih zadevah oziroma o skladnosti predpisov,« pojasnjuje Branimir Strojan-šek. Negotovosti torej še ni konec.
BOJANA AVGUŠTINČIČ
Foto: GrupA (arhiv NT)
Ml SMO Z VAMI.
TUDI KO UREJATE SVOJ DOM!
Pri Raiffeisen Banki smo z vami vedno in povsod, zdaj tudi s paketi bančnih storitev za vsa življenjska obdobja.
V paketu MOJ DOM vam pri urejanju doma pomagamo z vrsto brezplačnih storitev: brezplačno odobritvijo stanovanjskega kredita in izrednega limita, brezplačnim vodenjem transakcijskega računa, brezplačno pristopnino k spletni banki RaiffeisenNET, dvigovanjem denarja brez provizij na vseh bankomatih v Sloveniji in državah EU ter še z veliko drugimi ugodnostmi!
^B^P^PH^H POIŠČITE NAS NA:
^Kwm^ WW^M '-P Facebook ^H^HKA^^I C*) Twitter
BtittikiiiiiUfiiiifl S E-pošta
P 080 10 08 I¡■¡fcMM^^H [£) Skype
Bodoči vrtnar v parku
neznan
LAŠKO - Park med kulturnim centrom in Thermano je v zadnjem času precej slabo vzdrževan. Še preden bi bilo treba znova kositi, to bo v prihodnjih dneh, so na občini želeli urediti razmerja s Thermano. Ta je namreč lastnica parka, občina pa ga je doslej vzdrževala. Na občini so tako predlagali vodstvu zdravilišča, da bi občina odslej skrbela le še za javno razsvetljavo, čiščenje asfaltnih poti in pluženje snega. Direktor Thermane Roman Matek za to ne vidi razloga.
Samo lani so v občini za urejanje parka iz proračuna namenili dobrih 18 tisoč evrov in še skoraj osem tisoč evrov za sanacijo po poplavi, medtem ko naj bi Thermana po poplavi dobila škodo povrnjeno iz zavarovalnice. Tega Matek ne zanika: »Mi smo dobili globalni znesek, v katerega smo vključili vse, kar je bilo zavarovano na tem področju.« Matek je še povedal, da je bil precej začuden, ko so prejeli predlog nove pogodbe. Kot pravi, je razmerja do zdaj urejala pogodba iz leta 1999. Ta določa, kot trdi Matek, da mora občina poskrbeti za urejanje travnih površin, košnjo, prezračevanje, gnojenje, vzdrževanje drevja, oblikovanje grmovnic in strojno pometanje poti. Naloga Thermane pa naj bi bila urejanje cvetličnih gredic, poti v parkovnem nasadu, vzdrževanje parkovne opreme in urejanje zelenic v funkcionalnem okolju objek-
tov. Svoj del pogodbe Thermana opravlja, zagotavlja Matek: »Mi park urejamo, zdaj smo uredili vrt medovitih rastlin. Parka ne puščamo kar tako. Zato bi bilo le prav, če bi se občina držala pogodbenih obveznosti, ki jih je pač druga oblast nekoč sprejela.«
Prav v tem pa je težava. Župan Franc Zdolšek nam je namreč povedal, da prave pogodbe sploh nikoli ni bilo. Tudi zato so se odločili, da zadeve uredijo. Za vzor so vzeli druge občine, kot so Rogaška Slatina, Dobrna, Radenci, Moravske Toplice, kjer prav tako parke urejajo lastniki, ne pa občina. V laški občini tako po novem želijo, da bi Thermana skrbela za košnjo, obrezovanje, grabljenje listja in podobno, čeprav se zavedajo, da je park namenjen vsem, ne le gostom zdravilišča. Prav gosti pa naj bi bili po Matko-vem mnenju tisti, ki za park že veliko prispevajo. Letno
Ko je nujno, je enim vseeno, kdo je lastnik parka ...
namreč s turistično takso v občino prinesejo okoli 70 tisoč evrov. Matek tako vztraja, da mora park, ki ni ograjen, in je na voljo vsem obiskovalcem, vzdrževati občina.
Medtem je park v vedno slabšem stanju. O novi pogodbi se bodo še pogovarjali.
ŠPELA KURALT Foto: GrupA
Mestna plaža v novi podobi
ZAKLJUČNA PRIREDITEV OSME AKCIJE
ZDRAVEGA HUJŠANJA
NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE
CELJE - Celjska Mestna plaža po zaslugi društva arhitektov in urbanistov počasi dobiva novo, prijaznejšo podobo.
Kot smo že poročali, so celjski arhitekti pripravili projekt nove, enotne ureditve prostora med lapidarijem in otroškim igriščem ob Savinj-
skem nabrežju. Povezovalni element so evro palete, ki so se izkazale za cenen, a zelo uporaben in tudi likovno zanimiv gradbeni element. Z njimi so že oblekli kontejner, v katerem je kavarna Mestne plaže, postavili so že tudi nekaj manjših odrov in trikotnikov, ki so zlasti popestrili prostor, namenjen igri otrok. S pomočjo Simbia so ob obstoječa igrala namestili
tudi štiri kontejnerje, ki privlačno in prijazno poslikani kar vabijo k otroški igri. Prvi kontejner je namenjen igranju namiznega tenisa, v enem bo mivka za peskovnik, v enem dnevna soba in v enem bral-no-igralni kotiček. Za posli-kavo kontejnerjev je poskrbel Urban Design oziroma znan celjski grafitar mlajše generacije Miha Peperko.
BS, foto: GrupA
* d 1
Nižja cena vabi
CELJE - Zavod za zdravstveno varstvo Celje je v juniju znatno pocenil cepljenje proti klopnemu meningoencefalitisu. Ugotovili so namreč, da precej staršev svojih otrok ne cepi prav zato, ker je cepljenje samo-plačniško in predrago. Ta mesec bo tako vsak odmerek cepiva stal le 20 evrov, kar je za odrasle 13 evrov in za otroke 12 evrov manj, kot stane en odmerek cepiva v ostalih mesecih.
Nižja cena cepiva je že privabila večje število tistih, ki se proti klopnemu menin-goencefalitisu še niso cepili oziroma so potrebovali poživitveno cepljenje. Sicer pa za cepljenje proti tej nevarni bolezni nikoli ni prepozno, čeprav je res, da je bolje, da s cepljenji opravimo v času, ko klopi niso aktivni,
torej pozimi. Za zaščito moramo prejeti tri odmerke cepiva. Če se cepimo v času, ko so klopi že aktivni, prejmemo drugi odmerek že po štirinajstih dneh. Tretji odmerek sledi najkasneje leto dni za tem. S tem je osnovno cepljenje zaključeno, sledijo pa poživitveni odmerki na tri oziroma pet let. Na celjskem zavodu za zdravstveno varstvo cepijo vsak dan, od ponedeljka do sobote, od 8. do 12. ure. Nova cena bo veljala le junija, in sicer za vse odmerke, ne le za prvega. Cepljenje je še posebej priporočljivo na območjih, kjer je obolevnost višja. Med ta območja se uvršča tudi naša regija, sicer pa je na Celjskem bolezen najpogostejša v Upravni enoti Mozirje, sledi pa UE Slovenske Konjice.
ŠK
rac
Bo zunanja revizija razčistila za nazaj?
Andreja Tisel odslej tudi uradno sekretarka šentjurskega Rdečega križa
ŠENTJUR - Po kadrovskih zapletih, ki so v začetku leta preko anonimnih pisem in prijav prišli tudi v javnost, so v šentjurski območni organizaciji Rdečega križa začeli pravno urejati stvari. Na majski skupščini so uradno razrešili nekdanjega sekretarja Slavka Slejka. Njegovo mesto pa je zasedla že doslej v organizaciji zaposlena strokovna sodelavka Andreja Tisel.
»Želim si, da bi delo nemoteno teklo in da bi izvedli vse programe, ki smo si jih zadali. Predvsem na področju javnih pooblastil pa bi radi dejavnosti še nadgradili in izboljšali,« je ob tem povedala Andreja Tisel. Naj spomnimo, da je že v lanskem letu povzročil veliko hude krvi spor z nekdanjim sekretarjem, ki si je samovoljno, vendar v skladu z notranjim pravilnikom sindikata sekretarjev RK Slovenije, dvignil plačo za deset razredov. Ob tem je povišico izplačal sebi in ostalim zaposlenim za dve leti nazaj. Tako je prišel v resen spor s predsednikom OZRK Šentjur Štefanom Tislom. Naplavilo pa je tudi več medsebojnih očitkov o spornem poslovanju organizacije. Kot nam je potrdil mag. Štefan Tisel, vprašanje odpravnine in vsega ostalega ostaja odprto. »Poslovanje so sicer že pregledali odvetniki ter občinska revizija, ki so potrdili moje trditve. Na pobudo odbornikov pa smo naročili še zunanjo revizijo, ki pa do zaključkov še ni prišla.« Sicer pa Tisel poudarja, da si želijo
Andreja Tisel je tudi uradno nasledila Slavka Slejka na mestu sekretarja OZRK Šentjur.
do rešitve priti brez nepotrebnih zaostrovanj.
Vse skupaj seveda ni bila dobra popotnica niti za novo sekretarko. »Zelo si želim, da se zadeve čim prej razrešijo in da lahko gremo naprej z roko v roki. Težko se je z nekom po tolikih letih sodelovanja raziti na tak način. To te spremlja vsak dan. Verjamem pa, da lahko z dobro voljo, z močjo, pozitivno energijo, zaupanjem v drug drugega, marljivimi prostovoljci tudi to presežemo in pozabimo.«
Denarja manj zgolj za zaposlene
Proračun občine Šentjur za OZRK v tem proračunskem letu namenja nekoliko manjša sredstva in sicer
Gospodarska kriza se čuti, vendar se stanje umirja. Na podlagi razpisa so v Šentjurju število uporabnikov hrane iz intervencijskih zalog EU povečali s tisoč na dva tisoč. Še vedno imajo velike eksistenčne probleme upokojenci z dohodki od 300 do 400 evrov. Kot pravi Tislova, pa RK tudi z enkratnim plačilom položnic ne reši veliko. »Tudi če bi lahko mesečno prihajali po prehrambene pakete, samo od riža, testenin in mleka človek težko živi,« pove Andreja Tisel.
Število krvodajalcev na Šentjurskem rahlo upada. Statistično se stanje sicer ne spreminja veliko, saj po novem število krvodajalcev območnim organizacijam dodelijo glede na stalno prebivališče posameznika. »Pomembno je tudi, da prihajajo zdravi, tako da je zavrnitev vedno manj. Pa tudi veliko je mladih, ki kri dajejo prvič,« pojasni sekretarka. Z 11 akcij so v tem letu njihovo število povečali na 13. Eno dodatno so organizirali na Ponikvi. Prvega septembra pa jo bodo prvič v Dobju. 18. junija bodo v Kulturnem domu Šentjur organizirali srečanje vseh krvodajalcev občin Šentjur in Dobje.
DRUŽINE, POSLOVITE SE OD SKRBI!
dobrih 31 tisoč evrov, prihodnje leto pa nekaj manj kot 30 tisoč. V preteklem letu so iz proračuna dobili skoraj 37 tisočakov. Skupno so imeli v organizacij v preteklem letu 113 tisoč evrov dohodkov in 135 tisoč evrov odhodkov. Izguba naj bi nastala tudi zaradi samovoljne finančne operacije prejšnjega sekretarja. »Še naprej bomo ohranjali dobre odnose z občinama Šentjur in Dobje. Dejstvo pa je, da so sredstva omejena. Trudili se bomo dobiti čim več lastnih sredstev s storitvami, ki so na trgu. Mislim, da bomo vse programe, ki smo si jih zastavili, lahko tudi izpeljali,« pove Tislova. Pri tem so predvideni odhodki v tem letu nižji kar za 27 tisoč evrov zaradi racionalnejšega zaposlovanja. Odslej bo
RK Šentjur zaposloval samo eno osebo, po potrebi pa si bodo pomagali z javnim in študentskim delom.
Spor v vodstvu je povzročil vidne razpoke tudi med krajevnimi odborniki oz. člani skupščine. Precej jih je nadaljnje sodelovanje odpovedalo. Andreja Tisel pa se pomena lokalne mreže še kako zaveda. »Mreža je normalno vzpostavljena po vseh krajevnih skupnostih. Res pa je v enoti Šentjur-me-sto predsednica odstopila in jo zdaj vodi podpredsednica. Tu moramo delo še posebej temeljito zastaviti. Duh prostovoljstva je v mestnih skupnostih bistveno težje zbuditi, medtem ko prav v teh sredinah običajno potrebujejo največ pomoči.«
StO, foto: TimE
IZKORISTITE POPUST ZA DODATNI AVTO. VEČ NA AVTO.TRIGLAV.SI.
NA KRATKO
Stavbna zemljišča nazaj kmetijstvu
VOJNIK - Če je bil v preteklosti trend spreminjanje kmetijskih zemljišč v stavbna, je zdaj očitno obratno. S predlogom občinskega prostorskega načrta so namreč v Vojniku zaprosili resorni ministrstvi za soglasja za 8 hektarov novih stavbnih zemljišč, nazaj v kmetijstvo pa bi vrnili kar 68 hektarov zdajšnjih stavbnih zemljišč.
Vojniška občina je tik pred zaključkom priprav tretjega občinskega prostorskega načrta. Če so Vojničani prva dva zelo hitro spravili pod streho, sprejemanje tretjega traja že pet let. Če bodo seveda dobili še zadnja pozitivna soglasja okoljskega in kmetijskega ministrstva, bi ga lahko zaključili sredi oktobra. Zaradi dolgotrajnosti postopka so v Vojniku tudi dvakrat sprejemali predloge in pobude občanov za vključitev njihovih želja v občinski prostorski načrt - skupaj se jih je nabralo kar 290. Precej dela so opravili na terenu, naročili nekaj dodatnih študij ter po vseh krajevnih skupnostih pripravili javne razgrnitve, na katerih so ljudem še dodatno pojasnili predlagane urbanistične rešitve. Posledice tega in najbrž tudi zadnjega poskusnega vrednotenja nepremičnin je tudi velik delež vračil zemljišč, ki so zdaj opredeljena kot stavbna, nazaj v kmetijstvo. Pri tem je treba povedati, da gre zlasti za strma območja, kjer je pozidava zidanic, še prosta stavbna zemljišča pa niso najbolj primerna za gradnjo.
IS
M	VB	v
Dražja pomoč
ŽALEC - Storitev pomoč na domu je s 1. junijem dražja tudi v občini Žalec. Ura storitve po novem znaša 17,48 evra, ob nedeljah in praznikih pa je še za slaba dva evra dražja.
Od celotne cene bodo uporabniki odslej plačali 5,25 evra (22 odstotkov več kot doslej) oziroma 6,20 evra (19 odstotkov več), če bo storitev opravljena na nedeljo ali praznik. 50 odstotkov ekonomske cene bo krila občina ter preostanek država. Višja cena za uporabnike je posledica znižanja normativa socialnih oskrbovalk s 120 ur na 110 ur na mesec, kar pomeni večje število potrebnih socialnih oskrbovalk na mesec za opravljanje storitve.
Storitev pomoč na domu v žalski občini izvaja Dom Nine Pokorn Grmovje. Lani je bilo v povprečju opravljenih 657 ur storitve mesečno za povprečno 68 uporabnikov.
BA
Pisani balon spet zaživel
LAŠKO - Društvo Študentski, mladinski in otroški center Laško (Šmocl) pripravlja jutri, v soboto, celodnevno otroško prireditev Pisani balon. Gre za prireditev, ki so jo zadnjič pripravili pred dvajsetimi leti na gradu Tabor Laško. Jutri se tako obeta veliko zabave za predšolske otroke, osnovnošolce in družine.
Prireditev se bo začela ob 8. uri v prostorih društva Šmo-cl, na občinskem dvorišču in na travniku pri Hotelu Savinja. V društvu Šmocl si želijo, da bi otroci ta dan aktivno preživljali, zato so pripravili različne kreativne delavnice. Otroci si bodo lahko ogledali tudi lutkovne predstave, zanje pripravljajo različne družabne igre, animatorji društva pa bodo poskrbeli še za dodatno zabavo, na kateri ne bo manjkalo žonglerjev, slikarjev, tolkalcev, kuharjev, akrobatov ... Pisani balon bo otroke družil do poznega popoldneva, vse aktivnosti in predstave bodo brezplačne. V primeru slabega vremena bo prireditev v telovadnici Osnovne šole Primoža Trubarja Laško.
ŠK
Mastnak ostaja na čelu ljubiteljskih kulturnikov
ŠENTJUR - »Zveza kulturnih društev združuje 27 društev iz občin Šentjur in Dobje. Med 1300 člani je kar 60 odstotkov aktivnih na prireditvah. Letno jih društva pripravijo kar 130, obišče pa jih približno 20 tisoč obiskovalcev,« je na volilnem občnem zboru povzel dosedanji predsednik zveze Jože Mastnak. Na vodilnem mestu v zvezi pa ostaja tudi po tokratnih volitvah. Kot pravi, je izredno zadovoljen, ker je tudi lokalna skupnost ljubiteljski kulturi namenila več pozornosti. Za delovanje vseh društev v občini je namenjenih sto tisoč evrov, večje investicije pa se obetajo tudi pri adaptaciji centra Gustav in pevske sobe v Dramljah. »Še posebej težko čakamo na nov kulturni center, ki naj bi ga v tem mandatu vsaj začeli graditi.«
StO
PAMETNO JE IMETI DOBRO ZAVAROVAN AVTO.
ŠMARJE PRI JELŠAH - Pri dvorcu Jelšingrad imajo lep primer dvojnega kozolca toplarja, ki so mu dnevi tam očitno šteti. »Za vsaj zasilno obnovo kozolca bi potrebovali trideset tisoč evrov, ki jih ni mogoče zagotoviti,« pravi župan Jože Čakš.
Dotrajan kozolec, ki ga lahko poruši že močnejši sunek vetra, med drugim ogroža igralce golfa, zato je treba nekaj storiti. Za podrtijo pri Jelšingradu se kljub vsemu zanima prizadevna Kulturna skupina Brecljevo iz širše okolice Šmarja pri Jelšah, kjer imajo kozolec v še slabšem stanju, zato bi nadomestnega »uvozili« izza Jelšingrada. »To je v bistvu edina možnost, ki daje upanje za ohranitev tega lepega primerka slovenske stavbne
dediščine, ki nima materialne vrednosti,« ugotavlja župan. Občina se je kozolcu tako odpovedala brezplačno, občinski svet pa je o tem na zadnji seji glasoval soglasno. Po ustnem izročilu starejših Šmarčanov je bil ta kozolec
Vezenine v Fašunovi
■ ■ v ■ hiši
LJUBNO OB SAVINJI - Vezi-lje, ki se predvsem v dolgih zimskih večerih družijo v skupini Beli vez, so se s svojimi deli v rešilje tehniki predstavile tudi na imenitni razstavi v Fašunovi hiši na Ljubnem.
V skupini tako obujajo dejavnost iz preteklosti in ohranjajo ljudsko izročilo, čeprav, kot je omenila predsednica Marija Križnik, letošnja zima ni bila najbolj naklonjena njihovemu delu.
»Je pa to tovrstno druženje izjemno pomembno, saj tudi na podeželju nenehno hitimo drug mimo drugega. Zato je pomembno, da se ve-zilje dobimo, poklepetamo in si povemo, kaj delamo,« je dodala Križnikova, ki je zadovoljna, da se za to zvrst ročnega dela zanima vse več mladih in da skupina nenehno raste.
Fašunova hiša, ki jo je v spomin na nekdanje preproste podeželske hiše obnovila Občina Ljubno, je primerna kulisa za prikaz vezenin. Hiša je namreč prikaz doma,
v kakršnem so nekdaj bivali mali kmet, gozdni delavec in menda tudi »flosar«. »Takšnih izdelkov ne moreš postaviti v vsak kraj. V bistvu smo želele pokazati, kako so včasih ženske vezle tudi lepe, rekla bi imenitne izdelke, poskrbele za lepo postlano posteljo ali skrbno izdelano spodnje perilo ...« je omenila Križni-kova. Razstavo vezenin si je ogledalo precej domačinov, ki so tako spoznali vezenje, eno od umetnosti slovenskega podeželja, ki ji pridne roke vezilj vračajo nekdanjo veljavo.
US
Propadajoč kozolec toplar pri šmarskem dvorcu Jelšingrad ogroža igralce golfa. Zato ga bodo preselili na Brecljevo.
Kozolec bodo postavljali že tretjič
na drugi lokaciji in so ga preselili v Jelšingrad šele po drugi svetovni vojni. Tretjič bodo kozolec postavili na Zidarjevi kmetiji na Breclje-vem, kjer naj bi služil kot prireditveni prostor.
BJ
Ob razstavi so se v pretekle čase prestavili tudi mladi iz ljubenske osnovne šole, ki so prikazali nekaj starih iger in plesov.
Malo potreb po službenih stanovanjih
ŽALEC - V tej največji spodnjesavinjski občini ni velikega zanimanja za službena stanovanja. Občina Žalec jih je v zadnjih desetih letih v najem oddala 18, medtem ko ima v svojem stanovanjskem skladu na voljo kar 57 službenih stanovanj.
Žalska občina je razpis za službena stanovanja nazadnje objavila leta 2002, vendar nanj ni prispela niti ena vloga. Zato so člani komisije za oddajo službenih stanovanj sprejeli odločitev, da razpisa ni smiselno ponavljati, ampak je občina vse zavode oziroma podjetja, katerih ustanoviteljica je, pozvala, da v primeru, ko se pojavi potreba po službenem stanovanju, o tem obvestijo občino. Občina tako na
leto odda po eno ali dve službeni stanovanji. Nekoliko večja potreba se je pokazala lani, ko je za oddajo službenega stanovanja prispelo pet vlog, vsem prosilcem je občina tudi ugodila. Čeprav so potrebe po teh stanovanjih manjše od ponudbe, neoddana stanovanja niso prazna, ampak jih občina dodeli prosilcem neprofitnih stanovanj z veljavne prednostne liste. Tu je slika popolnoma drugačna, saj je pritisk na neprofitna stanovanja zelo velik. Žalska občina razpolaga z okoli 500 neprofitnimi stanovanji in vsa so zasedena.
Pogoje, merila in postopek dodeljevanja službenih stanovanj v najem sicer ureja poseben pravilnik, ki
so ga žalski svetniki potrdili na zadnji seji. Občina je takšen pravilnik že imela (iz leta 1997), a ga je bilo treba popraviti in uskladiti z veljavno zakonodajo. Do službenih stanovanj je poleg zaposlenih v občinski upravi ter javnih zavodih in podjetjih, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je Občina Žalec, upravičen tudi kader, čigar zaposlitev na območju Žalca je zaradi deficitarnosti v posebnem interesu žalske občine. Najemniki službenih stanovanj plačujejo neprofitno najemnino. Najemno razmerje je sklenjeno za določen čas, načeloma do takrat, ko najemniku preneha delovno razmerje, ki je podlaga za sklenitev najemne pogodbe.	BA
Fakulteta za energetiko Univerze v Mariboru v študijskem letu 2011/2012 vabi k vpisu v:
Magistrski študijski program Energetika
(II. bolonjska stopnja)
Informativni dan bo:
v sredo, 15. junija 2011 ob 16.00
v prostorih fakultete na MIC-u, Koroška cesta 62a, Velenje. Rok za prijavo: 1. september 2011.
Bodo podvojili število kadrovskih štipendij?
CELJE - V Razvojni agenciji Savinjske regije bi radi letos v okviru regijske štipendijske sheme podvojili število podeljenih kadrovskih štipendij. Lani so podjetja in podjetniki z območja sklenili 52 pogodb s štipendisti, letos pa so delodajalci v prvem roku prijavili potrebe po 63 štipendistih.
Na razpis razvojne agencije se je v prvem roku odzvalo 13 delodajalcev, ki so skupaj razpisali 11 kadrovskih štipendij za dijake in 52 za študente. Drugi rok za prijavo potreb po kadrih, ki jih želijo štipendirati, se izteče 20. julija. Delodajalcem, ki bodo sklenili štipendijske pogodbe, bo polovico denarja primaknil Evropski socialni sklad, še dodatno pomoč pa lahko pričakujejo tisti z območja občin Polzela, Prebold, Vransko, Tabor, Rogaška Slatina, Kozje, Štore, Vojnik in Zreče. Teh devet občin se je namreč vključilo v regijsko štipendijsko shemo ter domačim podjetjem in podjetnikom iz občinskega proračuna dodatno prispevajo del denarja za kadrovske štipendije. V razvojni agenciji kot nosilcu regijske štipendijske sheme ugotavljajo, da prihaja v tem šolskem oziroma študijskem letu pri sofinanciranju kadrovskih štipendij do kar precejšnjih zamikov izplačil iz evropskega sklada. V želji, da bi zagotovili čim več razpisanih štipendij, zato razmišljajo o oblikovanju posebnega sklada, iz katerega bi delodajalcem denar nakazanih štipendij vračali sproti - in tako ne bi bilo več povračil z zamiki 60 in več dni.
IS
«L
CELJSKE LEKARNE
%
W	Zof(ll)
m
y
V galenskem laboratoriju Celjskih lekarn izdelujemo visoko kakovostne kozmetične izdelke, med katerimi lahko izberete tudi:
KREMA ZA ROKE
obogatena z oljčnim oljem in vitaminom E. Ščiti, hrani, vlaži in obnavlja kožo. Krema se hitro vpije in ne pušča mastnega filma. Lonček, 120g.
MAZILO ZA USTNICE
z dodanim olivnim oljem in vitaminom E, brez konzervansov. Neguje ustnice in jih ščiti pred zunanjimi vplivi (veter, mraz, slana voda). Lonček, 15g.
VaMjml u Celjske Lekarne
CELJSKE LEKARNE, Miklošičeva 1, CELJE; Center, Gregorčičeva, Planet, Nova vas, Otok, Lava, Laško, Rimske Toplice, Radeče, Šentjur, Šmarje pri Jelšah, Vojnik, Slovenske Konjice, Zreče, Vitanje, Loče, Rogaška Slatina, Kozje, Rogatec.
Priključi se tudi ti!
«naiyy & rae pand bflty
Dodatne informacije:
Univerza v Mariboru	Krško: tel: 07-6202-216, fax: 07-6202-222
Fakulteta za energetiko Velenje: tel: 03-7770-400, fax: 03-7770-420 e-mail: fe@um-mb.si.
10
PROSTOVOLJSTVO / IZ NAŠIH KRAJEV NOVI TEDNIK
Prostovoljstvo širi med ljudi
Majda Meško v Evropskem letu prostovoljstva nosi posebno poslanico. S sklepom vlade je bila imenovana za predstavnico nacionalnega usklajevalnega odbora za evropsko leto prostovoljstva. S Karavano prostovoljstva širi pomen prostovoljstva po različnih krajih Slovenije.
Koliko časa se že ukvarjate s prostovoljstvom?
Prostovoljka sem po duši in srcu že celo življenje, organizirano pa delujem, odkar me je Društvo upokojencev Šmarje pri Jelšah povabilo, k sodelovanju pri koordinaciji prostovoljcev starejši za starejše za višjo kakovost življenja.
Kaj vas je nagovorilo k temu plemenitemu dejanju?
Pravzaprav sem v življenju rada pomagala vsakemu. Začelo se je tako, da sem tistemu, ki me je kaj prosil ali pa sem videla, da je v stiski, ustregla tako, da sem pomagala ali pri iskanju zaposlitve, prebivališča, pri študiju, prevozih starejših k zdravniku ali na pokopališče. Zelo rada sem pomagala mladim preživljati prosti čas na snegu ali na morju. Vzela sem jih s seboj in prevzela odgovornost ter skrb za njihovo počutje.
Vaše poslanstvo je tudi skrb za čisto in zdravo okolje, nam lahko poveste kaj več o tem?
Rada imam naravo, zato želim, da ostane čista in zdrava. Ni mi všeč, če ležijo po tleh stvari, ki ne sodijo sem, če se uničujejo drevesa, onesnažuje voda, če se preganjajo in ubijajo živali. Omenila bi, da sem velika zagovornica ohranjanja me-jic ob potokih, saj se tu zadržujejo in ohranjajo raznolike živali in rastlinje in ko vidim, da se sekajo, me srce zaboli, ker čutim z naravo, s ptiči, da tudi oni jočejo za svojim bivalnim prostorom.
Kakšna je vaša življenjska pot, je pripomogla k temu, da ste se začeli ukvarjati s prostovoljstvom?
Vedno sem občudovala ljudi, ki pomagajo reševati življenja, zame so to posebni ljudje, saj večkrat svoje življenje postavijo na kocko za življenje drugega. Poslušala sem njihove zgodbe, tudi doživela prostovoljsko akcijo v svoji življenjski zgodbi in imela srečo, da so me povabili k organiziranemu prostovoljstvu.
Predavate na Abituri v Celju in širite prostovolj-stvo med slušatelje, vam
Majda Meško s poslanico na Sladki Gori
prisluhnejo, kakšen je njihov odziv?
Res, že 13 let predavam v poklicni in srednji šoli Abitu-ra Celje in v vsakem razredu srečam slušatelje, ki so nekako povezani s prostovoljstvom, ali pri zaposlitvi v vojski, zdravstvu, sociali, pri hobijih ali pri športu. Moram se držati programa po pred-
V Novem tedniku smo se pridružili evropskemu letu prostovoljstva 2011, ki poteka pod geslom Bodi prostovoljec, spreminjaj svet. Eden od ciljev evropskega leta je tudi dvig zavesti o koristih in pomembnosti prostovoljstva za boljšo družbo. V časopisu predstavljamo prostovoljce z različnih področij življenja in tako podpiramo duh prostovoljstva tudi v Savinjski regiji.
metniku, vendar je za življenje vedno potrebno dodati še kaj, kar vodi k višji kvaliteti, to je dobrim medosebnim odnosom, ki se kažejo tudi v pomoči do drugega Ni dovolj strokovno znanje, če manjka človečnost do človeka.
Na kakšen način ste bili imenovani za predstavnico nacionalnega usklajevalne-
ga odbora za evropsko leto prostovoljstva in kakšni so vaši občutki ob opravljanju tako plemenite naloge?
