KRALJEVINA SKL A, HRVATA I SLOVENACA
INDIJBTKT.JŠKK 8V0JJNE IZDAN 1. APRILA 1924.
PATENTNI SPIS Štev. 1793.
Profesor Dr. Emil Bronnert. industrijec. Mulhouse. Francoska.
Finopredilni postopek /.a izdelovanje najfinejših niti iz raztopine surove viskoze z uporabo kisle raztopine anionsulfata kot tekočine za izoborno kopelj.
Prijava z dne 28. marca 1921.	Velja od 1. aprila 192;1.
Prvenstvena pravica z dne 18. julija 1919. (Nemčija).
UPRAVA ZA Z A ST UPI 1’AZkKD 29 (2)
Pri izolovanju najfinejših nitk pod 6 de-nieri iz surove viskoze po finopredilnem postopku z uporabo kislih alkalisulfatovih ali kislih zemnoalkalisulfatovih kopelji ali tudi čistih žveplokislinskih kopelji smo mogli pridržati predilne odprtine nekako 0.10 mm promera. običajne za prejo krupnih niti 8	12 denierov, splošno za vse številke niti,
ako prilagodimo množino viskoze, točasno dovajane v časovni enoti predilnim odprtinam, teži nitine mase, ki jo imamo v dotični časovni enoti napresti, in če skrbimo, da ne podkorači množina kisline pro liter tekočine za predilno kopelj določenega minimuma, za vsako nitino številko ki jo imamo napresti. Ta minimum množne kisline smo dognali sledeče :
Ako izrazimo kislinino koncentracijo v gr. na liter, nitino števelko v litrih in če smo pronašli minimum a kisline za določeno nitino številko, potem je za poljubno nitino številko p k tej spadajoči minimum kisline x a VT
v 7>
To je predmet drugih prijavilčevih prijav (prijava P. 326 21 in P. 331 21).
Izkazalo je se da mora biti ta račun drug. če uporabljamo namesto kislih alkalisulfatovih ali kislih zemnoalkalisulfatovih kopelji ali čistih žveplokislinskih kopelji, kopelji iz nakisane rastopine amonsilfata.
Pri uporabi kislih amonsulfatovlh kopelji moramo namreč vzeti v račun ne le svobodno žvepleno kislino, ampak tudi v ainon-sulfatu se nahajojočo žvepeleno kislino, in
izkazalo se je, da imamo računati za dva dela amonsulfata en del svobodne žveplene kiselne.
Pod tem predpostavkom velja pa potem tudi zopet gorenji zakon.
Predležeči izum pogoja torej bistveno izboljšavo napram principalnemu. na drugom mestu opisanemu izumu, kateri je prvikrat priporočal kisle rastopine amonove soli za izdelovanje najfinejših nitk z istočasnim opazovanjem ukrepov, ki so postali nadalje znani kot potrebni.
Ne bomo več uporabljali nepotrebno visoke koncentracije rastopin amonovih soli za manj fine niti in bomo tako dosegli u-štedenje in boljšo kvaliteto niti. po drugi strani ne bomo imeli razočaranj vsled nezadostne koncentracije rastopin amonovih soli pri najfinejših nitkah. Za najtinejše nitke je potrebna najvišja koncentracija, in koncentracijska zmožnost potegne meje fi-nosti, ki je moremo doseči z imenovanimi šobnimi odprtinami.
Primer 1:
Uporablja se kopelj s 370 gr. amonsulfata in 50 gr. žveplene kisline na liter; skozi odprtine 0 10 mm promera dotekajočo množino iste rastopine viskoze moremo že prilagoditi titru od 2 7 denierov pro posamezno nit. Nitke so v vodi netopljive in spir-Ijive direktno z vodo.
Primer II :
Uporablja se kopelj s 600 gr. amonsulfata in 50 gr žveplene kisline na liter; skozi otprtine 0.10 mm promera dotekajočo
Din 2.
množino visokoze kakor v primeru I, moremo v tem slučaju celo direktno udesiti na titre 1.2 deniera pro posamezno nit. Nitke so tudi tukaj direktno spirljive in izvrstne mehkobe ter polnosti.
PATENTNI ZAHTp
Finoredilni postopek za izdelovanje finih nitk pod 6 denieri iz surove viskoze z upo rabo relativno širokih predilnih odprtin na pr. za prejo znanih krupnejših niti od 8- 12 denierov običajnih predilnih odprtin neka • ko 0.1 mm promera za vse številke niti in z reguliranjem množine viskoze tačasno dovajane predilnim odprtnam odgovarajajoč teži nitne mase ki jo imamo napresti v ča-
sovni enoti, s tem označen, da služijo kot predilna kopelj nakislene koncentirane ras-topine amonsulfata, pri čemur ne podkorači za vsako nitino številko, ki jo imamo napresti, množina kisline na liter predilne ko-pelji odrejenega minimuma, kater minimum se sastavlja iz svobodne kisline in, praktično računano, polovice teže amonovega sulfata na liter. Ta minimum a znača za nitino številko 2.7 denierov 235 gr. pro liter in se da zračunati za poljubno nitno številko
p po formuli x a
V.,
Vp
kjer pomeni a
vsoto iz proste žveplene kisline in polovice teže uporabljenega amonovega sulfata pro liter.