MLADI BORCI  
STANOVSKI TEDNIK ZA SLOVENSKO DIJAŠTVO. — IZHAJA VSAK PETEK. — LETNA NAROČNINA: DIJAŠKA 18 DIN, NEDIJAŠKA 36 DIN, PODPORNA VEČ KOT 36 DIN. — POSAMEZNA 5TEV. 75 PAR. UREDNIŠTVO IN UPRAVA: LJUBLJANA. POLJANSKA C. 4. {ALOJZIJEV1ŠČE). - ČEK. RAČ. ŠT. 16.078.
LETO V.	LJUBLJANA,	PETJEK	7.	MARCA	1941.	ŠTEV.	26
Besede Fifa XII.
Povezanost z Bogom je glavni temelj Katoliške akcije, če hoče postati pomočnica cerkvene hierarhije. To se pravi, njeni člani morajo imeti pri apostolatu globoko versko, duhovno in kulturno vzgojo. Je pač resnica, da je apostolski duh velika stvar in vredna visoke hvale pri vsakem kristjanu ie v tem, da včlanjen v mistično Telo Kristusovo, živi po svoji veri. Toda pripadnost h Katoliški akciji vključuje izbiranje, zahteva prostovoljni zagon in veliko dušno predanost, ki se ne plaši darovati in žrtvovati samega sebe, nalaga in določa natančno pripravo in vzgojo, že pridobljeno ali pa, ki se mora pridobiti, prikladno naravi organizacije.
:|<	-Jf	:Je
Molite, molite, molite; molitev je ključ do božjih zakladov; je orožje borbe in zmage v vsaki bitki za dobro in proti zlu.
i|s	, ;Js	i{c
ln če bodo v katoliške vzgojne zavode in prav tako v- cerkvene organizacije, ki imajo tudi cilje in organizirane oblike apostolata, prodirale notranje organizacije Katoliške akcije, se bo to zgodilo obzirno in previdno, ne da bi se kaj motil ustroj in življenje zavoda ali organizacije, marveč tako, da se da novi zagon duhu in oblikam apostolata s tem, da jih vključi v veliko osrednjo organizacijo.
Na ta način pripravljeni, vzgojeni in zedinjeni se bodo člani Katoliške akcije vrgli kot apostoli na razna družabna področja povsod, kjer je dobiti kaj duš za Kristusa, kjer koli je kakšno zavetišče ali zbirališče individualnega ali kolektivnega življenja, nad katerim mora naš Gospod Kristus kraljevati.
*-	*	*
Mladina je upanje družine in domovine. Jezus sam je nad vse ljubil otroke, ljubil je krepostnega mladeniča. In v brigadah mladine, željne bodočnosti in drzne, ki se ne straši ovir, ima Kristusova nevesta svoje levite, navdušene in požrtvovalne duše, ki bodo čuvale sveto skrinjo in bodo nesle bla-govest med ljudstvo in med narode do konca zemlje.
Pojdite med svet! Zaupajte v Kristusa, ki je svet premagal! Vaše orožje naj bo apostolat molitve, zgleda, peresa in besede; naj bo ponižnost in krotkost, modrost in obzirnost; modra ljubezen, ki se približa tistemu, ki se moti, a se ne bliža zmoti, kajti človeška duša ničesar bolj goreče ne želi, kakor resnico.
Iz nagovora sv. očeta italijanski KA.
K TOMAŽU!
Tomaž Akvinski! Veliko se danes o njem govori. Papeži zadnjih petdesetih let po vrsti zahtevajo od katoliškega sveta, naj se nasloni na Tomaža. Na katoliških bogoslovnih fakultetah se njegova filozofija obvezno predava. Svet more najti v Tomažu na premnoga vprašanja varen in jasen odgovor. Po pravici žanje veliki mislec tudi od vernikov vedno večje priznanje in spoštovanje.
TOMAŽ IN NJEGOVA DOBA
Tri važne naloge je imel Tomaž izvršiti. V znanosti sta tedaj tekmovala krščanski in arabski svet. Arabsko modroslovje se je močno razmahnilo. Zrastlo je na grški Aristotelovi filozofiji, ki pa so jo arabski modrijani popačili in prišli do mnogih zmotnih zaključkov. Taka filozofija je prišla z osvajajočimi Arabci v za-padno Evropo in v dotik s krščanstvom. Krščanskim filozofom se je zazdelo, da je krščansko modroslovje manjvredno, za krščanstvo je nastopila resna nevarnost. Več duševnih velikanov je tedaj reševalo krščanstvo. Največji, Tomaž Akvinski, pa mu je izvojeval zmago in ga za vedno postavil nad arabsko modrost. Storil je to s svojim mogočnim filozofskim naukom, ki ga je prav tako kot Arabci naslonil na Aristotela.