Društvo upokojencev Šmarje me je predlagalo za kandidatko v nacionalni usklajevalni odbor in ker sem verjela v vrednote prostovoljstva, mi je tudi uspelo kandidirati s predstavitvijo mojega vložka k evropskem letu prostovoljstva v Sloveniji. V odboru tvorno sodelujemo predstavniki resornih organov in civilne družbe z namenom, da so pri obeleževanju evropskega leta prostovoljstva zajete vse sfere družbenega življenja. Vesela sem, da je v Savinjski regiji, na Kozjanskem in Obsotelju, toliko posluha za pomen in koristnost prostovoljstva ter da se le-to spodbuja. Moji občutki ... dobro je biti prostovoljec in dobro je biti dober do prostovoljcev.
Katere kraje je obiskala Karavana prostovoljstva in kakšen je slogan evropskega leta prostovoljstva?
Karavana prostovoljstva je bila osrednja prireditev evropskega leta prostovolj-stva, katerega slogan je Bodi prostovoljec, spreminjaj svet. Obiskala je Ljubljano, kjer se je zadržala pet dni, prišla je tudi v druge kraje Slovenije,
kjer so se odvijale dejavnosti od okroglih miz, delavnic, animacijskih aktivnosti do predstavitev prostovoljnih organizacij in izmenjave dobrih praks. V Rogaški Slatini je bila 21. maja, v Šmarju pri Jelšah in na Sladki Gori pa 29. maja, spremljal jo je ambasador Evropskega leta prostovoljstva Darko Niko-lovski, uspešen glasbenik in prostovoljlec
Kaj še lahko pričakujemo v Evropskem letu prostovoljstva in ali imate kakšen poseben vtis iz dogodkov, na katerih ste sodelovali?
Po Sloveniji se bodo dogajale še razne aktivnosti prostovoljnih društev in organizacij, s katerimi se bo osveščalo o pomenu prostovoljstva ter spoznavalo nesebično in požrtvovalno delo prostovoljcev. Vsi dogodki so name naredili izjemen vtis, spoznavala sem mlade prostovoljke in prostovoljce iz osnovnih šol, ki obiskujejo starejše v domovih, spoznavala sem upokojence, ki pomagajo starejšim, spoznavala sem, da lokalne skupnosti podpirajo prostovoljstvo ter da je bil Zakon o prostovolj-stvu v Sloveniji sprejet brez glasu proti.
POLONA BERCKO Foto: MITJA KUK
Saint Florent ima slovensko ulico
Tristranskega srečanja v Franciji se je udeležilo več kot 60 Šentjurčanov
ŠENTJUR - Konec prejšnjega tedna so bili Šentjurčani na srečanju z meščani Neu Anspacha in Saint Florenta sur Cher v Franciji. Naveza prijateljskih mest je zaživela leta 2004 na pobudo takratne veleposlanice v Franciji Magdalene Tovornik. Srečanje je vsako leto v drugi državi. Sredi maja prihodnje leto bo tako kakih 130 Francozov in Nemcev gostil Šentjur.
Nemci in Francozi se pod tem poudarjajo mladinske izmenjave.
Tokrat je skupina osnovnošolcev iz Hruševca v Franciji preživela kar cel teden. Ob prihodu ostalih Slovencev in uradne občinske de-
okriljem povezujejo že več kot 30 let. Z vključitvijo Slovenije pa se je druženje v prvi vrsti pomladilo. Šentjurčani namreč še posebej
legacije - srečanja sta se udeležila tudi župan in direktor občinske uprave - pa so v njihovem mestu po Sloveniji imenovali eno svojih ulic. Slovesnosti se je udeležila tudi
V francoskem mestu Saint Florent sur Cher so na čast prijateljem iz Šentjurja ulico poimenovali po Sloveniji.
Šentjurčani so poskrbeli, da so tristranska srečanja dobila posebno dimenzijo mladinskih izmenjav. ——- Št. 45 - 10. junij 2011
MM	j j
predstavnica slovenskega veleposlaništva v Parizu.
Kot je povedal predsednik občinske komisije za mednarodno sodelovanje Robert Gajšek, se je tokratna rdeča nit srečanja dotikala premogovništva in železarstva. »Izreden vtis je naredil sodobno, predvsem pa interaktivno zastavljen premogovniški muzej. Posebnega posnemanja vredna pa je bila vasica, za katero skrbijo upokojenci. Država subvencionira njihovo bivanje in na ta način poskrbi, da objekti in okolica ne propadajo, vasi pa se spremenijo v prave turistične znamenitosti. V dober razmislek ob našem večnem stokanju, kako oživiti
mestna jedra. Vsekakor ne z vedno novimi davki in obveznostmi.« Na drugi strani pa je lepo iti v tujino tudi zato, da znamo na novo ovrednotiti življenje doma. »Pri tem druženju se tudi zunanje ministrstvo precej angažira, vseeno pa nihče ne more za promocijo in povezovanje narediti tistega, kar lahko mi sami.« Ti Francozi za Slovenijo in Šentjur verjetno še slišali ne bi. »Pričakovali so revno vzhodnoevropsko državo, a so mnogokrat ostali odprtih ust. In po zdaj že utečenem druženju tudi mi vedno znova ugotavljamo, da v Sloveniji dobro in lepo živimo,« je vtise povzel Gajšek.
StO, foto: ROBERT GAJŠEK
Boj za vrtino mineralne vode
Zgodba oziroma resnica Stanislava Pšeničnika o dogajanju okrog sporne vrtine v Rogaški Slatini
Sporu glede izkoriščanja vode iz ene od vrtin v Rogaški Slatini tudi po posredovanju ministrstva za okolje še ni videti konca oziroma bo o tem, komu pripada vrtina, očitno odločalo tudi sodišče. Za vrtino z oznako RgS 2/88 na območju nekdaj znane vrtnarije v Rogaški Slatini namreč še vedno divja neke vrste boj, ki, kot kaže, še ne bo kmalu končan. Stvari so se tako zaostrile, da lahko ob vrtini vidimo štiri varnostnike. Varnostnika družbe Varnost Koper ščitita interese družbe Droga Kolinska, ki je del hrvaške skupine Atlantic Grupa; varnostnika Prosignala pa sta na strani Hotela Sava Rogaška oziroma njenega lastnika in direktorja Stanislava Pšeničnika.
Vemo, da je bilo Zdravilišče Rogaška nekdaj eno največjih in najpomembnejših zdravstveno-turi-stičnih podjetij. Po razsulu zdraviliškega kompleksa je nekdanja Kolinska, pozneje združena z Drogo, leta 1995 odkupila Rogaške vrelce in s tem pridobila vrtine, iz katerih izvira naravna mineralna voda Donat Mg. En izvir, tega, okoli katerega se zdaj krešejo mnenja, je prepustila Zdravilišču Rogaška. Menda zato, da bi imela od naravne mineralne vode korist tudi lokalna skupnost. Kot je znano, so se lastniška razmerja v Rogaški Slatini precej spremenila. Stanislav Pšeničnik je lastnik in direktor družbe Hotel Sava Rogaška, ki je vrtino in pripadajoče zemljišče odkupil leta 2004.
Ob sporni vrtini res stojijo varnostniki, vendar trenutno nimajo preveč dela. »Sam napadanja niti kakšne sile nimam rad, potrebno bi se bilo dogovoriti. Vse skupaj je nekoliko otročje, kot bi se igrali otroci, ampak vedeti je treba, da nismo mi začeli,« je dejal Pšeničnik.
V preteklih letih sem odkupil zemljišče in tehnične naprave, tudi naprave na sami vrtini. Na osnovi tega sem zaprosil za koncesijo, ki sem jo tudi dobil. Prav tako sem pridobil vsa gradbena dovoljenja, ki so potrebna za izgradnjo polnilnice in cevovoda. Formalno torej ni bilo zadržkov, da ne bi prišlo do gradnje.
Pšeničniku se ne zdi sporno, da je leta 2008 dobil koncesijo za vrtino na območju nekdaj znane slatinske vrtnarije. V družbi Droga Kolinska trdijo, da je bila koncesija podeljena zgolj na podlagi lastništva, ne javnega razpisa, in da niso bili stranka v postopku.
Torej je sporno zemljišče?
Ne. Jasno je, da smo brez omejitev vpisani v zemljiško knjigo. Droga Kolinska si prisvaja soposest, ki jo je pridobila na šmarskem sodišču. Soposest je bila dana zato, da prihajajo na vrtino vzorčit vodo za potrebe zdravstva, Kolinska pa ni imela dovoljenj za koriščenje te vode. Če jo koristi, jo krade državi. Nikoli niso imeli dovoljenj, koncesnina se namreč plačuje po prodanih količinah vode. To se pravi, da država ne ve, da uporabljajo vodo iz te vrtine. Seveda pa ima Ko-linska koncesijo na drugih vrtinah, iz katerih prav tako črpa mineralno vodo.
Donat Mg, zaradi katerega je tudi največ spora, se torej lahko črpa iz več vrtin?
To vedo v Drogi Kolinski. Sam vem, kakšne kakovosti je voda iz moje vrtine. Na osnovi tega pripravljamo novo blagovno znamko, ki jo bomo tržišču predstavili konec avgusta. Seveda z drugačnim imenom, saj je jasno, da ne bomo uporabljali že uveljavljene blagovne znamke. Sami imamo tako imenovano premium vodo (op. p. gre za nadstandardno kakovost in tudi višjo ceno), ki bo relativno draga, namenjena pa je predvsem tujim trgom. Ime vode smo že izbrali, saj je blagovna znamka pripravljena, vendar ga še ne bom izdal. Z naše strani smo naredili vse, da bomo lahko avgusta na trgu. Zdi se mi, da ne bi bilo prav, če bo kdo to onemogočal.
Koncesijo za polnjenje naravne mineralne vode ste pridobili leta 2008.
Podpisali smo koncesijsko pogodbo za črpanje 12 milijonov litrov vode letno za obdobje 30 let.
Ob tem sporu mnogi opozarjajo, da na slatin-skem območju iz vseh vrtin vsako leto priteče okoli 50 milijonov litrov mineralnih vod, od katerih jih porabijo samo polovico.
Torej, vi ste za vrtino pridobili koncesijo. Zakaj se je vlada oziroma ministrstvo odločilo za obnovo postopka?
Ker je Droga Kolinska zamudila roke za pritožbe. Najbrž niso vedeli, da smo dobili koncesijo. Zato vztrajajo, da bi morali biti
stranski udeleženec pri podelitvi. Iz formalnih razlogov jim je država to priznala in zaradi tega je prišlo do obnove postopka za podelitev koncesije - seveda pa smo se mi na sklep vlade pritožili. Ne vem, kako hitro bodo pristojni rešili pritožbe, dejstvo pa je, da imamo v tem trenutku mi veljavno koncesijo.
Vedeti je treba, da ste se na podlagi pridobljene koncesije odločili za naložbo, ki je tik pred zaključkom.
Drži. Naložba se končuje, prej ali slej bomo imeli tehnični pregled za uporabno dovoljenje za polnilnico v slatinski industrijski coni Negonje. Vložili smo približno 5 milijonov evrov. Treba je imeti zgradbo, tehnično opremo za pripravo vode, polnilno linijo, pakirnico ... Gre za zahtevno naložbo, zelo zahtevna je tudi oprema, ki smo jo kupili v tujini. Seveda računamo, da je naša odločitev prava. Nismo tako veliki podjetniki, da bi lahko pogrešili pet milijonov. Dejstvo je, da moramo priti na trg in začeti s prodajo vode, sicer lahko spravimo v slab položaj tudi druge naše družbe.
Obstaja možnost, da vlada razveljavi dano koncesijo?
Mislim, da ne. Mogoče se lahko odloči za obnovo postopka. Po moje bo ugotovi-
Novi lastniki so Hotel Sava Rogaška obnavljali več let. Sedaj se hotel ponaša s štirimi zvezdicami superior. »Po obnovi smo dobili precej novih gostov, tudi takšnih, ki so pripravljeni plačati več za bivanje in naše usluge. Mislim, da smo na pravi poti. Predvsem se je povečalo število ruskih gostov, tako bolj kot tudi manj premožnih. Izrazito radi imajo Rogaško Slatino, kar je razumljivo, saj nekdo iz Moskve zagotovo uživa v tem, povsem drugačnem okolju. Pred tremi leti smo imeli 10 odstotkov ruskih gostov, sedaj jih je v strukturi več kot tretjina. Sicer imamo v tem trenutku v primerjavi z lani indeks obiska 140, junij imamo poln, pa tudi za naprej dobro kaže,« je povedal Pšeničnik.
tev podobna kot prej - torej, da imamo pravico do koncesije, saj izpolnjujemo vse formalne pogoje. Mislim, da se bodo morali v Drogi Ko-linski sprijazniti s tem.
Skupina Atlantic Grupa je lani prodala več kot 23 milijonov litrov donata Mg, kar pomeni rekordno prodajo v 102-letni zgodovini polnjenja.
V	bistvu tožbe letijo z vseh strani. Če poenostavim eno od zgodb v onemogočanju dostopa do vrtine, je sodišče v Šmarju pri Jelšah dalo prav Drogi Kolinski, celjsko gospodarsko sodišče pa vam..
V	nekem smislu drži. V ponedeljek nam je celjsko sodišče izdalo odredbo, da imamo pravico koristiti vodo za svoje namene. Mislim, da je stvar začasno rešena. Je pa res, da bo marsikaj odvisno od nadalj-
Stanislav Pšeničnik: »Sedanji lastniki smo hotele v Rogaški Slatini odkupili od bank. Sam sem Hotel Sava Rogaška kupil leta 2000. Lahko rečem, da dobro poslujemo. Poleg turizma imamo trgovino, sedaj pa želimo še polnilnico vode, ker menim, da je treba razpršiti dejavnost.«
Pšeničnik je že pred leti napovedal, da se bo lotil polnitve mineralne vode, sedaj pa, ko se njegova napoved uresničuje, se je začelo z eno besedo »dogajati«. Tudi zato sta se v ponedeljek sestala Pšeničnik in Srečko Nakic, predsednik uprave Droge Kolinske, vendar pogovori, kot kaže, niso dali rezultatov. »Ker je zadeva na terenu preveč eskalirala. smo v pozitivnem duhu podjetništva poskušali zadevo rešiti na pogovorih v Ljubljani. Rezultat je bil tak, da se dobimo čez par dni in s pogovori nadaljujemo,« je dogajanje v začetku tedna zaokrožil Stanislav Pšeničnik.
Pred leti je bilo rečeno, da je vode za vse dovolj. Znani so bili vaši načrti in takrat kot da ni bilo problemov.
Stanislav Pšeničnik, lastnik hotela Sava-Rogaška ob sporni vrtini mineralne vode - Št. 45-10. junij 2011
njih postopkov na sodišču. Ampak po moje velja: če si lastnik zemljišča in opreme, če imaš koncesijo in gradbeno dovoljenje, zakaj torej ne bi mogel izvajati naložbe? Vse drugo je samo nagajanje ali želja, da nekdo ne bi dobil konkurence, česar pa si v Sloveniji verjetno ne želimo. Poleg tega je bila Kolinska sicer prodana, ampak prodana samo kot družba, in zraven verjetno niso bila prodana slovenska naravna bogastva.
Zaradi formalnopravnih zapletov, vezanih na lastništvo in koncesijo za črpanje mineralne vode iz vrtine RgS 2/88, ki ogrožajo poslovne interese Droge Kolinske, je družba vložila več kazenskih ovadb zoper odgovorne na občini Rogaška Slatina in odgovorne v Hotelu Sava Rogaška. Kazenske ovadbe se nanašajo na domnevne nepravilnosti pri dodelitvi gradbenega dovoljenja za novo polnilnico mineralne vode in cevovoda zanjo od vrelca do polnilnice Negonje.
Menda so vam v Drogi Kolinski ponudili, da odkupijo vrtino, cevovod in novo polnilnico?
Mi smo družinsko podjetje, v katerem smo se odločili, da bomo z naložbo nadaljevali. Če pa bi kdo dal oziroma ponudil neprimerno višjo ceno, kot je stvar vredna, seveda obstaja tudi možnost prodaje.
Kako naprej? Kaj pričakujete?
Verjamem v našo pravno državo in mislim, da bomo prispeli do zastavljenega cilja, torej do prodaje naše blagovne znamke mineralne vode.
Zagotovo pa ti spori povzročajo kar nekaj ne-lagodja.
Osebno v življenju nisem imel takšnih primerov in jih tudi sedaj nisem pričakoval. Kot sem že večkrat povedal, smo imeli urejeno vse, kar je bilo potrebno. Posledično ne razumem, da bi lahko šel k sosedu, mu nekaj počel na dvorišču ali zaklepal njegovo lastnino. Lahko razumem, da v Drogi branijo svoj monopol, upam pa, da bo država toliko pametna, da monopola ne bo dopustila.
URŠKA SELIŠNIK Foto: GrupA
ZGODBE IZ KAMRE
AUkamra
www.kamra.si
Celje z vodno Glazijo, kjer je kasneje nastal park; litografija Josefa Kuwassegga iz leta 1845.
Nazaj k naravi
19. stoletje je bil čas, ko so sodobni gospodarski procesi ustvarili nov družbeni sloj premožnega meščanstva in inteligence. S padcem srednjeveških mestnih obzidij so se meščani začeli obračati navzven, v odprti kmetijski in gozdni prostor na obrobju mest in pod vplivom razsvetljenske ideje »nazaj k naravi« skušali v tem na novo odkritem okolju uresničiti potrebe po svobodi in gibanju.
Oboje je preraslo v nov življenjski ideal; mestno prebivalstvo je iskalo zdravje, oddih in zabavo v sicer negovani, vendar še neokrnjeni naravi. Oblasti so se začele načrtno posvečati urejanju kmetijskih in gozdnih prostorov na obrobju mest, da bi meščanom omogočile stik z naravnim zaledjem. Vsa večja srednjeevropska mesta, in po njihovih zgledih tudi Ljubljana, Maribor in Ptuj, so predvsem v drugi polovici 19. stoletja postopoma do-
bila promenadne povezave mesta z okoliško pokrajino. Ob mestih so se postopoma razvile večje parkovne ureditve, namenjene različnim oblikam družabnosti, vendar tudi počitku, razmišljanju in uživanju naravnih lepot.
Sodobnim družbenim tokovom se je pridružilo tudi Celje, ki je ob spodbudi novega kapitala, pridobljenega iz razvijajoče se industrije, železniškega prometa, hmeljarstva in trgovine, na obrobju starega mesta začelo urejati prve parkovno urejene nasade. Tako so nastali smrekov gozdič na Jožefovem hribu s sprehajalnimi stezami, Mala Glazija ob Ljubljanski cesti, kjer so že leta 1828 zasadili obrobne drevorede, uredili poti in je predstavljala prvi celjski park, park ob gledališču in večje strnjene zelene površine med Ma-ksimiljanovo cerkvijo in sv. Duhom. Na jugu in vzhodu se je mesto približalo svojemu naravnemu obrobju in
preko Kapucinskega mostu čez Savinjo komuniciralo s svojim južnim hribovitim območjem - Miklavškim hribom, Anskim vrhom in Liscami. Hribi so predstavljali značilno krajinsko kuliso mesta, ki jo je na vzhodu obogatil še Grajski hrib z razvalino. V slogu klasicizma so iz mesta k pomembnim sprehajalnim in razglednim točkam vodile ravne, senčne drevoredne poti: čez Voglajno na Kalvarijo, na Jožefov hrib, pod Grajski hrib in vzdolž severne mestne vpadnice do posestniških dvorov na podeželskem obrobju mesta (Rožni, Gozdni in Kristinin dvor, Spodnji in Zgornji Lanovž itd.). Vir: Alenka Kolšek, Tatjana Kač, Celjski mestni park - narava v mestu in mesto v naravi, Osrednja knjižnica Celje, Celje, 2000.
Naslednji teden: Od travnika do parka.
ROBERT OŽURA JANKO GERMADNIK
Začetki parka z drevoredi divjih kostanjev in jagnedi; akvarel Josefa Martinija iz leta 1862.
OSREDNJA
JIZNICA Celje
Več o digitalni zbirki in drugih domoznanskih zgodbah, ki jih pripravlja Osrednja knjižnica Celje v sodelovanju s partnerji, si lahko preberete na spletnem naslovu www.kamra.si.
Nina Strnad je s svojo odlično zasedbo navdušila občinstvo in dokazala, da je med najobetavnejšimi slovenskimi pevkami džeza.
Šteje le kakovost
Celjski Džjezz kljub slabšemu obisku od pričakovanega navdušuje
Že prvi večer letošnjega drugega celjskega mednarodnega džez festivala je dokazal, da kljub skromnemu proračunu, ki je bolj kot ne odvisen od dobre volje sponzorjev, pri izbiri programa šteje le kakovost. Celjski Džjezz tako ni izneveril visokih pričakovanj.
Umetniški direktor festivala Jaka Kopač je že pred začetkom napovedal nekaj izjemnih izvajalcev in tudi zelo raznolik in pester spored različnih oblik džeza. »Videli in slišali ste že štiri zasedbe, dve še prihajata. Poskrbel sem zato, da se je in se bo slišalo vsakega nekaj. Od zelo poslušljivega džeza Nine Strnad, do Grisetta, ki je predstavil tradicionalni džez v bolj sodobnih oblikah, kakršne se izvajajo danes na newyorških odrih. Slišali smo silno emocionalno sici-lijansko glasbo, ki temelji na tradiciji, a vnaša vanjo veliko džeza, in glasbo polno grškega temperamenta. Nocoj bomo slišali še veliko latino glasbe Big banda Krško in slednjič Roberta Jukiča z njegovo bolj eksperimentalno glasbo. Vsega po malem je bilo in bo in vsak je lahko našel na teh koncertih nekaj svojega. Posebnost sta bila še dva jam sessiona. Zaželel sem si, da bi se to, kar se običajno dogaja na drugih festivalih džeza, zgodilo tudi v Celju. Da se po koncertih glasbeniki družijo še naprej. Tako pride do neverjetnih energij in novih poznanstev, saj igrajo glasbeniki, ki se si-
cer med seboj ne poznajo oziroma še niso igrali skupaj.«
Pred sicer številčno skromnim, a zelo hvaležnim občinstvom je že program prvega večera potrdil Kopačeve napovedi. Nina Strnad je s svojo skupino repertoarno posegla v zakladnico džez standardov, a v svežih, zelo sproščenih aranžmajih, ki so dali dovolj prostora tako njenemu imenitnemu vokalu kot tudi violini Petra Ugrina in klavirju Save Miletiča. Nina Strnad, ki odhaja na študij džez petja v ZDA, je dokazala potencial in upravičila trditev, da je med najbolj obetavnimi slovenskimi džez vokalistkami. Prav predrzno je odpela tudi dve skladbi, pisani za glasbila in segla po pesmih Chicka Coree in Charlie Parkerja.
Zvezde prvega večera so bili člani tria ameriškega džezovskega pianista Dannyja Grissetta, ki so večer popeljali v čisto drugačne vode. Grissettova glasba je namreč v veliki meri improvizirana, njegov džez pa bolj svobodne oblike. Njegov trio je s celjskim nastopom pokazal, da gre res za skupino iz prve džezovske lige.
Letošnji Džjezz se bo končal nocoj z nastopom zasedbe velenjskega basista Roberta Jukiča in za piko na i še z glasbo, pisano za večje zasedbe, kar Big band Krško je. Želimo le lepo vreme in vsaj malo več občinstva.
BRANKO STAMEJČIČ Foto: GrupA
Naprej Celjani in Šmarčani
Na regijsko srečanje odraslih gledaliških skupin je letošnji selektor, dramski igralec Vojko Belšak izmed vseh ogledanih predstav uvrstil dve: Knezi Celja - Skrivnost gradu Ojstrica avtorja in režiserja Mihe Alujeviča v izvedbi ansambla Zarja in Charleyeva teta Gledališča pod kozolcem iz Šmartnega ob Paki v režiji Jožeta Krajnca.
Regijsko srečanje se je začelo sinoči v Kulturnem centru Laško, kjer je občinstvo videlo celjsko prestavo. Šmarčani bodo nastopili v nedeljo ob 19.30 v kulturnem domu KUD Zarja Trnovlje Celje.
V Laškem so sinoči podelili tudi regijske nagrade, ki so jih namenili ustvarjalcem za njihove stvaritve v vseh letos videnih predstavah. Za glavno žensko vlogo v Knezih Celja je nagrado prejela Urška Majcen, za stransko žensko vlogo v isti predstavi je Belšak nagradil Matejo Ajdnik Korošec. Za glavno moško vlogo je nagradil Krištofa Hrastnika, ki je nastopil v predstavi Faust KUD Koral Laško, ki jo je režirala Magdalena Hrastnik. Za stransko moško vlogo je nagrado prejel Urban Hrastnik za svoje delo v predstavi Charleyeva teta. Posebno priznanje je selektor namenil kostumografki Mojci Praprotnik za opravljeno delo v isti predstavi.
Regijsko srečanje spremlja državna selektorica Dunja Zupanec, ki bo med vsemi predstavami vseh slovenskih regijskih srečanj najboljše izbrala za jubilejno 50. Linhartovo srečanje, ki bo od 22. do 25. septembra v Postojni.
BS
S srebrom iz Linza
Komorni moški zbor Celje se je v začetku junija udeležil 3. mednarodnega zborovskega tekmovanja Anton Bruckner v Linzu v Avstriji in v družbi vrhunsko pripravljenih zborov iz Avstrije, Italije, Rusije, Singapurja, ZDA, z Danske, Madžarske, s Kitajske, Filipinov, Finske, Hrvaške in Portugalske pod vodstvom mladega dirigenta Davida
Preložnika dosegel srebrno odličje.
Mednarodna žirija je tudi tokrat podelila le srebro kot najvišje priznanje, saj na vseh letošnjih mednarodnih tekmovanjih nemške organizacije Interkultur zlatega odličja za moške zbore ni bilo. Tudi zato so Celjani s svojim mladim, obetavnim dirigentom še toliko bolj ponosni na svoj ponovni
mednarodni uspeh, prvi po letu 2003, ko so iz Anglije prinesli zlato. Zbor z dolgoletno tradicijo torej kljub času, ki ni prijazen takim aktivnostim, še naprej izpolnjuje svoje poslanstvo: širi pevsko kulturo, dviga njeno kakovost v domovini in z mednarodnim jezikom glasbe tke prijateljske vezi med narodi.
MARKO JAGRIČ
Po letnem koncertu v Narodnem domu (na sliki) je Komorni moški zbor Celje uspešno nastopil še na festivalu v Linzu.
Etno urban z glasbo in plesom
Danes koncerta Vlada Kreslina in Neozbiljnih pesimistov, jutri breakdance festival
Celjski mladinski center ostaja zvest tradiciji, ki traja že deset let in tudi tokrat v sklopu prireditev Celje dogaja pripravlja dvodnevni Etno urban festival. Tokrat so ga zasnovali kot preplet etna in urbanih vsebin. Nocoj (petek) bo to še posebej vidno, saj pripravlja koncert v atriju Vlado Kreslin s svojimi Malimi bogovi, druga skupina pa bodo srbski Neozbiljni pesimisti, ki igrajo, kot sami pravijo, antiglobalni etno punk. Festival bo v soboto zaokrožil še povsem urbani fenomen - mini festival breakdancea.
»V letih trajanja se je vsebinska zasnova in izvedba Etno urban festivala, ki sta ga leta 2000 zasnovala Tone Kregar in Matevž Cene, zelo nadgradila in se tudi v žanrskem smislu razvila. Glasba sicer ostaja v prepletu etna in urbanih žanrov osnovni element, letos pa ji dodajamo še ples, za kar so bili pobudniki mladi iz društva Squad 'n' Effect. Res so se potrudili in pripeljali brakdancerje iz cele Evrope. Pričakujemo, da si bo oba dogodka ogledalo okoli 1.500 ljudi,« je o letošnji podobi festivala povedal direktor centra Primož Brvar.
Prav festival uličnega plesa, kar breakdance v svoji osnovi je, je za Celje prava novost.
Začel se bo v atriju mladinskega centra v soboto ob 16. uri, nadeli pa so mu ime Break the floor. Gre za, to je treba zapisati, zelo resno tekmovanje, v katerem se bo najprej med seboj pomerilo 14 petčlanskih skupin, sledili bodo »obračuni« posameznikov s 27 udeleženci in za konec še nastopi eden proti enemu v kategoriji mlajših od 15 let. »Prišlo bo okoli 400 plesalcev iz vse Evrope, na dogodek smo povabili najboljše svetovno znane breakerje, tudi iz Afrike in Azije. Gledalci bodo res lahko uživali v prikazu njihovih elementov in spretnosti. Pripravljamo tudi delavnice, ki se jih bodo lahko udeležili obiskovalci. Vodili jih bodo Marcio iz Francije, Intact iz Ukrajine in Fuego iz Bolgarije, ki bodo hkrati tudi sodniki tekmovanj,« je povedal Dejan Gregl, vodja celjskega kulturno plesnega društva Squad 'n' Effect. Program bo povezoval priljubljeni Boštjan Gorenc - Pižama, za glasbo bosta skrbela didžeja Woo-D in B-Stone, glasbeni gost bo raper Denis Chorchyp.
Dodajmo še, da bo po nocojšnjem koncertu v atriju Celjskega mladinskega centra tudi zadnji »jam session« glasbenikov, ki sodelujejo na letošnjem festivalu Džjezz.
BRST
Plesne miniature v SLG
Edino državno in že tretje leto tudi mednarodno tekmovanje Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki ima svoj domicil v Celju, je vsakoletni Opus 1 - plesna miniatura. Letošnji Opus se bo odvil jutri (sobota) od 17. ure naprej v SLG Celje.
Že tradicionalna plesna prireditev, ki bo prihodnje leto obeležila dvajsetletnico, je namenjena spodbujanju plesne ustvarjalnosti in odkrivanju mladih talentov, starih med 9 in 24 let, ki ustvarjajo izvirne koreografije in navdušujejo občinstvo z neposrednostjo in bogastvom svojih plesnih izpovedi. Vsako leto so za Opus razpisane drugačne teme, ki naj bi mlade plesalce spodbudile v kritična razmišljanja o posameznih vprašanjih ter jim predstavljale povod za spoznavanje, raziskavo in študij določenih vsebin. Tema letošnjega je Fuzija kot spojitev, združitev, zlitje, spajanje, združevanje različnih elementov v neko novo obliko, občutek, sporočilo.