Vzel je Arabcem vse njih orožje, Aristotela, krščanski filozofiji pa dal novega zagona in mladostne prožnosti. Postavil jo je na trdno, realno podlago in tako krščanstvo in Cerkev zavaroval za mnogo stoletij.
TOMAŽ IN CERKEV
Cerkev je naprej videla viharje zmot in napadov, ki bodo merile na stavbo njenega nauka in ji trgale otroke iz naročja. Našla je svojo trdnjavo v luči Tomaževega razuma in vere. Njegova dela so last celotne Cerkve, njegov nauk je vedno širila in priporočala. Na vseh cerkvenih zborih po sv. Tomažu so poleg sv. pisma stala tudi dela sv. Tomaža. Poslednjič je bistvene točke njegovega nauka celo uzakonila kot obvezen uradni nauk katoliških filozofskih in teoloških šol.
Pa tudi z besedo je dala prvenstveno mesto njegovemu nauku. »Sam Tomaž je bolj razsvetlil Cerkev ko vsi drugi učeniki,« je
že ob kanonizaciji 1. 1323. dejal tedanji ^než. L. 1567. so mu slovesno vzdeli naslov: doctor Ecclesiae. Leon XIII. ga je na-zval »branitelja in čast sv. Cerkve«. In značilno je dejal o njem neki protestant: »Vzemi ji Tomaža in uničil bom Cerkev.«
VODNIK IZ TEME
Tomaž je vzor učenjaka. Kakor egiptovski Jožef je napolnil žitnice s svojimi deli in obvaroval krščansko ljudstvo duhovne lakote. Kakor Mojzes vodi kristjane iz sužnosti nevednosti in zmot v kraljestvo luči in resnice. Predvsem ga ie odlikovala neizprosna resnicoljubnost. Resnica je bil cilj, ki mu je služil, njemu je podvrgel vse človeške ozire. Odkrival >'e resnico za resnico in se tako bližal prvi Resnici, Bogu. Na poti k resnici je bil železno vztrajen in delaven. To nam je najlepše dokazal s svojimi obširnimi deli.
Najlepši kras Tomaževe osebnosti pa je njegovo skladje učenosti in svetosti. Kot noben drug učenjak nam je to dokazal s svojim življenjem Tomaž — svetnik. »Človeškim vedam je prodrl do dna in v božji modrosti se je povzpel do vrhunca,« pravi njegov življenjepisec de Tocco. Sam je s polnim prepričanjem dejal, ida je več snoznanja dobil v molitvi 'kot v študiju.
Mož, ki je s svojim silnim duhom prodrl v globine človeške modrosti, je v življenju ves poln kreposti, skromen, ponižen in skrit, čist in ljubitelj sv. Evharistije. Najbolj pa v očeh vere povzdiguje njegovo osebnost ljubezen in vdanost do sv. Cerkve. Poln hrepenenja po resnici in vdanosti Cerkvi še v zadnjih zdihljajih šepeta: »Ce sem napisal kaj napačnega, prepuščam rimski Cerkvi, da popravi.« V zahvalo mu je Cerkev izjavila s Križanim: »Dobro si pisal o meni,« in ga obdala s svetniškim sijajem.
IJCENIK NAŠEGA ČASA
Tomaževa filozofija ne odgovarja le njegovemu času. Ta filozofija po besedah Leona XIII. odgovarja potrebam vseh časov, tudi današnjega. Zal, da včasih med slabo poučenimi katoličani ne uživa zaupanja, nima zasluženega mesta. Vrsta zadnjih papežev opominja katoliški svet,
naj se povrne k Tomažu. Leon XIII. je klical kulturi, umetnosti in znanosti, naj zajemajo iz Tomaža kot iz skupnega vrelca v dobrobit družbe in napredka. Pij XI. je rotil katoličane, naj se vrnejo k Tomažu, očetu in rešitelju evropske kulture. Danes nismo v borbi s posameznimi zmotami in herezijami. Danes so se zamajali temelji: razum sam hočejo zrušiti, v resnico ni vere, postaviti hočejo neprehodno mejo med resnico in človekovo življenje. Proti temu moramo postaviti celoten filozofski nauk. Toda to mora biti le nauk, ki je krepko zasidran v nauke Cerkve in v soglasju z evangelijem! Tej zahtevi popolnoma ustreza Tomaževa filozofija. Zato nazaj k Tomažu!
IN MI?
»Ite ad Thomam!« nam kliče Pij XI. K Tomažu, k njegovemu jasnemu nauku in svetniškemu zgledu. V njegovem nauku iščimo smernice s voj e ca življenja, rešitve današnjih problemov. Zaupajmo njegovemu nauku in ga študirajmo !
VZOR RESNICOLJUBNOSTI
Prepotrebna nam je danes njegova resnicoljubnost. S svojimi deli ni hotel proslavljati sebe, iskal je le resnico. Priznal je resnico, kjer jo je našel, tudi nasprotniku. Ta resnicoljubnost ga je varovala brezplodnega kritiziranja, ki išče svoje zmage, ne pa zmage resnice.
VZOR ČISTOSTI
Deviški mož nas kliče v neizprosen boj s strastmi. Zmagovalec nad svojim telesom je visoko povzdignil svojega duha.
CERKVI VDAN
Slavljeni učenjak nas vabi k skriti ponižnosti in vdanosti Cerkvi. Tu je Tomaž velik, tu nam ie dal najlepši zgled. Priporočajmo se sv. Tomažu — patronu katoliških šol. Neumorni iskalec resnice nač veliko premore pri večni Resnici.
On nam bodi kažipot v duhovni zmedi 20. stoletia, na njegovem temelju gradimo in obnavljajmo svet! On bo ponižani človeški osebnosti vrnil njeno dostojanstvo. On bo Bogu odtujenega človeka vodil nazaj k Bocu, h krščanstvu v kraljestvo resnice, ljubezni in miru.
f Joža Nachiigall
Glej, šel sem pot vsega zemeljskega.. .
Joz 23—14.
24. februarja jo Izdihnil svojo plemenito duSo osmošolec kranjske gimnazije Joža Nachtigall.
Poznali smo ga s študijskih tečajev o počitnicah, z duhovnih vaj, kamor je prihajal z navdušenjem pravega katoliškega borca. Bolehal je na hudi srčni hibi. Ves bolan je tudi letos o počitnicah prišel na duhovno vaje, pa ga je bolezen sredi molitev in premišljevanj tako hudo zgrabila, da so ga morali odpeljati v bolnišnico. Trpel je vdano kot resničen kristjan.
Joža je bil skromen in ve«ol fant. Ko bi ga slišali, kako se je razživel v družbi! Večkrat smo dejali, da »>© nihče ne zna tako prisrčno zasmejati kot on.
Zdaj nas je zapustil. Tiho in nf<>-pazno, kot da ne bi hotel vzbujati pozornosti: še v smrti ponižen. Komaj da smo zvedeli, da nam je umrl; zadnji trenutek smo se zbrali tisto sončno pepelnično sredo ter odhiteli v Mengeš, da vržemo lopatico zemlje na drago krsto in pomolimo za pregrenko slovo.
Sto let kalifornijske Cerkve
Ob priliki stoletnice ustanovitve katoliške Cerkve v Kaliforniji je poslal papež Pij XII. kalifornijskim škofom poslanico, v kateri se zahvaljuje Bogu za vse dosedaj izkazane dobrote, ki jih je prejela ta pokrajina tekom sto let. V poslanici se ozira sv. oče tudi na preteklost katoliške Cerkve v tej deželi. Z veseljem ugotavlja, da je število vernikov poskočilo od 5000 na 1 milijon 200.000, število duhovnikov pa je od male četice frančiškanov naraslo na 1600.
Stoletnico so slovesno proslavili v nadškofijah v Los Angelesu in San Franciscu. Nadškof v Los Angelesu je pri sv. maši rabil dragocen kelih, ki ga je papež za to priliko poslal. — Obenem pa je kongregacija obredov priznala junaške kreposti Katarini Tekakwitha, ki je bila po rodu Indijanka iz rodu Trokezov.