V plesnih miniaturah se plesalci spopadajo z malimi plesnimi oblikami, avtorskim solo plesom in kompozicijami za največ dva plesalca, ki trajajo med 2 do 3,5 minute. Poudarek je na samostojnem delu mladih plesalcev, pri čemer je mentor zgolj svetovalec pri oblikovanju njihovega lastnega plesnega izraza. Na letošnji razpis je prispelo 80 prijav iz Slovenije in 16 iz tujine (iz Avstrije, Izraela, Belgije, s Švedske in Hrvaške). Strokovna žirija, ki jo sestavljajo Maša Kagao Knez, Magdalena Reiter in Loup Abramovici, je za sobotno finale izbrala 49 koreografij, po koncu tekmovanja pa bo podelila nagrade za najboljšo miniaturo, idejo in plesno izvedbo. Vse tri nagrade bo podelila v štirih različnih starostnih skupinah.
BS
Mladi plesalci, ki so ustvarili Odisejado in »njihova« Ana Vovk Pezdir na odru SLG
Odisejada s priznanji
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje je Harlekin - društvo za umetnost plesa iz Celja predstavilo svojo letno produkcijo. To pot so jo zasnovali kot plesno predstavo na eno temo Odisejada. Občinstvo je uživalo v kar trinajstih koreografijah, pravih malih plesnih zgodbah na zadano temo, predstavili pa so jih plesalci vseh Harlekinovih skupin.
Slovesnost je zaokrožila podelitev značk Mete Vidmar - Javnega sklada kulturnih dejavnosti. Bogo Krpan je podelil 24 bronastih značk, 5 srebrnih in eno zlato, ki jo je prejela Sandra Jazbec. Podelili so tudi Harlekinove listine plesnim pedagoginjam, ki so začele kot učenke plesa v Harlekinu in se vanj vračajo kot pedagoginje in koreografinje (Zala Pezdir, Sanja Rehar, Daša Skrt, Sandra Jazbec, Katja Terglav in Ana Jenček). Društvene listine so prejeli tudi plesalci, ki s svojim delom prispe-
Ob letni produkciji Harlekina zlata medalja ZKDS Ani Vovk Pezdir
vajo k razvoju Harlekina. Višek večera je bila podelitev zlate medalje Zveze kulturnih društev Slovenije, ki jo je iz rok Milana Brecla za življenje s plesom prejela Ana Vovk Pezdir.
Sezone s tem za Harlekin še ni konec. Že v nedeljo se namreč začenja mednarodna plesna delavnica GIBnoza - upor, ki jo bo vodila Zala Pezdir, pridružile pa se ji bodo še njene dijakinje in kolegice s Švedske, Finske, iz ZDA in Francije. Z delavnico želijo omogočiti srečanje mladih plesnih moči celjskega Harlekina (sodeluje pet plesalk) in švedske Uppsala Dansakademi. V prvi vrsti je delavnica namenjena plesalkam z dobrim plesnim tehničnim znanjem in voljo do ustvarjanja. Rezultat delavnice bo sodobna plesno-glas-bena predstava, ki jo bodo javnosti predstavili 20. in 22. junija. Tema delavnice je upor.
BS, foto: GrupA
OCENJUJEMO
Glasba na
V Narodnem domu Celje smo 1. junija prisluhnili koncertu Glasba na vodi, ki sta ga kot uvod v prireditve Poletja v Celju pod častnim pokroviteljstvom avstrijskega veleposlanika pripravila Hiša kulture Celje in Zavod Celeia Celje. Izvajalca sta bila Simfonični orkester Hiše kulture Celje, ki je vestno sledil taktirki dirigenta Simona Dvoršaka, in solist Miloš Mlejnik na violončelu.
Najprej je treba pohvaliti skrbno izbran koncertni program, ki je številno poslušalstvo popeljal v čas dunajskega klasicizma, izvajalci pa so se spomnili tudi 100-letnice smrti Gustava Mahlerja.
Koncert je suvereno uvedla Uvertura k operi Idomeneo skladatelja Wolfganga Amadeusa Mozarta. Odlično izvedbo so zaznamovali premišljeni dinamični kontrasti in lepo fraziranje na godalih, ki so ga občasno zmotili komaj opazni ritmični spodrsljaji.
Osrednja točka večera je bil nedvomno Koncert za violončelo in orkester v C-duru skladatelja Josepha Haydna s solistom Milošem Mlejni-kom, ki je tudi tokrat dokazal svoje mojstrstvo in upravičil sloves enega najboljših umetnikov naše države. Virtuoznost igre jezablestela zlasti v hitrih delih, ki so navdušenje na izvedbo le še dopolnili. Tudi orkester je svoje delo opravil dobro, v energični soigri s solistom.
Zadnji klasicist večera je bil Ludvig van Beethoven in njegova Prva simfonija v C-duru. Četudi gre za prvo veliko simfonično delo mojstra te glasbene oblike, glasbeni tekst simfonije od izvajalcev zahteva precejšnje tehnične in interpretativne zmožnosti. Orkester Hiše kulture Celje, četudi projektni sestav, je svoje poslanstvo povsem upravičil in na zavidljivo visoki ravni, ki se je ne bi mogli sramovati niti
profesionalni orkestri naše države, izvedel celotno delo v širokem loku, ki mu je bilo moč slediti od uvodnih do sklepnih taktov. Posebej je treba izpostaviti odlična pihala.
Kot zadnje delo večera smo slišali Mahler-jev Adagietto iz Simfonije št. 5, glasbo, ki jo je Mahler napisal v enem najbolj burnih obdobij svojega življenja, ko se je sreča ob zavidljivi poklicni karieri in umetniških uspehih začela krhati zaradi velikih problemov z zdravjem. V tem delu je orkester pokazal tudi izjemno izrazno moč, saj je bila igra muzikalna in doživeta. V dvorani so pričarali spokojno, a vendar z energijo nabito vzdušje, ki sta ga na trenutke sicer zmotila rahlo groba kontrabasista, a celostna izvedba je navdušila - zlasti zadnji del, v katerem smo v počasnem odzvenu glasbil ter postopnem ugašanju luči doživeli popoln zaključek tega neizmerno spevnega in čutnega Mahlerjevega dela.
Dirigent Simon Dvoršak je s svojim orkestrom dokazal, da Celje še kako premore vrhunske izvajalce in posledično potrebuje tovrstne glasbene dogodke. Njegova dirigentska tehnika je nesporna - gibi so čisti, vedno povsem na mestu, energija, ki jo prenaša na orkester, pa pozitivna. Le redko lahko vidimo tako ubrano sodelovanje med glasbeniki in njihovim vodjem! Opazno je bilo tudi delo koncertne mojstrice Maje Savnik, ki je bila s suverenim vodenjem in tehnično dovršenim igranjem odlična desna roka dirigenta.
Koncert Glasba na vodi je bil nedvomno eden izmed umetniških vrhuncev letošnje koncertne sezone v knežjem mestu, merila, ki jih je zastavil, pa visoka in, upam, da tudi vzpodbudna za snovanje prihodnjih programov, ki naj končno občinstvo in organizatorje odvrnejo od populizmov, ki jih je v tem svetu že tako ali tako preveč in jih na klasičnih odrih s klasičnimi sestavi ne potrebujemo.
ANŽE ŠKORNIK, študent muzikologije
Robert Renner z rekordom tudi na celjskem mitingu
Čeprav so bili vrhunska atletika, čevapčiči, kotleti, pivo in sladoled zastonj, pa je bilo gledalcev malo. Žal. Najbrž jih je kar precej od obiska odvrnilo nestanovitno vreme, ki pa se je naposled umirilo in se usmililo mitinga v Celju.
Nekaj rezultatov domačih tekmovalcev na tretji tekmi letošnje mednarodne lige Atletske zveze Slovenije je bilo zelo dobrih.
»Medalja mi ne more uiti«
Najprej smo se razveselili vratolomnega poskusa mladega celjskega atleta Roberta Rennerja. V skoku s palico je premagal 515 cm in postavil slovenski rekord za mlajše mladince. Pravzaprav je izboljšal svojega za dva centimetra in osvojil drugo mesto. »Imam še precej rezerv. Vse misli usmerjam na svetovno prvenstvo za mlajše mladince, ki bo sedmega julija v francoskem Lillu. S podobnimi skoki, ki jih izvajam sedaj, mi medalja ne more uiti,« drzno napoveduje varovanec trenerja Milana Kranjca. »Treningi sedaj niso več tako intenzivni kot pozimi. Napredoval sem v hitrosti, tudi odriv imam boljši. Tokrat sem prvič skakal s tršimi palicami,« dodaja Rener Naskakoval je tudi 525 cm, dvakrat brez pravih možnosti,
Marina Tomič je na predzadnji oviri le za malenkost zaostajala za Rusinjo Argunovo.
ko mu je Kranjc ploskal in ga bodril, med tretjim poskusom pa je prisotnim zastal dih, kajti Robert ni bil daleč! Zdelo se je, da bi letvica tudi obstala na mestu, če bi bila pet centimetrov nižje ...
»Izredno dobri pogoji«
Olimpijski in svetovni prvak Primož Kozmus se
nepričakovano hitro vrača v vrhunsko formo, prvič v tej sezoni je kladivo zalučal čez 77 metrov. Tudi zaradi Kristjana Korošca in njegove
ekipe, ki je prenovila metalni krog. Naš atletski superšam-pion je zato dejal: »V Celju so izredno dobri pogoji. Krog je zelo hiter. Noge mi pri obratih še ne gredo dovolj hitro, toda tukaj se je obneslo. Dobra tekma je za mano. Lepo je videti napredek, ki potrjuje, da dobro delamo!« Članica Šentjurja Martina Ratej je kopje vrgla dva centimetra manj od 62 metrov: »Rezultat je zadovoljiv, mislim na najboljši met, ostali so bili slabi. Zadovoljna sem, kajti zaradi nenehnih treningov
S treninga na Rogli odletel na »kajtanje«
Na morju za vrhunskost na snegu - Oteženo dihanje v višinski sobi - Med najboljšo peterico v svetovnem pokalu
Najboljši slovenski de-skar na snegu, Celjan Rok Marguč, se po končani svoji najboljši sezoni v karieri že pripravlja na naslednjo. Po enomesečnem predahu mu ni zmanjkalo motivacije za trening, kljub dvema osvojenima medaljama na svetovnem prvenstvu v La Molini.
V prihajajoči sezoni ne bo večjega tekmovanja, 25-letnik pa bo skušal poseči po čim vidnejših rezultatih v svetovnem pokalu in se v skupnem seštevku povzpeti med pet najboljših. Visoko zastavljenega cilja pa ni mogoče doseči brez trdega dela, zato sta s kondicijskim trenerjem Draganom Bo-snicem že pripravila zahteven program za poletne priprave. Maja sta se skupaj odpravila na Roglo, kjer sta največ kolesarila, v trening pa vnesla tudi nekaj novosti, predvsem vaje za ravnotežje,
kar je pri deskanju na snegu ključnega pomena. Trenutno Marguč trenira na vodi, natančneje kiteboarding. Ta adrenalinski šport je še precej nov in svež, vendar se
vse več ljudi zanima zanj. Potrebna je deska, »kajt« (padalo), predvsem pa je nujen veter, saj drži padalo v zraku. »Kajtanja sem se naučil v relativno hitrem času, saj
Rok Marguč si je privoščil aktiven dopust.
sem imel nekaj predznanja z deskanja. Na trenutke sta si zelo podobna, pri obeh je treba imeti veliko občutka za ravnotežje. Ta trening mi bo zelo koristil v mesecu avgustu, ko se bom vrnil na ledenike, saj znanje z vode prenesem na sneg,« navdušeno razlaga Marguč.
V nadaljevanju poletja se bo med drugim ukvarjal tudi z wakeboardingom, ki se od kiteboardinga razlikuje po tem, da te z desko vleče po vodi čoln ali žičnica. Na domačo Roglo se bo vrnil v avgustu, kjer bo deset dni bival in treniral v višinski sobi. Pove tudi, da so najbolj naporne prav te priprave, saj trenira tri ure zjutraj in tri popoldne, vmes pa mu v sobi redčijo zrak, kar pomeni, da mu iz dneva v dan umetno dvigujejo višino, zaradi česar težje diha in tudi utrujenost se stopnjuje.
KD
Robert Renner in njegov trener Milan Kranjc.
in potovanj čutim utrujenost. Letos imam težave pri zaletu oziroma pred izmetom, ko popušča moja leva noga. Izidi zato nihajo.« S trenerjem Andrejem Hajnškom bosta pomanjkljivosti do svetovnega prvenstva zagotovo odpravila. Poti v Daegu pa še nima zagotovljene Marina Tomič, ki (ne še mrzlično) lovi normo v teku preko visokih ovir. Čas 13,26 je dosegla ob premočnem vetru: »Zapodila sem se na vso moč, štart je bil dober, toda iz ritma me je vrgla tekmica. Uboga Belgij-
ka se je zataknila za oviro in močno je zabobnelo. Tedaj me je prehitela Rusinja Argu-nova. Borila sem se do konca. V nogah imam čas 13,20, toda to moram potrditi. Morda mi bo uspelo že ta vikend v Celju.« Ko bo potekal finale Atletskega pokala Slovenije.
Vtise je strnil predsednik AD Kladivar Stane Rozman: »Zelo sem zadovoljen, saj nam je uspelo miting Celjskih knezov izpeljati do konca. Imeli smo srečo, pred mitingom je bilo neurje, nato
pa je posijalo sonce. Še veter se je nameril šprinterjem in skakalcem v hrbet. Odlično je tekla naša kandidatka za svetovno prvenstvo Marina Tomič, svojo uspešno vrnitev k troskoku je potrdila Anja Valant Velepec, Robert Renner pa je dokazal, da je največji talent Kladivarja. Če se ne motim, ima trenutno drugi najboljši rezultat na svetu v svoji starostni kategoriji.«
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Med
karateistkami
najboljše
Žalčanke
V organizaciji Karate kluba Polzela je bilo ekipno državno prvenstvo v borbah in katah. Tekmovanja se je udeležilo 136 ekip iz 35 klubov.
Karateisti velenjskega Shotokana so osvojili pet zlatih in eno bronasto medaljo, predstavniki KK Žalec pa tri zlate in eno srebrno. Lina Pušnik, Ines Švarc in Maja Hercog so zmagale v konkurenci članic in mlajših članic. Najbolj je presenetila ekipa kadetinj (Urška Krajnc, Petra Planinc, Nika Pšajd), ki je prav tako premagala vse tekmice. Peti po uspešnosti je bil KK Tiger Velenje, trinajsti KK Nestor Žalec, petnajsti KK Polzela .
TONE TAVČAR
Ekipa kadetinj KK Žalec. Z leve stojijo Nika Pšajd, Urška Krajnc in Petra Planinc.
Teja Oblak, 20 let, 170 cm
Tina Trebec, 21 let, 190 cm
Nina Gabrovšek, 17 let, 168 cm Živa Macura, 16 let, 190 cm
Sanja Orozovic, 21 let, 183 cm
Morda bodo celo močnejše
Ženski košarkarski klub Athlete Celje bo jutri na pikniku v Medlogu zaključil sezono, pred dnevi pa je povsem prevetril ekipo. Zapustile so jo Nika Barič, Tja-ša Gortnar, Monika Bosilj, Ines Kerin in Maaike Klein, ob visoki odškodnini pa bo odšla tudi Ana Turčinovic. Najbolj se za Črnogorko zanimajo v litovski Vilni.
Poleg njih se zaradi odhoda na študij od Celja poslavljajo še sestri Belak, Čohova, Gaberškova in Kopušarjeva. Zato pa sta dveletni pogodbi podpisali slovenski repre-zentantki, članici Kranjske Gore, 190 centimetrov viso-
ka Tina Trebec in branilka Teja Oblak, v minuli sezoni najboljša igralka slovenske lige. Novinka bo tudi - s petletno pogodbo - Marica Gajic iz Bosne in Hercegovine, že pred tedni sta štiriletni pogodbi podpisali mladi Ljubljančanki Živa Macura in Nina Gabrovšek. Pred vrati kluba pa je še Srbkinja Sanja Orozovic, za katero pa se morajo dogovoriti glede odškodnine Spartaku iz Su-botice.
Direktor kluba Matej Polutnik ni skrival zadovoljstva nad opravljenim: »Nadaljujemo s filozofijo začeto pred štirimi leti, da
pomembno vlogo pri nas igrajo mlade košarkarice. Vesel sem, da sta se nam pridružili Oblakova in Treb-čeva. Veliko pritiskov je bilo s strani njihovega dosedanjega kluba, državnega prvaka Hita iz Kranjske Gore. Uspešno smo jima predstavili, da naš klub drži besedo. Torej da jim omogoči obljubljeno glede izplačil, igranja in nadaljnje uveljavitve oziroma prestopa v še uglednejše klube. Pri tem sta nam pomagali bivša reprezentantka Katja Temnik in sedanja Maja Erkič. Imeli bomo izrazito mlado ekipo, pa vendar po mojem mnenju konkurenč-
no v državnem prvenstvu in Jadranski ligi.«
Trener Damir Grgič bo imel mlado, a kakovostno ekipo, ki bo terjala precej časa za uigravanje: »Zelo sem zadovoljen, da je prišlo do vseh teh dogovorov. Upam, da se bomo še okrepili z eno visoko igralko.« Škofjeločanka Teja Oblak je priznala: »Odločitev o odhodu od državnega prvaka je bila težka. Menim, da v Celju lahko še veliko napredujem. Upam, da bomo postale državne prvakinje.« Tudi Tina Trebec iz Zavrhka pri Sežani je odlično igrala v finalni seriji proti Athleteu: »Tudi
sama sem dolgo kolebala. Želim si, da bi se mlade igralke dobro ujele med seboj.« Nina Gabrovšek je igrala za Ježico: »Odločitev sem sprejela skupaj s starši. Celjski klub nudi namreč najboljše pogoje za mlade košarkari-ce. Tu se lahko razvijem v odlično igralko, najprej pa si moram priboriti določeno minutažo.« Šestnajstletna Živa Macura je visoka 190 cm: »Politika celjskega kluba je naklonjena mladim igralkam. Veselim se nove sezone.« Ni še znana usoda Mateje Tavic.
DEAN ŠUSTER Foto: SHERPA
Ponoči do
Pilštanja
Devetnajsti Binkoštni pohod bo jutri s štartom med 21. in 22. uro pred gasilskim domom v Pečovniku.
Društvo maratoncev in pohodnikov Celje je poskrbelo za šest okrepčevalnic. Avtobus bo iz Pilštanja proti Celju odpeljal ob 8. uri izpred Osnovne šole v Lesič-nem. Prevoz je zagotovljen s plačilom štartnine, ki znaša deset evrov.
DŠ
ŠPORTNI KOLEDAR
Sobota, 11. 6.
NOGOMET
3. SL - vzhod, zadnji, 26. krog: Šentjur - Zreče, Celje (Olimp): Simer Šampion
-	Čarda, Štore: Kovinar - Od-ranci (17).
Štajerska liga, zadnji, 26. krog: Šoštanj - Marles hiše, Rogaška - Pesnica, Rogatec: Mons Claudius - Zavrč, Peca
-	Šmarje (17).
Ko se je sonce močno uprlo v progo, so bili pogoji zelo dobri.
Petsto gledalcev v Lembergu
Tekmovalno rekreacijski klub Tajfun šport je na dirkališču Motokros center Lemberg pri Šmarju priredil četrto dirko za pokalno prvenstvo Slovenije.
V	desetih kategorijah se je na progo podalo 111 tekmovalcev, ki jih je spremljalo 500 gledalcev. V kraljevski kategoriji MX Open R1 je po dolgem času slavil Aleksander Žafran (AMD Slovenske konjice). Na drugem mestu je bil še vedno vodilni v prvenstvu, domačin Erik Slavec (TRK Tajfun). Theo Urbas (AMD Slovenske Konjice) je imel veliko smole z motorjem in je odstopil že v prvi vožnji. Proga je bila sprva blatna, nato se je malce posušila, da bi jo spet zmočil dež.
V	kategoriji MX 125 R1 je tretje mesto zasedel domačin Aljoša Molnar. V MX Open R2 in MX 125 R2 sta slavila člana AMD Slovenske Konjice, Peter Leber in Mitja Žaler.
DŠ, foto: MATJAŽ KOŠIR
Veliki derbi v ponedeljek
V	boju za prvaka 1. celjske lige malega nogometa ostajata le še dve moštvi. Maček tisk in Bar Golf se bosta spopadla v naslednjem krogu.
Izidi 8. kroga: AT Šargi/Downtown - Pelikani 5:4, En-grotuš - Maček tisk 2:4, AH Škorjanec Hochkraut - Vigrad 4:3, Generali team - Tristar 3:3, Bar Golf - Frangros 4:1. Vrstni red: Maček tisk 22 točk, Bar Golf (tekma manj) 19, Šargi, Pelikani 13, Generali 11, Tristar, Engrotuš 10, Škorjanec (tekma manj) 6, Frangros 5, Vigrad 1. Pari 9. kroga v ponedeljek, 13. junija: Tristar - Škorjanec (18.20), Vigrad - Šargi (19.10), Maček tisk - Bar Golf (20), Frangros - Generali (20.50), Pelikani - Engrotuš (preloženo).
V	2. ligi ima FC Hudinja 19 točk, Novem 17, Amaterji 16, Kompole 15, Zagrad 14 ...
Svetovni pokal na Rogli in Ljubnem
Prva tekma svetovnega pokala na slovenskih tleh v prihodnji sezoni bo 17. in 18. decembra na Rogli.
Pomerili se bodo smučarski tekači in tekačice v sprintu ter na tekmi s skupinskim štartom v klasični tehniki na 10 in 15 kilometrov. Rogla je tako znova uvrščena v tekmovalni koledar, novo tekmovanje pa bo v ženskih smučarskih skokih, disciplini, ki je aprila letos postala tudi olimpijska. V prihajajoči sezoni bodo prvič izpeljali svetovni pokal za ženske, tekma bo tudi pri nas, na Ljubnem, 11. in 12. februarja.
DŠ
Rudar prevzel
■ v ■ r
Duričic
Novi trener nogometašev velenjskega Rudarja bo Milan Duričic.
Podpisal je enoletno pogodbo. 65-letni Hrvat je v Sloveniji deloval pri treh klubih, nazadnje pri CM Celju. Prvi trening bo v Velenju opravil prihodnji teden, ko se bodo začele priprave na novo sezono. Celjsko moštvo se bo zbralo v ponedeljek.
DŠ
Ana Oparenovič s trenerjem Boštjanom Doberškom - Št. 45 - 10. junij 2011 -
Prihaja tudi Ana Oparenovič
Trenutno je najboljša celjska teniška igralka Nastja Kolar. Pogovor z njo smo objavili v prejšnji številki. Odločno pa ji sledi skoraj dve leti mlajša Ana Oparenovič, članica Teniškega kluba Celje, ki jo, tako kot na začetku Nastjo, trenira Boštjan Doberšek.
Ana je aprila napolnila 15 let in zaključuje šolanje na II. osnovni šoli v Celju. V zadnji sezoni je izjemno napredovala, na pravkar minulem državnem prvenstvu do 16 let v Rogaški Slatini je bila druga, v igri dvojic pa celo prva. Letos se bo udeležila vseh tekmovanj pod okriljem Teniške zveze Slovenije v starostnih skupinah do 16 in 18 let in tudi v članski kategoriji, hkrati pa tudi mednarodnih turnirjev do 16 let. Ta mesec bo igrala na turnirju na Malem Lošinju, zatem bo odpotovala z reprezentančno ekipo na mladinski olimpijski festival v Turčijo, v avgustu pa še na športne igre šolarjev na Škotskem.
DŠ
»Komu ni jasno, da je tu nekaj narobe?«
Agonija družin umrlih v prometnih nesrečah zaradi dolgotrajnih sodnih postopkov - »Vse to nam onemogoča naravni proces žalovanja.«
Z leve: Karmen Hrastnik Koštomaj in Branko Koštomaj, Alojz in Nataša Kračun, Martin, Simon in Sonja Godec. 2. 10. 2009 so ostali brez svojih ljubljenih.
Nataša Godec
Tjaša Koštomaj
Peter Kračun
»Ne gre le za našo žalost zaradi izgube ljubljenih v prometni nesreči, gre za to, da je čas, da se tej družbi nastavi ogledalo in v njem vidi vso to apatijo ljudi. V Sloveniji se pač ščitijo storilci! Kdo so ti izvedenci, ki presojajo, v kakšnem stanju je nekdo storil kaznivo dejanje? Sistem nam, svojcem žrtev, namreč ne ponuja nobenega izvedenca, ki bi presodil, kako so naša življenja uničena ...« pravi Nataša Kračun. Njen brat Peter, star 24 let, je umrl skupaj z 21-letno Tjašo Ko-štomaj in 22-letno Natašo Godec v vozilu 2. oktobra predlani na avtocesti pri Arji vasi. Eno dekle je bilo hudo poškodovano. Nesrečo je povzročil Branko Maček, ki je na avtocesto zapeljal v napačni smeri.
Maček bo 8. julija vendarle stopil pred sodnico. Skoraj dve leti po nesreči! Zagotovo se to sojenje sploh še ne bi začelo, če ne bi bilo tolikšnega odmeva po tragediji, ki je ena najhujših na slovenskih cestah. Po neuradnih podatkih dobivajo na sodiščih že sive lase, ker jim novinarji zastavljamo vprašanja, kdaj se bo vendarle začelo sojenje (dvakrat je že bil preložen začetek) in vsako naše vprašanje ter glas svojcev v javnosti dojemajo kot pritisk. »Seveda je pritisk,« trdi Kračunova. »Vse to je na nek način poniževalno, da se moramo svojci žrtev prometnih nesreč tako angažirati, da se v sistemu sploh kaj zgane. To se ne dogaja nikjer v razvitih državah! Koliko sojenj povzročiteljem tragedij je
bilo, ki so se končala šele po sedmih letih in več! To je sramota!« Kar naenkrat je za družbo normalno, da starši ozaveščajo, kako je, če izgubiš otroka, namesto da bi se povzdignil glas družbe zaradi sistema, ki še vedno dopušča, da se sojenja za tako boleče zadeve začenjajo tudi po več kot pet let po dogodku, opozarjajo družine Kračun, Koštomaj in Godec.
»Če bi se država res zavzemala za državljane, bi
javno stopila na stran svojcev žrtve nesreč. Ker pa imajo ti občutek, da temu ni tako, se umaknejo, ker se ne želijo izpostavljati. V tujini sistem najprej zaščiti svojce, na koncu jih celo vprašajo, ali so zadovoljni s kaznijo za povzročitelja, ampak ne s kaznijo, ki je izrečena 7 ali 10 let po dogodku, ampak v letu dni! Obsodba je le formalni zaključek postopka,« še dodaja Nataša Kračun. »Vse
to nam onemogoča naravni proces žalovanja. Izveš, da naj bi se sojenje začelo, svoje stvari daš ob rob, padeš spet v te občutke ..., potem izveš, da sojenja ne bo. In tako še drugič. To je nerazumljivo, onemogoča nam naravni potek žalovanja, kako ne morejo tega razumeti? Ampak ni treba zdaj govoriti o naših čustvih, kajti ta bolečina ostaja v naši notranjosti sleherni trenutek,« pravi Marjana Kračun, Petrova mama. Družine umrlih otrok želijo, da bi se spremenila miselnost ljudi.
Kriza bolne družbe
»Vsak, ki vidi, kaj preživljaš, reče >zdrži<. Ne potrebujemo tega, mi potrebujemo ljudi, ki nas bodo podprli, da se sistem v Sloveniji zbudi. Sodniki,
odvetniki, tožilci govorijo o tem primeru, po kuloarjih se pogovarjajo, kaj vse bi se moralo že zgoditi, potem pa nenadoma vsi potihnejo,« razlaga Karmen Hrastnik Koštomaj, ki je v nesreči izgubila hčerko. Od koga pričakujejo glas podpore? »Od ljudi, ki imajo danes otroke ali jih bodo imeli jutri. Njihovi otroci so v nevarnosti. Jaz sem bil za svojo hčerko sveto prepričan, da se ji nesreča ne more zgoditi. Pa se je. Vsi čakajo. Mislijo, da se to njim ne more zgoditi ...,« dodaja Branko Koštomaj. Dokler se ne zgodi. »Takrat bodo svojci novih žrtev čutili popolnoma enako kot mi,« še konča.
Solze ob izgubi otrok vsak dan najdejo svojo pot na obrazu. Družine imajo na trenutek občutek, kot da je v slovenski družbi narobe opozarjati na »narobe
družbo«. »Kot da smo edini vpijoči v državi,« dodajo. »Pravijo, da pritiskamo na sodišče. Greš mimo sodišča, pogledaš gor in to že dojamejo kot pritisk? Pijani povzročitelj nesreče pravi, da se to, kar se je zgodilo njemu, lahko zgodi vsakomur. Ne drži. Ker alkohola ne pijejo vsi! Za koga sodijo? Za ljudstvo! Kakšno je sporočilo temu ljudstvu? Nesreča se je zgodila pred dvema letoma, pa me kdo vpraša, kaj je z zadevo in rečem, da ne vem ... V tujini se zadeva konča v nekaj mesecih in tisto je pozitivno sporočilo ljudem. Mi nismo spregovorili le zaradi sebe, ampak zaradi mladih, ki morajo vedeti, v kakšni državi živijo in kaj jim ta država nudi! Če je v državi v preteklih letih umrlo nekaj tisoč ljudi v prometu, postopki pa se vlečejo do 10 let, komu zdaj ni jasno, da je tu nekaj narobe?« se sprašuje Petrov oče Alojz Kračun.