\r
Casieziata
V	vsakem življenju, ki je 'bilo kro- j nano z uspehom, so bile kritične ure, v katerih bi se moglo vse izgubiti, če bi duh okleval ali če bi se srčnost izneverila. Napoleon je polagal veliko važnost na to, da se vsako delo opravi o pravem času. Zlasti v bitki je važno, da je o pravem času vojska na mestu, sicer pride do nepričakovanih nesreč. Napoleon sam je pravil, da je potolkel Avstrijce zato, ker niso znali ceniti čas petih minut. Pravijo tudi, da je med ostalimi malenkostmi, ki so v celoti bile vzrok francoskega poraza pri Watterloouju, igrala vlogo tudi zamuda Gronchyja. Blilcher je prišel pravočasno, a Gronchy se je zakasnil. To je bilo dovolj, da je j bil Napoleon premagan.
NE ODLAŠAJ NA JUTRI!
»Afriška družba« v Londonu je vprašala slovitega Ledgarda, ki ga je hotela poslati v Afriko, kdaj bi se mogel odpraviti na pot. »Jutri zjutraj«, se je glasil odgovor. A ko so isto vprašanje stavili Johnu Ewi-su, je odvrnil: »Takoj.«
Ko so Colina Campbella imenovali za poveljnika indijske vojske in ga vprašali, kdaj bi mogel oditi v Indijo, je odgovoril: »Jutri.«
»Vsak izgubljen trenutek,« je dejal Napoleon, »je prilika za nesrečo.«
Sila, ki jo potrebujemo za to, da nekaj odložimo na jutri, bi bila čestokrat dovolj, ‘da z njo izvršimo vse dele. Pa tudi delo samo, ki ga odlagamo, postaja mnogo težje in neprijetnejše, kakor če bi ga takoj izvršili.
Kar bi o pravem času naredili z veseljem in navdušenjem, to nam postane po odlašanju zoprno in odvratno. Večina poslov, ki jih odlašamo, ostane neizvedenih.
»Jutri!« — »Bom že!« — »Takoj!«, ki jim ne sledi takojšnja iz-
vedba dejanja, so hudičeva gesla. To so najmilejša zatočišča lenobe ln nesposobnosti. Zgodovina dokazuje z neštetimi primeri resničnost te trditve.
Kdor pa se takoj loti dela, čeprav kdaj kaj napak stori, bo presegel onega, ki je od narave obdarjen z večjimi sposobnostmi, a vedno odlaša in okleva.
BANA URA, ZLATA URA
Večina znamenitih ljudi je vstajala zgodaj zjutraj. Peter Veliki je vstajal pred zoro. »Želim,« tako je navadno govoril, »svoje življenje čim bolj podaljšati in ga zato krajšam pri spanju.«
Kolumb je razmišljal o svojih morskih potovanjih zgodaj zjutraj tako kot Napoleon o svojih bitkah rano ob zori. Kopernik Je bil znan zaradi svojega zgodnjega vstajanja.
TOČNOST.
Walter Scott je bil človek neverjetne točnosti in samo na ta način je mogel zmagovati svoje ogromno delo. Na vsa pisma, ki jih je prejel, je že isti dan odgovoril. Nekemu mladeniču, ki ga je ob nastopu službe vprašal za svet, je pisal: »Boj se kamna spotike, ki se bo pojavil na tvoji poti v tistem trenutku, ko ne boš popolnoma zaposlen. Loti se takoj dela, ki te čaka in stori, kar storiti imaš. Odpočij se vedno po izvršenem delu, nikdar pred njim!«
Tajniku, ki se je prišel opravičevat, da je zamudil, ker mu ura zaostaja, je Washington odvrnil: »Ali boste vi zamenjali uro, aili pa bom jaz zamenjal tajnika.«
Maršal Blticher je bil eden naj-točnejših ljudi. Moltkejeva točnost je bila ravno tako znana. Njuni armadi sta sledili zgledu poveljnikov in to je bil eden izmed vzrokov njihove nezmagljivosti.
Ali se tega zavedaš?