Vsa ta sojenja, ki se začenjajo leta in leta po tragedijah, v svojcih žrtev vedno
znova odpirajo nikoli zace-ljene rane. »In ko se začne sojenje, se sodi drugačnemu človeku, saj to po vseh letih ni več isti človek, kot je bil na dan tragedije. Prepričana sem, da tudi on živi s posledicami, šele ko človek prizna krivdo, se začne proces spreobrnjenja. In šele ko to doseže, lahko začne s svojo izkušnjo vplivati na druge ljudi, da ne počenjajo podobnega. Šele z razsodbo povzročitelj prometne nesreče spozna, kaj je v resnici storil. Naši otroci so mrtvi in nihče jih ne more pripeljati nazaj. Kriza, v kateri živimo, je globoka, ampak to ni samo naša kriza. Je kriza več družin, sorodstva, družbe, ki te stvari dopušča. Je kriza bolne družbe,« pravi
Marjana Kračun.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
Maček tokrat tiho!
V začetku tedna smo poklicali tudi Branka Mačka in ga prosili za izjavo, kljub temu da so družine Kračun, Košto-maj in Godec v pogovoru z ekipo Novega tednika spregovorile predvsem o sodnem sistemu, za katerega pravijo, da je »rak rana« pri spreminjanju prometne kulture v javnosti in miselnosti ljudi.
Maček izjave ni želel dati. Tokrat je možnost izjave zavrnila tudi njegova odvetnica Nuša Maček. Pravi le, da gre za specifičen primer, kjer je bil njen klient v javnosti že vnaprej obsojen, čeprav je stvar kazenskega postopka in ne javnih debat, da se obtožencu krivda dokaže. Zato so vsi komentarji tik pred sojenjem odveč,
dodaja. Naj spomnimo, da smo se že lani z Brankom Mačkom pogovarjali v uredništvu Novega tednika, saj je na pogovor takrat pristal. »Želim, da bi se vse končalo čim prej. Nesreča se ni zgodila z namenom, bila je huda
tragedija in z njo moram živeti do konca. Storil sem napako. Pil sem in nato sedel za volan,« nam je povedal lani. »Pred odgovornostjo ne mislim bežati. Ko bo sodišče odločilo, kakor pač bo, bom to moral prenesti. Se soočiti z dejstvom, kaj sem storil in za to odgovarjati. Odločil pa sem se, da to vseeno povem naglas. In da, vem, da me ljudje obsojajo in me bodo obsojali vsakič, ko bom javno govoril,« nam je takrat dejal. Maček je še vedno na zdravljenju na psihiatriji, izvedensko mnenje, ki ga je opravil psihiater dr. Gorazd V. Mrevlje naj bi pokazalo, da je le delno sposoben spremljati sodno obravnavo.
Foto: TimE
Je treba sodnikom potrkati na vest?
Robert Štaba iz Zavoda Varna pot: »So pozabili na človeško plat v teh postopkih?«
Prometne nesreče so hud udarec svojcem žrtev. Leta tečejo in ko se zdi, da so preživeli najhujše, se s sodnimi procesi najhuje šele začne. »Podaljševanje sodnih postopkov ni v prid ne povzročiteljem ne oškodovancem,« opozarja Robert Štaba, predsednik Zavoda Varna pot, ki že nekaj let pomaga svojcem žrtev prometnih nesreč. Ministrstvu za pravosodje je zavod predlagal, naj vendarle zmanjša čas sodnih postopkov, katerih dolgotrajnost za svojce žrtev pomeni »podoživljanje pogreba svojega bližnjega.«
Sojenje Branku Mačku za tragedijo pri Arji vasi se še ni začelo. Na sojenje čaka Branko Žnidarec, ki je predlani pijan povzročil smrt mame dveh otrok. Še vedno ni sojenja Andreju Gombocu, ki je vinjen leta 2007 v Tolstem Vrhu do smrti zbil 10-letnico. Ni še sojenja Marjanu Ojsteršku, ki je leta 2008 v Prožinski vasi do smrti zbil 17-letnika in pobegnil. Štiri leta po nesreči so začeli soditi tudi Simeonu Januzoviču, ki je trčil v kolesarja, bil pri tem vinjen, s kraja nesreče pobegnil in vozil avto, ki ni bil brezhiben.
Želite, da bi se v Sloveniji sojenje za tragedije začelo »v razumnem roku, ki ne sme biti daljši od 18 mesecev«. Je to sploh realno?
Pred leti je bila Slovenija med najbolj nevarnimi evropskimi državami v prometu. Če bi takrat vprašali, ali lahko naša država postane varnejša, bi rekli, da je to nemogoče. Danes vidimo, da smo predvsem pri varnosti otrok v prometu med prvimi v EU. Če smo uspeli pri varnosti otrok - zakaj ne bi mogli še na ostalih področjih cestnega prometa?
Kdo je naredil največji »premik«?
Številna ministrstva in novo ustanovljena Javna agencija za varnost cestnega prometa.
Sodstvo pa je zaostalo. Želimo, da se pravosodje pridruži temu tempu in da speljejo sojenja v razumnem roku, kajti današnja praksa, ko se sodi 5 ali 10 let za povzročitev prometne nesreče, je s človeškega vidika popolnoma nesprejemljiva. Dolgotrajni sodni postopki svojcem žrtev povzročajo škodo, državi pa nerazumne stroške.
Predlagate prednostno obravnavo teh zadev na sodiščih. Staršem pokojnih otrok pri Arji vasi so na sodišču dejali, da primer ni prednosten, čeprav jim je pravosodni minister Aleš Zalar na sestanku po nesreči
obljubil drugače.
Ko sem namestnika ministra za pravosodje v Veliki Britaniji vprašal, zakaj so se odločili, da tam zaključijo postopke v času do enega leta, mi je odvrnil, da iz čisto humanega razloga: ker razumejo stisko svojcev žrtev in tudi povzročitelja nesreče. Izjav celjskega sodišča ne morem komentirati, želel pa bi, da pogledajo čez mejo, da bodo razumeli, zakaj se trudimo, da bi tem ljudem pomagali. Za seboj imamo psihologe, psihiatre in primere evropske dobre prakse. Na ljubljanskem sodišču je sodnik sojenje končal v 10 dneh! Šlo je za nesrečo, v kateri je umrla deklica. Sodnik je razpisal tri obravnave, soočil vse udeležence, izvedence in na koncu izrekel sodbo ...
Torej se da.
Seveda. Če sodnik suvereno pelje postopek ne glede na razne pravice obrambe, lahko zaključi postopek v kratkem času. Vse ostalo ni vredno komentarja. Pri tako odmevnem primeru, ko izgubijo življenje tri osebe in v dveh letih ne speljejo postopka, potem lahko kot davkoplačevalec, predsednik Zavoda Varna pot in kot član Upravnega odbora Evropskega združenja žrtev prometnih nesreč potrkam
Robert Štaba: »Sodniki naj pogledajo prakso v tujini ...«
na vest sodnikov in organizatorjev dela na takšnih sodiščih z vprašanjem: so sodniki pozabili na človeško plat v teh postopkih?
Vi ste tudi bili s starši teh otrok pri ministru Zalarju ...
... ker smo kot organizacija poskušali premikati sistem. Želimo, da bi bil to primer dobre prakse. Starši, ki so pri Arji vasi izgubili otroke, so v javnosti delili svojo bolečino, državi so dali čustven naboj, ki je premaknil določene inštitucije. Sistem si zasluži, da se ta zadeva zaključi.
Govorite, kot da se bo sojenje (julija) začelo hitro in ne prepozno. Želite povedati,
da se to sojenje sploh še ne bi začelo, če ne bi bilo pritiska javnosti?
Ne verjamem, da bi se začelo, če takega odmeva ne bi bilo. Sodišče dokazuje svojo neodvisnost, kar je prav. Je pa žalostno, da s to neodvisnostjo potrebuje kar dve leti za tak primer. Pogovori s tujimi strokovnjaki pokažejo, da je tak način žaljiv in nizkoten.
Svojci žrtev nesreč pogosto nimajo pojma, kaj se s postopki dogaja. Res je, da se o tem lahko pozanima njihov pooblaščenec, odvetnik. Toda ministrstvo navaja, da izobražujejo svoje zaposlene, da bi svojce nesreč obveščali o postopkih. Zakaj se to ne izvaja?
Izobraževanja za sodnike in tožilce so res bila, povabili so tudi nas. Vsi vpleteni morajo biti obveščeni, v kateri fazi je postopek. To je izrednega pomena za žrtve nesreč in njihove svojce čisto iz človeške plati in osnovnega bontona, vsi priznani psihologi in psihiatri na to opozarjajo. Zamislite si: nekdo izgubi ljubljenega v nesreči in potem ne ve, kaj se dogaja z zadevo. Brez zaključka zgodbe ne morejo normalno žalovati, ne morejo začeti živeti dalje.
Kje je sploh Slovenija v primerjavi z ostalimi državami?
Francija zaključi sodne postopke v 15 mesecih, v Belgiji se sodni postopki začnejo najkasneje v 12 mesecih po nesreči, trajajo do treh let. Podobno kot v Sloveniji, kjer postopki trajajo 5 do 10 let, je na Portugalskem.
Pred leti sva se za Novi tednik že spraševala, mar bo treba kdaj povzročitev smrtne nesreče spremeniti v naklepni uboj, če je bil povzročitelj vinjen ... Tako je v ponekod v ZDA.
Že dolgo časa se v evropski praksi ne uporablja več termin »prometna nesreča«, ampak »trčenje«. Na izobraževanju v ZDA sem opazil, da kazen tam ne prinaša pričakovanih ciljev. Uvideli so, da bo treba veliko več delati na preventivi, izobraževanju in na celovitih ukrepih in rehabilitaciji teh ljudi. Nekdo, ki je alkoholik, potrebuje drugačno pomoč, če pa je ne sprejme in na cesti še vedno ogroža ljudi, potem mora nastopiti strog zakon in takega človeka odstraniti iz prometa.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: GrupA
S celjskega sodišča le suhoparen pisni odgovor
Poskušali smo priti tudi do pogovora s predsednikom Okrožnega sodišča v Celju Miranom Jazbin-škom, da bi skupaj javnosti pojasnili, zakaj sodna preiskava in sojenja v primerih nesreč trajajo dolgo. Tako bi javnost seznanili, kaj vse je treba storiti, dodatno preiskati pri tako občutljivih primerih. Vendar so nam s sodišča poslali le pisni odgovor, ki ga objavljamo v celoti.
»Tukajšnje sodišče ne vodi statistike o trajanju kazenskih postopkov za tovrstna kazniva dejanja. Mislim, da takšne statistike v Sloveniji ne vodi nihče. Torej vam ne morem povedati, koliko znaša povprečni čas reševanja tovrstnih kaznivih dejanj. Ravno tako vam ne morem odgovoriti na vaše splošno vprašanje o zahtevnosti obravnavanja tovrstnih kaznivih dejanj v preiskavi in na glavni obravnavi. Vsaka
zadeva je namreč primer zase. Tudi v strokovni javnosti velja ocena, da je sojenje v kazenskih postopkih na okrožnih sodiščih najtežja oblika sojenja. Trajanje kazenskih postopkov za kazniva dejanja zoper varnost javnega prometa je odvisno še od izvedencev. Praktično v vseh primerih sta angažirana izvedenca cestnopro-metne in sodnomedicinske stroke. Če je treba ugotavljati še prisotnost alkohola pri obdolžencu, to zahteva še druge izvedence,« so nam odgovorili.
Seveda jim nismo postavili »splošnega vprašanja« o zahtevnosti postopkov, saj smo želeli odgovor na to vprašanje za naše bralce še bolje razložiti, če bi do pogovora na sodišču prišli. Zanimalo nas je še, zakaj na celjskem sodišču primer Maček ne vodijo prednostno (prednostne so ponavadi tudi zadeve, kjer je obto-
ženi v priporu), če so na pravosodnem ministrstvu to obljubili staršem umrlih otrok. Od nas so nato zahtevali »fotokopije dokumentov, ki ste jih imeli v mislih.« Pa smo jim poslali besede pravosodnega ministrstva in Zavoda Varna pot (obljubo ministra o prednosti tega primera so nam potrdili tudi starši umrlih otrok): »Nobenih resnih ovir ni, da tožilstva in sodišča teh primerov ne bi obravnavala prednostno«, »Ministrstvo je Vrhovnemu državnemu tožilstvu predlagalo, da v vseh primerih nesreč s smrtnim izidom sodišču predlagajo prednostno obravnavo«. »Na pogovoru Zavoda Varna pot in staršev z ministrom Zalarjem je ta obljubil, da bo primer obravnavan prednostno«.
Odgovora na naše vnovično zastavljeno vprašanje do zaključka časopisne redakcije nismo dobili.
Anketa, ki jo je opravil Zavod Varna pot kaže mnenje ljudstva .
Ključni dokaz j uničen
Bojan Poplaz nič več za zapahi, ampak v hišnem priporu
e
Bojan Poplaz takole rad pojasni svoje mnenje pravnikom .
Kmalu sodba za rop Lidla
V Celju so v sredo in včeraj nadaljevali sojenje roparjem celjskega Lidla. Na zadnji obravnavi pretekli teden so zaslišali prodajalke v trgovini, ki so jih roparji napadli, celjskega kriminalista, ki je rop preiskoval, in trgovko iz Baumaxa, kjer naj bi kupili orodje za kaznivo dejanje.
Roparji so v Lidlu ukradli okoli 50 tisoč evrov, nato naj bi poskušali okrasti še šentjurski Akvonij, a so jih pravočasno prijeli policisti. Sojenje naj bi se bližalo h koncu, ni pa jasno, ali bodo odvetniki še predlagali kakšen dokaz ali se bo sojenje morda končalo že prihodnjič. V sredo je senat pregledal vse listine in dokaze v kazenskem spisu, prebrali so tudi izjavo Milana Felicijana, ki je bil v tej zadevi prvoobtoženi, a je spomladi storil samomor. Včeraj so zaslišali izvedenca za DNK preiskave, ki je omenil, da je na nekaterih dokazil našel biološke sledi vsaj dveh obtoženih. V času ropa Lidla pa sta v objektu delovali dve videokameri, je na včerajšnjem sojenju dejala predstavnica Lidla.
SŠol
INFO113
Požar zaradi iskre ...
V	podjetju v Zrečah je v torek prišlo do požara.
Vzrok za njegov nastanek naj bi bilo iskrenje na peskalnem stroju. Prezračevalni sistem je iskre vsrkal v filtre, zaradi česar je izbruhnil ogenj. Kriminalisti so tujo krivdo izključili, v požaru pa je nastalo za okoli 5 tisoč evrov škode.
... in zaradi strele
Okoli 17. ure v ponedeljek je v Ločah pri Celju v gospodarsko poslopje udarila strela in povzročila manjši požar na ostrešju.
V	poslopju je bilo v času požara 47 glav živine. Ogenj so uspeli pravočasno pogasiti celjski poklicni gasilci in prostovoljni gasilci iz Šmartnega v Rožni dolini. Največ poškodb je nastalo na električni napeljavi v poslopju, višina gmotne škode pa še ni znana.
Pijana kolesarja
Na območju celjske policijske uprave so v torek in sredo pridržali osem pijanih voznikov, trem večkratnim kršiteljem so zasegli tudi vozila.
Med pridržanimi vozniki sta bila dva kolesarja. Prvega so ustavili v torek popoldne v Rogaški Slatini, napihal je skoraj dva promila alkohola. Drugega pa so v sredo zgodaj zjutraj ustavili v Celju.
Odnesel evre
V Čopovi ulici v Celju se je v začetku tedna zgodila drzna tatvina.
Neznani storilec, star okoli 30 let, je v križišču nagovoril starejšega občana in ga prosil za drobiž za plačilo parkiranja. Pri tem mu je ukradel okoli 450 evrov. Moškega še iščejo, govoril pa naj bi nemško.
Jo je kdo videl?
V torkovi številki Novega tednika smo pravilno napovedali zaplete na sojenju Bojanu Poplazu. Grozi mu večletna kazen, ker naj bi na kljuko vhodnih vrat Vegradove stavbe v Velenju lani namestil bombo. Po-plaz je bil od lanske pozne jeseni v priporu, od torka pa je na prostosti oziroma bolje rečeno: ni več za zapahi, so mu pa odredili hišni pripor. Največje presenečenje torkove obravnave je bilo dejstvo, da je ključni dokaz v tem primeru - skoraj uničen.
Na sojenju so tokrat zaslišali izvedenko za področje genetske DNK preiskave Ireno Zupanič Pajnič. Prvo analizo bioloških sledi - ena je pokazala na Popla-za - so opravili v Nacionalnem forenzičnem inštitutu Ljubljana. To preiskavo pa so zdaj postavili pod vprašaj. Zupanič Pajničeva je namreč ugotovila, da je dokaz popolnoma kontaminiran. Z drugimi besedami to pomeni, da so na dokazu našli sledove, ki bil lahko nanj prišli tudi po kaznivem dejanju, se pravi, da dokaza preiskovalci morda niso ustrezno shranili ali pa so se ga dotikali brez rokavic. Kot je povedala izvedenka, naj bi na njem našli sledove najmanj treh oseb, ena ali dve sta lahko celo ženskega spola. Gre pa za neznane osebe.
Za Poplaza in njegovo obrambo je bilo najpomembnejše to, da izvedenka sploh ni našla njegove DNK na tistem delu dokaza, ki ga je preiskovala. Dejstvo, da so biološke sledi na dokazu našli forenziki, je izvedenka osvetlila s pojasnilom, da bi se te sledi lahko znašle na dokazu tudi zaradi neustreznega ravnanja z dokazom, kar pomeni, da se je nekdo najprej dotaknil stvari, ki so
jih Poplazu zasegli pri hišni preiskavi in za tem to sled prenesel na dokaz.
Izvedenka bo morala zdaj pregledati še del eksplozivne naprave, ki so ga že pregledali forenziki, a naj bi nekaj težav spet nastalo pri dostavi tega dokaznega predmeta od nacionalnega forenzičnega inštituta, kjer ga hranijo, do laboratorija izvedenke. Kako se bo vse to izteklo, bo znano 24. junija,
ko se bo sojenje nadaljevalo. Takrat naj bi govorili tudi o videoposnetkih nadzornih kamer v Vegradu. Zdaj se je namreč izkazalo, da so posnetki nastali nezakonito. To bi lahko pomenilo - kot smo že poročali - da so nezakoniti tudi kot dokazno gradivo v kazenskem spisu. V tem primeru bi jih morali izločiti.
SIMONA ŠOLINIČ Foto: SHERPA
Od torka, 31. maja 2011, svojci pogrešajo 32-letno Natalijo Korez iz Župančičeve ulice v Rogaški Slatini.
Neznano kam je odšla tistega dne dopoldne, ob odhodu je bila oblečena v modre jeans hlače in majico s kratkimi rokavi, obuta je bila v športne copate znamke Nike. Korezova je visoka okoli 170 centimetriv, ima rjave oči in svetle srednje dolge, ravno pristrižene lase. Vse informacije o pogrešani policija sprejema na številki 113 oziroma na anonimnem telefonu policije 080-1200.
Kanduti Šumejeva tokrat brez mape
Banke naj bi oškodovala za 500 tisočakov
Beata Kanduti Šumej je v sredo spet sedla pred sodnika celjskega okrožnega sodišča, kjer ji sodijo zaradi poslovne goljufije. Kaznivo dejanje izvira še izpred enajstih let. Takrat naj bi z neplačevanjem posojil bankam kot lastnica mariborskega podjetja (avto hiše) storila za okoli 500 tisoč evrov škode.
Poleg Kandutijeve se zaradi goljufije zagovarja tudi Mariborčanka Marija Mežnar. Takrat ko je bila lastnica avto hiše Kandutijeva, je bila Mežnarjeva direktorica. Kandutijeva očitke zavrača, je pa omenila, da so podjetju, zatem ko je padlo v izgubo, banke zasegle nekaj premoženja. V sredo so zaslišali tudi Ivana Ulago, ki je po skorajšnjem propadu podjetja le-tega prevzel. Kandutijevo javnost na Celjskem pozna kot nekdanjo mestno svetnico in nekdanjo direktorico podjetja Ingrad.
SŠol
Foto: SHERPA
Beata Kanduti Šumej se tokrat ni skrivala za mapo .
Na svoj
Teče mi, teče ...
O vodi, vodnih športih in morju zaloge
Glede na to, da nismo skupaj že 66 let, ampak je toliko star le časopis, ki ga soustvarjamo, se še lahko drug drugemu nasmejimo. Kot ste lahko že brali v prejšnjih številkah, se na Novem tedniku in Radiu Celje večkrat nasmejimo šalam, še bolj pa nenamenskim domislicam naših sodelavcev. Včasih pa so bolj kot besede zabavna dejanja. Tako je bilo tudi na Viken-dovi regati, ko je ta še bila, na Bledu leta 2005. Ja, za uspeh je treba kdaj poseči tudi po energijskih napitkih oziroma jih spraviti iz telesa ...
Razširjena ekipa NT&RC se je neko lepo septembrsko soboto odpravila branit barve naše medijske hiše. Opremljeni po zadnji račji modi. Za vse, ki ste nas takrat zamudili, povejmo, da
smo bili Ra-Ce, ker smo na eni strani predstavljali Radio Celje, pa tudi Novi tednik, hkrati pa novinarske »race«. Ves Bled je bila poln naših lepih, polnih, belih ritk, modre mornarske srajčke z rdečimi metuljčki so kar klicale po čolnih, kljuni so bili očiščeni ...
Za našo medijsko hišo so veslale ekipe kar v treh čolnih. V enem smo sedeli Tea Podpečan Veler, ki sicer skrbi, da uredništvu nič ne manjka, radijski tehnik Branko Ogrizek - Poljap-ke, glavni športnik Dean Šuster in moja malenkost. Ker smo imeli v čolnu profesorja športne vzgoje, si lahko predstavljate, da nismo na bregu čakali na začetek tekme. Pa smo šli trenirat. Vesla težka, čoln nič manj, skratka s Teo sva se kar na-mučili. Potem je v nekem
trenutku Dean rekel: »No, dekleti, zdaj pa samo vidve veslajta. Trening!« Pa sva veslali kot nori. Če šef trener reče, da je treba delati, ni izgovorov. Bilo pa nama je malo čudno, ker je Poljap-ke zaradi grozljivega napada smeha skoraj čmoknil iz čolna. Potem se je začela tekma in smo »razturali«, prišli v finale, skratka bili smo zadovoljni. Po tekmi je Dean privlekel iz čolna plastenko vode z dodatkom. No, takrat sva s Teo izvedeli, zakaj se je Poljapke tako smejal. Ker pač ni bilo časa, da bi šli na stranišče pred tekmo, je bilo treba to opraviti kar v čolnu .
Niso pa bile to naše edine vodne avanture. Vsako leto opravljajo prakso mladi novinarji oziroma mladi, ki bi radi postali novinarji. Nekaj časa je bila z nami tudi Katarina,
račun
Ekipa Ra-Ce na Bledu
ki je napisala članek o igrah v vodi. Športno besedišče ji je bilo očitno precej tuje, na kar jo je opozoril Brane Sta-mejčič - Brst: »Katarina, veš, rokometu v bazenu se reče vaterpolo.«
In če ostanemo na tekočem. Včasih se v enem tednu toliko zgodi, da vseh reči ne moremo objaviti takoj. In se naredi zaloga. Nekoč je bil tudi Branko Jeranko prepričan, da ima dovolj materiala:
»Imam še celo morje vsega na zalogi.« In takratna urednica Tatjana Cvirn - Nitka je odgovorila: »Ne, samo neka voda je še ostala.«
ŠPELA KURALT Foto: SB
HUJŠAJMO Z NOVIM TEDNIKOM IN RADIEM CELJE
Zdravo je dobro in okusno
Izzivi gor ali dol, rutina je najbolj enostavna izbira. Tudi pri hrani, saj ponavadi jemo ali naročimo tisto, kar poznamo. Se bomo vsaj najedli, je tisti znan izgovor. Potem se dnevno lovimo med idejami za kuho in jezo, da kar naprej jemo isto. S hrano, ki ima manj kalorij, a zadosti vsem našim energijskim potrebam, pa je ponavadi tako, da jo imamo bolj za zdravo kot dobro.
Z malo volje lahko to mnenje spremenimo, koraki v kuhinji morajo biti majhni in jedci
se bodo postopoma privadili na drugačen okus in ga sprejeli. Nenazadnje ni zanemarljivo, da je to v korist zdravju.
Prav zato je bila torkova delavnica, ki se je odvijala na celjski srednji šoli za gostinstvo in turizem, odlična popotnica ekipi, ki počasi zaključuje akcijo Hujšajmo z Novim tednikom in Radiem Celje. Praktičen prikaz zdravega jedilnika, ki je tudi okusen, je bil odlično izpeljan. Pred tem ni šlo brez tehtanja na Zavodu za zdravstveno varstvo v Celju in Tatjana Škornik Tovornik je pre-
računala, da so skupaj ta teden lažji za 8,7 kilograma, kar 222,6 kilograma pa so »odložili« od začetka akcije. Tedenska številka je mogoče malo manjša, saj je kakšen dekagram tudi že prišel nazaj, a vseeno je skupina uspešna. Kilogrami niso vse, pomembni so tudi ostali podatki, ki jih beleži tehtnica in ta jih je že veliko pomladila, namesto maščob so bolj izrazite mišice, viša se odstotek vode v telesu. Ker ima vsak doma ogledalo, lahko ob pomerjanju oblačil tudi vidi, kako bo zdaj res treba kupiti kaj manjšega.
Delavnico na šoli je spremljala tudi prim. Jana Govc Eržen, ki je z zanimanjem sledila predavanju Boštjana Bezgovška. Učitelj praktičnega pouka kuharstva, ki svoje znanje in izkušnje na Srednji šoli za gostinstvo in turizem Celje razdaja dvanajsto leto, ima tudi nacionalno poklicno kvalifikacijo za dietnega kuharja. Z dijakoma prvega letnika, Viljemom Podpečanom in Nikom Požunom, je pripravil pravo pašo za oči in usta. Le kaj bi teorija brez prakse, smo namreč rekli na koncu in se lotili okusne hrane.
NASVETI ZA ZDRAVJE
Odlično pripravljena hrana, ki kar vabi k pokušanju.
Le od zraka ne moremo živeti
Izgubljanje kilogramov na način, da živimo od zraka in ne jemo skoraj nič, je neumnost. Pet obrokov, trije glavni in dve malici, mora biti dnevno na sporedu in če si lahko vzame-
mo čas za vse obveznosti, si ga vzemimo še za zdrav prehran-ski ritem. Učitelj praktičnega pouka na celjski srednji šoli za gostinstvo in turizem Boštjan Bezgovšek je udeležen-
cem akcije predstavil jedilnik, katerega energijska vrednost je 1200 kcal. To je minimum, ki ga mora dobiti telo, saj vam na primer jedilnik, ki ima samo 800 kcal, postrežejo le v bolnišnici, kadar imate predpisano strogo ležanje in se ne morete gibati.
Zajtrk, sestavljen iz polno-zrnatega kruha, dietne skute
in grenke črne kave ali čaja, je uvod v dan. Za dopoldansko malico je dovolj ena pomaranča in nato sledi kosilo. Juha s korenjem, dušena piščančja ali puranja prsa, ajdove testenine, dušen brokoli in rdeča pesa kot solata. Že sliši se veliko in tudi na krožniku je kaj videti, le vse se pripravi na malo maščobe, brez solje-nja ali dodajanja ojačevalcev okusa. Duška si lahko damo s svežimi dišavnicami in z njimi izboljšamo jed. Popoldanska malica je en navaden jogurt in eno jabolko, kar zadošča do večerje. Takrat si pripravimo zelenjavno rižoto, kjer je zelenjave res vsaj tričetrt, riž je bolj dodatek. Izberemo grah, korenje, paradižnik, por in papriko ter ne pozabimo na solato. Skrijmo sol, kis, olje, za zeleno solato je dovolj sok limone, smo se prepričali z lastnimi brbončicami.
S takšnim prehranjevanjem naredimo uslugo sebi, telesu in zdravju. Morda se bo od začetka zdelo vse premalo slano, nezačinjeno in pusto,
a se sčasoma privadimo. Najlažje si to predstavljamo tako, da se vprašamo, kaj je na prvem mestu. Manj kilogramov ali ocvrt dunajski zrezek z veliko krompirčka, kečapom in francosko solato. Občutek lakote, ki se pojavi, najlažje preženemo s tekočino, ki nam da občutek sitosti. Jasno je, da pijemo vodo ali nesladkan čaj.
Maščobe pri kuhi ravno ne moremo izločiti. Vendar lahko izbiramo med bolj in manj primernimi glede na to, kaj pripravljamo. Za namaz na kruhu je še vedno boljše maslo kot margarina. Slednje po mnenju Boštjana Bezgovška gotovo ne bi veselo jedli, če bi
opazovali postopek izdelave tega umetnega namaza. Hladno stiskano olivno olje svoje značilnosti ohrani ravno tako, kot je njegovo ime, torej hladno. Zato ga dodajamo jedem na koncu in ga ne uporabljamo za cvrtje. Čeprav to tako ni vprašanje, saj se cvrtje in zdrav način prehranjevanja izključujeta. Z ostalimi olji kot so na primer arašidovo, laneno, sezamovo ali najdražje, arganovo, je v praksi tako, da jih uporabljamo, če nam ustrezata vonj in okus. Bistvo kuhanja je, ne glede na vrsto jedi, še vedno pripraviti okusen obrok za oči in usta.
NENA LUŽAR Foto: TimE
Za prehod od sladkega k nesladkanemu najbrž ne bo šlo z danes na jutri. Boštjan Bezgovšek je pri tem opozoril na škodljiv dodatek aspartam, ki ima oznako E951. Stranski učinki, kot so glavobol, slabost, hiperaktivnost, črevesne in želodčne motnje, sprememba razpoloženja in še mnogo drugih, so gotovo razlog, da ga ne uporabljamo. V praksi to pomeni, da si kavo ali čaj sladkamo z rjavim sladkorjem ali medom, pa tudi žlička belega sladkorja je boljša izbira kot katerokoli umetno sladilo.