Kakor prideš skozi vrata v hišo božjo, tako vstopiš potom sv. krsta v katoliško Cerkev. Blagoslovljena voda v kropilniku, ki je ob vhodu cerkve, naj bi te ob vsakem križu, ki si ga z njo napraviš na čelu, spominjala) na ta veliki dan. Blagoslovljena voda naj te spomni na krst, na tisti dan, ko si bil rojen za nebesa in si odmrl peklu. Sv. krst te je napravil za otroka nebeškega očeta;
postal si Jezusu brat in sv. Duhu prijetno bivališče. Sv. krst ti je dal praiviico do večnega življenja, do prejemanja sv. Evharistije, do svete spovedi in do vseh drugih zakramentov sv. Cerkve.
Zares, kadar se križaš z blagoslovljeno vodo, spomni se na vse to In blagoslovljena voda ti ne bo več prazno znamenje, ampak simbol, ki hrani v aebi veliko skrivnost.
Ako hočemo ubežati zmotam, ki so vzrok in počelo vseh nezgod naše dobe, je treba, da bolj kot kdaj ostanemo zvesti učenci sv. Tomaža.	(pij	x„ Fusceudl.)
2akaj komunisti | mori|o misijonarje ?
Ko so vojaki rdeče armade na §j Kitajskem ujeli misijonarja p. Do- 1 siteja Lopeza S. J., so dali njegove- §§ mu katehistu pismo, ki naj bi ga jj izročil svojim predstojnikom. V J njem piSejo:
»Naša republika priznava, podpi- g ra in spoštuje delo vsakega kmeta, 1 obrtnika ali delavca, pa naj si bo M član katerekoli vere. Toda odnos 1 med vero in našo državo je treba jf točno določiti. Najprej je jasno, da j ne more pri nas nobena vera priča- jf kovati od države podpore ali var- S stva. Narod ima pravico, boriti se proti veri, kadar se mu zljubi. Imperialistične vere morejo obstati pri nas le, če se podvržejo državnim zakonom. Na podlagi tega smo bili mi prisiljeni, ujeti p. Dositeja. Za osvoboditev zahtevamo pet radio-spre-jemnikov, dva radio oddajnika in 2000 galvanskih členov.
Prepričani smo, da se bo katoliška Oerkev tudi v bodoče borila proti komunizmu z isto vnemo kakor doslej. Zato je prav, da vso škodo, ki ste nam jo že storili, vsaj nekoliko popravite s tem, da nam pošljete gori omenjene stvari, ki jih nujno rabimo za svojo armado. Bodite prepričani: tisti trenutek, ko boste nehali oznanjati svoj*' nauke, Vas bomo tudi mi nehali preganjati.«
Ta odlomek iz pisma so kitajski misijonarji poslali sv. očetu, Propagandi v Rim in apostolskemu poslaništvu v Pekingu v dokaz, da je oznanjevanje prave vere glavni vzrok preganjanja na Kitajskem, in da zato sinemo umorjene misijonarje smatrati za prave mučence.
PRAVI ČLOVEK NA PRAVO MESTO
VAŽNOST POKLICNE IZBIRE
»Najvažnejše v življenju je poklicna izbira, pri njej pa žal večkrat odloča golo naključje«, je sodil mislec Pascal.
»Človek, preudari najprej, kakšna je ta stvar, potem preišče svoje prirojenosti, če se skladajo z njo. Vsakdo je namreč za nekaj drugega usposobljen!« Tako opozarja stari modrec Epiktet.
Mark Avrelij pa pravi: »Nobeno delo za človeka ni nenaravno, dokler človek dela, kar je zanj primemo.«
RAZŠIRJENOST SSOSIZMA NA FRANCOSKIH ftOlAH
Komaj dobrih 11 let je, kar je začela delovati J. E. C. (žesistl, francoska dijaška KA). Ob napovedi vojske v septembru 1929 je štela že-sistovska organizacija več kot 1000 odsekov, razdeljenih na 75 okrožij, med temi jih je bilo 5 v kolonijah (Alžir, Maroko, Tunis, Sirija, Indo-kina).