PISMA BRALCEV
Uredništvo objavlja pisma bralcev po svoji presoji v skladu z uredniško politiko, razen ko gre za odgovore in popravke v skladu z Zakonom o medijih. Dolžina naj ne presega 50 vrstic, daljše prispevke krajšamo v uredništvu oziroma jih avtomatično zavrnemo. Da bi se izognili nesporazumom, morajo biti pisma podpisana in opremljena s celotnim imenom, naslovom ter s telefonsko številko avtorja, na katero lahko preverimo njegovo identiteto. V časopisu pismo podpišemo z imenom in priimkom avtorja ter krajem, od koder je doma.	UREDNIŠTVO
ODMEVI
»Izgnanci« na prostem 2.
Odgovor Centra sodobnih umetnosti na članek »Izgnanci« na prostem zahteva dodatna pojasnila. Ravnatelj Gimnazije Celje - Center Igor Majerle in jaz kot vodja umetniške gimnazije sva bila jeseni pri mag. Čeko Pungartni-kovi na razgovoru na sedežu Zavoda Celeia, kjer nama je gospa Šivavec, ki je kasneje zamenjala službo, zelo jasno in nedvoumno sporočila, da nam Center sodobnih umetnosti Celje za naprej odreka možnost najema galerijskih prostorov, saj z razstavo letne šolske likovne produkcije ne ustrezamo vsebinskemu konceptu njihove institucije. Gospod Majerle si je tedaj zelo prizadeval, da do tega, da bi izgubili možnost razstave vsakoletne produkcije najboljših likovnih del, ne bi prišlo, a gospe sta bili zelo odločni. Preden se je sestanek zaključil, sem predlagala, da mogoče le ne bi tako dokončno zaprli vseh vrat, češ da jih bo v nadaljevanju najbrž zelo težko odpreti na novo, in da bi se po premisleku morda še enkrat srečali. Gospe sta se strinjali in čez en teden sva šli na sestanek, tedaj v Center sodobnih umetnosti (CSU), z gospo Majo Rak, ki pri nas poučuje dva strokovna predmeta. Srečali sva se z gospemi Šivavčevo, Čerčnikovo in Hodoščkovo. Vzdušje je bilo, za razliko od tistega na prvem sestanku, prijetno in dogovorile smo se za nov način sodelovanja, ki se je potem do konca maja res uresničil v smislu še več vodenih ogledov razstav kot v prejšnjih letih in v aktivnem sodelovanju naših dijakov z mladimi celjskimi umetniki v likovnih delavnicah v Centru sodobnih umetnosti, za kar je stroške, ki niti niso bili tako
nizki, poravnala šola, kajti denarnih obveznosti ni mogoče kar tako prenesti na dijake. Ampak to sodelovanje je bil seveda le en segment dela naših dijakov. Bistvo naših vsakoletnih študijskih razstav pa je prikaz najboljšega izbora celoletnega dela vseh dijakov pri vseh strokovnih predmetih. Gospe v CSU so pristale na to, da se dela, ki bodo nastala v delavnicah pri njih, razstavijo v CSU, za našo letno produkcijo pa so nam bile pripravljene »odstopiti« samo galerijo Hodnik, kar pa seveda glede na obseg gradiva, ki ga razstavljamo vsako leto, sploh ni prišlo v poštev, kar smo jim tudi povedali. Na šoli smo začeli iskati možnosti za razstavo izbora iz letne produkcije tekočega šolskega leta, a smo ugotovili, da bi (je) temu ustrezal samo CSU. Kljub vsemu smo se odločili, da ne prekinemo s tradicijo študijskih razstav ob koncu vsakega šolskega leta, zato smo si izbrali kar Galerijo »Koder se nebo razpenja ...«, ki smo si jo zamislili v šolskem parku. Da je ogromno priprav za dve uri razstave pomenilo glede na spremenljivo vreme veliko stisko in negotovost, najbrž ni treba posebej pojasnjevati .
Upamo in želimo, da bi se naše sodelovanje s CSU nadaljevalo, saj so bili dijaki v delavnicah, kjer je delo teklo lepo, zelo ustvarjalni. Veselimo se tudi predvidene razstave produkcije, ki je nastala v teh delavnicah in smo jo v soglasju s CSU načrtovali v novembru naslednjega šolskega leta, kajti junijski šolski tempo zanjo res ne bi bil več primeren. Seveda pa poudarjamo, da predstavlja to sodelovanje le del dogajanja, ki pa ga nikakor ni mogoče enačiti s celoletnim delom pri strokovnih predmetih v našem programu.
Želimo, da bi v prihodnjem letu s CSU našli soglasje za
to, da nam bodo ponovno odprli vrata za razstavo, katere koncept želimo ohraniti, saj takšna, kot je, dobro združuje dijake, učitelje, starše in druge obiskovalce. Zakaj ne bi ob naštetih še naprej tudi institucije, kot je Center sodobnih umetnosti Celje?
Kdor spremlja naše delo, gotovo ve, da že vrsto let vzorno sodelujemo z Zavodom za kulturo Žalec, ki nam vsako leto daje možnost, da brezplačno razstavljamo v avli Doma II. slovenskega tabora, kjer je veliko kulturnih dogodkov, zato si naše razstave lahko ogleda veliko ljudi, ali pa v Savinovem likovnem salonu, kjer vsako leto (tudi brezplačno) razstavljajo svoja najboljša likovna dela naši četrtošolci - tudi letos je bilo tako, in sicer tri dni po razstavi v šolskem parku pred Gimnazijo Celje - Center.
DARJA POGLAJEN, prof.
Gimnazija Celje - Center, umetniška gimnazija, likovna smer
»Izgnanci« na prostem 3.
Globoko se strinjam z odgovorom na moje pisanje, ki ga je posredoval Center sodobnih umetnosti, saj se zavedam pomena dela tega centra in tudi sam podpiram njihov program, ki je v minulih letih v Celje pripeljal vrsto sodobnih umetnikov in predstavil kopico novodobnih umetniških praks. Da to podpiram, dokazuje tudi moje redno spremljanje dogodkov v obeh galerijah centra, ki, si domišljam, ni osredotočeno zgolj na podatke o tem, kdo kje razstavlja, ampak skušam v svojih prispevkih čim bolj poljudno zapisati, zakaj je neko razstavo vredno videti. To počnem z željo, da bi v galerije le prihajalo več ljudi.
In tu je kleč problema. Strogo vztrajanje pri razstavljanju (zgolj) sodobnih umetniških del in praks je, po mojem prepričanju, pripeljalo do tega, da na otvoritve prihaja poprečno okoli 20 ljudi, še ti so zvečine iz umetniških krogov in pretežno vselej isti. Tudi obisk po otvoritvah ni ravno zgleden. Prav zanima me, koliko ljudi si je vzelo čas in si temeljito ogledalo tekočo razstavo v Galeriji sodobne umetnosti, sicer odlične videe Katarine Zdjelar? Porečete, da to ni pomembno. Pa je! Če že vztraja-
TERJATVE SO DEL VAŠEGA PREMOŽENJA
Zagotovite si varno poslovanje v prihodnosti in zavarujte terjatve pri Zavarovalnici Triglav, d.d.
Več informacij na www.triglav.si in na telefonskih številkah 0158 06 772 in 01 58 06 774.
triglav
te zgolj pri sodobni umetnosti, jo je treba znati na nek način približati občinstvu.
In kakšno zvezo ima to s člankom, o katerem se »prepiramo«? Zgolj to, da ste z »izgonom« tradicionalne razstave dijakov prekinili tradicijo. Da ste ukinili razstavo, ki je imela občinstvo. Da ste zaprli vrata k osveščanju, kako teče učni proces v likovni umetnosti na edini tovrstni srednji šoli v regiji in s tem zanikali eno od funkcij centra - izobraževanje in osveščanje ... Škoda, kajti izjema od stroge politike CSU tu in tam ne bi škodila. Pa bi morda, razen redkih srečnih izjem in preglednih razstav, dobili možnost tudi celjski umetniki. »Zabili« me boste, da jo dvakrat letno v galeriji Hodnik dobijo za predstavitev tekoče produkcije. Prav in lepo. Kaj pa pregledne razstave? Kaj pa razstave del iz depoja? Kaj pa razstave umetnikov, ki v Celju ne pridejo na vrsto, čeprav se »ponujajo« in imajo kaj pokazati?
Te stvari me motijo in zato sem bil morda tudi krivičen in preoster v članku o izgonu iz galerije. Motijo me namreč premočrtnosti v programski politiki - in konjev s plašni-cami, ki poznajo le eno pot, me je bilo vedno strah.
BRANKO STAMEJČIČ, Novi tednik - Radio Celje

PREJELI SMO
Pritiski in lobiranja brez argumentov
Po daljšem premoru se je konec maja sestal odbor Civilne iniciative Šmartno ob Paki (CIŠOP) in obravnaval dogajanje v povezavi s problematiko hitre ceste v Savinjski dolini v zadnjem mesecu. Odločili smo se, da odgovorimo na vsebino odprtega pisma županov sedmih občin Zg. Savinjske doline, podjetja BSH Hišni aparati Nazarje ter SA-ŠA razvojne agencije, ki je bilo poslano vladi, računskemu sodišču in medijem v zvezi z gradnjo hitre ceste F2-2 od Šentruperta do Velenja.
CIŠOP meni, da je vsebina pisma, kakršna je bila posredovana javnosti, primer uporabe pritiska, manipulacij in lobiranja najslabše vrste, ko zmanjka strokovnih argumentov.
Potem ko so se gospodarske zbornice Velenja in Celja, ministrstva za promet, kmetijstvo, okolje in prostor, računsko sodišče in druge strokovne organizacije odločile, da se projekti ponovno proučijo in ovrednotijo in se na tej podlagi sprejme odločitev o predlagani ali drugi ustreznejši trasi, si podpisniki odprtega pisma pred končno oceno stroke jemljejo pravico za pritisk na državne organe, da sprejme politično odločitev o skoraj 500 mio EUR vrednem projektu brez strokovnih podlag.
Dovolijo si celo to, da točno opredelijo potek trase (pod Goro Oljko), čeprav prav ta trasa brez novih navezoval-nih cest za Zg. Savinjsko dolino tako po mnenju stroke kot laične javnosti ne pomeni nič.
V SPOMIN Toni Zakošek
Rodil se je na idiličnem Pilštanju, v časih, ko je bil ta ponosen, starodavni trg, v katerem se častita drenov cvet in sad, še poln življenja. Odraščal je v ugledni Zakoškovi družini in bil z bratom Mihom v veselje in ponos mami Micki in očetu Tonetu. Na svoj domači kraj je bil vedno neizmerno navezan in ob vsaki priložnosti si je ponosno zataknil za klobuk drenovo vejico, da je vsakomur pokazal, od kod je..
Kadarkoli ga je nemirni duh zvabil v svet, ga je ljubezen do domačije in domačega kraja kmalu pripeljala nazaj na njegov Pilštanj, kjer je bilo vedno doma njegovo srce. Zato ni čudno, da si je prav v domačem kraju z ženo Nežiko ustvaril družino in po rojstvu Polone in Gora-zda postal še bolj navezan nanj.
Toni je vedno znova premišljeval, kaj lahko da svojemu kraju in ljudem, da bi se starodavni Pilštanj prebudil in bi se na njem znova razcvetelo življenje. Svoje ideje je uresničeval v kulturnem ustvarjanju in obujanju starih običajev. Vsi smo poznali njegov izreden igralski talent, njegov neponovljiv humor, s katerim je znal spraviti v smeh staro in mlado. Legendarne so bile njegove vloge razbojnika Guzeja, pilštanjskega grofa, Martina Krpana in drugih likov v ljudskih igrah, še bolj pa smo ga v zadnjem času poznali po komičnih vlogah tolovaja Gusteljna in nabritega kmečkega gospodarja Lojza, s katerimi je nič kolikokrat zabaval občinstvo na Pilštanju in na gostovanjih po vsej Sloveniji, kamor smo velikokrat ponesli glas o svojem


7.A
kraju. Prav to je bil Tonijev namen, da njegov Pilštanj ne utone v pozabo zgodovine, ampak da se ustvarijo pogoji za sodobno in lepo življenje. Zato je tudi z velikim veseljem in s temeljito strokovno podkovanostjo sprejemal vse več ljudi, ki so si želeli ob raznih priložnostih ogledati trške znamenitosti Pilštanja in spoznati njegovo bogato zgodovino. Vse te ljudi je Toni popeljal po trgu, do »prangerja«, v cerkev sv. Mihaela, do Ajdovske žene, ob njegovih slikovitih razlagah je znova oživel grajski hrib in začutila se je dobrohotna zaščita naše velike rojakinje, v tem kraju rojene sv. Eme.
Prav kmalu se bo na naš Pilštanj zopet zgrnilo veliko obiskovalcev iz vseh krajev naše domovine, saj bomo na binkoštno nedeljo pripravili že dvajseto zaporedno binkoštovanje, prireditev, ki je zares prerasla vsa začetna pričakovanja, prireditev, na kateri smo se ob prepevanju jutranjice in drugih pastirskih pesmi rodili Pilštanjski gospodarji, ki bomo prav tako slavili 20. rojstni dan. Ob nas pa bo velika praznina, velika sveža rana, saj ne bo več tebe, naš dragi prijatelj Toni. In brez tebe bo naša pesem zvenela drugače, brez tebe Pilštanj ne bo nikoli več takšen, kot je bil s teboj...
A. S. TOPLIŠEK
Trasa F2-2 je zgolj navezava Velenja na AC1. Naravnost grozljivo pa je njihovo stališče o možni nadomestitvi izgubljenih kmetijskih zemljišč z zemljišči iz drugih virov. Ali namerno pozabljajo, da je neobdelana in zaraščena kmetijska zemljišča možno aktivirati kadarkoli, izgubljenih s cestami pa nikoli več?
Ko govorijo in grozijo z morebitnimi selitvami proizvodnje na prometno ustreznejše lokacije, se lahko vprašamo, zakaj imamo toliko prostih površin v industrijskih conah ob obstoječih AC (tudi v Savinjski dolini), če je problem samo cestna infrastruktura?
Župana občine Šoštanj javno vprašujemo, kateri promet bi se v primeru izgradnje trase F2-2 zmanjšal pri njih.
Civilne iniciative in celotna slovenska javnost lahko ugotavljamo, da politični in nekateri gospodarski lobiji tako imenovane SA-ŠA regije stopnjujejo pritisk na državne organe, da sprejmejo
odločitev o hitri cesti, ki je v njihovem interesu, ne glede na širši družbeni interes. Pred časom so ravno ti lobiji celo ustanovili »civilno iniciativo ZA hitro cesto« s svojo internetno stranjo. Prvopod-pisniki pobude novačijo podpornike kar preko službenih e-mailov nekaterih podjetij v državni lasti, v katerih opravljajo vodilne funkcije, čemur se lahko reče tudi mobing zaposlenih.
O strokovnih razlogih, ki nasprotujejo trasi F2-2, tu ne pišemo, ker bi se ponavljali in jih tudi akterji zgoraj navedenih dejanj tako ali tako ne upoštevajo.
Upamo, da vlada s svojimi strokovnimi službami in računsko sodišče ne bosta podlegla pritiskom in bodo sprejete strokovno utemeljene odločitve v dobrobit vseh državljanov sedanje in prihodnjih generacij.
JOŽE GRUBER, predsednik Civilne iniciative Šmartno ob Paki
INFORMACIJE
OQV-HXD&mD
Radi dobro jemo

... včasih po receptih iz oddaje Kuhajmo skupaj na Radiu Celje... POMLADANSKI UHANI
Nabiranje češenj je učenje matematike v praksi. Ena zame, ena v košaro in ti dve, ki se držita skupaj, za uhane. To, da jih je v želodcu več kot v košari, se pa tako ne vidi. Za tiste, kipridejo do kuhinje, smo v oddaji Kuhajmo skupaj predlagali sladek zaključek. Takšne so tudi ponavadi češnje, zato je dobro vedeti, da jih lahko, če pazimo na težo, pojemo le kak lonček na dan. Priprava jedi iz češenj zahteva, da jih izkoščičimo, kar najlažje in z najmanj packanja storimo s posebno napravo. Peclje, ki ostanejo, posušimo in jih uporabimo za čaj in tudi koščic ne frcajmo naokoli. Te so posušene lahko polnilo za blazino, ki pozimi služi kot termofor.
m
CESNJEVA ZLOZENKA
Sestavine:
Za suho testo:
1 lonček moke, 1 lonček zdroba, 1 lonček sladkorja, 1 pecilni prašek, 1 vanilijev sladkor Češnjev nadev:
1	kg izkoščičenih češenj, 1 lonček drobtin, 1/2 lončka sladkorja Skutin nadev:
500 g skute, 1 kisla smetana, 1 jajce, sok 1 limone, vanilijev sladkor Preliv:
2	jajci, 2 dl sladke smetane , 2 dl mleka Priprava:
Pripravimo si štiri posode in iz sestavin pripravimo testo, nadeva in preliv. Suhe sestavine za testo zmešamo (presejemo moko in pecilni prašek, da ni grudic) in razdelimo na tri dele. Za češnjev nadev na maščobi popražimo drobtine, jih ohladimo in skupaj s sladkorjem dodamo višnjam ter vse dobro premešamo. Pri skutinem nadevu stepemo jajce s sladkorjem, dodamo pretlačeno skuto, kislo smetano, limonin sok in vanilijev sladkor. Za preliv stepemo jajce in prilijemo sladko smetano in mleko. Sestavine samo z metlico ali vilico pomešamo, ne stepamo! Za pripravo peciva zdaj samo še zlagamo sestavine v namaščen pekač. Na dno posujemo prvo tretjino suhega testa, po tem prvo polovico češnjevega nadeva in prvo polovico skutinega nadeva. Sledi I plast suhega testa in preostali polovici nadeva. Po vrhu posujemo s suhim testom in končamo s prelivom. Zmes v pekaču še dobro prepikamo, da gre preliv do dna, in pečemo na 175° C vsaj 40 minut, da dobi zlatorjavo barvo.
RESTAVRACIJA
TAVERNA
- újf-1J®s2¿' iS® rj
"Vedno na Vaši strani'
%
NE ZAMUDITE!
JfJf^íffl
J*fe$t
Za vse tiste, ki ste FEjSTf
17. in 18. junij 2011
Kojič Milan s.p.
¿Slaščičarstvo ffelka
izdelujemo torte za:	ito^tsa.
POROKE, ZAKRAMENTE, OBLETNICE, ROJSTNE DNEVE, TORTE ZA ODRASLE
Ponujamo tudi veliko vrst peciva in potic!
DOLGA GORA 15 3232 PONIKVA
FAX: 03 75912 01 TOREK - SOBOTA (8h -15h)
splet: www.tortejelka.com e-pošta: sUsdcarstvogsioI.net
Malice 13. 6.-17. 6. 2011
PONEDELJEK, 13. 6. 2011
1.	MAKARONOVO MESO, SOLATA Z JAJČKO, JABOLKO
2.	HAMBURGER, BANANA
3.	SOLATA MAMMA MIA, LEPINJA, JABOLKO
TOREK, 14. 6. 2011
1.	GRATINIRAN SVINJSKI ZREZEK V GOBOVI OMAKI, RIŽ Z GRAHOM, SOLATA
2.	ŠTEFANI PEČENKA, PIRE, SOLATA
3.	GRŠKA SOLATA, LEPINJA, SADJE
SREDA, IS. 6. 2011
1.	PARIŠKI ZREZEK, PRAŽEN KROMPIR, KUHANA ZELENJAVA, SOLATA
2.	POHORSKI LONEC, LEPINJA, ZAVITEK
3.	SOLATNI KROŽNIK S POPEČENIM PURANOM, LEPINJA, SADJE
ČETRTEK, 16. 6. 2011
1.	KANELON, HRENOVKA NA ZARU, KROMPIRJEVA SOLATA, MUFFIN
2.	GOLAŽ MAMMA MIA, LEPINJA , MUFFIN
3.	OCVRT SIR, POMFRI, TATARSKA, SOLATA, MUFFIN
PETEK, 17. 6. 2011
1.	MESNO-ZELENJAVNA RIŽOTA, SOLATA, BANANA
2.	OCVRT OSLIČ,OCVRTI LIGNJI, POMFRI, SOLATA, BANANA
3.	KMEČKA PICA, BANANA
Cena dostavljene malice z embalažo je 4,00€.
Sezona lisičk je tu.
Zato vas v Gostilni pri Ahacu vabimo na okusne telečje medaljone z lisičkami in zapečenimi domačimi štruklji.
Še morda recept za tiste, ki ne zahajate v gostinske lokale:
Sestavine:
20 dag dobro uležanih telečjih medaljonov 5 dag svežih lisičk, čebula, sol, poper, šetraj, peteršilj, vinjak, maslo
Priprava:
Dobro uležane medaljone začinimo in popečemo v ponvi. Odstranimo jih iz ponve in v njej svetlo popražimo drobno nasekljano čebulo. Nato dodamo na dolge lističe narezane lisičke, ki smo jih prej poparili. V ponev dodamo medaljone, dodamo zelišča in vse skupaj rahlo zalijemo z juho ali telečjo osnovo, če jo imamo. Pred koncem medaljone flambi-ramo, omaki pa dodamo maslo. K medal-jonom se odlično podajo zapečeni domači sirovi štruklji.
Dober tek in vabljeni v Gostilno pri Ahacu, kjer je doma dobra hrana.
včasih pa v naših najljubših lokalih.
Kidričeva 20 3310 Žalec Tel: 710 30 90 GSM: 040 610 610
DELOVNI ČAS:
Pon,- Čet.: 9-22h Pet.-Sob.:9-23h Ned. in VSI prazniki: 12-22h
©ostiščeinprenoč,^ Bohorč "
OOMAČA KUHINJA, MAUCE, PIZZE, KOSILA, ALA CARD, CETERJHG: SpKjanamo MKrfita a» vgfo zaključtntAui Bohoti Marjan DuSana Kvedra 44, 3S30 Šentjur pri Celju, Tel.: ++386 (0)3 746 14 30, Mobile: ++386 (0)41 666 7S6
Stopče 31,3231 Grobelno,Tel.: 03/ 746 66 40, E-mail: gostilna@ahac.si I
&,PRI *
—■ u« <
AHAČUl
______
• Pestra kulinarična ponudba
• Sezonska kuhinja ' Prostori in ponudbe za skupine
22
RADIO, KI GA BERETE
NOVI TEDNIK
TEDENSKI SPORED RADIA CELJE
SOBOTA, 11. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 9.20 Otroški radio, 10.00 Novice, 10.15 Časovni stroj, glasba 60. let, 11.00 Kulturni mozaik, 11.15 Časovni stroj, glasba 70. let, 12.00 Novice, 12.15 Tedenski osir, 13.15 Časovni stroj, glasba 80. let, 14.00 Regijske novice, 14.15 Časovni stroj, glasba 90. let, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Lestvica - 20 Vročih Radia Celje, 19.00 Novice, 19.15 Sobotni večer s Tadejem Kupcem, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
NEDELJA, 12. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Luč sveti v temi, 10.00 Novice, 10.10 Znanci pred mikrofonom - Jurij Šuhel, 11.15 Tedenski osir - ponovitev, 12.00 Novice, 12.10 Pesem slovenske dežele, 13.00 Čestitke in pozdravi, po čestitkah Nedeljski glasbeni veter, vmes 17.00 Sedem dni nazaj, 19.00 Katrca, 24.00 SNOP (Radio Velenje)
PONEDELJEK, 13. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 9.15 Bingo jack - predstavitev skladb, 10.00 Novice, 10.15 Ponedeljkovo športno dopoldne (do 11.45), 12.00 Novice, 12.15 Bingo jack - izbiramo skladbi tedna, 13.15 Znanci pred mikrofonom - Jurij Šuhel, ponovitev, 14.00 Regijske novice, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Poglejte v zvezde z Gordano in Dolores, 19.00 Novice, 19.15 Vrtiljak polk in valčkov s Tonetom Vrablom, 24.00 SNOP (Radio Sora)
TOREK, 14. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 9.15 Stetoskop, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Male živali, velike ljubezni, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 19.00 Novice, 19.15 Zadnji rok z Boštjanom Dermolom, 21.00 Saute surmadi z Boštjanom Lebnom, 24.00 SNOP (Radio Sora)
SREDA, 15. junij
Jutranja nostalgija na Radiu Celje, 5.01 Zinganje (na-rodnozabavna nostalgija), 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.10 Nagradna igra, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 10.15 Kuhajmo skupaj, 11.15 Zeleni val, 12.00 Novice, 13.20 Mali O - pošta, 13.30 Mali O - klici, 14.00 Regijske novice, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 16.20 Filmsko platno, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Pop čvek, 19.00 Novice, 19.15 Zeleni val - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
ČETRTEK, 16. junij
5.00 Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 12.00 Novice, 12.15 Odmev, 14.00 Regijske novice, 14.10 Kalejdoskop, 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 18.00 Odmev - ponovitev, 19.00 Novice, 19.15 Kalejdoskop - ponovitev, 20.00 Večerni program, 24.00 SNOP (Radio Slovenske gorice)
PETEK, 17. junij
Začetek jutranjega programa, 5.30 Horoskop, 6.00 Poročilo OKC, 6.15 Časoplov, 7.00 2. jutranja kronika RaSlo, 8.00 Poročila, 8.30 Poročilo PU Celje, 8.45 Jack pot, 10.00 Novice, 11.15 Radi ste jih poslušali, 12.00 Novice, 12.15 Od petka do petka, 13.00 Kulturni mozaik, 14.00 Regijske novice, 14.10 Hit lista Radia Celje - s hiti prežeto popoldne (do 19.15), 15.00 Šport danes, 15.30 Dogodki in odmevi RaSlo, 17.00 Kronika, 17.45 Jack pot, 18.00 Mladinska oddaja, 19.00 Novice, 24.00 SNOP (Radio Triglav Jesenice)
Jorge Ornk
Tokratni znanec pred mikrofonom bo Laščan Jurij Šuhel, ki sliši tudi na ime Jorge Ornk. Zakaj Ornk? Ker tisto, česar se loti, naredi tako, kot je treba, torej »ornk«.
V zadnjem letu in pol so ga Laščani, mladi in mladi po srcu, spoznali kot precej aktivnega Šmoclovca, ki si želi, da bi Laško ponovno oživelo za otroke, šolarje, študente, pa tudi njihove starše. Je zaprisežen Laščan, ki bo v Laškem ostal. Tudi zato, kot pravi, mu za kraj ni vseeno. Poleg vsega tega Jurij vodi glasbeno zasedbo StrojMa-chine, ki odslužene reči spremeni v najrazličnejša glasbila. Z Jurijem Šuhlom se bo to nedeljo dopoldne pogovarjala Špela Kuralt.
Tudi o ljubezni do športa
Tamari Kolenc se je v oddaji za mlade, ki je na sporedu Radia Celje vsak petek zvečer, pred kratkim pridružil študentski kolega Žiga Krajnc. Mlajši in upamo tudi ostali poslušalci so ju gotovo že vzeli za svoja, saj vsakokrat pripravita celo vrsto zanimivosti. Tokrat bosta govorila o ljubezni, tudi o ljubezni do športa. Zato sta na klepet povabila aktualnega evropskega prvaka v ju-jitsu Benjamina Laha (na sredini).
wiiw.radiocelje.coni
Gremo na piknik Katrce!
V uredništvu Novega tednika in Radia Celje je vse bolj vroče. Pripravljamo namreč največjo prireditev naše medijske hiše, peti piknik Katrce, ki bo 19. junija v Vojniku.
Ob 14. uri bodo zabavo začeli Modrijani, nato pa nadaljevali Slovenski zvoki, David Grom, Majda in Marijan Petan, Vesele Šta-jerke, Ansambel Francija Zemeta, Natalija Verboten, Ansambel Braneta Klavžarja, Donačka, Saša Lendero, arabsko-slovensko društvo Rozana. Okrog 18. ure bomo zare-
zali v torto velikanko, v kateri se bo skrival zlat prstan, nato pa nadaljevali z Vagabundi, Rebeko Dremelj, Ansamblom Unikat, Wer-nerjem in Brigito Šuler. Izžrebali bomo nekoga, ki bo odšel z nami in turistično agencijo Relax brezplačno v Zadar (kupone še vedno najdete v Novem tedniku). Na pikniku Katrce bodo tudi Alpski kvintet, Domen Kumer, Atomik harmonik, Bilbi in za piko na i po 21. uri Tanja Žagar. Presenečenj bo res veliko, zato pridite na piknik Katrce, za katerega vstopnine seveda ne bo!
20 VROČIH RADIA CELJE
TUJA LESTVICA
1.	SET FIRE TO THE RAIN ADELE (4)
2.	CINNAMON GIRL -DUNKELBUNT (4)
3.	RUN THE WORLD (GIRLS) BEYONCE	(6)
4.	BEAUTIFUL WORLD -MARASHI MEHRZAD	(1)
5.	TONIGHT'S THE KIND OF NIGHT
- NOAH AND THE WHALE (3)
6.	HELLO MARTIN SOLVEIG
FEAT. DRAGONETTE	(2)
7.	MORE (REDONE JIMMY
JOKER REMIX) USHER (5)
8.	RUNNING SCARED - ELL &
NIKKI	(3)
9.	WHERE THEM GIRLS DAVID GUETTA FEAT. FLORIDA (2)
10.	PLAGE - CRYSTAL FIGHTERS (1)
DOMAČA LESTVICA
1.	NAJLEPŠA PESEM NUDE (2)
2.	CIAO CIAO - KATARINA MALA (6)
3.	TI DAJEŠ MUFF	(3)
4.	ONA SANJA O LJUBLJANI -
JAN PLESTENJAK	(4)
5.	LETIVA V NEBO - VOZELJ MARKO	(1)
6.	SUPERSTAR - ANIKA HORVAT (3)
7.	ZUNAJ SE SONCE SMEJE - DARE KAURIČ & THE BIKINI DETECTORS (4)
8.	KJE SI LUBI MANOUCHE (7)
9.	ARENA SIDDHARTA	(1)
10.	V TVOJIH ROKAH - DRUŠTVO MRTVIH PESNIKOV	(2) PREDLOGA ZA TUJO LESTVICO CALIFORNIA KING BED - RIHANNA 24000 BACI - AYLIN PRANDI
PREDLOGA ZA DOMAČO LESTVICO
VSE, KAR IMAŠ - SOULFOOD INC. ZVEZDE V OČEH - FELIKS LANGUS Lestvico 20 vročih lahko poslušate vsako soboto ob 18. uri. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje.com.