Lahko rečemo, da je do junija 1940. prodrl žesizem na vse fakultete v Franclji, v 95% vseh srednjih šol, 50% zavodov, 75% verskih šol, 65% višjih osnovnih šol, na 95% pripravljalnih šol za vseučilišča;
Njihovo glasilo se imenuje študentovski dnevnik (Agenda^ scolai-re). Toda pod tem naslovom ga izdajajo samo med letom. V počitnicah izhaja »Popotni dnevnik« (Car-net de route). Izhajata v 25.000 izvodih. Upoštevana je samo nezasedena Francijai.
|	40.000	RAZNIH	POKLICEV
1 Izreden razvoj prirodne, tehni-1 ke, prometa in trgovine je povij zročil, da je danes na svetu nad 1 40.000 različnih poklicev. In da 1 si ohranijo življenje, so najširše S ljudske množice prisiljene, da 1 opravljajo kakršno koli poklicno S delo. V vsakem poklicu pa more 1 uspevati le tisti, kdor more tek-| movati z vrstniki na istem deli lovnem področju, j Po današnjih delovnih načinih | preživi človek povprečno polovico i | svojega življenja v poklicnem de- j i lu. Izbira poklica postane tako i
5 izbira življenja. Zgrešen poklic | jj pomeni večinoma zgrešeno in j § zapravljeno življenje!	I
| POKLICNE SVETOVALNICE *
6 Američan Frank Person je vili del, kako brezglavo si mladina | izbira svoj poklic. Da bi v tej 1 prevažni izberi mladini svetoval,
I je 1. 1908. ustanovil v Bostonu | prvo svetovalnico za poklice.
1 Danes na svetu skoraj ni velikega j mesta, ki ne bi imelo podobne g; ustanove. V Jugoslaviji imamo 1 dve: v Zagrebu (ustan. 1. 1931.)
| in v Ljubljani, ki je bila ustan.
| 15. februarja 1938. Imenuje se 1 »Banovinska poklicna svetovalni-g ca in posredovalnica«. Poslovne | prostore ima v poslopju šolske § poliklinike na Aškerčevi cesti 12.
| Vse svetovanje in posredovanje i izvršuje brezplačno.
| Ob triletnici svojega delovanja j je izdala poročilo, ki prinaša tudi 1 za dijaka zanimive ugotovitve in ■ nasvete.
I RAJŠI PISAR KO PODJETEN OBRTNIK
i Pri poklicni izberi naše 14, 15, i 16 in 17 letne mladine se opaža,
da mladina v velikem delu nima poguma, lotiti se težjega, a donosnejšega in tudi lepšega poklica. Večina sili v poklice, ki zahtevajo čim manj odgovornosti. V njih se da za nekaj stotakov mesečno pod nadzorstvom in vodstvom drugih opravljati neko več ali manj mehanično delo. To je eden poglavitnih razlogov, da mladina ne mara obrtniških poklicev, pač pa trumoma sili v trgovske šole in tečaje. Absolvent trgovskega tečaja rajši čaka nekaj let na službo in potem izvršuje za mesečnih 400 do 800 din posle nižjega uradnika, kakor da bi se po končani meščanski šoli ali nižji gimnaziji lotil obrtniškega poklica. V njem bi kot dober pomočnik lahko zaslužil skoraj toliko na teden kot v pisarni na mesec ...
KATERI POKLICI SO ZDAJ
V	MODI
Študij gimnazije, študij trgovskih tečajev, študij prava, medicine in deloma tehnike, izmed obrti pa kovinski poklici (ključavničarji, mehaniki i. t. d.) bo postali modni poklici današnje mladine. Gospodarski dvig kovinskih poklicev je pri mladini in starših močno oslabil ugled drugih obrti. Ključavničar, mehanik, elektrotehnik, radiotehnik, monter — to je ideal naše štirinajstletne mladine.
Pri nas še vedno vlada prepričanje, da imajo le tako imenovani »učeni poklici« gmotno več ugodnosti, čeprav mnogo znakov pričuje, da to ni res.
Je pa ta izbira nezdrav pojav. Veliko ali celo preveliko število delavcev v enem poklicu bo povzročilo tam brezposelnost, na drugih področjih pa pomanjkanje sposobnih sil.
PREVAŽNO VPRAŠANJE
»Za obstanek majhnega naroda je važno, da se noben njegov član ne izgubi,« je po pravici dejal g. ban dr. M. Natlačen.
Čas je, da Slovenci pričnemo varčevati s skromnimi silami, ki smo jih doslej zapravljali na vseh področjih, kakor da bi bili najbogatejši narod. Najosnovnejša zahteva načela gospodarstva z narodnimi silami je, da naj pride le pravi človek na pravo mesto.
Odg. urednik: Ciril Kovač (Ljubljana). Izdaja, konzorcij (J. Prešeren, Ljubljana/). Tiska Misijonska tiskarna, Groblje - Domžale (A. Trontelj)..