VRTILJAK POLK IN VALČKOV 2011
(5)
(4)
(1) (2)
(3)
CELJSKIH 5 PLUS
1.	LEPA JE MLADOST ISKRICE
2.	VEM, DA NISEM SAMA DONAČKA
3.	NIKAR NE TARNAJ LJUBICA PETKA
4.	NOCOJ PRIŽGI MI LUČ GOLTE
5.	O ENI KRAVI - ZAPELJIVKE IN MIŠO MELANŠEK PREDLOG ZA LESTVICO VINCE JE BOG USTVARIL - ANS. SIMONA GAJŠKA SLOVENSKIH 5 PLUS
1.	POSLOVNI OGLAS GADI
2.	ZAVEC POLKA ANS. EKART
3.	V SONČNO DEŽELO -PRIFARSKI MUZIKANTI
4.	KOVAŠKI ŠPRICER - ŠTIRJE KOVAČI
5.	LUČ ZA MOJIM OKNOM ERAZEM PREDLOG ZA LESTVICO
5 LET PRIJATELJSTVA MLADI GODCI
Lestvico Celjskih 5 lahko poslušate vsak ponedeljek ob 22.15, lestvico Slovenskih 5 pa ob 23.15. Za vam najljubše skladbe lahko glasujte na spletni strani www.radiocelje. com.
(4) (1)
(3)
(2)
(7)
radiocelje
95.1 95.9 100.3 90.6 MHz
Voditeljica Katrce Klavdija Winder na prireditev vedno pride na prav poseben način - v družbi starih katrc, s helikopterjem, lani s Slovensko vojsko. Le kako bo letos? (Foto: NM)
NOVI TEDNIK
DO POLNEGA VOZIČKA BREZ MOŠNJIČKA
23
Absolutni rekord - napolnili smo kar dva vozička!
Tokrat smo akcijo Do polnega vozička brez mo-šnjička izpeljali še zadnjič v tej sezoni. In kot smo napovedovali, je bila tokratna akcija dobrodelne narave. Nakupovali smo namreč za družino, v kateri je mama ostala sama s tremi otroki. Najmlajši šteje komaj eno leto, druga dva pa sta šoloobvezna. In ker življenje nekatere žal večkrat negativno preseneti, smo se ob tokratnem srečanju v trgovinah Tuš še toliko bolj zavzeli za družino Laubič iz Celja.
Simona Brglez in Saša Pukl sta pred začetkom akcije še dodali kakšno živilo na seznam, ki nam ga je poslala Almira Laubič, se postavili v nizek štart skupaj s »Tuševo« Simono in tako se je nakupovanje lahko začelo.
V treh minutah, koliko je odmerjen čas v naši akciji brezplačnega nakupovanja, smo tokrat napolnili kar dva vozička, vrednost živil v le-teh pa je znašala 402,30 evra. Vsakič smo ob koncu treh minut pripravili tudi takoimenovan žreb jokerjev - naši izžrebanci so v času akcije dobili možnost, da si prislužijo še dodatno živilo, ki so ga že imeli v vozičku ali pa dodatno minuto nakupovanja. Vsakič smo za žreb v Tušu poiskali naključnega nakupovalca ali nakupoval-ko, ob zadnjem nakupovanju pa je med kuvertami žrebala Albina Karmuzel, ki je tudi sicer povezana z družino Laubič, za katero smo nakupovali. Preko zveze prijateljev mladine jim je namreč že priskočila na pomoč in še vedno je v stiku z njimi. Tokrat je bila pobudnica, da v naši akciji pomagamo ravno Almiri in njenim trem sinovom.
Pomagala jim je tudi z dodatno minuto brezplačnega nakupovanja. Ker je bil voziček že tako poln, da vanj nismo spravili ničesar več, smo se med police odpravili
Ekipa, ki je nakupovala v akciji Do polnega vozička brez mošnjička. Od leve: Zlatko Bobinac, Bojan Pišek, Simona Brglez, Aljoša Bonči-na, Albina Karmuzel, Almira Laubič s sinom Casperjem, Saša Pukl in »Tuševa« Simona
z novim. Pa ga tudi napolnili, skoraj do vrha. V času, ko pripravljamo omenjeno akcijo, se to še ni zgodilo. Veseli smo, da smo podrli tudi ta rekord.
Ko smo oba vozička pripeljali do blagajne in ko smo v roke dobil račun, je bilo veselje nepopisno. Že med samim nakupovanjem se je Almiri utrnila solza sreče in hvaležnosti, po prihodu na blagajno in razkritju zneska tokratnega nakupovanja pa je bilo z njene strani čutiti toliko hvaležnosti in presenečenja nad količino naku-
pljenega, da smo vsi, ki smo bili v njeni bližini, začutili, kako lahko je nekomu polepšati vsakdan.
Več kot uspešno smo torej zaključili letošnjo akcijo, ki je v naše uredništvo prinesla skoraj devet tisoč izpolnjenih kuponov, med katerimi smo izžrebali 14 nagrajencev. Vsem našim izžrebancem želimo veliko sreče in veselja, družini Laubič pa poleg tega še veliko medsebojnega razumevanja in moči za uspešno in lepo življenje.
SAŠA PUKL Foto: SHERPA
Albina Karmuzel je tokrat izžrebala dodatno minuto. Tako Zlatko (levo) kot Saša (desno) sta se tega zelo razveselila.
Za družino Laubič - na sliki mama Almira in najmlajši sin Casper - smo tokrat napolnili kar dva vozička Skupaj smo nakupili za 402,30 evra.
Tuševa Simona (levo) in Saša sta tokrat dobesedno švigali med policami in napolnili kar dva vozička! Št. 45 - 10. junij 2011 -
INFORMACIJE
Dom je ponavadi naša oaza miru, kjer se počutimo varno. Kaj hitro pa se lahko zgodi, da se nam kakšna reč pokvari, in takrat se počutimo nemočno, saj ne znamo rešiti težave oziroma nismo usposobljeni za to. Takrat mrzlično začnemo razmišljati, kje bi dobili nekoga, ki nam bi znal strokovno priskočiti na pomoč.
Prav tako se nam dogaja, ko se odločimo za specifične nakupe izdelkov, storitev ali da bomo začeli obnavljati, urejati okolico, da tisti trenutek ne vemo, na koga bi se obrnili, vsem nam pa je skupno, da želimo za svoj denar dobiti čim več in kvalitetno.
Zavedamo se, da so takšne informacije še kako dobrodošle, zato jih skušamo bralcem ponuditi iz prve roke s pomočjo naših strani Vsi naši mojstri.
Trenutno so na teh straneh ponudniki storitev in po odzivih sodeč so bralci hvaležni zanje, veseli pa bomo, da boste tudi potencialni ponudniki storitev, ki še niste bili predstavljeni, pripomogli k še boljši obveščenosti in predstavili svojo ponudbo na naših straneh - za vas se bomo trudili mi - vse, kar morete storiti, je, da pokličete 031 692 860, in sestavili vam bomo ponudbo, s pomočjo katere boste postali še bolj prepoznavni v svoji in naši okolici.
LESENA OKNA IN VHODNA VRATA ZA VAŠ DOM
Izmera, svetovanje, izdelava, montaža, demontaža - vse po vaših željah
Kontakti:
Tel. 03 7056023 Fax 03 57 26 390
e-mail: mizarstvo.korun@siol.net; splet: www.mizarstvo-korun.si
holbI
îJïqPRALWe
-^j^Tdejan s.p.
¿SZSŠ&SL
mulej .dejan@siol.net
8H0ŠNO STEKLARSTVO
HMNC MAJORANC, «.p.	. pvc ¡n ALU stavbno poh|5tvo
-	graviranje, peskanje in fazetiranje stekla in ogledal	- vhodna in garažna vrata
-	izdelava steklenih nadstreškov, fasad,	_ zims|g vrtovi stopniščnih ograj, stenskih oblog	. ^ ^ ¡n komarnjki
C. L. Dobrotlnška 21, 3230 Šentjur	. termoizolacijsko steklo Tel.:03/74612 90 Faks: 03/74612 95 ...	. ,,
franc.majoranc@slol.net	"obdelava ravnega stekla
www.majoranc.si	-vltražna stekla
Pozimi TOPLEJE - poleti HLADNEJE	
	IZDELUJEMO: VSE VRSTE FASAD, v!K5w NOTRANJE in zunanje omete, ^^SP^ GRADIMO STANOVANJSKE OBJEKTE D SGD www.termosgd.com
	
TELRM(	
Šešče 48 a, Prebold • Tel.: 03/ 705 30 57 • GSM: 041/ 642 643	
Za sodelovanje v oglasni rubriki
VSI NAŠI MOJSTRI
pokličite: mwzrrm
prodaja, montaža, prevozi
Nunčič Franc s.p.
Dušana Kvedra 38,3230 Šentjur
GSM: 041787935
c-mail: frenk.nuncic@gmall.com
"vse za ogrevanje, vodovod, prezračevanje, plin"
-	ideja	- peči -svetovanje	-toplotne črpalke
-	izdelava ponudb	- kolektorji
-	prodaja	- bojlerji
-	montaža	- kopalniška oprema
-	sanacije obstoječih sistemov - dimniki
Knjigovodski servis
4
Ti
MDC MANUEL JEKL K.D.
Zadobrova 34a 3211 Skofja vas Tel.: 03/490 44 00;
GSM: 031 380 796; GSM: 041 851 418 E-mail: manuel.jekl@siol.net
PECI ZA CENTRALNO OGREVANJE NA TRD
CISTERNE ZA KURILNO OLJE (TUDI DV0P1 BOLJERJI ZA OGREVANJE SANITARNE V" |mDROfORjM|
REl
(AKUMULATORJI - ZAL0G0VNIKI VODE REZERVOARJI ZA SANITARNO VODO AL Di/SVIlna RAZTEZNE POSODE
•	PREKRIVANJE VSEH VRST KRITIN
•	STAVBNO KLEPARSTVO •TESARSTVO
KOBTERMOINSTALACIJEl 1*1.: 03/749 25 90, gin: 041/(307(4, fui: 03 74» 2591 Kolodvorska 8, 3230 Šentjur | Migih infočkob-konlj.li » WWW-kob-koZ«l|.sl |
IZOLATORSTVO • BREZPLAČEN OGLED \ IN SVETOVANJE
BRONISLAV ČANŽEK d.o.o.
Pečovje 19,3220 Štore tel.: 03/577-12-31 fax: 03/81-00-49 I mobltel: 041/639-837 e-poíta: bronislav.canzek@t-l .si
|i Florata d.o.o. '
A- PE Vrtnarija TOPLAK 'M Gorica 41,3000 Celje ~ GSM: 041 757 879
poskrbimo » UREDITEV vaše okolice in poslovnih prostorov; zasaditev in vzdrževanje; * veleprodaja in maloprodaja okrasnih rastlin in cvetja:
S kartico zvestobe do 7% popusta
*
ZDRAVILIŠČE LAŠKO
\4
TI IERMANA
MANUALNA TERAPIJA
Izvaja: Dr. A. VERŠ1N1N ortoped revmatolog
F1TEX d.o.o.., Dunajska 120 a, 1000 Ljubljana tel.: 03 /734-57-00,031 566 262; splet: www.fitex.si; e-poJta: eitex@t-2.net
DI HIHI ■>< /j".m J h ali
'* ^bimmiiii; imunim■
TaNa/e

Sebastjan Zalar s.p. Ul. Frankolovskih žrtev 15,3000 Celje | 031/042-845 www.lanase.si I
Šiviljstvo KRPIC^f
Mariborska cesta 86 3000 Celje, Tel.: 03/54-13-295 ODPIRALNI ČAS: ponedeljek - petek I sobota
06:00 -19:00	07:00 -13:00
- manjša EKSPRESNA popravila -original krajšanjejeansa -oženje oblačil, menjava zadrg.. -popravila usnjenih oblačil
nedelja in prazniki
ZAPRTO

IZVEDBA VODOVODNIH IN CENTRALNIH NAPEUAVTER SANACIJA K0M1MIC
INSTALACIJE ¥ERH0VŽEK d.o.o. Proiinska vas 34/d. Štora, gsm: 041 682 907
VITA-TERM
I OGREVANJE IN PREZRAČEVANJE
GSM:040 462 808 Tel./Fax.:083 894 862 www.vitaterm.si PREZRAČEVANJE Z REKUPERACIJO TOPLOTNE ČRPALKE
OGREVALNI IN HLADILNI SISTEMI	zanesljiva danska kvaliteta
jjNILAN
INFORMACIJE
Z zelenimi strehami lahko v mesta vrnemo naravo in rastlinstvo ter si tako tudi izboljšamo kvaliteto življenja. Ugodni učinki ozelenitve streh so nedvomno takšni, da opravičujejo njihovo ceno. Postopek ozelenitve streh je strokovno zahtevna naloga. Ne glede na to, ali gre za novogradnjo ali pa obstoječo streho, je potrebno izdelati projekt ozelenitve z vsemi potrebnimi detajli, opisi, izračuni in dokazili. V primeru obstoječe strehe je potrebno predhodno ugotoviti njeno nosilnost in gradbeno fizikalno stanje in ju po potrebi sanirati. Med sistemi ozelenitve je potrebno izbirati med tistimi, ki imajo dolgoletno tradicijo in so se v praksi že izkazali. Tudi izvedbo ozele-
Podkonstrukcija: vrsta podkonstrukcije je odvisna od vrste in načina gradnje objekta, primerni gradbeni materiji za izdelavo podkonstrukcije so armirani beton, plinobeton, trapezna pločevina ali les. V primeru, da kot gradbeni element za podkonstrukcijo uporabimo les, ga moramo pred nanosom naslednjega sloja primerno zaščititi pred uničevanjem in pred odprtim ognjem, hkrati pa moramo poskrbeti, da bo omogočeno zadostno raztezanje in krčenje lesa. Betonsko podlago pa je pred nanosom naslednjega sloja treba premazati s hladnim bitumenskim premazom.
Strešna izolacija: potrebno je poskrbeti za toplotno izolacijo, ki vzdržuje stalno temperaturo prostora in preprečuje večje toplotne izgube in ustrezno hidroizolaci-jo, ki preprečuje vdor vlage v objekt.
Drenažna plast: skrbi za odvajanje in zadrževanje vode. Poskrbi, da se toplotna izolacija ne navlaži, kar bi onemogočilo izsuševanje zelene strehe navzven.
Filtrska plast: preprečuje izpiranje delcev substrata v drenažno plast.
Protikoreninska zaščitna plast: varuje pred mehanskimi poškodbami, ki jih lahko povzročijo korenine zasaditve na zeleni strehi in napetosti zaradi toplotnih vplivov, kot npr. segrevanje zaradi sonca.
Zaščita pred zdrsom: je potrebna pri rahlo nagnjenih zelenih strehah z naklonom, večjim od 9°.
Vegetacijska plast: plast, ki jo preraščajo rastline.
Glede na vrsto oz. izvedbo vegetacijske plasti ločimo tri načine ozelenitve streh: Biotopska ozelenitev: vegetacijsko plast predstavlja izključno avtohtono, samoraslo rastlinstvo, kot so trave in mahovi, ki ne potrebuje posebne nege. Ekstenzivna ozelenitev: je manj obre-
menilna za streho in manj zahtevna za vzdrževanje. Zasajene so nizkorastoče rastline, kot so nagelj, perunika, rman, netresk, sivka, bor, pušpan, trave, odporne na sušo, mahovi, lahko celo kaktusi, ki so odporni na zmrzal. Ekstenzivna ozelenitev potrebuje nego samo v začetnem obdobju, dokler se rastline popolnoma ne zarastejo. Primerna je tako za ravne strehe kot tudi za strehe z manjšim naklonom. Plast substrata pod zasaditvijo naj bo debeline 5 do 20 cm.
Intenzivna ozelenitev: je precej obremenilna za streho in tudi izjemno zahtevna za vzdrževanje. Vegetacijsko plast predstavljajo večinoma grmovnice in nizkorastoča drevesa kot so javor, bor, hortenzija, vrtnice vzpenjavke,... Te zahtevajo stalno vzdrževanje, gnojenje in zalivanje. V zadnjem času je šla intenzivna ozelenitev celo tako daleč z razvojem, da omogoča tudi postavitev raznih vodnjakov, potk in pregrad. Potrebna je sub-stratna podlaga debeline 12 do 60 cm.
Prestavljiva ozelenitev: predstavljajo jo rasdine v večjih in manjših posodah in jo lahko po želji kombiniramo z intenzivno ali ekstenzivno ozelenitvijo. Najprimernejše rastline so majhne ali srednje velike listopadne grmovnice, ki naj bodo odporne proti zmrzali. Primerni so tudi počasneje rastoči iglavci.
TRGOVINA G7d.o.o.
SPODNJE STRANICE 16 - 3206 Stranice
SO TUDI VASA VRATA ZE DOTRAJANA, GRADITE?
ROBNIK d.o.o., Krnica 33 3334 Luče ob Savinji, E-mail: infb@robnik.si
MMM1
Pokličite: 03/839 08 70 ali obiščite www.robnik.si
anton selič s.P.
elektroinstalacije in trgovina
ulica II. bataljona 16a, 3230 Šentjur tel.: 03 746 21 00, fax: 03 746 21 29 e-mail: infb@centerselic.si
d o m o f
DOMO FINAL
Ivan ROBAČER s.p. Ul. Bratov Jančarjev 11a 3212 Vojnik
GSM: 041 756668
telefon/fax: 03 781 21 72 e-pošta: domofinal@t-l .si
-	Za Vas in Vaš dom vršimo:
l a | -tesarstvo
-	krovstvo
-	stavbno kleparstvo
-	montažo Velux oken
-	izdelava nadstreškov
-	izdelava ravnih in zelenih streh
Pooblaščeni krovec za kritine:
GERARD, CREATON, TONDACH, BRAMAC, LINDAB, HOSEKRA, TEGOLA, S-METAL, ESAL,.
BRIGITA BUČAR s.p. l/SC Z<2 StKllO!
Proizvodnja in montaža krovsko-kleparskih izdelkov in strešne kritine; Prožinska vas 57,3220 STORE '
www.streha-metalko.si
ZA IZMERO IN IZDELAVO PREDRAČUNA NA KLJUČ POKLIČITE NAŠEGA STROKOVNJAKA ZA STREHE NA GSM: 041 622 385.
|M| MOfiKK d.O.O.
Nova Cerkev IZ7,3X03 NOVA CERKEV/CelJe
Tel.: 03/780 40 ZO; Eua 03/780 40 H GSM: 041/786 503,041/64* 948 e-mail: moikk.oiUk^riol.net
I, t h _ www.motkk.si STAVBNO KLEPARSTVO - KROVSTVO OSLAK VSE ZA DOBRO STREHO!
<PTIKK

I MARJAN TERŽAN sp
I Mariborska 54 I p.p. 1013, 3102 CELJE I Tel.: 03/491-38-00, Fax: 03/491-38-01
V OPTIKI TERZAH VAM NUDIMO:
•	STROKOVNI PREGLED VIDA ZA OČALA
•	KVALITETNA STEKLA IN OKVIRJE ZA KOREKCIJSKA OČALA
•	STROKOVNI PREGLED ZA KONTAKTNE LEČE
•	KVALITETNE KONTAKTNE LEČE ■ ČISTILA ZA KONTAKTNE LEČE
•	SONČNA OČALA PRIZNANIH PROIZVAJALCEV POSEBNOST
- LASTEN PARKIRNI PROSTOR ZA STRANKE OPTIKE -
DELOVNI CAS: delavniki od 8.00-18.00, sobota od 8.00-12.00
POGREBNA SLUŽBA PRIMOŽIČ
PE VOJNIK 051 649 780 PE CELJE www.primozic.si
i 11 11 l M I I 111 11 11 I 11 111 11 11 I 11 111 I I 11 I " 111 11 - Št. 45-10. junij 2011 -
Z LTO postajajo zadovoljni
V izrazito turistični občini Zreče z delovanjem Lokalne turistične organizacije Rogla-Zreče v preteklosti niso bili najbolj zadovoljni, vendar se je to spremenilo. V tem gospodarsko interesnem združenju za pospeševanje turizma so lani dali poudarek marketinški dejavnosti.
Poleg nastopov na sejmih katerih držav prihajajo naši
v Sloveniji, na Hrvaškem ter v Beogradu so lani dali poseben poudarek oblikovanju novih produktov tako za stacionarne goste kot tudi novim programom za vzpodbujanje izletniškega turizma. Župan mag. Boris Podvršnik opaža neizkoriščene možnosti še posebej v izletniškem turizmu, kjer lahko izletnikom ponudijo med drugim na ogled za občino pomembne muzejske zbirke. To so Vodovniko-va zbirka, Skomarska hiša, muzej nekdanje ozkotirne železnice, turistične kovačije, muzej frankolovskih žrtev na Stranicah ...
Vršilka dolžnosti direktorice LTO Tadeja Waldhuber, ki opravlja funkcijo od decembra, vidi možnost povišanja lastnih prihodkov: »To so prihodki iz pripravljanja izletov, prodaje izdelkov v naši turistični pisarni ter opravljanja agencijske dejavnosti za naše turistične ponudnike.« Poleg tega so se lani posvetili zbiranju in raziskovanju statističnih podatkov. »Tako smo začeli ugotavljati tudi, iz
gosti ter kakšna je zasedenost posameznih ponudnikov oziroma po sektorjih. Na podlagi teh ugotovitev bomo zastavili svoje načrte,« omenja Wald-huberjeva. Lani so našteli 68 tisoč nočitev, med katerimi predstavljajo kar tri četrtine nočitve slovenskih gostov, ki jim sledijo hrvaški in madžarski. Gostov je bilo tri odstotke več kot leto prej, nočitev je bilo več za en odstotek, turistične takse pa je bilo zbrane za dva odstotka manj.
Na zadnji seji občinskega sveta je nekdanji zreški župan, sedanji občinski svetnik Jožef Košir, trdil, da so gosti s ponudbo nezadovoljni. Wald-huberjeva, ki ima z gosti v pisarni veliko stikov, meni, da je zreška ponudba zelo dobra, vendar vsem ni mogoče ustreči. In kaj največkrat omenjajo nezadovoljni gosti? »Zaenkrat označenost kolesarskih in po-hodniških poti, pogrešajo še dodatno ponudbo za preživljanje prostega časa. Glede na to, kar smo si zastavili v naši strategiji, bomo slej kot prej lahko ustregli še tem go-
300-letna Ošlakova kovačija je na ogled.
stom,« je optimistična v. d. direktorice LTO.
Mnenja o prihodnosti zreškega turizma so nasploh deljena. Upoštevani turistični delavec ter občinski svetnik
Maks Brečko meni, da bi v občino morali pripeljati dodatnih 30 tisoč gostov, prejšnji župan pa namesto množičnega turizma zagovarja čim večjo kakovost. Veliko možnosti
za nove goste bo vsekakor v novem hotelu s stotimi posteljami na Rogli, ki ga gradijo ob tekaškem poligonu za 26. zimsko univerzijado, s športniki z vsega sveta. Univerzi-
jada, ki bo čez dobro leto in pol, bo lahko odlična promocija občine Zreče in njenega turizma.
BRANE JERANKO Foto: SHERPA (arhiv NT)
Dežela Celjska v Trstu
Na prireditvi Trieste mosaico di culture, ki je bilo v Trstu od 1. do 5. junija, se je v okviru turistične ponudbe različnih evropskih držav predstavila tudi turistična de-stinacija Dežela Celjska.
Turistični ponudniki destinacije Dežela Celjska, ki zajema območje 21 občin Savinjske regije, so se predstavili v dveh razstaviščnih šotorih. Organizator predstavitve je bil Zavod za kulturne prireditve in turizem Celeia Celje, ki opravlja tudi funkcijo Regionalne destinacijske organizacije Dežela Celjska za 21 občin. Zavod Celeia Celje je lani z projektom RDO Dežela Celjska uspešno kandidiral za evropska sredstva za sofinanciranje izvedbenih aktivnosti RDO in tudi promocijska predstavitev na italijanskem trgu je bila v okviru tega projekta. Pod okriljem Dežele Celjske so se v Trstu predstavili:
Terme Dobrna, Olimia, Zreče in Rimske terme ter Hotel Sava Rogaška. Italijanski gostje so namreč še posebej dragoceni gostje za zdravilišča, verjetno pa ob obisku raziskujejo tudi ostale kotičke območja. Poleg zdravilišč so se predstavili še: Turistično informacijski center Celje, Stik Laško, Vita park Laško, Hotel Žalec, Hotel Smogavc iz Zreč, Turistična kmetija Pirc iz Laškega, Hotel Celjska koča ter Kozjanski raj. Obiskovalci so lahko vse dni predstavitve kupovali zelišča iz Žičke kartuzije in domače izdelke iz borovnic.
S skupnimi nastopi na pomembnih turističnih trgih, kot je italijanski, vsi vključeni v destinacijo dokazujejo, da uspešen razvoj in prodaja temeljijo na dobri organiziranosti, sodelovanju in povezovanju turističnih ponudnikov.
AB
S predstavitve turistične destinacije Dežela Celjska v Trstu
WM
EIRELAX TUJIMI
4
Z Novim tednikom in Radiem Celje	->,
ter turistično agencijo Relax BREZPLAČNO na dopust
14. septembra!
KUPON
Ime in priimek:
Izpolnite kupon in ga pošljite na
naslov: Novi tednik, Prešernova 19,3000 Celje,
s pripisom Gremo v Zadar ali ga prinesite 19. junija do 14. ure na piknik Katrce Radia Celje!
Izžrebali bomo srečneža, ki bo z nami potoval brezplačno, vsi ostali pa se lahko prijavite v poslovalnici turistične agencije Relax v Celju! Vsi prijavljeni na izlet do 19. junija boste avtomatsko sodelovali v nagradni igri.
©wotednik
□
■
CJ
MALI OGLASI - INFORMACIJE
HITRI KREDITI
MO
VOZILA
dO 4.500
|g upokojence ■ a uposlent |Q
Cl, Ljubljanska c, 71
_4.0 3.7.33 3.7
PRODAM
NISSAN primera 1,6 limuzina, 5 vrat, letnik 1999, reg. vse leto in peugeot 306, po delih, prodam. Telefon 041 645-898.	Š 218
PEUGEOT 106, letnik 1998, 5 vrat, vlečna kljuka in peugeot 306, letnik 1996, Šentjur, ugodno prodam. Telefon 051 306-959.	Š 218
MEGANE coupe 1,6 16 w, letnik 2000, vsa oprema, prodam za 2.150 EUR. Telefon 041 220-375.	Š 229
GOLF III tdi, letnik 1997, vsa oprema, 5 vrat, prodam za 2.500 EUR. Telefon 041 240-580.	2253
TWINGO 1,2, letnik 2003, 2 - airbag, el. paket, prodam za 1.950 EUR. Telefon 041 951-527.	2253
Sk
KUPIM

RABLJENO osebno vozilo, od letnika 1998 naprej, v kakršnem koli stanju kupim. Telefon 041 708-497. Š 171
STROJI
PRODAM
Atrij
stanovanjska zadruga z.0.0. Ljubljanska cesta 20, Celje 03 42 63 110 http://www.sz-atrij.si, www.sloveniapropertyatrij .si; info@sz-atrij.si
Prodaja se lepo, funkcionalno razporejeno TRISOBNO STANOVANJE z
dvigalom in balkonom v 6. nadstropju v Opekarniški ulici v Celju, velikost je 70,67 m2, letnik 1985, ima kuhinjo z jedilnico, dnevno sobo z balkonom, spalnico, sobo, kopalnico, velik hodnik, klet. Vsi priključki imajo svoje števce. Parkirišče je varovano z rampo.
Bližina avtoceste LJ/MB. Cena 86.500 EUR Info: 041 329 179 violeta.stojs@sz-atrij.si
TRAKTORSKE vile za krmo prodam. Telefon 5778-166.	2153 MINI bager Volvo, 3 t, letnik 2004 in Takjuči, 8 t, letnik 2005, ugodno prodam. Telefon 051 306-959. Š 218 SAMONAKLADALKO Sip 16, puhalnik Tajfun, na traktorski pogon, pajek Sip in tračni obračalnik Sip 220 prodam. Telefon 041 261-676. 2188 BCS motokultivator 730, kosa, plug, freza, škropilnico Stihl in laksarico prodam. Telefon 041 689-748. 2205 KOSILNICO Alpina, v dobrem stanju, prodam. Telefon 041 710-193. 2245 VILE za prenos okroglih bal prodamo. Telefon (03) 5796-353. Š 235
Finančni
i lizing
AT K A
Z nami vedno nekaj prihranite!
Atka Prima d.o.o.
Stanetova ulica 5, Celje Tel.: 03 49018 05
KUPIM
u-maiiiim-HJMJ
TRAKTOR Štore, Imt, Zetor, Univerzal, dobro plačilo, kupim. Telefon 051 203-387.	2260
POSEST
PRODAM
STANOVANJSKO hišo, z zemljiščem ali brez, na lepi, sončni legi, v občini Šmarje pri Jelšah, prodam brez posrednika. Cena ob ogledu. Telefon 5821-605 ali 031 340-695.	1841
HITRO NAROČITE
NOVI TEDNIK
j Dodatni popusti pri plačilu naročnine vnaprej; j
Naročniki brezplačno prejemajo še vse posebne izdaje Novega tednika. Naročniki imajo tudi pravico do štirih brezplačnih malih oglasov, do ene čestitke na Radiu Celje ter do kartice ugodnih nakupov.
^^^^ tudi letnik 2011 ^^^^ s prilogo TV-OKNO!
Vsak petek 48 barvnih strani televizijskega sporeda in zanimivosti iz sveta glasbe in zabave.
NOVI TEDNIK
Nepreklicno naročam Novi tednik za najmanj 6 mesecev
Btihijlocudo dobrega/curtomobiLcu
IZPLAČILO TAKOJ! 03/49003 36
Znider's Celje, Gosposka ul. 7
Žnider's d.o.a, Ul. Vita Kraigherja 5, Maribor
GRADBENO parcelo v obrtni coni Trnovlje-jug, Celje, 1.350 m2, v Kulturniški ulici, prodam za 60 EUR/m2. Lokacijska informacija za gradnjo poslovno stanovanjskega objekta, asfalt do parcele, kanalizacijski priključek, 500 m2 utrjenega parkirišča. Telefon 030 924-600.
2090
PONIKVA. Zazidljivo parcelo, velikost 600 m2, prodam. Informacije po telefonu 041 652-194.	2126

NA Miklavškem hribu v Celju prodamo kmetijsko zemljišče, približno 707 m2, delno vinograd, delno sadovnjak z zidanico. Telefon 041 938-570, po 17. uri.	2163
CELJE. Večjo hišo z lepimi, svetlimi prostori, vsi priključki, parcela 700 m2, večji garažni objekt, sončno, mirno, prodam za 189.000 EUR. Telefon 051 800-370.
2185
HIŠA, Studence. Stanovanjsko hišo, primerno za bivanje večje družine ali dveh družin prodamo. Hiša ima 185 m2 bivalnih prostorov, je v celoti opremljena, ima vse priključke. Hiša stoji sredi zelenja in neokrnjene narave v kraju Studence in je vredna ogleda.
Informacije po telefonu 041 463 048.
p
ZAZIDLJIVO parcelo, 2 km iz centra Rogaške Slatine, lega jugovzhod, infrastruktura v neposredni bližini, dovoz urejen, prodam. Telefon 051 316-643. p
Celje: 031508 326
delovni čas: vsakdan non-stop NOVO! UGODNEJŠI POGOJI
-	možnost izbire višine obroka
-	možnost odloga odplačevanja
l)|l
mm.

Do 36 mesecev na osnovi OD,
PE CELJE, IH. XIV. dbixjje 14,	S
03/4257000	*
PE MARIBOR, Partizanska 3-5,	g
03/2341000	£ PE MURSKA SOBOTA.
Staneta Rozmana 16.02/521-3000	i
BONAFIN PLUS d.o.o.	|
Skmntka 27, lOOO IjiMjana	£

POSLOVNO stavbo (Fortuna), ob Planetu Tuš v Celju, bruto približno 440 m2, parkirišče približno 580 m2, prodam. Telefon 041 262-063. 2267
LOPATA, Gorica pri Šmartnem. Prodava atrijsko stanovanjsko hišo, Gorica pri Šmartnem (Lopata), leto gradnje 1997, klet 151 m2, pritličje 165 m2, podstrešje 33 m2, stavbišče 173 m2, dvorišče 973 m2, za 255.000 EUR. Informacije po telefonu 041 216-622 ali 041 708198.	n
CELJE, Opekarniška. Prodam 1/2 (polovico) stanovanjske hiše z dvoriščem, neto tlorisne površine 237,80 m2, zemljišče pod stavbo 138,00 m2, zgrajene leta 1986, z dvoriščem 312 m2, za 95.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n
ROGAŠKA Slatina, Ratanska vas. Prodam gradbeno parcelo, 965 m2, z urejenim pristopom, komunalna infrastruktura v bližini, asfaltna cesta 20 m od parcele, na parceli lesen gradbeni objekt, za 24.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
CELJE, Lisce. Prodam kmetijska zemljišča, delno stavbno zemljišče v k. o. Lisce, gozd 5.032 m2, vinograd 1.565 m2, pašnik 2.670 m2, porušen objekt 24 m2, za 9.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
HIŠE-NOVOGRADNJA
Ardin pri Vojniku
Na zanimivi lokaciji, v Arclinu pri Vojniku, na obrobju Celja, v bližini avtoceste, se prodaja še 7 novogradenj, hiš, v podaljšani III. gradbeni fazi. Kakovostno zgrajeni objekti s funkcionalno urejeno okolico omogočajo možnost aktivnega preživljanja prostega časa in kvalitetnega življenja, prijaznega družinam. Objekti so velikoti 145 in 163m2 neto bivalnih površin, s DriDadaiočiml zemliiša od 350 do 550m2.
Info: LŠ PROJEKT d.o.o.,
041751782,041797206 www.ls-projekt.sl, info@ls-projekt.si
VILEVALDEBEKPULA
Iščete stanovanjski objekt v bližini morja? ^^ Skupina ^ Si želite mirnega preživljanja tretjega
življenjskega obdobja?	^
Imate radi udobje, eleganco in višji standard opreme? Potem so stanovanja, ki smo jih zgradili v hrvaški Puli, kot nalašč za vas!
Informacije: Darko Popovič Telefon: 000386 (0)41 691 857 ali 00385 (0)91 400 85 85 E-pošta: darko.popovic@cm-celje.si
ŠENTJUR, Dramlje. Prodava vikend v gradnji, z urejenim pristopom, klet, pritličje in mansarda, stavbišče približno 42 m2, 3.416 m2 zemljišča, zač. gradnje 2004, voda, elektrika, za 79.500 EUR. Informacije po telefonu 031 739-696 ali 041 708-198.	n
DOBRNA, Klanc. Prodam kmetijo, Klanc 16, stanovanjska hiša bivanjske površine 150 m2 z gospodarskima poslopjema 50 in 23 m2 uporabne površine, 873 m2 dvorišča ter kmetijska zemljišča: 1.647 m2 pašnika, 26.464 m2 gozda, za 54.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708- 198. n VOJNIK, center. Prodam stanovanjsko hišo, 154 m2 površine (klet + nadstropje + mansarda), z garažo 16 m2 in gospodarskim poslopjem 9 m2, zgrajeno 1957, obnovljeno med 1996 in 2005 (streha, okna, kurilnica, instalacije), dvorišče 146 m2, njiva 113 m2, centralno ogrevanje na kurilno olje, elektrika, voda, telefon, pripravljen priključek za plin, za 105.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
KUPIM
ODDAM
	m
lastrologinjaAAi ¡jasnovidnost JJI	i 17
*
*o *
2&K
ZLATARNA KRAGOLNIK
J !
V ZLATARNI KRAGOLNIK l V CITYCENTRU CELJE
VAM NUDIMO ZELO UGODEN ODKUP ZA VSE VRSTE STAREGA ZLATA IN SREBRA.
KRAGOLNIK&KRAGOLNIK d.0.0., Kettejeva 12, Celje
Vroče
090 SOO 600
pogovorna o^a
ob petkih ob 23-55
vjvjvj. tvarena.si
Ar mu VIP d.O .o 1.99 f/rniri
SKLADIŠČNI prostor ali priročno delavnico, približno 28 m2, garaža, oddam v najem. Telefon 041 262-063. 2193 STANOVANJSKO hišo v Vojniku oddamo. Ostale informacije po telefonu 051 873-087.	2209
V CELJU oddam v najem lokal v velikosti 35 m2 za mirno obrt. Ima lasten vhod in parkirni prostor za 4 avtomobile. Telefon 031 625-384. 2243 HIŠO v naselju, z vrtom in opremo, 90 m2, Bovše-Vojnik, može odkup, oddam. Telefon 070 866-227.	2251
CELJE. Prodava stanovanjsko hišo na Celestinovi ulici v Celju, leto gradnje 1970, prenove 2000, stanovanjska stavba (stavbišče) 93 m2, pritličje + I. nadstropje + neizgotovljena mansarda, dvorišče 146 m2, za 169.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.
VOJNIK, center. Prodava stavbno zemljišče z lesenim objektom z nadstreškom za gradnjo stanovanjskega ali storitvenega objekta, njiva 178 m2, travnik 331 m2, vpisano v zemljiško knjigo, za 47.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198.	n
NAJAMEM
STANOVANJE
PRODAM
MANJŠO hišo z vrtom ali zidani bivalni vikend v ožji okolici Celja, do 50.000 EUR, kupim. Telefon zvečer, (03) 5774169.	2155
BISTRO v Novi vasi, 55 m2, najemnina po dogovoru, oddam. Telefon 041 720579.
1945
POSLOVNI prostor, približno 110 m2, ugodna prometna lokacija, v Celju ob Mariborski cesti, oddam v najem. Telefon 041 262-063.
2193
ODDAM
[DtDtDDCD
ZEMLJO, kmetijo za pašo ali kompleks zemlje na območju Šentjurja, Ponikve, Dramelj, Proseniškega, Teharij, Ljubečne vzamem v najem. Telefon 051 321-925.
S 225
DVOSOBNO pritlično stanovanje v Celju, 64,5 m2, bližina centra mesta, prodam. Telefon 051 229-575. 2252 STANOVANJE v Novi vasi, 52 m2, v račun vzamemo tudi novejši avto, ugodno prodamo. Telefon 041 861-034.
2269
CELJE, Cesta na Dobrovo. Prodam dvoinpolsobno stanovanje na Cesti na Dobrovo 21 v Celju, v pritličju 5-sta-novanjske stavbe, 75,80 m2, zgrajeno 1931, prenovljeno 1990, za 64.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708198.	n ŠENTJUR. Prodam stanovanje na Ulici Dušana Kvedra, v II. nadstropju več-stanovanjske hiše, 50,45 m2, zgrajeno 1971, prenovljena okna 2009, elektrika, voda, telefon, centralno ogrevanje, kanalizacija, plin, kabelska TV, za 65.000 EUR. Informacije po telefonu 041 708-198. n CELJE, Kovinarska (Gaberje). Prodam dvoinpolsobno stanovanje v pritličju večstanovanjske hiše, s shrambo in kletjo, 66,00 m2 uporabne površine, prenova stanovanja 2005, za 1.000 EUR/m2. Informacije po telefonu (03) 541-2689 in 041 708-198.
ANS- BRANETA KlAVŽARJA ALPSKI KVINTET sjŠbvi.NSKJ ZVOKI vesele Stajerkl
ANS (-'KANCUA ZEMETA
DON&ČKA
LJNIKAi
MOnRIJAN!
ATÖMÖt HARMONIK
DOMI-N fCUME-.R
DAVID GROM
Ii IL lil
SAŠALENDERO
MAJDA IN" M AR/AN PETAN Jg NATALUA V£R0<) Il-.N RKHkKA DREMEL4 VAtiABUNUl
AHAUSKO - SLOVENSK0 DRüSTVO ROZANA WERNER
humorista Stamper lov p epi
IN POŽREŠJEKcM MIHAČ
vstopnine Ni!
OH KONCU ZABAVA S TANJO ŽAGAR Vojnik. 19. 6. 2011 od 14. ure
OPREMLJENO garsonjero v Novi vasi, 3-mesečno predplačilo, oddam. Telefon 070 810-166.	2273
ENOINPOLSOBNO stanovanje, Šentvid pri Grobelnem, pritličje, svoj vhod, oddam. Telefon 031 352-452. 2274 OPREMLJENO enosobno stanovanje v Rimskih Toplicah dam v najem. Telefon (03) 573-6005.	2276
PRODAM
KUHINJO z aparati, pralni stroj, zamrzovalno skrinjo, hladilnik, steklokeramič-ni štedilnik in ostalo prodam. Telefon 040 869-481.
2262
ETAŽNO stanovanje v hiši v okolici Laškega oddam. Telefon 031 450-874. p
V	SAVUDRIJI oddamo apartma za 3 do 4 osebe. Oddajamo ga že maja, junija in v sezoni. Telefon 041 424-086. 2007
APARTMA na Viru, blizu morja, za 4 osebe ugodno oddam. Telefon 041 223-263.
2101
V	CENTRU Celja oddam opremljeno stanovanje, primerno za dve osebi. Telefon 041 733-265.	2236
V	PIRANU oddam za počitnikovanje popolnoma opremljeno garsonjero po ugodni ceni. Telefon 040 245-454.
2250
V	CELJU oddam enosobno opremljeno sta-
novanje, 35 m2, vseljivo takoj. Telefon 041 948-401.	2263
PRODAM
PRAŠIČE, težke od 30 do 100 kg, za zakol ali za nadaljnjo rejo, prodam. Možna dostava. Telefon 031 524-147. 2288 NESNICE, grahaste, rjave in črne ter bele težke piščance za dopitanje, prodamo. Nakup 10 nesnic - petelin brezplačno. Kmetija Winter, Lopata 55, Celje, (03) 5472-070, (03) 5471-244, 041 763800. p PRAŠIČE, mesni tip, težke od 25 do 130 kg, ugodno prodam. Možnost dostave. Telefon 041 655-528. Š 203 TELICO simentalko, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 041 763-078. 2227
ODKUP
zlata-srebra
GOTOVINA TAKOJ!!! ZLATARNA ADAMAS
Trg celjskih knezov 4, 3000 Celje
03/5442-180
Mitja Udovč, s.p., Celje
DVE telički, ena 100 kg, druga 300 kg, prodam. Telefon 5792-315. Š 239 BIKCE, črno bele, od 150 do 220 kg, zelo lepe, ugodno prodam. Telefon 031 506-383.	Š 240
TELICO, pasma ls, 300 kg, prodam. Telefon 5717-986.	2238 PRAŠIČE, težke 60 kg, prodam. Telefon 031 221-243. Š 241
KUPIM
VSE vrste krav in telic za izvoz odkupujemo. Plačilo takoj. Telefon 040 647223.	Š 832 SUHE in debele krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj. Telefon 041 653286. Š 191 BIKCE, mesni tip, težke od 120 do 200 kg, tudi telice in krave za zakol, kupim. Telefon 031 832-520. 2178 BIKCE simentalce, do 200 kg, kupim.
Telefon 041 653-165. Š 230 VISOKO brejo telico dobrega porekla kupim. Telefon 031 538-811. š 231
NA farmi Roje pri Šempetru prodajamo jarkice na začetku nesnosti, rjave, bele, črne in grahaste ter enoletne kokoši za nesnost ali zakol. Po naročilu tudi očiščene. Sprejemamo naročila za enodnevne ter piščance za dopitanje. Telefon (03) 700-1446. 2139
PRAŠIČE mesnate pasme, od 30 kg naprej, možna dostava in svinjske polovice, ugodno prodam. Telefon 031 506-383.
Š 215
OSLA, starega 7 let in oslico, staro 2 leti, dalmatinske pasme, prodam za 800 EUR. Telefon 040 241-355. 2226 TRI burske koze z mladiči prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 377-789.
2230
BIKCA simentalca, težkega 130 kg, prodam za 520 EUR. Telefon (03) 5778509.	2246 KONJA po izbiri prodam. Telefon 041 818894. Š 227 BIKCA po izbiri prodam. Telefon 041 818894. Š 227 DVA bikca simentalca 150 kg in bikca, čb, 90 kg, prodam. Telefon 041 541-773.
2251
KOZO z mladički prodam. Telefon (03) 5738-223.	L 187
ŠTIRI bikce, 140 do 170 kg, pasme ls-rh-čb, prodam. Telefon 051 235-747.
L 186
PSE mešance, stare 9 tednov, poceni prodam dobrim skrbnikom. Telefon 051 857-979.	p
BIKCA, čb in ls, prodam. Telefon 031 723882.	Š 234 PURANE za nadaljnjo rejo, težke 4 do 5 kg, prodam. Naročila in informacije po
telefonu (03) 577-3744, 040 715-861.
p
DVE telički limuzin, 130 kg, prodamo. Telefon 031 278-786. Š 236
PRODAM
BELO in rdeče vino, možna dostava, ugodna cena, prodam. Telefon 041 382735.	p SADNO, vinsko in slivovo žganje, posebej primerno za namakanje zdravilnih zelišč in borovnic, poceni prodam. Prodam tudi naravno belo vino in črnino, izredno dobro, pitno, po 0,90 EUR/l, in jabolčnik. Telefon 031 747930. 2194 2195 JABOLČNI kis prodam po ugodni ceni.
Telefon 041 858-004. 2228 BELO in rdeče vino, mešanih sort in sadjevec, prodam. Telefon 031 768-175.
Š 228
OSTALO
PRODAM
BUKOVA drva, hlodovina, metrska ali kratko nažagana, na paletah, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 051 359-555; www.drva.info.	p
METRSKA bukova drva, možna tudi dostava, ugodno prodam. Telefon 051 614-316.	Š 213
DRVA, metrska ali nažagana, z dostavo, ugodno prodam. Telefon 031 506-383.
Š 215
TELICO, čb-ls, brejo 8 mesecev in slamo v kockah, prodam. Telefon (03) 5724052.	2208 POSTAVLJIVI bazen velikosti fi 4,80 m, z
Telefon 031 625-384. 2243
snssm
i astrologinjai
0906430
720200013001020001680001013202
NOVI TEDNIK
MALI OGLASI - INFORMACIJE
29
V življenju le skrb in delo si poznal. Dobroto svojo si rad med tebi drage razdajal. A prišel je čas, ko izmučeno srce želelo je le spati, v sen večni potovati.
ZAHVALA
Mnogo prezgodaj nas je nenadoma zapustil
IVAN KOLAR
iz Doblatine pri Laškem (3. 5. 1965 - 24. 5. 2011)
Ob boleči izgubi dragega sina, brata, botra, strica in svaka se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem za izražena ustna in pisna sožalja, cvetje, sveče in darove za svete maše. Iskrena hvala gospodu Mirku Pajku, sodelavcem Štore Steel in sindikatu Železarne Štore za vso pomoč in spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala kolektivu Osnovne šole Štore, sosedom Angelci in Martinu Kumerju, Marjan-ci in Franciju Zupancu, Marjani Sikovšek ter družini Kocman s Kalobja za vso pomoč v najtežjih trenutkih. Hvala vsem, ki ste se zbirali pri molitvah na njegovem domu in duhovniku gospodu Andreju Urbanclu za opravljen cerkveni obred. Posebej se zahvaljujemo pogrebni službi Zagajšek in gospodu Branku Mlakarju za organizacijo pogreba, govorniku ter pevcem za odpete pesmi.
Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči njegovi: mama Fanika, sestra Fanika z možem Lojzetom, brat Srečko, nečaki Sandi z Mirico in Kristjanom, Damijan, Dani z Natalijo, Natalija z Andrejem in Špela
KOSILNICO Imt, robnike za streho, štedilnik na drva Kuppersbusch in pralni stroj prodam. Telefon (03) 5731-466.
2213
PRAŠIČE od 80 do 110 kg, cena po dogovoru in suho koruzo, 10 ton, po 0,20 EUR, prodam. Telefon 041 708-154, 051 452-490.	p
GUMI voz (150 EUR) in enoosno prikolico (250 EUR) prodam. Informacije po telefonu 041 381- 243. 2259 KOVINSKO cisterno za kurilno olje, 2.000 l in siporeks, 5 cm, zelo ugodno prodam. Telefon 041 767-797. 2261 ŠTEDILNIK Kekec, 3 + 1, hladilnik, trosed, sedežno, posteljo, jedilni kot, Tomos 18, čoper Yamaha dragstar, LCD monitor, ojačevalec, tuner, TV itd., prodam. Telefon 051 424-303. 2264
KUPIM
TRAKTOR, prikolico, trosilec, motokulti-vator, drug stroj, tovorno ali dostavno vozilo, tudi v okvari, kupim. Telefon 041 407-130.	2237
EMEN
RAD bi spoznal žensko do 65 let iz Celja z okolico. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro SREČANJE. 2044
Ženitna posredovalnica
ZAUPANJE
za vse generacije, brezplačno za ženske do 48 let.
Tel.: 031/836-378 03/5726319
Leopold Orešnik, p.p. 40, Prebold
ZAPOSLITEV
ZAPOSLIMO kvalificiranega kuharja ali kuharico s 4. ali 5. stopnjo izobrazbe, smer kuhar. Zaželene delovne izkušnje. Telefon (03) 734-0680. Gostilna Čater, Sabina Čater, s. p., Marija Gradec 34, Laško.	l 180
Zaposlimo
komercialnega referenta na področju metalurgije
Pogoj je srednješolska izobrazba in znanje angleškega jezika.
Ponudbe s kratkim življenjepisom pošljite na
naš naslov: Kovintrade, d. d. Celje,
Mariborska 7, 3000 Celje, kadrovska služba. Rok za prijavo je 5 dni.
Celje
Poročili so se: Marina OCVIRK iz Šentjurja in Urban SMOLE iz Šmarja pri Jelšah,
ZAHVALA
Zapustila nas je
TATJANA PREŠČAK
z Rožnika 17, Laško (1. 7. 1930 - 21. 5. 2011)
Iskreno se zahvaljujemo vsem za darovano cvetje, sveče in spremstva na njeni zadnji poti. Posebej hvala Pivovarni Laško za besede slovesa, darovano cvetje in zahvalo v časopisu ter trobentaču za odigrano Tišino.
Žalujoča soseda Elizabeta
POSOJILA za zaposlene in upokojence! Izplačilo gotovine takoj. Posojilo lahko vračate s položnicami (tudi za osebe z nižjimi dohodki). Info-kredit, d. o. o., Mariborska cesta 86, 3000 Celje, telefon 059 226-600, 051 886-600.
n
VINSKA klet Furlan, Šempeter. Vrhunska kraška vina, ugodne cene! 1358
GRADITELJI, pozor! Po konkurenčnih cenah izdelujem peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Garancija za peči je 5 let. Anton Aplenc, s. p., Prekorje 29 a, telefon 541-5011, 041 531-976.
2169
PREMOG, zelo ugodno, z dostavo. Telefon 041 279-187. Prevozništvo Vladimir Pernek, s. p., Sedlašek 91, Podlehnik.
n
ZA čiščenje hiše v Šentjurju enkrat tedensko in likanje iščemo zanesljivo in dosledno pomoč. Pisne ponudbe pošljite na Novi tednik pod šifro ČIŠČENJE/LIKANJE ŠENTJUR.	2275
NUDIM inštrukcije iz matematike, fizike, mehanike, statike in statistike za vse stopnje. Petka, Peter Košir, s. p., telefon 031 616-970.	n
Skozi vse življenje svoje boriti si se znala, a v majskem jutru nemočna za vedno si zaspala.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage mame, ome, prababice, tašče, tete in svakinje
ANE JANC
rojene Šepetavc iz Vojnika (13. 5. 1916 - 30. 5. 2011)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in vsem, ki ste v teh težkih trenutkih kakor koli pomagali, darovali cvetje, sveče in za sv. maše, vsem, ki ste nam izrazili ustno ali pisno sožalje in jo v velikem številu spremili na zadnji poti. Hvala g. župniku Pergerju za opravljen pogrebni obred in g. Planinšku za izredno spoštljivo opravljeno sv. mašo pri sv. Jožefu. Hvala pevcem za zapeti žalostinki in ge. Mileni Jurgec za poslovilne besede. Iskreno se zahvaljujemo vsem gasilkam in gasilcem, ki so jo v velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. Posebna zahvala osebju Doma ob Savinji v Celju za nego in skrb v času njenega bivanja v domu. Hvala podjetju Veking za izredno organizacijo in spoštljiv odnos do
mame in svojcev. Žalujoči hčerki: Anica Vodenik z družino, Marica Šmerc z družino in sin Adolf Janc z družino
wMnnr.iiowitednilusoni
Zorica MITKOVIC iz Srbije in Darko LJUBOJEVIC iz Celja, Tatjana PODPEČAN iz Dobrne in Matej BAČOVNIK iz Velenja, Nina BOŽNIK in Vojko ZALOŽNIK, oba iz Vojnika.
Laško
Poročila sta se: Alenka URŠIČ in Gregor CIZEJ, oba iz Zadobrove.
Šentjur pri Celju
Poročili so se: Teja LU-KNAR in Primož VREČKO, oba iz Vrbnega, Petra KRČ iz Botričnice in Rok LAJLAR iz Šentjurja.
Mozirje
Poročili so se: Katarina MOLIČNIK in Uroš BLEKAČ, oba z Rečice ob Savinji, Hati-dža BEČIROVIC iz Brijesnice in Edin MEHMEDOVIČ z Rečice ob Savinji, Melita KOREN iz Gaberk in Matjaž FEKONJA iz Ljubljane, Renata KOLENC iz Nizke in Mitja MIKLAVŽINA iz Raven, Alenka MEDVEŠEK in Mladen ŠIŠKA, oba iz Krškega, Lucija TEŠAR in Matjaž TEŠAR, oba iz Tičnice.
Velenje
Poročili so se: Andreja RABUZA iz Štor in Aleksander MEDVED iz Šmartnega ob Paki, Maja KERČ iz Kamnika in Iztok SAGMEISTER iz Velenja.
Celje
Umrli so: Frančišek KAM-ŠAK iz Dobrne, 85 let, Matil-
da POTOČNIK iz Podgore, 87 let, Ana JANC iz Vojnika, 95 let, Marija Cvetka GAJŠEK iz Šentjurja, 87 let.
Laško
Umrl je: Marija KERŠIČ iz Sevnice, 80 let, Edvard FAJFER iz Svibnega, 65 let.
Šmarje pri Jelšah
Umrli so: Darinka Marija JAKLIČ iz Ljubljane, 90 let, Frančiška ZAPUŠEK iz Laške vasi pri Štorah, 89 let, Helena ANŽEK iz Rogaške Slatine, 88 let, Branko ŠPILAK iz Podplata, 31 let, Alfred Anton ZAKOŠEK iz Kozja, 68 let.
Šentjur pri Celju
Umrli so: Marija JAVOR-NIK iz Okroga, 87 let, Andrej VENGUŠT iz Dobovca pri Ponikvi, 50 let, Albin ŽIDAN iz Celja, 91 let.
Žalec
Umrli so: Stanislav MA-STNAK iz Žalca, 85 let, Darko ZDOVC iz Velenja, 82 let, Terezija GABERŠEK iz Celja, 74 let, Franc LEONARDI s Polzele, 69 let, Marija JELEN iz Ponikve pri Žalcu, 99 let, Ivana BRISTAN iz Zahomc, 84 let, Karl OBREZ iz Žalca, 83 let, Štefanija CIJAN iz Šešč pri Preboldu, 84 let, Anton JERIN iz Prebolda, 82 let.
Ni rože na vrti, ki bi obvarovala smrti. (slovenski pregovor)
ZAHVALA
Utrujena od bolezni je za vedno zaspala naša draga mama, tašča in stara mama
NEŽIKA FENDRE
z Rifnika (23. 2. 1943 - 17. 5. 2011)
Ob njenem slovesu se zahvaljujemo vsem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku, izrekli sožalja ter darovali cvetje, sveče in svete maše. Hvala g. župniku, pevcem, govorniku in trobentaču. Hvala vsem, ki ste jo v času njene bolezni obiskovali in ji vlivali upanje. Posebej pa se želimo zahvaliti sorodnikom, prijateljem in sosedom za vso pomoč in oporo v najtežjih trenutkih. Ostala bo v naših srcih.
Sin Marko in hči Jožica z družinama
Človek je kakor kaplja rose, veter pihne in ni te več, ljudje, kot si ti, nikoli ne umrejo, le v velikem gozdu zaidejo s poti pa kjer koli si, naj angel čuva te, kjer koli si, vedno bomo mislili nate.
V SPOMIN
6. junija 2011 je minilo 10 let, kar te ni več med nami, draga
HELENA ZUPANC
iz Kostrivnice 49, Kalobje
Hvala vsem, ki z mislijo nanjo postojite ob njenem grobu. Tvoji najdražji
ZAHVALA
Ob boleči izgubi drage tete, sestre in svakinje
ZOFKE KVEDER
iz Vojnika (30. 5. 1923 - 31. 5. 2011)
se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in svete maše ter izražena sožalja. Iskrena hvala cerkvenemu pevskemu zboru za odpete pesmi in sodelovanje pri sveti maši. Iskrena hvala govornici gospe Ivici Kos za ganljiv govor, hvala tudi Društvu upokojencev Vojnik za udeležbo na pogrebu. Iskrena hvala gospodu župniku za lepo opravljen cerkveni obred in vsem, ki ste jo pospremili na njeno zadnjo pot.
Žalujoči vsi njeni
Mozirje
Umrli so: Kristina PRODNIK iz Ljubnega ob Savinji, 87 let, Primož BREZOVNIK iz Brezja, 32 let.
Velenje
Umrli so: Nevenka BAJ-DE iz Velenja, 60 let, Anton BALON iz Žalca, 71 let, Neža PERUŠEK iz Celja, 86 let, Martin ŽNIDARČIČ iz Šempetra v Savinjski dolini, 85 let, Silvester RIBIČ iz Šentjurja, 68 let, Pero SPASOJE-VlČ z Raven na Koroškem,
57 let, Franca OGRINC iz Šentjurja, 95 let.
POGREBNA SLUŽBA
PRIMOŽIČ PE CELJE PE VOJNIK 051 649 780
www.primozic.si
L 179
RA
S 226
n
KINO
Savinov poletni večer
PLANET TUS
Spored od 10. 6. do 13. 6.
Kinematografi si pridržujejo pravico do spremembe programa.
Hitri in drzni 5 - akcija 13.00, 15.50, 18.35, 21.10, 23.55 Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi
-	komična akcijska pustolovščina 3D 13.40, 20.50, 21.50, 23.40 Dekliščina - komedija
12.10, 17.50, 20.30, 23.10
Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi
-	komična akcijska pustolovščina 11.50, 15.10, 18.10, 21.00, 23.50 Prekrokana noč 2: komedija
12.05, 14.25, 16.45, 19.05, 20.25, 21.25, 22.45, 23.45
Možje X: Prvi razred: akcija 12.00, 16.00, 18.45, 21.20, 23.59 Kung Fu Panda 2 - animirana družinska pustolovščina 3D, sinh. 11.00, 11.30, 13.10, 15.20, 16.30, 17.30, 18.40, 19.40
Kung Fu Panda 2 - animirana družinska pustolovščina, sinh. 11.45, 13.55, 16.05, 18.15 LEGENDA: vsak dan
sobota, nedelja petek, sobota
SOBOTA in NEDELJA
18.30 in 21.00 Božji možje - drama
PETEK
18.00 Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - akcijska pustolovščina 20.00 Ču do vi to - drama 20.40 Dekliščina - komedija SOBOTA
18.00 Dekliščina - komedija
19.00 Ču do vi to - drama
20.20 Pirati s Karibov: Z neznanimi
tokovi - akcijska pustolovščina
NEDELJA
16.00 Gremo mi po svoje - mladinska komedija
18.00 Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi - akcijska pustolovščina 19.00 Ču do vi to - drama 20.40 Dekliščina - komedija
PETEK, 10. 6.
18.00 (in 20.00) Kulturni dom Šoštanj Mešani pevski zbor Svoboda Šoštanj
letna koncerta v počastitev stoletnice mesta
19.00 Atelje Prah-Jagodič na Brecljevem Izginula stara kmečka arhitektura
odprtje razstave slikarja Slavka Jeriča
20.00 Galerija Nika Ignjatiča Celje Kiparska dela
odprtje razstave Vlada Novaka 20.00 Terme Olimia Podčetrtek Literarni večer
sodelujeta Franc Režak in pianist Ermin Tkalec
20.00 Kulturni dom Šentjur
Svoboden zakon
abonma Komedija in izven
20.00 Kulturni center Rogaška Slatina Hija de la Luna
španski muzikal v izvedbi španskega gledališča I. Gimnazije v Celju
20.00 Dom Svobode Griže
Kavarniški večer z Alenko Kveder
glasbena gostja Jana Kvas 21.00 Atrij Savinove hiše Žalec Jure Tori trio
21.00 Grad hotel Sava Rog. Slatina Tin Vodopivec in Aleš Novak
večer stand up komedije
21.00 Kavarna Nova Velenje Cover Lover
koncert ob 6. obletnici Kavarne Nova
21.00 eMCe plac Velenje
SOBOTA, 11. 6.
10.00 Športni center Žalec
Razpnimo jadra - Nam se rola ...
14.00 Športni park Slov. Konjice
Veter v laseh - s športom proti
drogi
17.00 SLG Celje
Opus 1 - plesna miniatura
19. državno in 3. mednarodno tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev
17.00 Ribnik Vrbje_
Na Luno in nazaj
Ponirkova otroška delavnica na temo So smeti samo na Zemlji?
18.00 Galerija Mozirje
Od krivde k odgovornosti
srečanje vodi Mojca Grešak
19.00 Avla Dvorane Zlatorog - Playcafe
Celje_
Bogdan Barovič
odprtje 65. samostojne slikarske razstave
20.00 Mestni trg Šentjur
Večer z Big bandom Šentjur
gosta: Sandra Feketija in Tin Vodopivec
20.00 Grad Podsreda_
Pihalni orkester Eta Cerkno
uvodni koncert v glasbeno poletje
NEDELJA, 12. 6.
6.00 Pilštanj_
20. jubilejno binkoštovanje
pastirski praznik
17.00 Kulturni dom Vojnik Gremo na miting
letni koncert mešanega komornega zbora Društva upokojencev Vojnik
17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Večer rime iz globine
18.00 Dvorana Kongresnega centra Wellness park Laško
Laški godci
tradicionalni pomladanski koncert
19.30 Kulturni dom Zarja Trnovlje
Brandon Thomas: Charleyeva teta
komedija v izvedbi Gledališča pod kozolcem Šmartno ob Paki
PONEDELJEK, 13. 6.
19.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec
Večer rime iz globine
glasbena gostja na klaviaturah Polona Janežič
19.30 SLG Celje_
A. P. Čehov: Jaz vas ljubim
abonma po posebnem razporedu
RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Alma M. Karlin: Poti; Svetišča ob reki, do preklica; Emona - mit in resničnost, gostujoča arheološka razstava Mestnega muzeja Ljubljana, do 31. 12; Barvni odsevi poslikanega stekla - Zvonka Požun.
Likovni salon Celje: razstava Ignacija Uriarteja, do 12. 6.
Friderikov stolp na Starem gradu:
Vadim Fiškin - Spomni se/Remember, do 31. 10.
Osrednja knjižnica Celje: razstava Mladi za Celje 2011; razstava raziskovalnih nalog, do 30. 6.
Muzej novejše zgodovine Celje: Tradicionalne hrvaške otroške igrače, gostuje Etnografski muzej Zagreb, do 1. 9.; Naša država je moja domovina: Celje 1991-2011, do 25. 9.
Galerija Elektra Celje: razstava akademskega slikarja Borisa Zaplatila, do 5. 7.
Dom sv. Jožefa Celje: Križev pot, akademske slikarke Jane Vizjak, do
preklica
Zavod za zdravstveno varstvo Celje:
razstava slikarskih del Zore Poznič Polh, do 30. 6.
Železarski muzej Teharje: Teharje v stoletju spominov, do 30. 6.
Knjižnica Laško: razstava ilustracij za otroke Jožice Bratec in Desiree Ko-larec ter izdelkov predšolskih otrok, do 15. 8.
Jakijeva hiša - galerija Nazarje: razstava slik in grafik akademske slikarke, grafičarke specialistke Milene Gregorčič, do 17. 6.
Kulturni center Rogaška Slatina: slikarska razstava skupine likovnic Ženski arte, do 13. 6.
Anina galerija Rogaška Slatina: likovna dela olja na platno Čarlija Grmiča, do 3. 7.
Muzej usnjarstva Šoštanj: razstava Usnjarstvo na Vrhniki avtorice Olge Pivk, do 30. 9.
Galerija Velenje: razstava Inventura 11, dela dijakov Gimnazije Velenje, umetniške gimnazije likovne smeri, do 11. 6.
STALNE RAZSTAVE
Pokrajinski muzej Celje: Kulturno-in umetnostnozgodovinska razstava, lapidarij in Celeia, Mesto pod mestom (Knežji dvorec).
Pokrajinski muzej Celje, Planina pri Sevnici: Etnološka zbirka Šmid.
Zgornji trg Šentjur: stalna arheološka razstava Rifnik in njegovi zakladi.
Ipavčeva hiša Šentjur: Ipavca - življenje in delo Gustava in Benjamina Ipavca.
Muzej Laško: Laško - potovanje skozi čas; Geologija okolice Laškega; Pivo-varstvo in zdraviliški turizem.
Muzej novejše zgodovine Celje: Živeti v Celju, Zobozdravstvena zbirka.
Otroški muzej Hermanov brlog: Kraški ovčar pri Hermanu Lisjaku.
Fotografski atelje Josipa Pelikana: stalna postavitev.
Dvorec Strmol: Kuharca (Pokrajinski muzej Celje); Hetiške tkanine in vezenine (Pokrajinski muzej M. Sobota); Mednarodna zbirka likovne umetnosti
Galerija Vlada Geršaka Celje, razstavni prostor Salona pohištva Tripex
PETEK, 10. 6.
20.00 Vodni stolp
Celje dogaja: Džjezz 2011
koncert Robert Jukič group (Slo/ Avs/Ita) & Big band Krško
PONEDELJEK, 13. 6.
18.00 Mestna plaža
▼ V
\un
m in
ŠPORTNI CENTER ŽALEC 10.00 Zaključek športne akcije
Razpnimo jadra 3, 2, 1 ... CILJ
ŠLANDROV TRG	^ 18.00 RIBIČ PEPE
19.00 KLEMEN MAUHLER in VID VALIČ	"
20.00 FEŠTA BEND - VELENJSKI TRUBAČI	, 21.00 PRIMOŽ ZVIR s prijatelji
21.30 SHOWMIX	i
22.30 NUŠA DERENDA	<§>
23.30 Plesna skupina SUPERSTAR	|
24.00 MAJA KEUC	1
od 00.30 dalje SHOWMIX	i?
Voditelj BOŠTJAN ROMIH	jj
Vstop prost!	yiiCT in
Ob slabem vremenu prireditve ne bo. » . L , ■ n
Celje, gostišče Hochkraut Tremerje, restavracija na celjski železniški postaji, Celeiapark in pošta Celje: likovna dela Vlada Geršaka.
Knjižnica Gimnazije Celje - Center: likovna dela dijakov umetniške Gimnazije Celje - Center.
m smoci i
I11* ---"I ... b*ul .C, I	-
Sobota, 11. junij, od 8. ure, občinsko dvorišče v Laškem, dvorana Šmocla, travnik pri obrtni zbornici v Laškem: Pisani balon; celodnevni otroški festival z animatorji, kreativnimi delavnicami, predstavami, animacijami, družabnimi igrami in rajanjem
ÜL
CC
celjski mladinski canlei
y-i MM	' u. flniifrfijl
ETNO URBAN FESTIVAL Petek, 10. junij, ob 21.30, atrij mladinskega centra: Vlado Kreslin z Malimi bogovi in Neozbiljni pesimisti, koncert (vstopnina 8 evrov v predprodaji, 12 evro na dan festivala) Sobota, 11. junij, ob 16. uri, atrij mladinskega centra: Break the floor; mednarodni breakdance spektakel (vstopnina za celodnevni dogodek 5 evrov)
* v primeru dežja bosta prireditvi v Celjskem domu
Nedelja, 12. junij, ob 21. uri, atrij mladinskega centra: De light; gibalno zvočni interaktivni dogodek; gib Sara Stropnik, zvok Žiga Raj, prost vstop
Klub študentov
Sreda, 15. junij, Trg celjskih knezov Celje: Street Fokus; brezplačna fotografska delavnica za dijake
Otroške urice
risanje, barvanje, igranje, pravljice...
DRUŠTVO REGIONALNA VARNA HIŠA
Telefon 492-63-56
KRIZNI CENTER ZA MLADE
Telefon 493-05-30
ŠENT - Slovensko združenje za duševno zdravje
(dnevni center in stanovanjske skupine)
Gregorčičeva 6 - pisarna, 3000 Celje, tel. št. 03/ 428 88 90
MATERINSKI DOM
Telefon 492-10-14
DRUŠTVO SOS TELEFON ZA ŽENSKE IN OTROKE - ŽRTVE NASILJA
080-11-55, vsak delavnik od 12.00 do 22.00, ob sobotah, nedeljah in praznikih pa od 18.00 do 22.00. Faks za gluhoneme 01-524-19-93, e-mail: društvo-sos@drustvo-sos.si Inštitut VIR - socialna rehabilitacija, raziskovanje in razvoj
Vrunčeva 9, 3000 Celje Telefon: 03 490 00 24, GSM: 031 288 827, e-pošta: vir@institut-vir.si, Spletna stran: www.institut-vir.si Pomoč mladostnikom in staršem pri spoprijemanju s problematiko drog in z vzgojnimi težavami
SLOVENSKO DRUŠTVO HOSPIC OBMOČNI ODBOR CELJE
Dodajati življenje dnem in ne dneve življenju; Kocenova 4 - 8, Celje tel.: 03/548 60 11 ali 051/ 418 446
DRUŽINSKI INŠTITUT BLIŽINA,
telefon: 03/492-55-80 Skupine: za starše, za razvezane, za ženske, žrtve psihičnega ali fizičnega nasilja, za moške storilce nasilja ali žrtve psihičnega nasilja
CENTER ZA POMOČ NA DOMU Telefon 03 427-95-26 ali 03 427-95-28 DRUŠTVO OZARA CELJE Pomoč ljudem s težavami v duševnem zdravju, Kocenova ul. 4, 3000 Celje
Pisarna za svetovanje in stanovanjska skupina: ponedeljek-petek od 8.-16. ure; telefon: 03 492 57 50 ali 492 57 51 Uradne ure: ponedeljek in sreda od 9.-13. ure.
DRUŠTVO ZAKONSKI IN DRUŽINSKI INŠTITUT ETEOS
031 555 844, www.eteos.si, info@eteos.si, Gosposka ulica 2, Celje. Svetovanja in pomoč pri dojenju, prehrani in vzgoji najstnikov. Srečanja za starše z otroki do 6 leta starosti. AL-ANON - skupnost svojcev alkoholikov vam pomaga v primeru alkoholizma v družini. Pokličite tel. 01/251 30 00, 041/590 789, spletna stran: ww.al-anon.si KLIC UPANJA CELJE za vse, ki imajo težave Brezplačni telefon: 116-123
Podjetje NT&RC, d.o.o. Direktor: Srečko Šrot
Podjetje opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost
Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 190, fax: (03) 54 41 032, Novi tednik izhaja vsak torek in petek, cena torkovega izvoda je 1,10 EUR petkovega pa 1,30 EUR. Naročnine: Vera Gmajner. Mesečna naročnina je 8t70 EUR. Za tujino je letna naročnina 208,80 EUR. Številka transakcijskega računa: 06000 0026781320. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo.
Tisk: Delo, d.d., Tiskarsko središče, Dunajska 5, direktor: Bogdan Romih. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 8,5% davek na dodano vrednost.
NOVI TEDNIK
Odgovorna urednica: Biserka Povše Tašic Namestnica odg. ur.: Tatjana Cvirn Računalniški prelom: Igor Sarlah Oblikovanje: www.minjadesign.com Fotografija: Sherpa, GrupA E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si E-mail tehničnega uredništva: tehnika.tednik@nt-rc.si
RADIO CELJE
Odgovorna urednica: Janja Intihar Namestnica odg. ur.: Bojana Avguštinčič E-mail: radio@nt-rc.si. E-mail v studiu: info@radiocelje.com
UREDNIŠTVO
Brane Jeranko, Spela Kuralt, Polona Mastnak, Urška Selišnik, Saška T. Ocvirk, Branko Stamejcic, Ivana Stamejcic, Simona Solinic, Dean Suster Tajnica uredništva: Tea Podpečan Veler Lektorica: Tanja Drolec
AGENCIJA
Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve.
Pomočnica direktorja in vodja Agencije: Vesna Lejič
Propaganda: Zlatko Bobinac, Simona Brglez,
Vojko Grabar, Viktor Klenovšek, Nina Pader,
Marjan Brečko
Telefon: (03)42 25 190
Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511
Sprejem oglasovpo elekt. pošti: agencija@nt-rc.si
AZVEDRILO
Nagradna križanka
28
SL LITERARNI ZGODOVINAR LEGIŠA
IZVRŠEN JE BIL V DALLASU NAKEN-NEDYJA
Časovni prislov
VRLINA, KREPOST PO GRŠKO
GRAFIČNO OBLIKOVANJE MATEVŽ BOKAUč
MRTVAŠKI
ODER (POGOV.)
KONČNI
DEL ČREVESA, ZADNJIK
HRVAŠKI SKLADATELJ MIRSKI
zmanjšanje ttže med prevozom, kalo
meditativni položaj pri jogi
20
majhen
prst sladek TROPSKI sadež
10
PLAHA ŽIVAL STEKLENA CEVKA ZA POSKUSE
JAPONSKA VALUTA
JURČIČEV
JE SOSEDOV
12
IZUMRLA NOVOZELANDSKA
ptica tresenje
ZAčIMBNA RASTLINA V STROKIH
ZAPOR 21
UDELE-SLOV. ŽENEC PISATELJ UBTTJA RUDOLF BREZ SOJENJA
15
POPOV DOPISNIK IZ KOPRA (IZTOKI
SEŠTEVEK
STOLETJE
SLOV. POMLADNI POLITIK (IVAN)
JUNAK 1. ZLOG EVELINE v BESED UMEK -ŠIPA" {RADOVEDNI)
RAJ, PARADIŽ
ALKOHOL. PUACAIZ HMELJA
JOŽE UDOVIČ
ŽGANJE Z OKUSOM PO JANEŽU
ZGORNJI TOK REKE
UNE V BOSNI
TTAL-IGRALKA MIRANDA
11
PODREDNI
VEZNIK CEVKA ZA ODMERO TEKOČME
HRVAŠKI OTOK S PUNATOM, MAUNSKO INBAŠKO
24
14
V STARI JUGO-SLAVUI
NEKDANJI FIATUV MODEL 14 GRŠKA ČRKA
NOŽEKZ ZAKRIVLJENIM REZILOM
japonski zen
NAJVIŠJI TAROK
25
VELIKA AVSTRAL PAPIGA TEŽA (KNJIŽNO)
22
otroški rekvizit grški pastirski bog
VEČ TIROV
domače talne ptice
23
UST Z REKLAMO TROPSKO DREVO, KMINOVEC
vdolbina vzemui
VELIKA NESTRUPENA KAČA
ZNAK ZA NIKELJ POSODA ZA NOŠENJE PIJAČE
BRALNO-PISALNI POMNILNK
jennfer aniston
16
balonar slavko šorn
črka F
19
ADAMOVO JABOLKO (REDKO)
AMERIŠKA IGRALKA GARDNER
18
KIRURG BRECEU
17
RASTLINICA S PODOLGOVATIM PLODOM
26
Slovarček:
ARETE - krepost, vrlina po grško; ASANA - meditativni položaj pri jogi; MOA - velika, noju podobna izumrla novozelandska ptica; PIPETA - steklena cevka za odmero tekočine; RAM - bralno-pisalni pomnilnik; SESŠU - japonski zen menih in slikar (1420-1506).
Nagradni razpis
1.	nagrada: darilni bon za Kozmetiko Alenke Marguč, Gledališki trg 7, Celje, in brisača NT&RC
2.	nagrada: vstopnici za kopanje na Rogaški rivier
3.-5.	nagrada: brisača NT&RC
Pri žrebanju bomo upoštevali vse pravilne rešitve (geslo), ki jih bomo prejeli na dopisnicah na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje do četrtka, 16. junija.
Rešitev nagradne križanke iz št. 43
Rešitev: SKI, TAV, I AN, MASELJ, JEMEC, LEONARDO, AVANS, AA, HEROIN, RAT, HES, NAIVKA, RN, KASTA, NL, ET, EGMONT, MAY. RAZ, ERKER, AEDA, TR, ALET, ANDRES,
SON, GINA, DAO, PIETRO, RAA, KAP, PARA, ARRAN, ROK, IVJE, PENELOPE CRUZ, EDISON, OKA, OKNO, PISTA, ATO, BASKETA, ZASTOR, AKAI, ARTIST, TANK
Geslo: Pirati s Karibov: Z neznanimi tokovi
Izid žrebanja
1. nagrado, darilni bon za fitnes in aerobiko v Top fitu, Ipavčeva 22, Celje,
1	2	3	4	5	6	7	8
	9	10	11	12	13	14	15	16	17	
18	19	20	21	22	23	24	25	26	27	28
Ime in priimek: Naslov:
Ona: V ljubezni se boste soočili z odločitvijo, ki vam lahko prinese veliko dobrega ali pa prav toliko gorja. Previdnost pa ni nikoli odveč, zato samo počasi in brez nepremišljenih korakov. Na koncu boste vendarle uspeli...
On: Srečanje s starim prijateljem vam bo odprlo oči in spoznali boste, da so prav stari prijatelji tisti, na katere se lahko venomer zanesete. Vsekakor pa so boljši od osebe, ki vas že dolgo vrti okoli prsta.
Ona: Partner se ne bo zmenil za vas in vaše očitke, krivi pa ste sami, ker ste v preteklosti preveč rinili v napačno smer. Toda še je čas, da popravite storjeno napako in omilite neprijetne posledice, ki so vse bližje.
On: V družbi boste opazili zasanjane zelene oči, ki si jih ne boste uspeli izbrisati iz spomina. Najprej se boste pošteno pozanimali o simpatični neznanki, nato pa boste naredili tudi povsem konkreten korak.
TEHTNICA fl
Ona: Še vedno ne boste mogli pozabiti svojega nekdanjega partnerja, kar vam bo povzročilo marsikatero preglavico pri uresničevanju vaših poslovnih načrtih. Poskusite se vendar zbrati in ne mislite samo na ljubezen.
On: Z dobrim razpoloženjem se boste prikupili družbi, pa tudi osebi, ki jo že dolgo opazujete iz varne razdalje. Če boste pametno ukrepali, boste preživeli čudovit konec tedna, poln zabave in divjih avantur.
EZmZE
Ona: Nekaj vas sicer močno skrbi, vendar pa se bo izkazalo, da ni niti pol tako hudo, kot ste si domišljali. Pomoč od sodelavca pričakujete zaman, zato si raje zavihajte rokave in se čim prej primite resnega dela.
On: Ta teden vas bo vseskozi spremljala srečna zvezda, kar se bo poznalo predvsem v vaši denarnici. Tista resnična sreča pa vas čaka nekje drugje, zato se nikar preveč ne zakopljite v papirje, ampak odidite med ljudi.
DVOJČKA ftft I STRELEC ^
Ona: Zadovoljni boste samo toliko časa, dokler ne boste razmišljali o tem, kam vas vodijo vaše poti. Kasneje se boste znašli v hudih dvomih, ki vam utegnejo v celoti pokvariti sicer mirne sanje. A vseeno se bo našel neke vrste izhod iz krize.
On: Vaša partnerka vas bo prevarala, ker se bo želela na ta način maščevati. Najbolje bo, da se v miru razideta z lepimi spomini. Na začetku vam bo sicer hudo, vendar pa se boste vendarle sprijaznili z novo situacijo.

Ona: Ne dopustite, da bi kdorkoli izbiral namesto vas, saj bodo posledice zadevale predvsem vas. Raje malo pohitite, saj boste le s hitrimi potezami uspeli realizirati zastavljeni cilj, ki vam bo prinesel precejšnje koristi!
On: Nikar predolgo ne zanemarjajte svojih poslovnih zadev, saj se lahko vse skupaj vrne v precej čudni obliki. Z odločitvijo pa nikar ne odlašajte predolgo, saj se vam lahko zgodi, da vas bo konkurenca prehitela.
Ona: Oseba, ki jo že dalj časa skrivoma opazujete, bo končno pokazala zanimanje za vaše osvajanje. Nikar ne stojte križem rok, ampak zagrabite priložnost, ki se vam bo ponudila. Pred vami je noro doživetje.
On: Ne delajte daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veste, kaj vas lahko doleti. In nikar se ne prenaglite v načrtih, za katere ne veste, ali so dobri ali pa popolna polomija. Premislek vam ne bo škodil!
KOZOROG
Ona: O zadevi, ki jo imate v glavi, dobro premislite. Vsakršne prehitro ukrepanje bi lahko bilo za vas usodnega pomena. Glede ljubezenske ponudbe pa raje še malce počakajte, kajti vse skupaj je nekako sumljivo.
On: Če boste na celotno zadevo gledali s smešne plati, vam bo vsekakor veliko lažje, saj boste pozabili na manjši spodrsljaj, ki se vam je pripetil. Za nameček pa boste spoznali tudi osebo, ki vam bo še veliko pomenila.
VODNAR
prejme: Vanja Lazič, Cesta v Celje 10, Ljubečna.
2.	nagrado, vstopnici za kopanje na Rogaški rivier, prejme: Darinka Zamuda, Paneče 40b, Rimske Toplice.
3.-5.	nagrado, brisačo NT&RC, prejmejo: Vinko Gal, Šmartno v Rožni dolini 3, Anja Puckmeister, Orla vas 34c, Braslovče in Nejc Rovan, Vransko 17b, Vransko.
Vsi izžrebani nagrajenci bodo obvestila o nagradah prejeli po pošti.
Ona: Poslovna uspešnost vam počasi ne bo dovolj in kaj kmalu se boste zalotili, da vam pogled zahaja k prijetni osebi. Povabite jo na večerjo, saj ne morete ničesar izgubiti, pridobite pa lahko ogromno.
On: Amor vas bo izbral za svojo tarčo in izstrelil proti vam bolj bolečo puščico, kot pa boste pripravljeni priznati. Toda nikar si ne delajte skrbi, saj se bo vse skupaj kmalu postavilo na pravo mesto.
DEVICA
Ona: Kanček nagajivosti v ljubezni vam vsekakor ne more škodovati, saj boste na ta način naredili svoj odnos s partnerjem veliko bolj zanimiv, kot pa je to v zadnjem času. Spremembe bodo vsekakor padle na plodna tla.
On: Prijateljski nasvet vas bo rešil pred pravo katastrofo. Imate pa res noro srečo, ki jo kar preveč izkoriščate. Pazite, da se ne bo obrnila proti vam, saj bi lahko bilo zelo boleče. In ne poigravajte se z usodo - lahko se vam maščuje!
Ona: Prijatelj vas že dalj časa pozorno opazuje, a ste vse preveč zaverovani v svoje delo, da bi to tudi spregledali. Stopite mu vsaj korak nasproti in mu tako olajšajte delo. Odkrili boste nekaj povsem novega in nepričakovanega.
On: Včasih se obnašate, kot bi bili edini na svetu. Ali vas dosedanje življenje res ni še ničesar naučilo? Ne delajte preveč daljnosežnih načrtov, saj še za ta trenutek ne veste, kako se bo vse skupaj izteklo.
Ona: Ne pozabite, da je treba težave reševati v dvoje, saj vam je vaš partner vsekakor voljan pomagati. Skupaj vama bo vsekakor uspelo in to na način, ki bo prinesel marsikatero korist. Privoščita si nekaj časa tudi zase.
On: Nekdo se vam že dolgo skuša približati; treba se je le ozreti in se seveda odločiti. Lahko bi bilo prav prijetno, saj konec koncev tudi vi trenutno potrebujete nekoga, ki bo prisluhnil vašim čustvom.

RUMENA STRAN

Mitja Meršol se ne izkazuje le kot uspešen novinar in publicist. Na Likovnih prijateljevanjih pod Pohorjem ga dobro poznajo tudi kot odličnega dražitelja.
Steklenica vina za 850 evrov
V Zrečah so pripravili sedemnajsta Likovna prijateljevanja, kjer je ustvarjalo enajst slikarjev iz različnih krajev Slovenije. Polovico nastalih del so ob zaključku likovne kolonije prodajali na javni dražbi, kjer je bilo na prodaj tudi vino.
Na likovni koloniji, kjer je moral vsak slikar ustvariti po dve sliki, so sodelovali Metka Erzar, Franc Golob, Barbara Kaste-lec, Jože Marinc, Tomaž Milač, Mira Narobe, Majda Skrinar, Vida Slivniker Belantič, Dorian R. Španzel, Suzana Švent in Sašo Vrabič. Po eno nastalo delo je prejel organizator, družba Unior Turizem, druga so bila prodana na zaključni dražbi, ki jo je vodil novinar in publicist Mitja Meršol. Za najvišjo ceno (1.300 evrov) so prodali delo mladega akademskega slikarja Špan-
zla, Rusalko, ki jo je kupil konjiški zbiralec likovnih del, podjetnik Franc Riemer.
Na dražbi so ponudili tudi enajst steklenic vina posebne polnitve iz Zlatega griča, označenih s serijsko številko ter s podpisi vseh sodelujočih slikarjev na koloniji, ki so jim dodali še dve steklenici arhivskega vina. Najdražja steklenica, ki jo je v korist sklada za štipendiranje nadarjenih študentov iz Dravinjske doline kupil podjetnik Slavko Kejžar iz Zreč, je bila letos prodana za 850 evrov ter najcenejša za 600 evrov. Na dražbi dražijo steklenice vina tako dolgo, dokler ne uspejo zbrati dovolj denarja za dve štipendiji. Dva nova štipendista bosta izbrana na razpisu na začetku šolskega leta, na katerega se študenti morajo prijaviti.
BRANE JERANKO
Smeh ni greh
Tako se to dela ...
Umetniški direktor letošnjega festivala Džjezz in imeniten saksofonist Jaka Kopač (levo) ter vodja projektov Hiše kulture Celje Gregor Deleja sta se takole skupaj veselila, da sta finančni krizi in skromnemu proračunu navkljub v Celje že drugo leto zapored pripeljala šest odličnih glasbenih skupin in poskrbela za to, da se v mestu sliši še kaj drugega kot stroga klasika, podalpski pop ali »pofl« glasba. Čestitke za odločnost in pogum ...
Foto: GrupA
Vrane družijo se rade ...
... in »gliha vkup štriha«. To se ve in tako je vedno bilo in vedno bo. Tudi zato prvega večera celjskega Džjezza niso izpustili prodorni in vse boljši celjski glasbeniki (z leve) kontrabasist Miha Firšt, ki za 20. junij pripravlja prvi samostojni glasbeni recital, klarinetist Goran Bojčevski, ki je tako navdušil pred kratkim ob krstni izvedbi svojih Balkanskih portretov, in kitarist Aljaž Cvirn, ki je v zbirko svojih priznanj letos pripel še zlato v kitarskem duu s tekmovanja najboljših slovenskih glasbenikov. Družbo jim je delal najboljši prijatelj glasbenikov, ki prihaja iz Laškega ...
Foto: GrupA
Trideset let nazaj
Dogajanje na atletskem mitingu v Celju je z zanimanjem spremljal tudi član izvršnega odbora Olimpijskega komiteja Slovenije in predsednik Šahovske zveze Slovenije, sicer znani gospodarstvenik, Celjan dr. Tomaž Subotič (prvi z leve). Nekdaj trener celjskih košarkaric je obujal športne spomine, predvsem pa ga je zanimalo, kako je treniral in v skoku v višino tekmoval Boris Čop (v sredini). Atlet Kladivarja je namreč leta 1981 preskočil 216 cm in s tem postavil slovenski rekord, ki si ga je kasneje z 218 cm delil s Sašom Apostolovskim. Kramljanje je spremljala celjska mestna svetnica Urška Toplak.
Foto: SHERPA
Župan Celja Bojan Šrot je imel v minulih tednih veliko protokolarnih obveznosti. Pred uvodnim koncertom Poletja v Celju je gostil avstrijskega in nemškega veleposlanika in se prepustil užitkom ob dunajskem klasicizmu. Uvodni večer 2. celjskega Džjezza pa je, kljub temu da bojda nima preveč rad te glasbe, preživel v družbi ameriškega veleposlanika Josepha A. Mussomelija, ki je prišel gledat in poslušat »svoje« džeziste. No, protokola ni bilo preveč, kar dokazuje slika. Sproščeno vzdušje ob srečanju na vrtu kavarne Evropa se je nadaljevalo tudi na koncertu, kljub simpatičnemu spodrsljaju Jake Kopača, ki je župana pozdravil kot Boruta Šrota (in se takoj opravičil). Je že tako, da je te dni ime Borut v mislih vseh. Ali, če parafraziramo Oscarja Wilda - važno je imenovati se Borut.
Foto: GrupA
ZAKLJUČNA PRIREDITEV OSME AKCUE ZDRAVEGA HUJŠANJA NOVEGA TEDNIKA IN RADIA CEUE
[TOREK, 21. JUNIJ, OB 18. URI V CITYCENTRU CEUE]
mmmm Voditelj prireditve stand-up komik Janez Trontelj
¿te radii
ca3GEg<E2g3